UpravniStvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5/II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.—, celoletno 44.— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.—, polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din Iv— Leto XXIII. Ljubljana^ 6. februarja 1941. štev. 6. amj mmmmm V usodnem trenutku fe potrebna odločnost Ob otvoritvi nove skopske radijske postaje je imel tudi daljši govor minister za pošto dr. Josip Torbar, član Hrvaške seljaške stranke. Njegov govor je izzval v javnosti splošno odobravanje. Minister je naglasil potrebo sloge in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev v zdajšnih hudih časih. Izvajal je med drugim: »Spor okoli nas lahko postane usoden tudi za našo državo, če ne bomo znali v usodnem trenutku krepko in odločno braniti svoje življenjske koristi, svoje svobode in neodvisnost. Srbi, Hrvati in Slovenci so pokazali v svoji Zadružna Matica v Splitu terja, da se mora ceni modre galice postaviti meja Poslala je že na pristojno mesto v Zagrebu vlogo, v kateri dokazuje upravičenost te svoje zahteve. Modre galice vinogradniki v Splitu in okolici mnogo potrebujejo, a so nekateri navijalci cen tudi tu začeli svoje nečedno delo. Modra galica se je že zdaj tako podražila, da si je mnogi vinogradniki ne bodo mogli kupiti niti toliko, kolikor je najnujneje potrebujejo. Zanje se je torej morala zavzeti Zadružna Nafbedneje živi Draginja, ki jo je zakrivila vojna v Evropi, čedalje bolj ograža zlasti viničarske družine v Slovenskih goricah in Halozah. Znar.o je, da se viničarjem niti prej ni godilo dobro, zato je razumiiivo, da je njihovo stanje zdaj naravnost obupno. Lanska vinska letina je bila izredno slaba. Nič boljše ni bilo z ostalimi pridelki. Malenkostne zaloge so po večini že pošle. Prej, ko je viničar več zaslužil, se je dalo še prestati, a letos je tako rekoč brez vsega. Po viničar-skih hišicah je hladno, mladina je slabo oblečena in premalo hranjena Ni čudno, da je pri takih razmerah tudi zdravstveno stanje v viničarskih družinah žalostno. Zlasti po na-«ih obmejnih viničarskih naseljih. Delodajalci viničarjev se dele v dve skupini. Na eni strani so gosposki vinogradniki iz mest in tujine, ki imajo najlepše vinograde in so bogati, toda viničarje slabo plačujejo. Ni pač treba razlagati, da si ljudje, ki prihajajo na odmor ali na okrepitev zdravja v letovišča, želijo presnega sadja. Živimo v dobi, ko je dognano, kako nujno je za človeško zdravje in okrepitev zdravja potrebno uživanje presnega sadja zaradi vitaminov in drugih potrebnih snovi, ki jih sadje vsebuje. Ker davni preteklosti in zdajšnosti, da so zmerom pripravljeni na nadčloveške žrtve in napore, kadar varujejo in branijo ,kar je njihovega. Slovenci, Srbi in Hrvati so z iskrenim delom in za ceno velikanskih žrtev zgradili svojo državo v čvrsto zgradbo, ki jo hočejo ohraniti tudi za ceno največjih žrtev. Vladi narodnega sporazuma je uspelo pod modrim vodstvom našega kneza namestnika obvarovati narod in državo pred vojno vihro, ki je zajela velik del Evrope. Verujemo, da se ji bo to posrečilo tudi v bodoče.« Matica, hkratu pa je bansko oblast tudi prosila, naj ukine carino na žveplo, ki ga vinogradniki uvažajo v velikih količinah iz tujine. Tudi pri nas v Sloveniji se je treba zavzeti za nižje cene modri galici. Brez modre galice je dandanes pridelek vina nemogoč, a ubožni vinogradniki ne zmorejo visokih cen. Oblastva morajo storiti vse, da se ne bo navijala cena tako nujnemu sredstvu za zatiranje poronospore. viničarski stan Vendar tudi kmečki vinogradniki v mnogih pri merih ne nudijo nič boljših življenjskih pogojev viničarjem. Toda to je bolj razumljivo, saj malemu kmetu zdaj enako trda prede. Imamo sicer za zaščito viničarjev razne zakonske predpise. Na žalost se ti predpisi ne uvažujejo. a viničarji sami nimajo toliko moči, da bi se odločno vrgli v borbo za svoje pravice. Vsak večji pojav takšnega gibanja je bil še zmerom v kali zadušen. V prid splo-šnosti bo, ako priskočijo v zdajšnih razmerah viničarjem na pomoč oblastva- ki naj bi poskrbela, da bi se viničarjem izboljšal položaj, hkratu pa naj se pobrigala za prehrano viničarskih družin, ki bodo sicer začele dobesedno umirali od lakote. Kakor pravkar pri-fcaja vest, bodo ob meji omogočena cestna deia, ki bodo zelo olajšala bedno stanje siromašnih družin. v naši državi pridelujemo razmeroma malo raznega sadja, ki dozoreva v letoviščarski sezoni, smo navezani na uvoz, če hočemo v polni meri ustreči potrebam. Že nekajkrat smo v »Domovini« skušali zbuditi zanimanje za večjo gojitev raznih breskev in ranega grozdja okoli letoviščarskih krajev. Obstoje vrste raznih breskev, ki bi pri strokovnem ravnanju uspevale povsod v Sloveniji. Vemo, da se take vrste že tu in tam goje celo v večjih nasadih in da jih je lansko zimo mnogo pozeblo. Tudi uši in bolezni zelo hudo napadajo sploh vse breskovo drevje. Ta dejstva so pač največ kriva, da sadiarji nad breskvami tako hitro obupajo. Pisec teh vrst tudi goji breskve med njimi rane vrste in je ugotovil, da blizu zidovja to sadno drevje najbolje uspeva. Ob zidu ni lansko zimo pozeblo nobeno drevesce. Proti boleznim in nekaterim škodljivcem so na razpolago dovoli učinkovita sredstva, s katerimi pred pomladjo obrizgaš drevie. S tem uničiš zlasti kodravost. Le proti ušem se goiiteljl breskev ne znajo boriti, a prav uši so najnevarnejše škodljivke. Lansko hudo pozebo v breskovih nasadih so v veliki meri zakrivile uši, zaradi katerih so drevesa tako oslabela, da jim je prišel mraz temeljito do živega. Po izkušnjah pisca teh vrst je proti ušem na breskovem občutljivem listiu le eno zaneslii-vo sredstvo, ki ne uniči hkratu z ušmi tudi listja, kakor se navadno dogaja pri škroplie-niu z razredčenim tobačnim izvlečkom. To odlično sredstvo ie kvasiia z mazavim milom. Razen tega je treba breskova drevesca pravilno saditi in iih ne gnojiti s svežim gnojem. Vse to bi moral vzeti v roke kmetiski oddelek pri banovinski upravi in izdati kratka in jasna navodila o goieniu breskev, ker za dolge razprave kmet nima časa. Pa ljudi bi bilo treba, ki bi praktično pokazali, kaj in kako je treba. Breskve torej, če znaš z niimi ravnati, skoro povsod uspevajo. Nedvomno pa je, da so breskovi nasadi na prostem zaradi hudih z?m precej tvegana reč. Zato mislimo, da naj bi se gojile v zavetjih blizu hiš in gospodarskih poslopij. Tako bi lahko naši mali ljudje okoli letoviških kraiih gojili rane breskve, od katerih bi imeli razmerno znatne dohodke. Prav rane breskve imajo lepe cene in se izplačajo. Med ranimi vrstami je priporočljiv predvsem tako zvani maiski cvet (mavflower). ki zori že v prvi polovici julija in daje lep, sočen in dišeč sad. Seveda pa je maiski cvet kostemca, kakor so kostenice vse rane vrste. Pri koste-nicah se namreč meso drži koščice. Maiski cvet je zelo rodoviten. Med ranimi vrstami so še zmagovalka, sv. Ana. Aleksander. Amsden in druge. Vse so sočne in okusne. Naj se na odločujočih mestih poprimejo gornjega nasveta, ki je gotovo izvedljiv in ki bi malim ljudem, če bi se uresničil, pomenil lepo gospodarsko olajšavo. Iz življenja naših ameriških rojakov Cleveland, januarja Slovenci v Chisholmu zbirajo denar za Narodni dom, ki ga nujno potrebujejo, ker ni-maio nobene dvorane za prirejanje gledaliških iger, koncertov in družabnih večerov. V Clevelandu se je pripetila huda nesreča. Stroievodja Franc Benedikt, star 57 let. je gledal skozi okno lokomotive, nad katero j a izgubil oblast. Lokomotiva je drvela naprej, skočila s tira in porušila steno železniškega poslopia. Benedikt je bil tako hudo ranjen, da je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. Zapušča ženo Frančiško, rojeno Rejevo iz Vi-polze pri Gorici, odkoder je bil doma tudi on. V Ameriki je bival 33 let in je bil ves čas uslužben pri železnici. Ceni modre galice naj se postavi meja Rane breskve naj bi se gojile zlasti okrog letovišč BTRAN 2 V Št. Mihaelu se je ustrelil z lovsko puško Henrik Sebal, star 28 let, rojen v Ameriki. V North.'ieldu v Kanadi je nenadno umrl Janez Kralj, doma z Rake na Dolenjskem. Imel je rano na levi nogi, pa se mu je prisa-dila, kar je imelo za posledico zastrupljen je. V Brooklynu sta se poročila rojaka Gregor Koprivšek in Geraldina Nagličeva. Kopriv-Jkov oče je že dolga leta organist in pevo-vodja pevskega zbora v cerkvi v Betlehemu. Sin je bil tudi nekaj let organist in pevovodja slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, Edaj je pa organist v drugi cerkvi. V Clevelandu so umrli: Janez Vene. star 89 let, doma iz vasi Dobravca pri St. Jerneju na Dolenjskem, Franc Turk, star 70 let, doma iz vasi Podhoste pri Toplicah na Dolenjskem, Apolonija Zalarjeva, rojena Beden-kova, stara 86 let, doma iz Černuč pri Ljubljani, Margareta Stanovnikova, stara 67 let, «k>ma iz Gameljnov pod Šmarno goro, in Franc Šlajpah, star 69 let, doma iz Žužemberka. V Brooklynu je umrla Josdpina Štrukljeva, rojena Mohorčičeva, doma z Jesenic ob Savi. V Chicagu je umrl Lojze Kovačič, star 55 let, doma iz Kamenščaka pri Ljutomeru. V Power Pointu je zadela srčna kap Mafijo Lovšetovo, staro 58 let, doma iz okolice Kranja. . V Fayetteu je umrl Janez Pavlin, star 65 let, doma iz Podpeči pri Litiji. V Leadvilleu je umrla Marija Zakrajško-*ra. doma iz Suhorja v Beli krajini. To zimo se je hripa po več letih spet zelo razširila, vendar tako nevarna ni, kakor je bila v zimi 1. 1919, 1918 in po koncu svetovne vojne. Imenovali so hripo takrat špan- V Naelyju je umrl Jože Stare, star 30 let, rojen v Ameriki, njegov oče je bil iz Ribnice, mati pa iz Doblič pri Črnomlju. V istem kraju je umrla Marija Markovičeva, stara 74 let, doma iz Romanje vasi pri Novem mestu. V Pittsburgu je umrla Josipina Jordanova, stara 62 let, doma iz Broda na Kolpi V Issainahu je umrl Martin Pahernik, star 67 let, doma iz Pake. V New Yorku je umrla Frančiška Smole-Levstikdva, rojena Ponikvarjeva, doma iz Slemena pri Blokah. V Pittsburgu je umrl Janez Mavrine. Huda nesreča se je pripetila blizu Sandu-skyja. Z avtomobilom so se peljali Marija Vrečkova, Roza Špehova, Janez Rudman, Franc Avsec, David Vrečko in štiriletni Anton Avsec. Šofiral je Miha Špeh. Blizu San-duskyja je zavozil v njihov avto drug avto s tako silo, da so vsi odleteli z avtomobila. Odpeljali so jih v bolnišnico in jim nudili prvo pomoč. V bolnišnici sta kmalu umrla Roza Spehova in Janez Rudman. Drugi niso bili smrtno poškodovani. Roza Špeh je štela šele 22 l^t Rodila se je v Clevelandu. Žrtev avtomobilske nesreče je postal tudi Janez Luznar v Grand Havenu. Rajnki je štel 67 let. Doma je bil iz Selc nad Škofjo Loko. Huda nesreča se je pripetila tudi v India-nopolisu, kjer je vlak zmečkal avto, v katerem se je vozil Janez Gerbič, star 27 let, doma s Primorskega. Bil je na mestu mrtev. Isko bolezen, češ da je prišla iz Španije. Ta označba pa ni bila upravičena, ker je ugotovljeno, da je bolezen prišla iz rovov na zapadnem bojišču. Začela je po malem raz- DOMOVINA št. 6 sajati že 1. 1916, toda zaradi stroge cenzure se o njej ni smelo nič pisati Za špansko boleznijo je tedaj po vsem svetu umrlo okoli 20 milijonov ljudi, torej za enkrat več, kakor je bilo v svetovni vojni smrtnih žrtev. Povzročitelja hripe še danes ne poznajo zanesljivo. Ve pa se, da se bolezen širi od človeka na človeka s kašljanjem in kihanjem. Čas od nalezenja do pojava bolezni traja do tri dni. Značilni znaki hripe so: visoka vročina, splošna oslabelost, katar v nosu, žrelu, dušniku in bronhijaft. močan kašelj, bolečine v glavi, križu in udih. Sama po sebi. bi hripa ne bila nevarna, temveč je nevarna le zaradi tega, ker neredko dovede do vnetja in gnojenja srednjega ušesa, do vnetja pljuč in rebrnice in do podobnega. Podatki iz 1. 1918., ko je po vsem svetu razsajala ta bolezen, pravijo, da so takrat najbolj umirali za hripo mlajši in močnejši ljudje, medtem ko so jo starejši in slabot-nejŠi laže prebolevali. Morda je to res, a verjetno je tudi, da so umirali za njo le navidezno krepki ljudje. Cisto zanesljivega zdravila za hripo nimamo. Doslej znano najboljše zdravilo ta hripo, ki ji letos pravijo tudi kalifornijska hripa, ker se je baje tam začela, je postelja. Bolnik mora ostati v postelji tako dolgo, da ga vročica čisto mine. Pa še potem naj ne hodi okoli, ker se posledice v obliki vnetja pljuč in drugih gori naštetih bolezni pojavijo šele pozneje, ko se bolniku še zdi, da je hripo prebolel. Soba, kjer ležf bolnik, mora biti topla in se mora često prezračiti. Zračiti pa ne smeš tako, da bi na bolnika prihajal mraz. Hrana nai bo lahka in imeti mora dosti vitaminov. Priporočtjj" vi so sadni sokovi in sadje. Od zdravil naj se porablja zaradi vročice edino kinin. Če se po hripi loteva bolnika še kakšna druga bolezen, je treba takoj poklicati zdravnika. Lahka hripa se da, vsaj letos, ko terja bolj redke žrtve, ozdraviti tudi le s temeljitim prepotenjem. Ko ležeš, izpiješ čim več recimo lipovega čaja, ki naj bo čim "bolj topel; Čaju dodaš malo limonovega soka. Paziti pa moraš, da se s potenjem ne prehladiS. Zato moraš ležati v topil sobi In biti temeljito odet. Opozarjamo, da prebolevanje hripe. ne da bi legel, ni zdravo. Stoje prebolena hripa rada pušča neprijetne posledice v obli-slabih živcev in podobnega, ki se jih veff ne znebiš. X Hude kazni za poslušanje tujega radi« v Nemčiji. Nemški listi so objavili nekaj podatkov, ki so jih nemška posebna sodišča izrekla proti osebam, zasačenim pri poslušanju tujih radijskih poročil. Tako je bil Peter Woiczyk iz Gleiwitza obsojen na pet let robije zaradi poslušanja nemških poročil neke tuje oddajne postaje. Paul Kriener iz Niirn-berga je bil obsojen na šest let robije zaradi poslušanja protinemških oddaj. V Stuttgartu. je dobil Stephan Blatmann štiir leta robije, ker je poslušal poročila iz Beromunstra in nekatere nemške oddaje tujih postaj. V Ka-tovicah je bil obsojen zaradi enakega.postopka neki Josef Wrobel na pet let robije, v Frankfurtu pa Kari Zimmer na sedem let robije. Nemški listi pripominjajo k tej objavi med drugim .Nemška posebna sodišča vidijo upravičeno v poslušanju tujih radijskih poročil enega izmed največjih zločinov proti nemškim koristim. Kdor tak zločin zakrivi, rraj ne računa z milostjo.