UPORABNA INFORMATIKA 3 2023 - πtevilka 1 - letnik XXXI Spoštovani kolega se je rodil 4. julija 1944 v Ljubljani. Od nas se je poslovil 6. oktobra 2022. Z informatiko in računalništvom se je začel ukvarjati že med študijem elektrotehnike. Njegovo delo na tem področju lahko razdelimo na razvojno-raziskovalno, strokovno, vodstveno in pedagoško. V času svoje zaposlitve na Institutu »Jožef Stefan« (od leta 1970 do leta 1975) je v skupini prof. dr. Antona P . Železnikarja raziskoval programske jezike in računalniška omrežja. V okviru Evropske go- spodarske skupnosti je vzpostavil računalniške omrežne povezave med raziskovalnimi institucijami v Evropi. V tem obdobju je bil tudi med prvimi predavatelji predmeta računalništvo na slovenskih srednjih šolah. Med leti 1976 in 1980 je bil direktor Elektronskega računskega centra v podjetju Tekstil Commerce. Med leti 1981 in 1990 je bil sprva pri Novi Ljubljanski banki Gospodarski banki vodja razvoja računal- niške opreme, za tem pa pri NLB d.d. direktor sektorja razvoja programske opreme. Od leta 1991 je bil ustanovitelj in direktor podjetja KreS − Kreativni sistemi. Ves čas se je aktivno udeleževal konferenc iz področja informatike in računalništva doma in na tujem ter bil vabljeni predavatelj na številnih fakultetah. Je ustanovni član in nosilec Zlatega častnega znaka Slovenskega društva INFORMATIKA. Številne originalne rešitve na področju informatike in računalništva nosijo njegov inovativni pe- čat. V tej zvezi naj posebej izpostavim programski sistem PANORAMA, ki udejanja izviren pristop k obravnavi in preiskovanju obsežnih podatkovnih zbirk. Koncipiran je kot nadgradnja relacijskih datotek, ki mrežno povezuje poljubno število datotek. Vsebino datotek in povezave med njimi upra- vlja podatkovni slovar. Je odprt sistem, ki omogoča uporabniku poljubno dopolnjevanje in nedestruk- tivno preoblikovanje datotek, ne da bi za te akcije potreboval znanja s področja podatkovnih baz. Uporabniški vmesnik sledi principom asociativnega razmišljanja in omogoča neomejeno potovanje po informacijskem prostoru. Poleg njegove strokovne ustvarjalnosti naj omenim še njegovo umetniško ustvarjalnost. Kot sre - dnješolec, je poleg klasične gimnazije, obiskoval tudi srednjo glasbeno šolo. Njegov instrument je bil klarinet. Lepo pa ga je bilo poslušati tudi za klavirjem. Uglasbil je več pesmi Josipa Murna Ale- ksandrova. Je avtor tudi drugih krajših glasbenih del, ki so bila javno izvajana. Pel je v zborih, tako v Akademskem pevskem zboru, Študentskem oktetu in pevskem zboru Lipa. Neredko je nastopal kot korepetitor in dirigent. Ustvarjalen je bil tudi na likovnem področju, kjer se je posvečal upodabljanju krajine v tuš tehniki. Kolega Iztok Lajovic je zgled pokončnega človeka, ki je znan po svoji predanosti stvarem, za katere je sodil, da so pomembe za ožje ali širše okolje, čeprav niso bile vedno njemu v prid. Prof. dr. Vladislav Rajkovič, zasl. prof. In memoriam: Iztok Lajovic, univ. dipl. ing.