« X 5000 let stari pasji in mačji sledovi. Splošno je znano, da izvira domača mačka ii starega Egipta, kjer so jo imeli v visokih časteh. Iz Egipta je prišla domača mačka v druge dežele. Grki in Rimljani so mačko dobili najbrž že pred Kristusovim rojstvom. Dolgo- je pa bila domača mačka precej redka in šele v petem stoletju pred Kristusom se je začela širiti. Na Kitajsko je prišla šele v dobi po Kristusu, v Anglijo celo šele v 6. stoletju. Nedavno so pa našli v razvalinah prastarega indijskega mesta Hanbudaro, starih, okrog 5000. Tet, opeko, na katero je stopil preden je bila žgana pes, hiteč za mačko. Oba sta namreč zapustila na opeki sledove svojih šap. Jugoslavija je največja država na Balkanu Po razpravi v nemškem gospodarskem časopisu »Wirtschaft und Statistik« živi na ev-»opskem jugovzhodu, ki obsega Jugoslavijo, Madžarsko, Bolgarijo Rumunsko, Grško, Albanijo in evropski del Turčije blizu 59 milijonov ljudi. Gostota prebivalstva je 66 ljudi ■a vsak kvadratni kilometer. Površina tega czemlja -naša 893.000 kvadratnih kilometrov. Na oz mlju Nemčije (s češkomoravskim ozemljem in poljskim ozemljem je na površini 820.000 kvadratnih kilometrov skoro dvakrat toi ;o ljudi. Jugovzhodna Evropa je tedaj razneroma redko naseljena. Pri tem pa le seveda upoštevati, da predstavlja velik del južnovzh-odne Evrope čisto pust in skoro kra-Iki svet a plodna tla se obdelujejo po večini po zastarelih načinih. S smotrno obnovo zemlje, ki je bila stoletja zanemarjena, s pogo- zdovanjem, izboljševanji in novim gospodarskimi načini bi ta del Evrope lahko preživljal neprimerno večje število ljudi. Kar se tiče poedinih dežel, so se njih meje v zadnjih časih temeljito spreminjale. Danes ni več Rumunija največja država južnovzhod ne Evrope, temveč naša Jugoslavija, ki obsega kakor pravi nemški časopis okrog. 248 000 kvadratnih kilometrov in blizu 16 milijonov prebivalcev. Rumunija je po površini, na drugem mestu, po številu prebivalstva, pa na, tretjem, ker je pred. njo Madžarska s skoro 85 prebivalcev na vsak kvadratni kilometer, ter sploh najgosteje obljudena država v tem. delu evropske celine. Najšibkeje je naseljen evropski del Turčije, kjer pride le nekaj več kakor 55 prebivalcev na kvadratni kilometer. Koliko Nemcev se je iz tujib držav preselilo v Nemčijo Nemški kancelar Adolf Hitler je imel 6. Oktobra 1. 1939. znameniti govor, v katerem Je sporočil svetu, da odslej ne bo več prepirov zaradi nemških narodnih manjšin, ker bo on to vprašanje korenito rešil. Kmalu so »e začeli seliti v Nemčijo ljudje nemške narodnosti iz različnih držav, kjer so dotlej živeli. V Nemčijo se je preselilo 12.000 ljudi iz Estonske in 51.000 pa iz Letonske. Sledili so Jim Nemci iz Poljske, ki je prišla pod Rusijo. Iz teh krajev je prišlo v Nemčijo 130.000 ljudi. Zanimivo je, da so bili Nemci v baltiških državah po večini iz meščanskih slojev, med »jimi znanstveniki, profesorji, umetniki podobni poljski Nemci pa po večini kmetje. Ko "e Sovjetska Rusija zasedla Besarabijo je pri-lo pod njihno oblast 134.000 Nemcev, ki so se tudi vsi vrnili v Nemčijo. Prav tako se jih. je iz. Bukovine in Dobrudže vrnilo okoli 60 tisoč v staro domovino. Skupno število vseh duš, ki so se v teku 14 mesecev vrnile v Nemčijo, znaša 417.000. Toda s tem še preseljevanje ni končano. Prav zda jje na vrsti Litva, ki jo je hkratu z Estonsko in Letonsko zasedla Rusija. Iz Litve se bo vrnilo kakih 40.000 Nemcev v svojo staro domovino. Razen tega še čaka na Le-tonskem in Estonskem okoli 20.000 zamudnikov, ki pri prvem preseljevanju, ki je bilo zelo hitro izvršeno, niso prišli na vrsto. Pa še po drugih državah žive Nemci, ki se bodo po želji vodje države Hitlerja slej ko prej vrnili v svojo staro domovino. Hripa je nevarna, če se ji pridruži druga bolezen m .»v em- «a ■ - <•» -f re : 3 m m • 5 'II; ^jfjj Minister dr. Fran Kulovec je imel v nedeljo shoda v Celju in v Laškem. Kakor posnemamo po »Slovenskem dornu«, je na celjskem shodu v svojem govoru najprej poudr.rjal potrebo po sJogi v slovenskem deju Jugoslo-venske radikalske zajednice, nato pa med drugim izvajal: »Mi moramo biti močni in disciplinirani, ker nas čakajo hude naloge. Mi, ki smo brez-dvoma večina našega slovenskega naroda, nosimo v prvi vrsti odgovornost za njegovo usodo. Ni zdH da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo o osebnih ali drugih zadevicah. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, če bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna in državna vprašanja. Morda je za nekatere .težavno, da se dvignejo nad dnevne strasti, toda potrebno je. Nai nastopi pomirienje, da bomo močni in veliki v časih velike preizkušnje. Vem. da je pri nas peščica ljudi, ki dela proti občim narodnim koristim, ki stoji pod tuiim vodstvom in sledi tujim smotrom. To so levičarsko usmerjeni ljudje, ki predstavljajo pogibel za naš notranji mir v državi. Vsem tem napovedujemo boj in kličemo po močni roki ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življenja! Mi nočemo komunizma! Mi smo in hočemo biti dobri Jugoslovani, dobri Slovenci, Hrvatje in Srbi. Mi hočemo delati za dobro kralja, naroda in naše velike in močne države Jugoslavije! V nadalinih izvajanjih je dr. Kulovec ponovno poudaril načelno zahtevo po samoupravi Slovenije Omenjal je nato, keko smo po zaslugi vodstva naše zunanje politike s knezom namestnikom na čelu ostali otok miru sredi razburkane Evrope, zaradi česar smo lahko srečni. V Zagrebu sta se mudila nemška gospodarstvenika dr. Ilgner in dr. Dietrich. Njima na # čast je priredil nemški generalni konzul te dni sprejem v hotelu »Ešplanadi« Prišli so poleg drug;h podpredsednik Hrvatske selja-ške stranke senator Košutič, mestni župan Starčevič. predstoinika oddelkov banske oblasti dr. Lamer in Kolar. zastopnika Gospodarske sloge Tomašič in dr. Jančikovič, direktor Pogoda dr. Flegl, direktor Pohita dr. Novak in mnogi drugi zastopniki gospodarskih podjetij v Zagrebu. Dr. Ilgner je imel kratek govor, v katerem je poudarjal važnost gospodarskega sodelovanja evropskih držav. Bavil se je predvsem z gospodarskimi odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo in poudarjal medsebojno povezanost gospodarskega življenja obeh držav. Rekel je. da sti-emi nemško gospodarstvo za tem, da bi se v Jugoslaviii čim boli povečalo kmetijsko delovanje, s čimer bi se dvignil življenjski standard in od česar bi imela svoje koristi tudi nemška industriia. Sporočil je, da bo z odobrenjem bana dr Šubašiča šlo iz banovine Hrvatske več kmečkih mladeničev v Nemčijo na preučevanje nemškega kmetijstva. Ob osmi obletnici narodnosocialističnega prevzema oblasti v Nemčiji je imel kancelar Adolf Hitler velik govor. Najprej je ugotovil, da je Nemčija izgubila preteklo svetovno vojno zaradi razcepljenosti in nesposobnega vodstva, a ni bila poražena, čeprav je bil ves svet proti njej. Nemško ne-edinost je odpravil narodni socializem, ki si je postavil za smoter razveljavljenje versaj-ske mirovne pogodbe. Toda Anglija, ki je ustvarila svoje svetovno cesarstvo samo s krivicami, je zavrnila vse pobude za mirno ureditev sveta. Njeni vojni hujskači so tudi po začetku zdajšnje vojne zavrnili vse Hitlerjeve mirovne ponudbe. Zaradi tega se je Nemčija oborožila tako, kakor ni bila nikdar oborožena še nobena država. Preprečiti hoče, da bi jo Angleži uničili. Ko bo prišlo do odločilnega udarca, bodo Angleži poskusili, kaj Nemčija dejansko premore. Nemčija je že od začetka v svojih vojnih načrtih ukrenila vse potrebno tudi glede ameriške pomoči, na katero se Angleži zanašajo Nemški narod nima nič proti ameriškemu narodu, če se bo pa Amerika mešala v evropsko vojno, se bodo reči samo hitreje razvijale Vsaka ameriška ladja, ki bo prišla v spremstvu ali sama v Anglijo, bo potopljena Kdor misli, da Angliji lahko pomaga, naj ve„ da se bo Angliji zgodilo tisto, kar ji pritiče. Če nasprotnik misli, da bo Italija odpadla od Nemčije, se moti. Prijateljstvo med Nemčiio in Italijo ni meše-tarjenje. Morda se Angliia zanaša na Balkan, toda kjer koli se b<5 nok^zala. tam jo bodo Nemci tolkli, ker so dovoli močni za to. Ker je Nemčija uredila svoie ž;vljenje, jo navzlic pomanikanju ne bo mogoče uničiti z lakoto in s stisko v sirovinah. Vem. da se je nemški narod zarotil z menoj in da pojde z menoj čez drn in strn Še živi v nas stari duh, ki je pripravljen prenesti vsak udarec in za vsako ceno doseči smoter Na kopnem se je število divizij močno pomnožilo in onrava zfcolišala. Pomladi se bo začela podmornica vojna in videlo se bo. da nismo spali. Tudi letalska sila se bo pokazala. Naše sile bodo prinesle odločitev tako ali tako. Prepričan sem, da bo leto 1941. postalo zgodovinsko leto velikega novega reda v Evropi To leto bo prineslo osnovo za sporazum in spravo med narodi. S tem bo židovstvo moralo doigrati svojo vlogo v Evropi. Morda se bodo smejali moiim napovedim. toda bodoči meseci bodo dokaza^. da imam prav Namesto umrlega ministrskega predsednika Metaksasa je bil imenovan dr. Aleksander Korizis, ki je podal novinarjem nasledno ii>javo: Moram samo nadaljevati politiko, katero je začrtal Metaksas, ki je za nas umrl samo telesno, ne pa tudi duhovno. On je pri nas, da nas vodi na poti časti in dolžnosti. Prizadeval si bom, da svet ne bo opazil nobene spremembe politike pokojnega šefa, ker mislim, da je ta politika mnogostranska na vseh področjih vladnega delovanja in edina, ki ustre za vsej državi. Dokazano je. da je bila ta politika venčana z uspehi in slavo, kajti vse, kar je bilo storjeno, ni bilo slučajno, temveč je bilo uspeh razumnega dela tega velikega državnika. Nihče med nami ne more reči, da ne čutimo izgube našega šefa, toda mislim, da bo njegova duša zelo razočaran, če ga bomo samo objokovali.V tem resnem preokretu našega naroda nam življenje nalaga, da vztrajamo na poti, ki sta nam jo začrtala duh in delo velikega pokojnega Grka. Kakor javljajo s službenih mest v Bukarešti, se položaj v Eumuniji stalno boljša, ker se je vojski posrečilo vzpostaviti popoln red. Promet v pre^olnici in v vsej državi je podrejen najstrožjim odredbam. Izdana je bila naredba, po kateri ne sme noben avtomo-bilst zapustiti Bukarešte brez pismenega dovoljenja policijskega ravnateljstva. Prav tako tudi dovoljenia za potovanja z vlaki izdaja vojaško oblastvo, in to samo državnim uradnikom za službena potovanja, drugim pa le v nujnih primerih. V prestolnici je še zmerom nadzorovanje občinstva no ulicah. Hišne preiskave so odkrile v raznih osebnih in le-gionarskih skladiščih poleg drugega velike količine orožja: 85 strojnih pušk, 1000 navadnih vojaških pušk 3245 lovskih pušk 4576 samokresov, na tisoče nabojev in 17 zabojev druge municije. Pri nekem bivšem komisarju legionarske policije so našli v domači in tuji valuti okrog 12 miljonov lejev in tudi strogo zaupne listine, ki so bile last glavnega generalnega štaba in direkciie državne varnosti. Listi objavljajo mnoge fotografije aretiranih upornikov, zaplenjenega orožja, naropanega blaga in opustošenih mestnih delov. »Newyork Times« poročajo iz Wellingtona na Novem Zelandu, da je bil med Zedinjenimi državami, Avstralijo in Novim Zelandom dosežen vojaški sporazum glede skupnih obrambnih ukrepov v primeru razširitve sovražnosti na območju južnega dela Tihega morja. Predvsem naj bi Avstralija in Novi Zeland pomagala Zedinjenim državam v primeru japonskega napada na Nizozemsko Vzhodno indijo. Poslala bi svojo vojijo mornarico in letalstvo v Singapor. Po navedbah tega lista je ameriški zunanji minister Hull izrazil željo, da bi Avstralija in Novi Zeland v tem primeru na svojih letališčih in v pristaniščih dali ameriškim ladjam in letalom možnost, da se zalagajo z gorivom. Zedinjene države bi dobile mornariška in letalska oporišča ob vzhodni in južnoavstralski obali in ob severni novozelandski obali. Sporazum glede teh vprašanj je v glavnem že dosežen. »Newyork Times« poročajo dalje, da so Angleži na Novem Zelandu zadnje čase zgradili več skrivnih vojaških letališč , Pred kratkim je francoska vlada napovedala ustanovitev nove enotne stranke za vso Francijo, tako zvanega nacionalnega zb< a. Medtem pa so v Parizu očitno v opozicijskih vrstah že ustanovili novo enotno stranko, tako zvani nacionalni ljudski zbor. Novo stranko so v Parizu ustanovili zastopniki bivših bojevnikov, socalističnih odpadnikov, člani združenja kovinarskih delavcev in Lavalovi somišljeniki. Pariška stranka si je postavila za program obnovo Francije, ki je v smislu razglasa, ki je bil izdan o priliki ustanovnega zborovanja, mogoča le, če se Francija vključi v novi evropski red. Program stranke določa obrambo domovine in kolonij in duhovno, gospodarsko in politično sodelovanje pri obnovi Evrope. Pri tej obnovi morajo sodelovati tudi francoske kolonije. Razglas tudi poudarja, da mo-rabiti Afrika skupno področje Nemčije in Francije. Notranjepolitični položaj v Bolgariji se je nepričakovano poostril. Te dni se je začela namreč v sobranju razprava o proračunu kmetijskega ministrstva. Kmetijski minister Bagrjanov je pri tej priliki podal svoje poročilo, ki pa je izzvalo splošno presenečenje. V svojem govoru je namreč izredno ostro grajal celotno gospodarsko politiko vlade in se zavzemal za strogo izvajanje načrtnega gospodarstva. O Bagrjanovu se je že večkrat govorilo, da je zagovornik narodnega socializma, in označevali so ga v tej zvezi celo že za bodočega vodilnega državnika Bolgarije. Po njegovem govoru je bila seja sobranja, kateri so prisostvovali vsi člani vlade, takoj prekinjena, vlada pa se je umaknila k.posvetovanju. Pri tej priliki je podal trgovinski minister Zagorov v^nak protesta proti nastopu kmetijskega ministra Bagrjanova ostavko. Seja sobranja se je nato nadaljevala pozno v noč. Razširile so se že vesti, da je kriza vlade neogibna. Predsednik vlade Filov je drugi dan prosil za avdienco pri kralju Borisu ,kateremu je poročal o položaju, ki je nastal v zvezi z govorom Bagrjanova. Kakor zatrjujejo, je Filov pri tej priliki ponudil ostavko vlade, da bi omogočil vladarju razči-ščenje položaja. Kmalu po avdienci Filova pa se je izvedelo, da je kralj Boris ostavko vlade odklonil in da bodo izvršene v vladi morda le nekatere manjše osebne spremembe. V glavnem bo vlada nadaljevala svojo dozdajš-njo politiko. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se izjalovili načrti levičarjev in desničarjev, ki so zadnje dni poskušali omajati položaj vlade in jo prisiliti k odstopu. Ruski list »Trud« je objavil pred dnevi članek svojega sotrudnika Janovskega o angleški politiki v Sredozemlju. Iz članka povzemamo nekaj misli: Medtem ko so imele angleške operacije v severni Afriki najprej značaj obrambe Egipta, kažejo sedaj čedalje bolj značaj priprav za splošno bitko za zavarovanje položaja Velike Britanije v 1 Sredozemlju sploh. Zdajšnji predsednik angleške vlade Churchill pripada oni vrsti ljudi, ki so nasprotniki slehernega angleškega popuščanja na tem področju. To je dvakrat javno izpovedal, najprej 1. 1936. nato pa še 1. 1939. Pri tem ne gre toliko za varovanje njenih gospodarskih koristi na tem prostoru kakor za očitne strateške prednosti. Za Veliko Britanijo predstavlja Sredozemlje križišče poti, ki spajajo skoraj tri četrtine vseh britanskih ozemelj. Angleške postojanke v Sredozemlju so najboljša - Obiast v Sredozemlju je jamstvo vseh vezi. torej potrebna predvsem za obrambo raznih delov britanskega imperija. Bližnji vzhod je za Vfcliko^Britanijo eden izmed najpomembnejših pomorsko-prometnih a tudi kopnih in zračnih' prometrili vozlov. Razen tega pa obliva Sredozemsko "morje kar tri dete sveta in tako »mogoča Veliki Britaniji dostop k vsakemu izmed njih. Zdaj mora Anglija voditi borbo proti državi, ki ji je nekoč Sama pomaga la<*fta»i6ge v borbi za njene imperialne •postojanke", ker j« od nje pričakovala fpomoči proti Franciji. To pomeni seveda popolno iz-preijierribo njenih nekdanjih političnih in strateških načrtov v Sredozemlju. Ta pre-okret se je praV za prav prvič pokazal že v svetovni vojni, toda kasneje so Angleži večkrat spremenili svoj postopek, kakršno je pač bilo njihovo razmerje do Francije, proti katesi so zmerftto^ržžili v rezervi Italijo. Šele abesmska vojna -je Angleže opozorila na italijansko nevarnost,-ki je terjala drugačno strategijo. To opažamb v zdajšnjem spopadu: Pokjžaj pa se vitoliko zapleta, ker se ištečas^ no vrši tudi borba za afriško kopno zemljo. Pojav nemških letalskih sil v Sredozemlju napoveduje nove zaostritve borbe na vsem tem področju. :"ki je eno izmed najpomembnejših v zdajšnji vojni. Angleški minister za trgovinsko mornaric co je v nekem govoru rekel med drugim tole! »Čedalje' bolj . se bližajo dnevi,fkp ho . proti Anfeliji zagnan največji vojaški b stroj sveta. -Angleški narod čaka strašna pireifkMvfa in trebi-bo vzdržati še več kakor doslej. Angle^ Ski ti«rod*bO te preizkušnje vreden, saj' ni prvič v njegovi zgodovini, da se je proti tujim diktaturam postavil v boj za obstanek.'Zgo-* dovinska naloga vsega angleško govorečega sveta je. osvoboditi narode nasilja in samo-drštva. " I( Po londoiskih vesteh je 6 *' "' vsebina Hitlerjeve poslanice, ki jo je francoski pariški poslanik Brinon izročil maršalu Petainu, - Belo grtfzečega značaja. *v v ' Dasi''besedilo poslanice potanko hi - znano, vendar zatrjujejo na mestih, ki sb Militi vladi v Vichyju, da Nemčija- v njej vzdržuje ne"' samfo' vse svoje zahteve po popolnero^odfelo.-vartju Francije z Nemčijo,-marveč ra5^n'te§&' tudi zahteva, da stopi jo v'francosko vlado novi sotrudniki. Spomenica nadalje obravnava tudi položaj na Sredozemskem rfiorjtt .ffl dokazuje potrebo francoskega sodelovanja v razpletu položaja v Sredozemlju. Potreba Bi- T F Gobey: 30 c 4 »t* »v> >V Nointel ja^c^ij^. ob^l^ti. ^Sfip Cambry-< jevo $ potem po možnemu odvesti p/eiskorr valnegg^ sodnika v vežo, .kj^r bi l^jkko ne% motenot pogovarigl^..,>i^s jej stop^ po stopnim cah, je'gospod Darcy odšel 'Izljgge, kjer je zdaj o|lala gospa' i(Šambryj^va ,sam^Sprejela. ga je zelo prijazno.^ '; ' . '« * ■ j tf »Gos^di.J^arcy je pravkar odšel. Zelo rad bi .van^^ipli v pritHpju se tojsia lahko sestala.« ,r; • ,-' ;'» _ rVndftelj svobodnih Francozov, general de Givftl^fei imel velik govor pp radiu ter je v trJw '. vabil oborožene sile v francoski Afriki, »"K* naj pomagajo doseči keneni smoter V • t Afriki: fcasedbo vtee ftalijanske Libije. iaga: nasprotnik, je ,rekel da Gau^lf, bo ______fla z, imperijem Vretf postala vojno in ' ftelbfno področjfe za Nemčijo Hn ttalijo. ' "Itikor poročajo iz Saigoria. sta rttgiam in francoska Indokina na japon-I j'^, sko posredovanje sklenjLa premirje. $Sqji,pa se menda kljub temu ..niso ustavili. Mirovna pogajanja bodo v Tok'u in mir bo 'P II H - i tak, kakor ga bodo narekovali Japonci. Po devetih zaporednih mirnih nočeh, so v noči na 30, januarja y nem-ška letala spet napadla London. Napad se je pričel, že zelo zgodaj zvečer, bil pa je končan še pred polnočjo. Nemška letala , so vrgla 113 London in okolico predvsem mnogp -zaiigalnih- bom^, Vsi požari so bili, kakor javlja Reuter, hifcro obvladani. Bombe so povzročile, dokaj ško^e na hišah in trgovinah. Mn^go poslopij je bilo uničeno ali poškodovano ^.Število člove^tih žrtev ni posebno veliko. ,. Po vesteh angleškega letalskega ministrstva so v noči na nedeljo, odnosno v nedeljo, angleški bombniki napadli pristanišče v Brestu in Boulogncu in letališči pri Ostendu in Berguesu. Letala so bombardirala predvsem nemške vojaške tovorne čolne v pristaniščih. Nemška lovska letala so skušala preprečiti napad in prišlo je ponovno do letalskih bitk nad Kanalom in Boulogneom. Pri tem so bila tri nemška letala sestreljena. Pri teh operacijah je sodelovalo nad sto angleških lovskih letal. Angleški bombniki so posamično napadli sovražni letališči pri Ostendu in Berguesu. V borbah s sovražnimi letali je bilo eno nemško letalo sestreljeno. Angleži so pri teh operacijah izgubili, kakor navaja poročilo, eno samo lovsko letalo. Kitajski maršal Čangkajšek je razpustil eno izmed dveh komunističnih armad. Dejal je, da je storil to zaradi tega, da bi se ohranila disciplina v kitajski vojski. Razpuščena komunistična armada je v zadnjem času čedalje bolj kazala znake nediscipliniranosti in je večkrat izvedla napade, ne da lii jih zapovedaio vrhovno poveljstvo. Čang kajšek pravi, da ga pri razpustitvi te komunistične armade iniso vodili politični razlogi, pač pa samo želja, da se ohrani disciplina kitajske vojske in potrebni enotni borbeni duh.' Sredi preteklega tedna so Angleži zavzeli v Libiji Demo. Eterna s 15.9110 pfebivalci je glavno mesto enako imenovane libijske pokrajine. Mesto je oddaljeno L80 km zahodno od Tobruka in 300 km^Gd egipčanske meje. Derna je moderno zidano mesto z lepimi nasadi in okolico, Italijani so vložili mnogo' denarja, da sozgra-< dit lepo; pristanišče. Mesto ima obilne vrelce žive vode. Za Anglijo je zasedba Derne neprecenljive važnosti, ker imajo šele sedaj za plesu »Vem^ doma n^ jevč^Kal^pj^goVo pismo. Iskal seip ga najjfitaj^Nfjnjjfc »ga ga ni bilo tam. Upal sem, da se bom ti^rečal z njim. Okoli polnoči bo pa čisto.^agpljivo v klubu. Tam ga bom. poiskal, če' prej ne do-bim.« "Ij.j,-, »Tako žalosten je zadnje Ogiblje saj ljudem, nikamor ga jg.« j^f j•.,, 'f »2alo»ter\? Namesto..daf bi bil vesel, ker Je gosa©di®aa Berta .prostat« »Da SOda njegov stric še zmerom ni ustavil peeisk&ve psoti hjej. Rfetffn tega muči Gastorta še neka^ drugega.^* »Kaj pa se je zgodilo?« f »Ali poznate Bertinega svalftt?« "^v ' Sai veste^ da ie zaiadi anonimnih pisem sufS^svojo 'ženo nezvestobe.« i nami povedaner: prav.je-.imel. To bi zvedeti tudi gospod Roger Darčy za-erte.«' ig > .{. i > iže tudi ve. Povedala sem fnu, kako se ta .žrtvovala za svojo sestro. Da reši a pisma, je šla v opero>in da reši se-;a otr®ka, se je vozila v; tisti usodni Tgo PariEu.« « f *• c '' to se-mi je kar zdelo.« slim-' pa, da se vam niti ne sanja, kaj fzgodiio na stanovanju kapitana Crozo- •»Kaj pa?« Zdaj je gospa Cambryjeva opisala dogodek, ki ga je doživela pri kapitanu. \ /iHJSako junaškega srca je to deklel« je na- vzkliknil Nointel. j ii^jfes, toda junaštvo jo je zelo dra^o stalo. I^Jiirton !je začel v njo dvomiti.« ftjjli je tako kratkoviden? Saj je sploh ne-f rtir^-oče, da bi bila ona mati tega otrokal ' fiksno neumnost mora verjeti samo kapitan j^Mžon! Jaz bom že Gastonu vse pojasnil in ga potolažil.« '»Sag naj vam pomaga! Glejte njegovega strica! Zdaj bo prišel k nšrma.« Nointel je pogledal v ložo Klavdine Ris-slerjeve. Dajala mu je nekg "žhameh^a, ka-. kor bi mu hotela reči: »Pridi čimprej govo- fam s teboj!« »Kapitena Crozbna? Sevedrf' g#požBa$n, Sfe 'šŽroj se bo začelo t'retjie d&jdnje,« je rekla aelo dobro!« gospa Cambryjeva. »V loži se z gospodom ( Rogerjem ne bosta mogla pogovarjati, ne da bi motila sosede ... « Nointel je pozdravil lepo vdovo m odšeL Na hodniku je steč&l preiskovalnega sodnika. »Zelo me veseli, da sva se dobila,« je dejal sodnik. »Zelbl bi z vami govoriti?« » Upal sem, da vas bom dobil v loži gospe CambryjeVe.« »Ali bi želeli poslušati tretje dejanje?« ie vprašal preiskovalni sodnik. »Rajši bi se pogovarjati z vami.« ' »Pa pojdiva v. vežo!« Tam ni bilo žive duše. »Gospod,« je začel preiskovalni sodnik, »vi ste najboljši prijatelj mojega nečaka. Pomagali ste mu pri težavnem delu, da dokaže nedolžnost svoje izvoli enke. Toda z vami ne mislim govoriti o njem, ampak, o neki drugi osebi « Včeraj mi je nečak zaupal nekaj zelo nenavadnega. Večkrat ipi je že povedal, da ste pravemu zločincu na. £ledu. Trdil je celo,,,da spadajo osumljenci med najboljšo družbo. Priznavam vam, da mu nisem mogel prav. verjeti. (Toda snoči mi je povedal, da je vratarica lože našla poleg trupLa Julije Orcivalove nekakšen gumb z začetno črko in da mi boste vi ta gumb izročili.« »To je £isto točno!« je takoj potrdil Nointel. ' „}• v ; , j >, Hj> »In s :tem ste^si, gospod.« ,.je nadalieval Darcy, »vzeli pravico, da zar^enjate preiskovalnega sqdnika pri' težavherti vnrašanju iskanja morilca. S tem ste storili hud prp-grešek.« , - .-, ' * . ,...,, g A »Mislil sem si. da .jj^men opravičuje sredstva « , -v-»Kakšen namen? Vzeli ste predmet, ki bi utegnil pravici dosti pomagati.« seboj strašno, 500 km široko pustinjo. Prišli so tudi do vode, ki je he bo tre^a več voziti čez puščavo. Od Derne do Bengazija Striešj razdalja po obmorski cdsji 2-70 krt. Ta pas dežele je pretfej rodoviten1 in v pomladnem času poln zelenja in cvetja.VCM^enajkio^ta-ja zdaj Italijanom edino večje pristanŠ« v Bengaziju. Bengazi pa ima zelo dobro in mo derno zgrajeno luko, ki je služila tudi za iz-hodišče* Grazianijeve ofenzive'prati Efe:ptu. Angleži pa se ne približujejo Bengaziju le no obmorski cesti, ampak tudi Vkozi puščnvo, kjer je pot za skorči 100' km krajša. Italijani jim skušajo -zastaviti pot južjao ocJ Perpe pri Mekelliju .Toda po pa^cu .D^rne so' te italir janske ,čete v nevarnosti, da bcjdo obkoljene, ako se ne umaknejo- hitro.-'ftTQti ,J3engaziju. Pri Bengaziju je vsekakor pričakovati odločilne bitke med generalom V^avellom in .mar-šalom .Gr^ziani jem ,>v$,,t » * '. ■ 1 Vrhovnb poveljstvo*, angleške vojske: pa Bližnjem vzhodu iea2: t. m. iobjavilo: t V Eritreji so anglešk* tihoro/.ethe ■zavzele Agordat. t >. Ujeto je bilo Več sto Itattjariov^rh zaplenjena mnogo to^k)v in motornih vozil' V poslednjih borbah je bilo"u£ičeno išest sredi jih vin ttef lažjih tankov in 15 tej-pov ' Pri fiapa-d*r'na j Agordat so sodelovale angješke in in/iijsk? čete. Sovražnik je^ ime] velike izgube, -ftaina-ni so se začelriz Agordata naglo urnika(ti*nro-ti vzhodu' vzdolž*'.železniške pk6£e' v smeri proti Masau?, ki leži 175 km daleč od Agor-data. Angleške čete^o že dan rf&izajele zasledovati umikajočo se italijansko Kakor kaže se bodo skušali Italijani' J^nova postaviti v bran pri Kerenu. Zavzet je tudi Barentu. Na abesinski' fronti, se ttaiijam umikajo v, srAet-i od Mete.me proti Gondaru, Angleške .motorizirane sile jih peprestano•Zasledujejo:; Na Južnoabeslpskjf fronti se prj^v tako nadaljuje pritisk na italijanske postojanke pri Mojali. . p„ ' n * Časopisja prinaša ^ j - ,<-. podrobnosti o zai?etju«Agfcrdata in Ba-renta. ^ (.; , v ' , V Agordat je vkorakajo v sobota 20 indijskih vojakov. Našlo* je mesto Zapuščeno. Italijanska vojska Se je umaknila te mesta oži-vidno že prejšnji dan- Pred zavzetjem Agordata so bili v okolici mesta dva-tfni zelo hu5i boji. Poročevalec United PhesSa »javljada je padlo po-angleških cenitvah'-V teh bojih okoli 700 italijanskih vojakov. Mnogo rtalvfa-nov je bilo tudi lijetih^n so iAngleži žap'lenjli mSd drugim'11'Ttaiiiansk-ih »Hotel sem prisiliti zločinko, da svdje dejan jobprizna« -<>«• ° ' »Al jo mar poznate?« »■ »Mislil sem. da lo1 poznam.« 't ! r -; »Pa «?e'se zmotili?« »Da. sumničil sem markizo "BaraAoso^o. Reiakusil sem io pa sem- se prepričal, da? je nedolžna. Jutri vam bo sama vse povfdala'.« »Jutri?« *** * »Da. jutri! Sam« me je prosil«, na i vam sporočim njen nr:ho.d Zdaj pa mi dovolite, da.vpm dragulj' izročim « ' - Gospod. Ca rev je vzel gumB' in ga začel ostro'ctoazoVatr* . 1 '' , 1 »Ovdno!« je žamrmral. »Zdi se mi, da sem gš ^oAMPrtekje videti « »Upajva, da nama- bo pomagal najti"svpje^ ga 'lastniki.«- ' ,fcV' —: *>" Sodnik se' iP zamislil, potem pa- je hitro fekel: »Sf> pnkrat bom poklical vratarico v loži in v-"ksv« »Jutri vas bo tudi markiza Barantošova so angleške čete zasedle v nedeljo. Mesto, jpreboji čez Kanal, marveč tudi na to, da 4.8 "* ' ' — *-- -- '|»na-angleškem otoku pripravljena močna vpj- ; ,ska, kj jo je treba premagati. .-,' f bilo že od treh strani obkoljeno, ko se italijanska posadka, ki je šteJa okoli 10.000 mfečT odločila za umik, ki je tfil izveden pod ža|Wt6 i tenfe v soboto'z^č^r in sicer po ediifl.ppm » bsfafli gorski "cesti, ki drži proti Ttrfcč i vzljodu' ter se ,60-''km pred Asmarb zdrfe jrj cesto Asmsfra ^Adis Abeba. Um {k po je 1 I* I sti bo za Italijane'riajbrž zelo težaven, ^Ir* j. letno pa je', da- se del ft&Hranške voisktp jrmi» j katše1 tudi po gorskih stezah na mulah. Zara-di težavnega ozemij- a-5e-Angl^em v ot^žkoSeno" zasledovanje.' Italijanom ( if4vJ»ljaui? voli in^ telice l po 9,50 do '10, II. - - -Ig? » p0 8.50 do 9, III. po 8 do 9; krave I.!po 8 do 3.5«; po 7 dO. 8, MI, po" 6 do. .7;. teleta t, in tjd- pot 12 din; v- Kaanju: voli i!n telice I. po 9.50, II. po 8.50. III. po 7.25, krave i. po 8.25, po 7.35,.,III- PO 6, teleta I 13, po 12 pdrednost. da so gorska piemena na ozeffi skfvzi; katerega se ^mikajo, niim naklonjeiiv Žadn^ vesti iz Kaira javljajo, da so L £ -angleške fete zasedle Cireno. p-nVrr rjp 'o s 1:6' Ž?nsko soočite.«- ' *"" J^ospa Zakaj '-ni?-« ' ! : ;VP'f štofelTv ^ož6 Julije Orcivalove za go^otPčno Liestsrelžvo1 m ker 'je pri tertij sre'V.a!'n*k& ko je"iz Ibie? od- hciala. gpfftm" ba 'že spomnila •-vratar.fdo.. naf itekaj' jmaleškosti.' kf jifi je ta neumna ženska, zamolčalaT ke|rsb ji niso zdele omeinbe vredne: vam ^>a 'nq-J,o morda poraag&j£, da p r < n "Ti i ak d od irfi} e t .' »Gospc^. ,.g2.vor!'te odKrito. Pravico imam: da lo hd "v^š"' 7'att^v3rn, čeprav zdajle nisem; v svbjAjp u^adu. ■PRI mor v Julijini hiši. Ta pustolovec je pred Fedetsski Cržna pregled GOVBD. Za kg ?>jve teže so se trgovali: v sinjji Qondariil( , j: Ob južni meji- Abeslpije operiraj vzhodno t>d HudaJfpvo^ jezera južnov^ftišl« bddelki « >}, A , -„■ qK i* 1« - ic prvič ze 'na ^tio-slaskih tleh.. .. O e I 4 Operacije so bfTe izvedeni na izrednq nem ozemftu- ?r» so4!ta!ffai1^ presen^til^J^;. toojtfriške čete so t", napredovale tskb.ft-aftor aa°so zdai'že bliže' Abebi kakor fcftBft Skemu glasnemu mestu N?airofci V* teh 'frp^*. raijiiah uisrfipšnfr sodelui^tudi polk-'Sest^t*% iz 'abesif(!?kih bro^fovoljcw Ta polk v bil organiziran iz beguncev ki so se že ob vstopu Italije v vojno preteki poleti? vstKot Drostft^olici prijavili v anslej, 5ko voisko MedtpfriSo bili. ti Abesiriei do^ . izurjeni m voiaške operacije pod vods*v«*» , angleških oficirjev , : . § . Iz Aten poročajo: ' ¥o odbiti ofenzivi . . ^ \ ' Grk j spet dalje napredovali, ^ / Zavzelj »o več važnih postojank. Ž%jjjli so tudi precej ujetnikov V Tepeleniju so al t \»elfLki požari, kar smatrajc Grki- za hočejo- Italijani izprazniti kraj in rpti, >r i ^ .r- t.-~. ■ , Italijanski list »Oggi« razpravlja, s gv^-nem članku o.v^nem položaju in tsišf, ^ *4; da v zvezi z vestmi o bližni ofenzivi o roti Angliji ui treba pričakovati *ni-l kakih čudežev. „. « •*»? ■ i I List poziva Italijafie. naj bodo pri presojanlu" ptlofaja stvarnikih naf se ne vdajajo mkl-kim domnevam Kadar je govorajo hapado' otrok ie treba-misliti^* sami ita SVINJE. Za kg "žive teže sdtse trgi vali: v LjuW.jfenh domači špeharji po 1,5 d o-16, srem- ski špeharji, po 17 do 18. pršutarji po 13 do 1 14, v KranjVi. špeharji 16.St(>'do 17. pršu-lar,ji, po, 15 do ]lfl.50, t,v Ptujus-. debele svinje pot. 1/3-50 ^o 15, ;gršu^rji. po do 13, svinje za pleme pp jl0>$o li.75. v Črnomlju; pršu-iarji pp -14; dolo.^rasfi ze reje* 7 do 8';tednov stari, so biil v Kranju pp 250ijeio .306* din za rilec, t i „ | KRMA. V Ljubljani: seno 95fdo 130, slama JO,* v Kranju: tucerna 150, sfjio J50,| glama - 100, v Črnomlju: seno "125 do J.50, slama 60 do '75/na^ Jesenicah: gladko setlo y7%$lama 15 djn za ilftO kjg, <, VOLNA. V Kranju: heopaana 84 do 88. oprana 100 din z kg. MED. V Ljubljani X v Kranju 36 do 40 ,. (liri za kg. • . 5": f KROMPIR." V'^jijbfiani 150 do 200,-v Kra-:'rtjii 175 dd 200, v Črnomlju 150,-na Jesenicah 175 do 200 za 100 kg. ZABELA. V Ljubljani: slanina do 26, svinjska mast 28, v Kranju: slanina'261, svinjska, mast ^8.50 do 30,,v Črnomlju: slanina 26 dosvinjska hrast*30, na Jesenicah: sveža siaifiria' 22 do 215, Svinjske mast 26 do 28 'din za kg. FIŽOL. V Ljubljani 600 do :800, v Kranju 700 do 1000, na Jeserrfcah 700'd6 1000, v Črnomlju 600 do 700 din za 100 kg. 4 VINO, Pri vinogradnikih se je dobilo v črnomaljskem okolišu navadno mešano vino po 10'do 16. fftičjše sortirano pa po 18 din za liter. ., ' ^ f JAJCA -V Ljtfbljani 2. v Kranju 1.75 do 2, »rov^i. \'arri,'born vse, kar vem. fz^^dha č-5a vHH^tMf^diti'"ie bil Gbl'rrf'Mo'7 svojo smrtjo izročil Juliji ljubezenska pisma, ki jih je dobival od treh svojih ljubic.« »Treh?« '' ™ »Da, treh. To va»m bo 'tudi potrdila nekdanja Julijina Sobarica So pa še drugi dokaz^ da je to res. T^('tri ženske-so gospa Cro^rio2 va, sestra Berte Lesterelove ...« ' »Markiza Bara'Wcosova .,.« 1 »-A^i vam je^aftftfto priznala?« »Davi jer'priznala meni, jutri bo pa vanA Pogovor med Julijo in njo je bil zeltf o^Rrrf ker je Julijg mislila, da ji hoče ona prevzeti Gaštona.« ' . ^ »Mojega nečaka?« ( »Se cero s smr^o :ji* je zagrozila, če bi ona Gastona vzela; Markiza na Gastona sevSia njkoli ni niti-"mislila.« ' ' ^ »Kakor tuaPGaston ne na njo.« »Naposled se je Julija pomirila in-1 vftiffsf markizi pisma. To je bilo ob pol treh zjutraj^ Ko je markiz^ odhajala' je stopila neka ženska, 'ki je bila prav tako oblečena v domino, k vratarici, ji nekaj tiho rekla in potem šla v lo^a. To je bila ista-ženska, Ki je .odhajala iz lqže. ko je-^narkiza stopila vanjo.«:; Vsega tega mi jyr^tarica ni povedala .. .« ^ »Povedala tvam bo,.- ko jo spet vprašate. ' Morda je niste dovol;Spretno izpfjše^ali. Če pas pristanete - rva preizkušnjo, ki vam" jo bo markiss predlagala, vam bo takoj Vse-jasno.« »Kakšna preizkušnia naj bi to bila?« Nointel ie povedal svoj načrt sodniku in ta s a je takoj sorejel: V t§m trenutku je .bilo konepr tretjega de- i ianja in občinstvo je napolnHo vežo^ Gpspod. Darcv^e je poslovil od ^totaika in mu rekel: »GfeSpodj računam na oo-^o^ prosita, da se jutri potrudite k meni.« Ko je Npintel šel svojo pot, je srečal Kl$v-dino, ki jo je spremljal' njen Ru$, Pustila je svojega spremljevalca, in'.odvlekla Nointela stran. . , " , . .. \ »Torej jo'poznaš?« je hlastno vprašala stotr nika. - '' : " »Svetlblaeko z groba! Pogovarjal Si se prej-le z*njo.« - -« »Meša se ti!« »No/čujfeš se iz merie. Bil si pri njej v loži do začetka tretjega dejanja. Ali nisi opazil, da s'em ti dajala znamenja? Hotela sem to poklicati, ko, si šel po hodniku, toda pridružil se ti je gospod, ki je prej sedel š svetlolasko .v ložr.'« : »Dušica, motiš se!,Nje nisi videla,na grobu Julije Orcivalove.!«t »Pravim ti, dajem jo fakoj spoznala. A1L hočeš, da jo'vprasam, zakaj je pobegnila, ko sem jo na pokopališču ogovorila?« »Prosim te, miruj!« . »Ali žališ, da--bi ji sledila, ko bo edšla iz gledališča?« • »Ne^ni treba, Ker --jo poznam. In prav zato, k^r io poznam, ti pravim, da se motiš.« »Zdai mi.ie vse jasno.,Ona je tvoja ljubica, gospod^ ki teb.oj govoril, je pa njen srečni soprog.« »Saj j^e, veš, kaj govoriš, draga: prijatel:i-ca.« - - . -. .. • »Prav. -Meni je vse eno. Želim ti dosti zabave.. Svetujem ti na. da se vrneš k temno-laskam, ker so te bolj ^poštene in bolj od-i k|i-te** - : K]a'vdira"ie stopila k svojemu Rusu in mu n^flas rck|a: - - - V »Dragi moi. to^ je znan pariški časnikar. S takšnimi liudmi je dobro imeti znanje.« v Črnomlju 1.50 do 1.75, na Jesenicah 2 do 2.50 din za kos. MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, v Kranju 2.50 do 3, na Jesenicah 3 din za liter. SIROVO MASLO. V Ljubljani 40 do 56, v Kranju 48 do 52 din za kg. MOKA. V Ljubljani: pšenična 5 do 8 do 9, turščična 4 do 5, ajdova 7 do 10, v Kranju: 5.50 do 9, turščična 5.50, ajdova 7.50 do 10, ržena 6.50, v' Črnomlju: pšenična 5.50 do 9, turščična 5 do 5.50, ajdova 6 do 7, na Jesenicah: krušna 6.50, bela 8.50 do 9, ješprenj 6 din za kg. TRDA-DRVA. V Ljubljani 155 do 165, v Kranju 180 do 185, v Črnomlju 100 do 105 za kubični meter. MESO. V Ljubljani: goveje I. predni del 16, zadni 18, II. predni 13, zadni 15, teletina 14 do 20, svinjina 18 do 24, na Jesenicah: goveie 12 do 18, teletina 16 do 18, svinjina 18 do 22, ovčje meso 15, prekajeno meso 25 do 28 za kg, Vredir.ost desiarja Na naših borzah smo dobili 3. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44. 85 (za din 54.80 do 55.20); 1 švicarski frank za 10.29 do 10,39 (za 12.71 do 12.81) din. Nemške klirinške marke so bile po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 478.50 din. Sejtni 9. februarja: Mengeš, Konjice, Zagorje, Grahovo, Pilštanj (kjer je tako običajno, se vrši sejem naslednji delavnik, v tem primeru 10. februarja); 10. februarja: Št. Jurij ob južni železnici (okolica); 12. februarja: Motnik; 14. februarja: Brežice, Sevnica, Žalec, Dob p. Kamniku, Št. Lamibert, Žirovnica, Jesenice na Gorenjskem (kramarski), Ponikva pri Šmarju; 15. februarja: Bogojina. Drobne vesti — Narodna banka za stalnost dinarja. Zdaj, ko je prevzel posle guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, se pripravlja med drugim tudi ureditev in ustaljenje vrednorti dinarja v državi. =Vsedržavni posvet gospodarskih zbornic bo 7. t. m. v Beogradu. Razpravljali bodo o zunanji trgovini in o organizaciji izvoznikov in uvoznikov (o zajednicah uvoznikov in izvoznikov) in naposled o željah in predlogih gospodarstvenikov. Iz Zagreba poročajo, da bodo hrvatske gospodarske zbornice na tem posvetu zastopale enotno staliče o vseh vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo. = Cen erženi in soržični moki. Kraljevska banska uprava, referat za nadzorovanje cen, objavlja: V trgovini v dravski banovini se je pojavila ržena in soržična moka po znatno višjih cenah kakor so določene za pšenično krušno moko. Ta moka se kupuje po večini v srezih Murski Soboti in Lendavi, kjer se nudijo za rženo in soržično moko cene, ki so daleč višje od zakonitih cen za pšenično moko. Tudi za pšenico in rž se plačujejo v teh srezih cene, ki so nedopustno visoke. Glede na to se opozarja trgovina z mlevskimi izdelki, da je moka vseh vrst, torej tudi ržena in soržična pod nadzorstvom cen. Trgovci, ki to moko kupujejo, morajo zavoljo tega prositi za odobritev cene pri kraljevski banski upravi. Kraljevska banska uprava pa načelno ne bo odobravala za rženo in soržično moko višjih cen kakor za pšenčno moko. Proti vsem trgovcem in zadrugam, ki bi prodajali od dne te objave na debelo rženo ali soržično moko brez odobrenja po višjih cenah, kakor so določene za krušno pšenično moko, bo uveden kazenski postopek po uredbi o nadzorstvu cen. = Bolgarija n abeograjskem velesejmu. Kakor javljajo z Sofije, je narodno sobranje (državni zbor) odobrilo predlog ministra za trgovino Zagorjanova. da odkupi Bolgarija italijanski razstavni paviljon na beograjskem velesejmu za 1,296.000 levov. = Nadzorstvo nad izvozom živinske krme. V soboto so »Službene novine« objavile na-redbo o nadzorstvu nad vso živinsko krmo. V bodoče bo potrebno za izvoz posebno izvozno dovoljenje, ki se bo dobilo pri ravnateljstvu za trgovino s tujino, odnosno pri organu, pooblaščenem od njega. Brez izvoznega dovoljenja železnice in parniki ne smejo dovoliti nakladanja za izvoz namenjene živinske krme. = Kmalu bo sklenjen nov trgovinski sporazum z Bolgarijo. Centrala industrijskih korporacij je glede na skorajšna trgovinska pogajanja z Bolgarijo predložila svoje predloge, kaj naj bi uvažali iz Bolgarije In katoro blago bi kazalo izvažati Med uvoznim blagom so nsšt^ta maziva staro železo manga- Stotnik se je pripravil na odhod. Zdaj mu je bilo nerodno, da se je sestal s Klavdino. S svojim brblanjem bi utegnila ta ženska škodovati ugledu mlade vdove, ki sta j: bila on in Gastom dolžna toliko hvaležnosti. »Vendar pa bom lepo vdovo opozoril na neumnosti, ki mi jih je povedala mala Klav-dina. Sicer je zadeva precej nerodna, pa nič ne de. Zdaj je stotnik dalje razpredal svoje misli in si oblačil površnik, »poiščimo Ga-stona!« Ko je stopil v klub, ni našel v rdeči dvoranici nikogar. Šel je v sobo, k^er so kvar-tali. Takoj je zagledal med igralci Gastona. Pred njim je bil velil kup zlatnikov Ke" i; sedel obrnjen proti zidu, ni videl Nointela. Gaston je bil videti slabe volje. Menda je strašno izgubljal. Stotniku se je zdelo, da je prišel ob pravem času. da ga reši. »Vraga,« je glasno rekel, »človek bi si mi-slig, da ste tu sami milijonarji!« Gaston je po glasu spoznal svojega prijatelja in se hitro obrnil. »Naposled si tu,« mu je rekel »Gospodje, odrečem se igri in nehal bom. Naj kdo, ki bo srečnejši, sede namesto mene!« Prijatelja sta se umaknila v majhno, prazno sobo. »Blazno igraš,« je Nointel oštel Gastona. »Da se raztresem,« je odvrnil mladi mož. »Tako neumno igraš samo zaradi tega, ker je Berta izdala sestrinega otroka za svojega.« »Kdo ti je to rekel?« »Gospa Cambryjeva malo prej v gledališču.« »Ali misliš, da je ta otrok res otrok go?pe Crozonove?« >Ti še dvomiš? Toliko se iztrezni, da te nova ruda, antracit, na pol luščen riž. kože drobnice in žrebet, odpadki lanu in konoplje. Izvažali pa naj bi lončeno posodo, žvepleno kislino, metilni alkohol, ektstrakte ?a strojenje, cigaretni papir in razne kemične izdelke. bom odvedeJ v hišo babice, kjer je Crozonova gospa rodila.« »Ali veš za njen naslov?« »Da. General Simancas mi ga je povedal. Stanuje v Rožni ulici na Montmartu.« »In tega mi nisi prej rekel?« »Dragi moj hladnokrvnosti ti manjka, zato sem rajši molčal. Še kakšno neumnost bi bil storil, če bi te bil o vsem sproti obveičal Toda pustiva zdaj to! Prihajam z markizinega posestva na deželi. . .« »Torej?« »Čakaj, umakniva se malo Nekdo naju prihaja motit.« Vstonil je sluga in izročil Nointelu pismo. »Hudiča!« je vzkliknil Nointel in zažvižgal. »Govorila sva o Cronzonu in tole pismo prihaja od njega Kaj mi pa le misli sporočili? Če ni morda ubil svoje žene?« »Hitro beri'« ie nestrn^o vzkliknil Gaston. »Rad bi zvedel kai o markizi « »Poslušai naiorej. kai piše Bertiri svak: — Dragi moj stotnik, čim prejmete moje pismo, vas rotim, da takoj prihit.ite k nr-ni Moja žena umira in preden umre vas želi vse-kako videti. Videla bi rada tudi g0SD0-da Gastona Darcy:a Če vam bo le mogoče, ga nrivedite s seboj. Ne za-pus-He svojega nesrečnega prijatelja v stiski! J Crozon, kapitan dolge plovbe. »Kaj pomeni to, da naju želi videti?« je vprašal Gaston. »Morda gospa Crozonova res umira, pa hoče zdaj priseči, da te je Berta vredna. In sicer pred možem, ki ga je goljufala. Jaz DOLNJA PIROŠICA. Pri nas je praznovala po Krški dolini znana Golobova mama svojo 80-letnico. Dolga doba hudega dela in udarci usode so začrtali v njenem obrazu globoke gube. Kljub temu je še živahna. Še danes prime za vsako delo. Mater sedmih otrok je vzljubila vsa Kostanjevica. Ko so kaniie grenke solze na grob njenega moža je šla na svoj dom in prevzela s tiho potrpežljivostjo nego svoje hudo bolne matere, vodstvo gostilne in vsega posestva. Z železno voljo in izredno pridnostjo je izšolala tri sinove in prebolela hude čase svetovne vojne v večnem strahu za svoje sinove. V joku ji zamre beseda, ko se ustavlja pri grobovih svojih sinov: Žana, šolskega upravitelja v Št. Jerneju, ki je umrl 1. 1929., Franca, šolskega Upravitelja v Št. Jerneju, ki je odšel v večnost leta 1938., in Jožeta, davčnega inšpektorja v pok., ki so ga ponesli k večnemu počitku lani pomladi. Narodno zavedni ženi želimo ob njenem življenjskem prazniku še mnoog prijetnih let. HRASTNIK (Smrtna kosa). Na Skopnem nad Hrastnikom je preminil v 83. letu starosti preužitkar Franc Mokotar. Lansko leto je zaman čakal svojega sina Ivana, rudarja v Franciji, ki mu je obljubil, da bo poslal denar za njegovo zlato poroko. Žal je to preprečila vojna v Franciji. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! NARAPLJE. Božičnica na tukajšnji čoli je prav dobro uspela, da je bilo možno vsaj ubožnejše šolske otroke obdariti s primerno obleko, ki so je vsi nuino potrebni. Prispevali so kraljevska banska uprava v Ljubljani, krajevni šolski odbor in domaoi in ptuski trgovci. V največji meri pa je podprla to dobrodelnost tvornica Vunatek v Majšpergu. Vsem darovalcem prav iskrena hvala. Tukajšnje šole se je spomnil tudi tukajšnji rojak, zdaj veletrgovec v Mariboru, g. Jakob Lah, ki je poklonil za šolsko knjižnico prav lepo knjižno zbirko. Prisrčna mu hvala. Želimo si mnogo takih posnemalcev! Šolski upravitelj —mgjag pojdem, ti pa stori, kakor m sliš, da je prav ...« »Skupaj pojdeva,« je odvrnil Gaston. Ko sta sedla v voz, je začel Gaston: »Tore.i je markiza . . .« »Nedolžna, dragi prijatelj, prav tako kakor Berta.« »Šališ se.« »Ne, resnico govorim. Pozneje ti bom še vse povedal.« Nointel je pozvonil vratarju in ga vprašal, kaj je z gospo Crozonovo Ta mu je povedal, da so malo prej poslali po zdravnika in pa duhovnika. Zdravnik je ob odhcdu rekel, da gospa ne bo doživela jutra, duhovnik pa se bo še vrnil, da jo previdi. Ko sta stopila v stanovanje, je Crozon objel Nointela in dal Gas.onu roko. Stotnik je hotel nekaj vprašati, toda kamtan ga je prehitel: »Hitro, hitro. Čez pet minut bo morda ze prepozno.« V sobi je gorela ena sama sveča, in še ta je bila zastrta. Komaj je bilo mogoče v deti bolničin bledi obraz. Gospodična Lesterelova je klečala ob postelji in molila. Umirajo-:a žena je nova došleca opazilo in s slabotno kretnjo pokazala, naj prideta bliže »Tudi ti.« ie s ororečim glasom rekji možu. Crozon jo je ubogal, ona pa je za,"eli: »Spravila sem s^ z bogom. Ko sem do' fa odpuščanje, sem obljubila, da bom svoj greh javno priznala. Obljubila sem, d t Mm^-o-sila svojega moža, nai mi vse onrcsti. Užalila sem ga hudo. In svoio sestro tudi. čeprav ^e zame žrtvovala vse. še svojo sre*o in sv jo čast. Da. grešila m Trdo roljufala naj- plemenitejšega člov svetu...« DO M O V I n A št. 6 RADOVLJICA (Smrtna kosa). Vseučiliške-ga profesorja v Ljubljani pr&fesorja dr. Ivana Vurnika je zadel hud udarec. V visoki starosti 84 let mu je umrla v Radovljici mati ga. Terezija Vurnikova, rojena Ažmanova. Dobro gospo so spoštovali in visoko cenili vsi, ki so jo poznali. Bodi ji blag spomin, ža-luiočim svojcem sožalje! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Kmetijska nadaljevalna šola, ki ima že nekaj tednov pouk, je prav dobro obiskana, saj jo obiskuje 24 kmečkih fantov. To je znak, da je bila res nujno potrebna. SV. BOLFENK PKI SREDIŠČU. Izobraževalno društvo »Lipa« bo imelo redni občni zbor v nedeljo 9. t. m. po rani maši v šoli. Vabljeni vsi člani ,da se občnega zbora udeležijo. Predsednik Tomažič, VITAN. Te dni sta se poročila tovariš Franc Mlinarič in tovarišica Tilika Pogorel-čeva, oba iz Vitana. Novoporočencema, ki sta se marljvo udejstvovala v Društvu kmečkih fantov in deklet, prav iskreno tovariški čestitamo! ZAGOEJE. (Smrtna kosa). Te div s no pokopali 911etno vdovo Marjeto Primanavo. Dolgo vrsto let se je s skromno pokojnino preživljala, pa je vendar učakala visoko starost. Otroke je spravila h kruhu, čeprav je sama trpela pomanjkanje. Naj ji bo lahka domača gruda! ZA VRČ. Dne 14. januarja je bila na tukajšnji ljudski šoli otvorjena šolska kuhinja pod vodstvom šolskega, odbora pomladka Rdečega križa. Od 356 vpisanih šoloobveznih otrok dobiva dnevno toplo hrano 243 otrok, ki mnogi pridejo nad pet kilometrov daleč brez hrane v šolo, in to celo k popoldanskemu pouku. Da je omogočeno vsaj nekaj tednov pomagati številni deci s toplo hrano, imajo zasluge številne ustanove in osebe, ki se jim v imenu siromašnih završkih otrok najlepše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam urad-ništvu Zadružne zveze v Ljubljani, Rdečemu križu v Ptuju, predsedniku občine g. Rihter-šiču Juriju, g. Ulmu, veleposestniku v Zavr-ču, kraljevski banski upravi, banovinskemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, uuravi štajerskih posestev v Podlehniku, g. Šketi, župniku pri Sv. Marjeti, in njegovim fara-nom za lepa darila v živilih kakor vsem ostalim kmetom iz ptujskega polja, domačim posestnikom, g. Jarhu, župniku iz Zavrča, in domačemu učiteljstvu za lepe prispevke in požrtvovalno delo, krajevni protituberkuloz-ni ligi v Ptuiu, ptujski posojilnici, g. Levani-ču iz Ljubljane. Vzajemni zavarovalnici iz STRAN V Ljubljane in mnogim drugim darovalcem. Darovalci so s svojo dobroto tudi dvignili šolski obisk in s tem pripomogli k uspešnemu pouku. Ker se v enem tednu razdeli okoli 1370 obrokov, se zaloga hitro krči, zato prosimo dobra srca za nadaljno pomoč. Šolski upravitelj. * Zasedanje dravskega banskega sveta. Banski svet dravske banovine se sestane 17. t. m ob 10. v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1941. s pripadajočimi pravilniki v snrslu člena 11. pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov in sklepanje o osnutku uredbe o spremembah uredbe o občinskih uslužbencih. * Kontra-admiral Lutcroti poveljnik vojne mcrnarice. V imenu Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za vojsko in mornarico je bil z ukazom kraljevskih namestnikov postavljen za vršilca dolžnosti komandanta vojne mornarice kontra-admiral Julijan Lute-roti, ki je bil doslej dodeljen štabu vojne mornarice. Novi komandant je po rodu iz Sv. Križa-Začretia v banovini Hrvatske kier se je rodil leta ls34 Pomorsko voino akademijo je študiral na Reki. nato pa je dolgo vrsto let služil na raznih ladiah nekdanje av-stro-ogrske mornarice. Med svetovno vojno je služil na komandni ladji avstro-ogrske mornarice »Viribus unitis« Po. zlomu stare monarhije je vstopil v iu«os!ovensko mornarico. v kateri si je pridobil zlasti mnogo za-slug za organizacijo, našega pomorskega šolstva. Leta 1936. je postal načelnik štaba mornarice, nato pa pomočnik komandanta mornarice. Za svoio službo domovini je preiel dolgo vrsto odlikovani. Od 20. aprila lanskega leta je kontra-admiral Luteroti zavzemal položaj zastopnika komandanta mornarice. * Omogočenje cestnih del ob meji. Te dni je bila v posvetovalnici mariborskega sreske-ga cestnega odbora, ki obsega področje pretežnega dela našega obmejnega ozemlia, Dro-računska seja, na kateri se je obravnaval novi proračun za čas od 1. aprila do 31. decembra letos. Novi proračun, ki izkazuje nad pet miliionov dinarjev, je bil spreiet brez b:st-venih sprememb. S tem bo omogočeno nada-ljevanie raznih cestnih del ob meji Mcritz Lilue: ■ Povest 83 preteklih časov Sprejela je Roberta in njegovega očeta v okusno opremljenem salonu. Umetnica je znala s starim gospodom tako prijetno kramljati, da je napravila nanj najboljši vtisk. Znala se je napraviti tudi skromna, kar je pač preračunljivo storila. Takšno njeno ponašanje ni zgrešilo smotra Stari mož je videl v njej namesto samoljubne, ničemurne in z umetniškim ponosom prežete dame le skromno, zelo izobraženo in s telesnimi vrlinami oblagodarjeno dekle. Zadovoljna jc opazila zvita primadona, da je strla predsodke starega moža nasproti njenemu poklicu in dobila svojo pretkano igro. Zato je toliko bolj vneto dalje igrala svojo novo vlogo skromnega dekleta. »Spoznati se moraš tudi z gospodom Tautenbergom, oče!« je rekel Robert in vstal, »najavil tc bom pri n jem « »Prav, prav, Robert! je odvrnil pravni svetnik, ki so ga bile Malvinine vrline spravile v vedro razpoloženje, »Ljubo mi je, spoznati se z bodočimi sorodniki,« je smehljaje se pripomnil obrnjen proti Malvini. »Ali je oče v svoji sobi?« je vprašal Robert. Mladenka je prikimala. »Zal je nekoliko bo'an in gospoda mi morata oprostiti, da vaju ne povedem k niemu.« prašava po zdravju. Robert je odšel in se je čez nekaj časa vrnil s sporočilom, da bo gospod Tautenberg čez nekaj minut prišel v salon svoje hčerke. Malvina se ni mogla otresti strahu, ki se je porodil v njej. Ko ji je bil zaročenec predstavil svojega očeta pravnega svetnika Sterna, je šele izvedela, da je Nerz samo Robertovo gledališko ime. Ime pravnega svetnika je zbudilo v njej bojazen, da ta mož morda ni v kakih neljubih odnošajih s Tautenbergom, zakaj spomnila se je vtiska, ki ga je nenričakovani prihod pravnega svetnika v llmenau napravil na njenega očeta. Takrat je spričo silnega razburjenja očeta le bežno pogledala, ki ga ni bila prej nikdar videla, a nenadno odpotovanje ji je onemogočilo bližje spoznanje z njim. Zato danes pravnega svetnika ni spoznala. $e'e imenovanje njegovega imena je zbudilo v njej spomin na takratni dogod°k. Zdaj ji je bilo nemogoče pravočasno posvariti očeta. Tedaj so sc odprla vrata in vstopil je Tautenberg, odlično oblečen kakor zmerom. Robert se mu je približal in ga povedel k svojemu očetu, ki je bil zavoljo prihoda Malvininega očeta vstal. Ko je Robert imenoval ime in stan svojega očeta, je Tautenberg nenadno dvignil glavo in srepo pogle- * Angleški poslanik v Ljubljani. Dne 3. t. m. je prispel v Ljubljano angleški pos^-ik na našem dvoru Ronald Campbell. V njegovem spremstvu je bil tudi angleški generalni konzul iz Zagreba Rapp. Dopoldne je g. poslanik v spremstvu z novim angleškim konzulom v Ljubljani Pettittom ooravil urrdne obiske, in sicer pri komandantu, g. škofu in g. rektorju ljubljanskega vseučilišča. Opoldne je bil na kosilu v prijateljskem krogu v hotelu Unionu, kjer je gosta v im nu Angleškega kluba v Ljubljani pozdravil njegov prcdsedniik g. dr. Majaron. G poslanik se je s prisrčnimi besedami zahvalil g. d:. Majaronu za njegov pozdrav. Ob 17. uri se je g poslanik napotil v prostore Angleškeea društva v Liubliani, kjer mu je bila prirejena čaianka. Zvečer se ie g. poslanik izcedno zadovolien s vojimi vtiski s t"ga obiska v Liubliani vrnil v Beograd. * Za novega pomočnika prosvetnega ministra je imenovan Mita Dimitrijevič, knj;-ževnik in b'vši narodni polanec v Beegra u. * Nov senator. S kr^lievim ukazom je imenovan za senatorja Dušan KecmanoviV prota iz Banie Luk" ed-m izmed vod:lnih prvakov Samostojne demokratske stranke. * Strossmayerjev dan. Dne 4. t. m. smo po vsej Jugoslaviji slavili Strossmayerjev d?n kot spomin na obletnico smrti velikega dja-kovskega škofa in prvoboritelja jugoslove -ske misli Strossmaverjev dan ie sveča-o proslavilo tudi jugoslovenska sokolstvo. Dja-kovski vladika predstavlja za jugo=lev; ns'-o sokolstvo in vse iugoslovenske nacionaliste zmerom vzor jugcslovenskega narodnega delavca in borca Na letošnio obletn'co je izdala Zveza Sokolov kraljevine Jug?s"av'je knjižico »Josip Jurai Stros?maver, apostol iugoslovenski misli.« Knjižico je natrsal znani nacin^alni delavec vseučiliški profesor dr. Viktor Navak. * Hrurba ponarHevalcev pe+stotr>knv jwri-jeta. V Slovenski Bistrici so prjeli brezposelnega mlinaria Franca Mernika, nie^ovo ženo Marijo gost;!ničaria Franca Napasta in Mernik»vega brata Žagarja Ludvika zaradi ponarejania 500-dinarskih bankovcev. Pri Francu Merniku so našii razne naorave za ponareianie in napol izdelane bankovce. V V premet menda ti ponareienci še niso prišli. Vendar so ljudie okoli Slovenske B:stri-ce opozariaio nai bodo previdni pri snreje-maniu petstotakov. * Naš država bi lahko nrid«»loval* dovolj riža. V Južni S biii že pridelujejo dober riž. Doslej ie znašal pridelek na leto okrog 700 dal Sternu v obraz. Kakor takrat v Iline-nau se je izvršila strašna izprememba v Tautenbergovih potezah. Mrliška barva se je naselila na njegovem obrazu in dvigniv-ši roke kakor v obrambo je obstal negiben. Tudi odvetnik je bil skrajno presenečen. Z izrazom skrajnega začudenja je gledal vstopivšega in besede pozdrava, ki jih je bil hotel izpregovoriti. so mu zamrle na jeziku. Dolga mučna tišina je nastala. »Viktor Liebenstein«, je vzkliknil naposled pravni svetnik, »vi ste tu? i »Za sto vragov!« je škripaje .z zobmi rekel Tautenberg. »Ali ne bom imel nikdar miru pred vami. pravni svetnik Stern? 2e dvakrat ste mi prekrižali pot in me prisilili, da sem moral opustiti z velikim trudom pridobljeni družabni položaj. Danes mi že tretjič uničujete obstanek!« Pravni svetnik se je počasi pomiril. »Nisem jaz, ki križa vaša pota, Liebenstein.« je rekel resno, »vi sami se vsiljujete ljudem, med katere ne spadate in se pri tem poslužuiete zločinskih sredstev. Poznate vzrek, ki je zakrivil, da sva se midva seznanila. Bila je huda reč, zaradi katere ste prišli v navzkrižje s kazenskimi postavami in ki vam je prinesla pečat ječe. Ko sem vas pozneje videl v odlični družbi pod imenom barona Holleja, sem bil seveda presenečen in sem smatral za svojo dolžnost posvariti svojega prijatelja, pri katerem sem naletel na vas. Bili ste dovolj pametni, da ste izginili. Tretjič sem naletel na vas v Kopenhagnu, kjer ste pod imenom Raboullain uganjali svoje nečastne čarovnije. Bilo je čisto naključje, da sem vas videl tam.« »Kaj vas opravičuje k temu, da tu v moji hiši govorite tako neobzirno in STRAN 8 MutM-MUtsstm vagonov. Poraba riža v naši državi znaša na leto 2000 do 3000 vagtoov. Če bi regulirali reko Buegalmco, bi na Kočanskem polju lahko pridelovali dovblj riža za domače potrebe. Na"tprist.- * Smrt hrabrega generala. V Bfeogtadu je arnrl general Draguti& Miij.utinovič. posled- • nji divizionar.iz osvobodilne vojne leta 1912 Genecal-.Miliutinovič je bil na glasu .hj-abrega junaka, ki je leta JtJ)12. vod>l t:ma.54?f) divizijo1 II poziva. Močno se ie uvel^.vU v bitki pri Kumanovenj še močneje pa m n id^H-r*> hrabro držal., V svetovni vojni poj/oljeva! .šumadijski diviziii II. ije^va. Kr-rrV. se i.e držal na čelu svojih vojakov v fe tk na Su-voboru.» V usodnem letu 1915. je^ vodil v.tr-darske divizijo, s katero ie o>)•>(*vov 'no m . hrabro šč}$l,um:-k srbsk« '5p:. na Kri, % tj •»•.'»rs t H deloval kot vojaški or$an!zator.<>V B^orti. odkoder je leta 1.917. od »otovai v io r. i v. veljnika I. srbske c'obrove\V: > ie njegovi zaslugi ie pripnejo Wa • 101.7 i- na solunsko bojirče ok-o? LVfiT) n !v-r-cev, in to prav v času ko i" bila -"gin' >■',.-■hernega borca dragocena T k pi ed pr h-v. ••. solunske fronte je bil P.fji'uf ? do«'«- i štabu-vrhovnega povelsvi. Ck oVi t 1"!'» je bi) ptostavlicn zaj.ro«?H"'l|-» f-V*' -r •■'•<> .dj-ansklh čet Na sgodavirtski k 1 1'"'! je narCetiniu z, i^nafko čj»"v-ud ■> obvaroval zedin'cn:e Čr«-->,oorc O '1 kyo domače izdeiovanie niizarskh uoirebš^oe yeč ne za- ■ : X Z ■ ' " - " V Trbovl-aft nova, so^ Ra-pika .-...»_.....»J . w. ie «* Nenadna smrt narr,ini» V/J izumrla nesle smrti Ar." jještaj > 'T S' 07 masTov dolgekt O ■'> Si pri .v? J" -»rrli H a' 'i ' : ( 'n it 2 ' \ !> 1 'irci. /oieiL' , rr' «1 00: V! iC n?' V le ra mati in ■ iak i »c- ie '"■o uc'e'stvovala ' "'h in na o J,'':'"i -•V^' r"'-' Sak.il'.! ■ r^.V SirO^O '»-.'/'i kn« niivfj- • (. i-' ' ,vini jusoslova-rske časten ,?rrr-ijfi5n! ——temggMB' Ttr^a^?. • r •. vo»osfte- s-«»"» zae v ti n 5 :jo C 7Q 4 " vas nic k 'H j. " ri ".vii ~sn:^o in des'1« nto^o. "ov^riSi So ?coi z5 d -^o in pr:?ko«n; K-^T^^ti .[r^™.! s« »e.-r^k^-kra* !-d;hnil ^r-VbiSsVskna Sfcift msr-:p -^"rV1-« 'etfofvo pOTlilova- '=:= ft - t -i živSi o^asre^i. i? treba in Vi ra* F^ko ii :-f> t'reb? r^^a^giti.' dorti^ Prt-vk*^ fo" saro v kni:gf,:1ki t:o*.e se'sni fbo-f.&t (tr''^rGQ KeinJ In#hu'e se »Prva po-r.,av poflest^čerrtn! živalifti« Knii^-h staral š r0-tPsnri vr^d d;n in si^nnrctti ^ ^"Sjigar- i H;i rcfe- l Oyl fTftibliani. Š^lenb^jr- ' n i nobi- "a--v- o SI' la-« ■>r*:rt ^e bil -1 n^stoniti -nn "ledaližčit >da je be'an RazrRiSlia;oč !d»i ie nek^o'ro'rkal'na vrata in v sobo je stooil t:stj, mladenič, ki ga je V)il včeraj stari gospod prepoznal kot gluhonemega beraea. P.ravn-i svetnik je -vstal, mla-derJč -pa ie- stopil k gledališkemu igralcu in mu izr-ečil debelo, pismo. i , »Vi ste bili preteklo paleti® v Ilmenaii?« je je vpralsl odvetr''k s strop'r» glasom mladega moža in ga-ostro pog?edal. > -i ' »Spremljal som svojega mspcdaija tjakaj,-« je potrdil T-autenbergov sldga. »Torej: se ne motim,« ie odvrnil pravni sve.tmk. yvi 3fe tisti fant. ki mivje vrgel ni Gickelhahnu grozilno pismo v klobuk in poi-zne^e♦zakrivil.skoro usodno nesreč?.« »Nimam vzroka tajiti. Zdai, ko moj gor spodar odpo.toval in nisem več v njegovi službi, lahko jvse poyem.«. i.e .pojasnil mladeni^ »Delal šeip.vse po naročilu gospodami a. Tau-tenberga, kj mi je rekel, da ste prišli vsi y Ilmenau le '^atoT da bi s^ zaradi nekega. spor ra. izvirajpče2a.:ša'z šti^dentovškh let, maščevali nad njim. Rekel je. ttidi, da fee je haVelf- . n '(t '|S ♦ Vr^ketn^^Nedavho zveče/ie 'o'<"*Tr"v blevrt ros^Vjika Lco4oT3a P;r-rirta v 3r'?. i'r>u. Na ie opo^rila mača k^av^a k; ie začela Žrlr»sno jnukati. 'Ko rn hl°v. Mm *e pufinfl 'pfaihen «3- p--.' •..•.-!§(»(»- st'''ne!?a z rladovanja zaradi takšne malerk"š'i.« »o.ipr,-, n: n kdar obiskoval vseučilišč«!« SP i:> r-pr.- vr1' Svjtn'k, obrnien proti s:nu s?-ve-z m-A^oj bi mu bilo seveda ■ CVvr-d 'T 'e odrotoval, ste re- o vpr^ial PeNert. • jJs v5f-?; ?zg»n:l!« je ifžVrteil fa»t in se »Gcspcfl'črVa n*a danes plačo za «fc*trt leta ^-»rr? in m: or^orvadala službo! Kakor mi prifoVedftvala, je gesaod Tau- tenbefŠ v -d-sariu ki ga "ts bii zapustil''hčeri, izrazil ie3:o. da bi se-ra^ izseli! .v ^Ameriko. ,o.0croiltx*,v>' da' T1' n-3 pmiaveduie aa njirfi in da ga ne bo več vidfela. Milostiiiva. gospodična je vso noč presedela za svDin p;salno. mizo « br> »Ta ne bo ušel usodi, roka pravice sega da-l£č!«' je rekel stari gospod boli samemu sebi kakor orisoterm. Nato >e z zamahom reke odslovil ttvjego Tautehbergovega slugo. Rpbett ^ b?|fe ntonii k oknu n odprl p;srao jMalvininiro Disir.o«, je menil ^o^rtja^proti o*č ''i »v n .v- sVoiem življenju.« Pisanje je.bilo 'n^lciv.fjenp ^ R^ert^. in sc "Ls glasUo: rH* ? • ^ >bdfepdki/dajaešni^fia dne terjalo od. 4-e.ne,. i. ' •____■ — -t* .vam se pojasnim, "fe tem, si, odpiram skoro ljene ran?, zaradi katerih fcom..k;akor da ti vse že zaceljene 1 auv, ^u' 1 • * v^ v » x -----. - - čut"m. izkrvavela S''iem stuinni^nom'rie na na i hujše izza.jšvoiofta 'givlienia. ki^em smatrala za d s "no nakooane. HSrafu. ti bom očrtal tudi možj>. ki posi moie ime in pa razrherje, v kater m,^em bila nasproti niemu.. Živela s»m v Petrogradu. N:s"m še MI« na višku.svoje umetnosti',in sem bilavzaradi tega nastavljena v tamkajšnjem nemškem gleda- sproti. Na pomoč so prihiteli sosedie in gasilci z Vranskega. Hleva ni bilo mogoče več rešiti, pač pa* so ohraniil blizu stoječo hišo. Tudi krSvičo -so rešili. Škode je več tisoč dinarjev, medtem ko" znaša zavarovalnina samo 300 dih'. Ogenj je nastal po nesreči. * Drevesa so relila vlak in potnike. Kosava (silen vihar), ki v srbske kraje vsako leto prinese* mticfeo nevšečnost', je povzročila nenavadno železniško nes^ejo, ki pa se je po čudovitem naključju še dokaj srečno končala. Na progi Zaječar — Paračiri je v nedljo pihala take« močna kosava, da je ustavila vlak med postajama Kličevarjem in Jarov-bem. Ko je Vlak nenadno obstal, je hotel vlakovodja dognati, kaj se je zgodilo, in je izstopil. V tem trenutku pa mu je zmanjkalo pod nogami tal in ga je košava odnesla 200 metrov globoko v prepad. Imel pa je srečo, da je priletel na sneg in se pju ni zgodilo nič hudega. Košava je vlak nevarno nagnila, 'a so ga močna drevesa ob progi zadržala in preprečila večjo nesrečo, * Huda nesreča v sumadijskem giinokopu. V noci pa soboto se je zgouna huda nesreča v giinokopu v Kudoveih pri Barpsevcu v Su-madiji. Med delonri v giinokopu se je n.nad-no vsula .debela plast gline in zasula 32Lt-nega obra^ovodjo Jpžeta Šparfiakia iz Celja in dva delavca,' Ko so vse tri odkopali, so bili že mrtvi. Truplo Jožefi Šparhakia so prepeljali v Celje. Jože Šparhaki je bil šeie sedem meseceV nameščen v f£udovcih, p/ej pa je služboval pri sreskih cestnih odborih v Celju, Gornjem gradu in Murski Soboti Bil je odločno nacionalen^ značajen in deia-ven mlad mož. V Celju se je z veliko ljubeznijo in vnemo udejstvoval zlasti kot Sokol telovadec in vaditelj. Bil je tudi soustanovitelj in več let načelnik Sokola Celje I. V Celju in tudi drugod je imel mnogo prijateljev, ki jih je njegova smrt globoko pretresla. Jožefu Šparhaklu bodi ohranjen časten spomin, hudo prizadetim svojcem, naše iskreno sožalje! ,> * Divjega prašiča .so-ustrelili. Zadnje dni so lovti iz Črmošnjic izsledili divjega prašiča in ga obstrelili. Na -begu se je ranjena žival približala lovcu g. Janezu Petschauerju, po-» sestniku in gostilničarju iz Črmošnjic,' ki je imel v puški še en strel, s katerimi je zadal smrtni strel. Ustreljeni merjasec je tehtal nad 100 kg. Merjasca so .pripeljali v Črmošnjice. kjer so njegmro meso razprodali. * Medved na Sorskem polju. Lovci so dognali, da se je pritepel na Sorško polje medved, ki se drži nekje v pungerški grapi. lišču za drugovrstne vloge. Čeprav,se kot umetnica še nisem mogla močno uveljavljati mi vendar ni manjkalo občudovalcev in častilcev. r Med Vsemi temi častilci, ki se nisem zanje mnogo brigala, se je posrečilo le enemu, osvojiti si moje srce. Bil je to Vladimir Rozanov, mlad oficir carove garde, potemec ene izmed najodličnejših in najbogatejših plemiških rodbin v Rusiji. Bil je nasproti meni izredno ljubezniv in obziren, oboževal me je in bodočnost se miJje obetala v najlepših barvah, kadar mi je pripovedoval, da bo čez nekaj let opustil vojaško službo, se nastanil na enem izmed njegovih' posestev ter mene napravil za -grajsko "gospodarico. Zimo je hotel z menoj preživeti v prestolnici, poleti pa bi uživala lepote podeželskega življenja, ki mi jih je znal očarljivo opisovati. Če' ne bi bila sama tako neskončno ljubila Vladimirja ,bi bila gotovo znala trezneje presoditi najino razmerje in bi si bila mofala seveda reči, da je bila pri tem^ širokem prepadu, i ki naju je ločil spričo stanovskih razlik in spričo predsodkov njegovih veleplerfiiških sorodnikov, najina zakonska zveza nemogoča. Pol leta je trajalo naiino razmerje. Živela sva brez skrbi in se nisva mnogo brigala za bodočnost. Tedaj je nekega dne prišel Vladimir k meni z zelo resnim obrazom. Takoj sgm spoznala, da.se je zgodilo nekaj posebnega. Nisem ga dolgo izpraševala, pa sem že izvedela., da je bil Vladimir premeščen k nekemu konjeniškemu polkij v Moskvi in da bo moral že čez nekaj dni oditi. Pri tej vesti sem, skoro omedlela. Zdaj sem se šele>prav zavedla, kako neskočno sem ljubila Rozanova. Ihte sem se vrgla na njegove prsi in Vladimir se je Sam lastnik lova g. Hafner Ivan iz škofje Loke je že trikrat zapazil medvedje stopinje v snegu. Od časa do čaSa se pokaže iz svojega zimskega zatišja in jo prihiaha baje prav do Sore, kjer je naletel nanj neki moški, ki je rezal vrbovo' prot.je.'""Sicer pa Je zelo rriireA, nič škode n£ dela in tudi'strah pred njim ni posebno velik. * Trope volkov so se zaradi ribv&ga mr^iz?. pojavile ,v raznih krajih Bosne. Pri vasi Lju-bačevem je, kakor poročajo iz Banja Luke, tropa sestradanih volkov napadla stajo kmeta Aleksa Maglova"; "Raztrgali Sb 50 oVe in koz. Ker se kmetje* boje, da, volkovi no napadejo tudi }judi bo hišah, so prosili oblast-vo, naj priredi obsežen pogori. 1 * Kmečki fantje prijeli razbojnika. Te dni so kmečki fantje, v Malem Štefanu pri Ča-kovcu prijeli in orožhiki nato aretirali kaz-nenca Franca Szabotyja, ki je pred kratkim z dvema tovarišema pobegnil iz lepogl^vske kaznilnice in nato y Vugreškicu pri Čakovcu ubil orožniškega narednika . * Stekel maček jo obgris«el 27 ljudi. V hiši, kmeta Stojana Mi^esoviča v Podujevu se je pripetila huda nesreča. Milenovič je imel velikega mačka, ki set^ga imeli otroci zelo radi in so se z 'njim pogosto igrali. Naenkrat jih fe pa začel,maček napadati in vse ogrizel. Potem je planil še v sosedno hišo, kjer je tudi ogrizel vse otroke.- Poleg tega je v vasi ogrizel še več ljudi. Vseh žrtev steklega mačka je 27 in vse so prepeljali v bolnišnico. * Hči ubila mater. Pretresljiva žaloigra se jfe odigrala v vasi Lipovcu na Hrv itskem, kjer' je kmetica Matilda Mičugova ubila svojo 68-letno mater Ljubico Lackovo. Mati je pred petimi leti sprejela v svojo hišo hčer Matildo in zeta Milana, katerima je izročila vse svoje premoženje, sebi je pa izgovorila samo kot. Hči je kljub temu zelo grdo ravnala z materjo. Sosedje so to vedeli, a ubogi ženi niso znali pomagati. Te dni je zagrabila brezsrčna Kči mater za lase in jo odvlekla v hlev. Tam jo je pretepala, dokler ni izdihnila. Orožniki so ubijalko aretirali. * Grehi razbojnika Bratka in njegovih tovarišev. Razbojnik Ivan Bratko je zdai s svojimi pajdaši na varnem za zamreženimi okni. Preiskava, ki jo vodijo orožniki v rtz-rdh krajih,? je v nekaj primerih nedvomno dokazala, da je imel pri tem svoje prste vmos Ivan Bratfto;'Tako ie pojasnien zdaj tudi roparski napad, Izvršen v noči na 6. d"cembra lani pri' Sv. Miklavžu na Dravskefn polju V omenjeni noči sta vdrla dva razbojnika v hišo zakoncev Franca in Marije Palovih. moral poslužiti vse svoje-zgovornosti, da me je nekoliko pomiril. /> •: •) 'A- * ".-t „ ~ ,S teboj pojdem!' sem naposled vzkliknila. ,Ne maram ostati tu sama' »Kaj pa misliš~dete!« je odvrnil očitno presenečen Vladimir. V Moskvi ni nemškega gledališča, kjer bi lahko delovala, a drugo primerno namestitev ni lahko najti.« Čutila sem, da je imel prav in da bi bila neumnost še dalje se pečati s to mislijo. »Obljubiti pa mi moraš, Vladimir,« sem mu rekla, da mi boš večkrat pisal.« Smeje se je to obljubil in-ta obljuba me je nekoliko'- potolažite.'' o Nočem te razdolgočasi^i z opteonl najinega slovesa, ljubi. Robert, a priznati ti moram, da je bila to moja prva resnična bolečina, kj ie trgala mojo notranjost. Takrat sem mislila",„'da te ure ne bom preživela Upanje na pismo me jp poživljalo; toda čeprav sem željno čakala na njegovo pisanje,, ga nisepi dočakala. V meni je vse vrelo. Začela sem domnoVoti; da se je Vladimiru zgodila, kakšn^i nesreč'a; Že s^m hotela,^prašati vojaška dblastva, kaj ie z njim, ko sem čisto nepričakovano zvede-la vse. Nekega toplega poletnega popoldneva, bilo je štiri, do pet tednov po. Vladimirovi poslo-vitvi, sem korakala vzdolž Nevskega prospekta, da bi si bila nakupila,razne manjše reči. Zdajci sem postala pozorna na elegentno ekvi-pažo, ki seje naglo peljala, navzdol po.^iroki cesti. Kri mi je oledenela v žilah, kako^ prikovan sem obstala in gledala za naprej dr-drajočim vozom: v njem sta sedela mlada, odlično oblečena dama in — Vladimir Roza- Zahtevala sta od prestrašenega gospodarja denar. Ker pa se je upiral, je eden :z-ned razbojnikov potegnil pištolo in dvakrat ustrelil. S tem je dosegel, da mu je gospodar izročil več tisoč dinarjev gotovine. Oben m se je ugotovilo, da se je Bratko nekaj dni pred napadom pri Sv. Miklavžu pripeljal v družbi s prav tako nevarnim razbojnikom Ivanom Klobaso iz Varaždina, pot^m pa sta se -odpeljala v Ferlingerjevo gostilno pri Vurbergu, kjer sta nadaljevala pijančevanje. Nato Sta odšla k družini Dvoršakovi/,-- kjer sta spala, nasledno noč pa izvršila razboj-ništvopri Sv. M;klavžu. Drugi Bratkov zločin ije bil tedni pojasnien v Zamarkovi. Tam je bil izvršen vlom v gostilno Leopold n Fel-zer.ja. Za vlomilci ni bilo sledu. Ko. pa so orožniki iz Apač, ki so pri Sv. Barbari aretirali Ivana Bratka. izvršili preiskavo na domu Bratkovega pomagača Ivana Sereea v Vratii vasi pri Apačah, ki se še edini od vse Brat-kove tolne uspešno skriva, so našli tudi smučarske čevlje, ki izviralo iz omenjenem vloma. Na ta način je tudi ta vlom pojasnjen. Izvrši li so pa T-^an Britko. Ivan Serec,in Pavel < Dvoršak. Bratko. ie na podlagi dokazov ta vlom nriznal. Nadaljni zločini Bratkove druščine bodo gotovo še pojasnjeni. * Obtožnica proti Antonu Hacetu je z«lo obširna. V teku lanskega leta je prestopilo prag, katerega se pride po mrzlem hodniku v ljubljansko jetnlšnico 3447 oseb. Med. njimi je bil tudi Anton Hace, ki bo v teku prihod-nega meseCa prišel pred sodnike. Obtožnico proti Hacetu je državni tožilec že sestavil Obsega 48 na gosto s strojem pisanih strani. Soobtožencev je devet. V Hacetovo zadevo pa je zapleteno še mnogo drugih oseb, ki so dajali Hacetu potuho, ga skrivali in ga prenočevali. Teh osumljencev je 21, med njimi sedem žensk. Bili so že vsi zaslišani in so predlagani kot priče, a njih osebni prihod k razpravi ni predlagan. Kaznovani bodo pozneje. Kot glavne priče je predlagano 10 oseb, po večini so to orožniki, na katere je Hace streljal. Postranskih prič je 65. Anton Hace je po obtožnici zakrivil tale zločinstva: roparski umor Rudolfa Avpiča in petkrat zločinstvo po zakonu o zaščiti javne- varnosti in reda v državi, tatvino in razbojništvo, 39 tatvin, poizkus tatvine, prestopek zOper osebno prostost in varnost in prestopek zoper javni red in mir. - ■>-> - < f. i Oglašujte v »Domovi**!«! nov, toda ne v uniformi konjeniškega oficirja, temveč v starem; meni dobro znanem oblačilu carove garde. Po njegovem pripovedovanju sem natančno poznala rodbinske razmere pri Rozanovih in vedela, da Vladimir ni imel sester in ne drugih mlajših sorodnič. Ali je bilo dekle ob njegovi strani; s ka termi* se je tako'vedro in neprisiljeno pomenkovati, njegova nevesta in ali je izšla zgodba o njegovi pi-emestitvi v Moskvo bajka, izmišljena zato, da bi se mene na čim obžimeiši način odkrižal? To vprašanje'irie je peklo. Sklenila sem, da se o tem za vsako* centt prepričam. r< t 'Prijatelj mojega nekdanjega ljubimca, ki sem ga prosila za poinsnilo, je.potrdil mojo' bojazen v polnem obsegu.. Povedal mi je, da se je Rozanov na želio svojih sorodnikih, ki so bili v tesnejših stikih s carskim dvorom, kjer so se za to zv,ezo zlasti ogrevali, zaročil 2* mlado komteso. Poprej pa je še smatral za potrebno, koncatt ha čim nežnejši način razmerje z menoj, pa bi bil to dosegel, si je izmislil 'tVojo prestavitev v Moskvo in je bil zavoljo moje žalosti ob slovesu nekoliko presenečen. Medtem pa je upal. da bosta čas in moje sprememb polno umetniško delovanje ozdravila moje rane. p " 1 Nisem bila sposobna Vladimirovemu prijatelju odgovoriti na besedico Bolečine, bes, užaljena ničemernost in prevarani upi so se tepli v moji notranjosti. Videla sem se ponižano in opeharjeno in nisem bila zmožna pre-r tehtati razmere in najti opravičilo za Vladimira. Poznala Sem samo še eno čustvo — maščevanje za Storjeno mi sramoto. STRAN 10 . 3MHBwnHM s -Esaaair^ssHSEa Za krajini® Dober namazek za kruh. Temeljito zmešaj 14 dekagrampv sirovega masla, tri p -e-tlačene sardele, dva trdo kuhana in zdrobljena rumenjaka, šest dekagramov nastrganega suhega bohinjskega sira. osern de a-gramov kuhanega prekai-n:-ga jezika, ki si ga sesekljala, in šest dekagramov sal-ms. Vse skupaj pusti nekai čara na hladnem, potem pa namazi na kruhove rezme al; nrer^-zane zemlje. To so potem sendviči, kakor tako namazanim kruhkom pravijo Ame i ani in Angleži. ^ Preprosto opraženo meso. Zarumeni v mast precej na rez;ne zrezane čebule nrilii malo kisa in juhe. V to snov deni na koščke zrezanega mesa in rusti, da se onra^i in «e mokrota posuši. Paziti na moraš da se so ne prismodi. Prilii snet malo 1uh» in kisa. da zavre in postane omaka rumena. P~i-deneš lahko mpio k:<0e Fni^t-ne. k' okus omake zelo izh?l*'š? Kot pr^-uha je pri tej jedi dober zmečkan krom^r (p'reV Ocvrta pclenovka. Skuha.i v slnni vo-M s. korenjem in neter šiliem p" l-:in^ i^tni n^v' v v—a-či masti. K orv4' »'olTirvvVi d"i so- la+A ali ka^o nrikuho Korp"''1 k»t iirik"1-!". Oliv' "ii"i'no kn1-"-7T' i-* a i pa pVll^ni tt v-^i vedi. Nato panravi r^rn-n'^ i- wi»«'i I 'i r.1^ iv, t- -Vl^vi P ^ ~ i "H n 1 -_ »sili A- Tni " : a*1 « P n-■ ,<.„1, „ vvv Jnniria tv "p rn rkri i d^ pra-■ eni d] : m s1 rr 1 STAvepa m^r rvremeš^ da r>T-Pvre. r0"0"1^^ rre'"1-' Vz^mi d"a k-ilnrr^arr'-tofTTli '' ni0 po^resi 7 dišavo in Hrvvnn« nasoli. potrT io s-1-?" po pečenki kozarec v-'ra in -ži. S to omakA. ki n- f1 craženie*n polivki. 7'a za-" kolikor je ie preveS, in rrlii i?>a'0 i 't: ko pečenka d^n?š v cofodo v kateri nvseS ca n-rzo, rreced' n~nio-to ofako. Kra^i, ki jih hitro ncprnv.'5. Da' v sk'c1o 50 dgkaprrmov mok?. nm-avi v s^e1' mo in postavi na toplo, v lonec pa d ni zelo dobro osminko l:tra mla"nega mleka. št;-ri do pet rumenjakov. 10 ('ers^mo1 s; o-vega masla, dve. žR"! ruma. it^Ia va~ii:e. pet dekagramov sladkor1.? jn ra-f'«'"rii 7 rai'-n in ra7-valiaj v ne preveč deh°lA kr~n Nato i? eM krape, jih položi na d®sVr> p^krto « r-H-čem. k: si ga potrosila 7 m a1-a K^a^i na* bo- Vra—e v"s n o- vala tej žalni svečanosti. Popoldne ob pol 16. so se pripeljali v katedralo, kjer je bilo izpostavljeno truplo pokojnega Metaksasa, kralj Jurij' in ostali člani kraljevskega doma, vsi ministri, predstavniki oblastev, zastopniki tujih držav, posebno odposlanstvo angleškega letalstva in druge ugledne osebnosti. Pogrebne molitve je opravil primas grške cerkve z velikim številom duhovščine. Ko je sprevod stopal po mestnih ulicah, je velikanska množica s solzami v očeh izkazovala zadnjo spoštovanje »ogetu zmage«, čigar ime .je že zapisano v zgodovini. — Jugoslovenski poslanik Vukčevic je v spremstvu poslaniškega svetnika Protiča položil pred pogrebom v atenski katedrali na krsto predsednika Metaksasa venec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in venca predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča. X Pogreb madžarskega zunanjega ministra grefa Csakyja. Ob veliki udeležbi madžarskega ljudstva, odličivh zastopnikov Sz madžarskega javnega življenja in posebnih odposlancev iz Nemčije, Italije in Jugoslavije so 30. januarja slovesno pokopali pokojnega madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja .Pogreba se je udeležil tudi madžarski regent Horthv s spremstvom. V neposredni bližini mrtvaškega odra so bili postavljeni venci posameznih odposlanstev in šefov držav. Poleg lovorjevega venca regenta Hor-thv.ia so bil venec nemškega kančelarja Hitlerja, krasen venec Ni. Vis. kneza namestnika Pavla, venec itrIranskega ministrskega predsednika Mvssolnija, jugosovanskega zunanjega nvr.Vfn dr. Aleksancl-a Cincar Markovi ča, prometnega ministra inž. Bešliča in drugih. Ob 10. uri je kardinal Seredy ob številni as:stenci opravil nrovtve za umrlega. Takcj nato se je od ookoirrka pcs'ovil 7. lepim govorom predsednik vlade prof Telrk r. ki e poudaril rožrtvovolnost ran:ki-n-dž-rrks-,ga zunan-ega m'n's'ra. Zato da Madžarska rrkdfr ne bo roz-^Ha na vs: to, k^.r js pokojnik s'oril z?.n'o. Po nlegovem govoru je zbor kr.;"rv f" ( zcrel ža'ostinko, nato pa se -o r,?7v;j vel č-sten s;:re- od na pokopa-liš5e -.Kere-p-st k:er so poio.""i posm-tne ostanke ran.ko^a v iodbir-s-ko .g/obniro dru- :,iie ■ 1 ■" > X 6 letnica V> ;v.iIova. Maršal Klement Efremovič VW"ov: podpredsednik sveta narodnih komissriev in predsednik narodne Obrambe pri svetu narodnih koraisariev, .ie praznoval 601etn'."O rojstva Vts narod je svečano proslavil 10 s'ni da.n er.sga izmed naj-ug'edneiš'h sev'r+rkih državljanov. Predsedstvo vrhovnega rov;cta mn je podeli1 a ob tej p r: 11 ki I c '.r t v r«d. Svet ljudsk h komisarjev in oprednii odbor komunistične stranke pa sta pAslgiA Vorošilcvu čestitke V čest t-kah pcf.darj-ata niesjove zasluge na razr:h področiih in mu snoročata želje za dolgo življenje in sreio. X Poljski mr.ršal Smigly Eydx« v Palestini. Poljski maršal Smigly Rydz, kateremu se je nedavno posrečilo pobegniti iz Rumuni.ie, kjer je bil interniran, je zdaj v Palestini. Mar"al je za svoj beg izkoristil trenutek, ko je v F.-.'.-muniji odstopil kralj Karol in ko so se začeli notranji nemiri. Tedaj je z ladjo odpoioval iz Konstr.nce v Turči.;o, kjer se je nek^i dni skrival v tamkajšnjem poljskem poslanstvu. Nato je neopaženo odpotoval v Palestino. X Novo repatico so odkiili. Iz Buenos Ai-resa poročajo, da so argentinski zvezdoslovci pri opazovanju Cunnighamove repatice v ozvezdju Altarja odkrili novo repatico, ki je že tretja v letošnjem letu. Nazvali jo bodo po njenih odkriteljih. X Tudi Nemci imaja leteče trdnjave. Po vzoru ameriških letečih trdnjav so začeli graditi tudi Nemci velike štirimotom" horrr^-i-ke. Ti bombniki so namenjeni za dolge polete in lahko nosijo s seboj zelo velike količine bomb. Vodstvo nemške letalske vojske j:h je uporabljalo že nekaj mesecev nad Atlantskim morjem, kjer so napadali angleške konvoje. Vsako izmed teh letal ima šest mož posadke, oboroženo pa je s šestimi težkimi stroi-nicami in s tremi avtomatskimi malokalibr-skimi topiči. Letala so opremljena tudi z napravo. ki preprečuje zaledenitev na krilih in izpostavljenih delih trupa. Zaradi tega jih. lahko uporabljajo pri vsakem vremenu. _ X Ameriški prostovoljci v zdajšni vejni. Kakor že v prejšni svetovni voini, se je tudi v zdajšni priglasilo precejšno število moških v Zedinjenih državah, da hočejo kot prostovoljci iti na evropska boiišča. V Londonu pravijo, da je že danes v kanadski in angleški vojski okrog 5000 ameriških prostovoljcev. V ststavu angleškega letalstva je tudi že samostojna ameriška eskadrila letalcev. Tudi t'sti ameriški državljani, ki kot prostovoljci služijo v pehoti, bodo po istih poročilih v najkrajšem času ustanovili poseben ameriški pehotni bataljon, ki mu bo poveljeval angleški oficir. X Pa se je le potolažil. Sultan Jahore, ki snada brez dvoma med najbogatejše može na svetu, živi v Londonu in se ne nove odločit . da bi zapustil London, čeprav ie vojna. Mož š'eie 17 let. Krkor se za pravega sultana spo-doH; je imel ženo lepo in mlado Angleško Lid!jo Obillovo. Nesreča je hotela, da jo je ubila nemška bomba prav takrat, ko je v neki trgovini poskušal nov modni kožuh. Sultan ie bil v evtomoV.u pred trgovino .Spretni šofer ga je pravočasno rešil smrti. Izguba te p-iiataliice je b'la za sultan neznosna. Ni ga ^lo mogoče potolažiti Sklenil ie. da se sploh r>e bo več pokazal na svetlo. Šele čez dolgo si ip upal na ulico. Bil ie namreč povabljen na n°kp prireditev v korist Rdečega križa. Fr tej priliki je spoznal neko lepo mlado Rumunko, ki je prodajala zastavice Rdečega k r?. Vn mes'u se ie zaljubil vanjo, čez štirinajst dni pa je bila že poroka. <5> 1 do za dva prsta narazen. P "k" s p rtič "m in nastavi na tA'1^1 a stor. da kip^°jr. (v^h- ''V' a ' a obrni in prsti, cla d^i-o ^r•7'^aiai" P_tem iib ocvri in potresi s sladkornim prahom Kako opereš ščetko (krtačo). Umazana ali zlepljena dlaka na ščetkah za obleko, za lase ali za čiščenje tal se lepo očisti, če jo držiš neikaj časa nad paro vrele vode, nato pa šele opereš v mlačni milnici. Zeniinlu X SveCan pogreb grškega ministrskega predsednika Metaksasa. Atenska agencija poroča: Pogreb bivšega predsednika grške vlade Metaksasa je bil zadnega januarja popoldne. Atenska radijska postaja je prenašala poročilo o pogrebu tako, da sta lahko ves grški narod in grška vojska v mislih prisostvo- imwm i-a vmT •A* m uraveM $m e itm Te dni je zvonar zagrebškega pokopali« a tako imenovanega Miro^oja, Ni kola slavil 20 letnico svojega poklica, ki je obstajal v tem, da je zvonil umrlim meščanom pri pogrebu. Ob,tei priliki ga je obiskal poročevalel »Za-grebačkega lista«, kateremu je pripovedoval več zanimivih dogodkov iz svojega službovanja. Največ dela je imel Nikola, ki je bil eno roko izgubil na italijanskem fcoiišču v svetovni vojni, v letih 1918. in 1919., _ko je v Zagrebu razsajala španska bolezen in ko je bilo dnevno preko 30 pogrebov. Takrat je od iutra do večera pozvanjal z majhnim zvoncem. Med najzanimivejše doživljaje spada vsekakor vstajenje znanega Zagrebčana od mrtvih, kar se je zgodilo pred 20 leti. Tudi takrat je zvonil ob njegovem pogrebu. Žalni sprevod se je ustavil pred jamo in duhovnik je opravljal pogrebne molitve. V času, ko je duhovnik pel »Angeli naj te povedeio v rajske dvore...«,- je začel mrlič tolči po krsti. Duhovniku in bližnim pogrebcem je v- V za trenutek zastal dih, nato pa se jim je spet vrnila duševna prisotnost. Spet je duhovnik ponovil omenjene besede, takrat pa je močno zaropotalo, pokrov je odletel in iz krste je stopil rajnki Zagrebčan ter dejal duhovniku: '»Naj angeli le nekoliko počakajo, ker mi je zdaj vendarle še lepše v Zagrebu.« Nato se je obrnil k ženski v črni obleki, in rekel: »Žena, pojdiva na južno.« No, in res sta šla v Hižro gostilno. Poročevalec, ki ni veriel temu nevsakda-niemu doživljaju, je pregledal s*are zagrebške dnevn:ke iz tistih let in ugotovil, da je bil doživljaj zvonarja Nikole resničen. ZANESLJIVO Kunigunda pride v trgovino svojega miza in vpraša vajenca: »A mojega moža ni? Kam pa je šel?« Vajenec: »Ne vem, milostiva.« Kunigunda: »Nemara ve gespodična v pisarni?« ' Vajenec: »Ona pa zanesljivo ve, ker je šla z njim.« s&i* RADIO Liubliana od 9. do 16. februarja. Nedelja, 9. februarja: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Godalni kvartet a kitaro (Marin, Gre-gorc, Ivančie, Comelli, Prek). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Odmevi iz Španije (plošče). .9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). 10.00: Prenos cerkvene, glasbe iz stolnice. 11.00: Radijski orkester. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02r Pevski, zbor »Sloge*. 13.50: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Veselo popoldne! Cimermanov kvartet, vmes plošče. 19.00: Napovedi, poro-ffila, objave. 19.30: Slovenska ura: Ob Einž-garjevi sedemdesetletnici. 20.30: Domače veselje (Akademski pevski kvintet in radijski orkester). 22,00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče). Ponedeljek, 10. febr.: 7.00: Jutrni pozdrav. 17.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Balalajke (plo-feče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. >13.02: Vesel opoldanski spored (radijski orkester). 14.00: Napovedi, poročila. 17.30: Komorni trio (Janko Gregorc — klarinet, Avgust Ivančič — viola, Herbert Svetel — klavir). 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.30: Plošče. 18.40: Vsakoletni razvoj prirode (prof. Anton Moder). 19.00: Napovedi, poročila. Ift25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.45: Finžgar: Razvalina, življenja, drama v štirih dejanjih (člani narodnega gledališča v Ljubljani). 21.15:: Za razvedrilo (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 11. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. fr.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Za oddih (plo-fcče). 12:30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila, objave. 14.15: Šolska ura: Jeleni pri krmljenju fAdo Klavora). 17.30: Malenkosti. Pester glasbeni spored radijskega orkestra. 18.10: Samospevi ob spremljavi lutnje (Anton Sladov-|jev, Stanko Prek). 18.40: Oseba in delo Ivana Groznega (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). 20.00: Tamburaški orkester (vodil bo Lojze Karmelj). 20.45: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. Sreda, IZ. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. fT.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Zvoki iz Bolgarije (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Harmoniko bo igral Edvard Kovač. 14.00: Napovedi, poročila. 17.30: Bizet: Arležanka, suita (plošče). 18.00: Razlika med enačaji (dr. Stanko Gogala). 18.20: Pevske vaje: Poj te z namil (vo dil bo Luka Kramolc). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: (v prvem odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v drugem napovedi, poročila). - Četrtek, 13. februarja, 7.00: Jutrni pozdrav. it:05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12.00: Veseli napevi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Šramel »Štirje fantje«. 14.00: Napovedi, poročila. 17.30: Radijski orkester. 18.10: 30 minut zabave (plošče). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 21.00: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 14. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. ff.05: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Teden dni po zlati Bosni (Albin Lajovic). 12.00: Iz naših krajev (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Pbročila, objave. 17.30: Koncert dveh historičnih flavt g barija Tuttova in Mirko Hočevar). 18.10: enska ura: Otrok sprašuje (Velikonjeva). 18.30: Plošče. 18.40: Francoščina (dr. Stane Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Vzgojni vpliv gor (Pavel Kuna ver). 20.00: III. večer ruske glasbe. 2L00: Radijski orkester. 22.00: ! Napovedi, poročila. Sobota, 15. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Pisano polje, daj židane volje (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Pisano polje, daj židane volje (plošče). 14.00: Poročila, objave. 17.00: Otroška ura: Kramljanje Manice Ko-manove. 17.30: Glasbeni utrinki (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radijski- orkester. 18.401 Naša domovina v ledeni dobi (prof. Ciril Slebinger). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Znane koračnice (plošče): 20:09: Zunanje-,politični pre-. gled"'(dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Jože Vomber-gar: Jaka se ženi. — l-z življenja Jake Smo-diake in njegovih. — Izvajali bodo člani radijske igralske družine. 22.00: Naipovedi, porodila. 22.15: Radijski orkester. Mesto lepih žensk, ki se hožejo možiti le z milijonarji Mesto lepih žensk je Santa Fe v Argentini. Ta slava se je počasi razširila po vsej Južni in celo Severni Ameriki, kajti ne samo iz ostalih argentinskih mest in iz sosednega Urugvaja, temveč tudi iz oddaljenih dežel, zlasti iz južnega dela Zedinjenih držav prihajajo najlepši, najbogatejši in najodličnejši možje, da bi si izbrali žene med lepoticami v tem mestu. Povpraševanje po dekletih tega mesta je tako naraslo, da so postala pravo izvozno blago. Mladenke v Santa Fe smatrajo nekako pod svojo častjo, da bi se možile z mladeniči iz domačega mesta, temveč čakajo na tuie milijonarje. Ker je ta zadeva postala +iko huda, da je začela resno, ogražati družinske razmere v Santa Fe, so mestni očetje izdali odredbo, ki domačinom v bodoče prepoveduje poroke s-tujci, če si prej- ne- priskrbe- posebnih oblastvenih dovoljenj. A ko se je izkazalo, da takšnega dovoljenja skoro ni bilo mogoče dobi- ti, so se dajala dekleta od svojih častilcev kratkomalo — ugrabljati. Ta reč je terjala seveda novega ukrepa. Sledil je predDis visoke globe za družine, ki bi se njih dekleta poročila zunaj mesta brez posebnega dovoljenja,-Uspeh je bil ta, da so začeli starši budno paziti na svoje hčere, tako da so te živele kakor prave jetnice. Zdaj pa so se obrnile ženske iz. Santa Fe s posebno spomenico )ia argentinsko vlado, naj razveljavi ukrepe mestne upiar, ve, ki so nedvomno nezakoniti. Pravijo, da žive zavoljo teh ukrepov v pravih srednjeveških razmerah, in zahtevajo, naj jim vlada vrne vse-svobodo, če bo ta poziv naletel na. gluha ušesa, tedaj se bodo baje obrnile nat svetovno javnost; ki bo nedvomno imela dovolj razumevanja za težave »najlepših žensk, na svetu«. Pomagati pa jim seveda nvetovna javnost tudi ne bo mogla in. hotela, ker je. vsa zadeva bolj burka kakor žaloigra. Dva telesno močna predsednika Zedinienih držav Malo je znano, da je bil prvi predsednik ameriških Zedinjenih držav George Washing-ton eden izmed najmočnejših ljudi svoje dobe in da je marsikoga presenetil s svojo močjo. Ko mu je bilo 16 let, si je služil kruh okt zemljomerec. Treba je bilo izmeriti velikanska zemljišča v zapadnih krajih in Was-hington se je pri tem seznanil z življenjem Indijancev. Srečanje z Indijanci pa ni bilo zmerom prijateljsko. In tu je Washington pogosto zelo dobro služila njegova velika telesna moč. Bil je blizu dva metra visok in imel je izredno dolge roke. V boksu je bil mojster, poleg tega pa tudi izredno vztrajen tekač. Številne, tolpe Indijancev so pomenile v krajih, kjer je bil Washington zaposlen kot zemljomerec, neprestano nevarnost. Washing-ton je moral dobro paziti, da jim ni prišel v roke. Nekoč so ga med delom nenadno napadli trije Indijanci. Enega je pobil s pestjo na tla, drugi je od strahu zbežal, tretjega je pa na$ol zadavil. Ta čas se je. pa bližalo iz pragozda že več Indijancev. Tedaj zavihtel Washington na rame njihovega na pol zadavljenega poglavarja, ki je komaj še lovil sapo in zbežal z njim v taborišče. Tekefje s težkim bremenom dobrih osem milj in niti najurnejši Indijanci ga niso mogli dohiteti. Takim dogodivščinam z Indijanci se je moral Washington zahvaliti, da je zaslovel že v mladosti in da je postal leta 1754., ko mu je bilo šele 22 let, vrhovni poveljnik čet, bo-rečih se proti Francozom. Njegova najljubša zabava je bil lov na lisice. Washington je slovel po tem, da je na lovu večkrat razjahal konja in jo ubral peš za lisico. Pa tudi v poznejših letih je še večkrat pokazal svojo izredno moč. Leta 1775. je bil izvoljen za vrhovnega poveljnika v vojni za neodvisnost. ) V tej vojni je Washington spet dokazal svojo moč. Vojaki so popravljali neko trdnjavo, ko je prihajal k njim v meščanski obleki krepak mož. Neki korporal je prav tedaj pozval štiri može, naj vzdignejo veliko klado na mizo. Klada je bila težka in izčrpani vojaki so si zaman prizadevali, vzdigniti jo. Neznani jezdec je ustavil konja in vprašal korporala, zakaj ne pomaga vojakom, ki sami ne zmorejo tega dela.* »Jaz?« se je začudil korporal. »Jaz naj jim pomagam? Saj sem vendar korporal.« »Oprostite, gospod korporal,« je dejal jezdec, snel. klobuk. in se mu globoko priklonil v sedlu. »Ne. smete biti hudi, da vas nisem spoznal.« Potem je pa razjahal konja, zgrabil klado z obema rokama in jo vzdignil. Vojaki so kar strmeli. Po opravljenem delu se je neznanec pokril, zajahal konja in dejal pred odhodom korporalu: »Gospod korporal, če boste še kdaj potrebovali pomoči in ne boste imeli ljudi, pošljite po vrhovnega poveljnika vojske. Prav rad vam pridem pomagat tudi drugič.« Osupli, korporal je gledal za odhajajočim jezdecem, ki je bil sam Washington. Tudi Abraham Lincoln, veliki predsednik 19. stoletja, se je odlikoval po svoji telesni mo6r. Lincoln je bil mlad, skromen odvetnik, ko je prvič kandidiral v kongres (državni zbor). Nihče ni verjeL v njegovo zmago in celo njegova* stranka sama mu je prerokovala neuspeh. Lincoln si je pa pridobil priljubljenost prav s svojo telesno silo. šel je na agitacijo, kn svoje .govoore je= združil s pravimi cirkuškimi prizosi. Kakor hitro je prišel v fa ali oni kraj, je pozval predgovorom v borbo najmočnejšega moža. Seveda so ljudje kar drli skupaj in vsi so bil navdušeni, ko je krepki kandidat najprej položil svojega nasprotnika na hrbet, potem je pa začel govoriti. Američanom se je bil pogumni in krepki mladenič zelo priljubil. ' »Takega zastopnika potrebuj emo#, so dejali, »ta nas bo dobro zastopal«. In tako je bil Lincoln z velikansko večino iz-voljen za po-siahc'a- v držaVni zbor. X Ribje olje naglo zdravi rane. Zdravniki so ugotovili, da se rane celijo hitreje, če jih namažemo z mažo, v kateri je nekaj ribjega olja V ribjem olju so razen vitaminov A in B še nekatere mastne kisline. Ko so iskali sredstvo, ki pospešuje zdravljenje ran, so prišli na to. da sta za rane zdravilna vitamina A in B, ki jih pa ne sme biti mnogo. Če pride na rano preveč vitamina A, se rana celi še počasnejše kakor sicer Tudi same maščobne k;sline pospešujejo zdravljenje ran, toda glavna sta pri tem oba vitamina. Bilo bi pa napačno misliti, da zadostuje kupiti v lekarni ribljega olja in namazati z njim rano. Med poedinimi vrstami ribjega olja je velika razlika. Nemška industrija zdravil že izdeluje mazilo, ki mu dodaja ribjega olja, kolikor terja pravo razmerje, da je mazilo res učinkovito. Prednost novega lečenja ran je v tem da se izpodbuia vse telo, da z lastnimi močmi zaceli rano. Zlasti pri hudih ranah, kakršne nastanejo pri sladkorni bolezni z razoada-niem tkiva, se je dobro obneslo ribje olie. če ni še nastala izprememba na kosteh. S pomočjo ribjega olia so preprečili zdravniki mnoge operaciie. Posebno priporočljive so obveze z ribjim oljem pri hudih nesrečah. Zdravnik dr. Graupner navaja primer, ko je prišel k zdravniku človek z odsekanim prstom. Prst ie imel v žepu. Zdravnik je namočil obvezo v ribje olie in jo obseval n^kaj časa z modro lučjo, potem mu ie pa priložil prst k roki in ga obvezal, in prst je spet prirasel k roki. X Iz zgodovine znane hude zime, ki so zakrivile splošno lakoto. Najstarejša izredno huda zima, ki jo poznamo iz zgodovine, je bila 1. 401. Takrat je bilo tako mrzlo, da je Črno morje baje čisto zmrznilo. L. 822. so bile velike evropske reke kakor Donava, Laha, Ren in druge tako močno zaledenele, da so mesec dni po njih lahko vozili najtežja bremena. L. 991. je bilo tudi vse zaledenelo in mraz je trajal tako dolgo, da je uničil vso setev. Tisto se je končalo z gladom in ku-*o. L. 1067 je zmrznilo nešteto ljudi na potovanjih. L. 1133. je bila reka. Pad v Italiji zmrzla od Kremone do morja, vinski sodi in drevesa so zaradi strašnega mraza popokala. L. 1339. je zavoljo hudega mraza, ki ie uničil posevke, nastala takšna draginja in lakota na Škotskem, da so se hranili siromašni ljudje s travo in jih je mnogo od te<*a umr'o. Želo hude so bile tri zaporedne. zime v letih 1432., 1433. in 1434. V eni izmed teb zim je snežilo štirideset dni nenrptrgarto Leta 1463. ie vino, ki so ga poslali voiakom v Flandrijo, zmrznilo in po ga morali sekati s sekirami. Zelo hude zime so bilp tudi v letih 171?., 1809. in 1812. Zadna izmed ie lifaoravila konec Napoleonovi sl.°vi ^rpd Moskvo. 7^1o hudo zimo smo im^li 1 1Qf>Q in tudi lanska zima je bfla huda. vendar n's+a bili trko hudi, kakor jih mnoop poznamo iz zgodovine. X Londončanke gasijo požare. Ko so pred dnevi nemška letala spet obiskala London in vrgla na mesto nekaj zažigalnih bomb, so prvič nastopile kot gasilke londonske ženske, ki R E D I N MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z iiaSo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z Majhnimi stroški pripravi izborno, obstojno to zdravo domado pijačo Cena 1 stekl za 150 litrov din 25.—, po poŠti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75. —, 3 steklenice po pošti din 100.— Preizkušen redilni prašek ZA PRAŠIČE tri malih prašičkih pospešuje »RED1N« prašek; hitro rast. krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro piebavljajo Zadostuje že 1 zavite« za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. I a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija RANO, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. m*ftmTf so, kakor hitro je bil znak za alarm, zapustile domača ognjišča in odhitele na kraje, kjer so divjali požari. Nosile so vreče peska, majhne ročne brizgalne in druge priprave ter gasile nastale požare. Ko je bila nevarnost odstranjena, so se vrnile vsaka na svoj dom in nadaljevale prekinjeno delo. Ta nastop London-čank pri gašenju izpričuje požrtvovalnost angleškega ljudstva, kadar gre za višje koristi skupne domovine. X Nove učinkovite granate za letalske to-piče. Ameriška vojna industrija je začela izdelovati, kakor poroča »Newyork Herald Tribune«, izpopolnjene granate za letalske topove manjšega kalibra. Te granate so tako občutljive, da se razpočijo že pri najrahlej-šem dotiku s sovražnikovim letalom. Kljub tej izredni občutljivosti pa ravnanje z njimi ni preveč nevarno. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MEINEL HER0LD ZALTVOKMCmAZBIl MARIBOR ŠT. 104 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostaneio strogo taini STALNO SLUŽBO v trgovini ali delavnici dobi starejši kmečki fant, ki zmore vložiti kavcijo proti obrestim. Nastop takoj. Ponudbe pod »Kmečki« je poslati na oglasni oddelek »Domovine«. TRI STO DINARJEV TEDENSKO lahko vsak zasluži z izdelovanjem ali prodajanjem. Pošljite znamko za odgovor. Josip Batič, Ljubljana VIL_33 Kaj Vas čaka * Kakšni bode Vaša starost, služba, zdravje, Izboljšanje eksistenca s pomočjo grafologije. — Graiolo-glja Vam odkrije vse Vaše napaka karakterja, dlobre lastnosti, spoznali boste Vaše prijatedje, zahrbt-neže, sovražnike, Vašo usodo, poslovanj'-, dolžnosti, špekulacije, loterijsko spekuliranje, ljubezen, zakonsko življenje. Vse to dobite popolnoma brea-plačno ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život i okultne tajne«. — Knjiga je zelo velikega pomena za Vaše življenje. Pošljite še danes rojstne podatke ln vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo zA Vaše dloče življenje, ter din 30 za knjigo na moj natančea naslov. P. T. KARMAH, ž AL KO. — Denar se pošlje v caprej na čekovni račun 17455. ■a® m I iN SAMO Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ara Proof, lepo kromirano ohišje s čimi številkami in kazalci . Din 63796 Ista z anker kolesjem na kamne s sekundnim kazalcem . . Din 63710 Ista s prima anker kolesjem kamnov s sekundnim kazalcem Din Zahtevajte cenik zastonj in poštnine Sfaock svetle« 98 — tekoča 185 — na IS 260.-« prosto« E. SUTTNER, Ljubljana b Lastna protokellrana tovarna ux t Švici. Posestniki pozor! Najnovejši tehnično izpopolnjeni mali kmečki IELTOM mlini na kamne, ki meljejo vse vrste Žita v poljubno fino moko, Izdelujejo zdrob, čistijo žito ter imajo vključeno napravo za izdelovanje ješprenja in kaše. Kamni so vodoravni (ležeči), tako da ne morejo žgati moke. Lahek tek! Prvovrstna izdelava! Cene zelo solidne Te vrste mline Vam dobavi samo prva domača tvrdka Jelene AdolS & Tomažin LJUBLJANA, Celovška cesta 49 Mlini so na ogled v trgovini. 1 NAJLEPŠE CTIV0! Ravfan: Zgodbe brez groze Klabund: p/0fr . RaSPUtlH Ravljen: (ma VOffia Thompson: £fyffQ M^erfeva: Rudarska balada ZAL0ZBA ..CEST* f* fift LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA B