CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Z letne konference ZKS celjske občine Uspehi so vidoi na vseh področjih KOMUNISTI V CELJSKI OBCINI SO DELALI V DUHU SMERNIC VI. KONGRESA IN POSTALI NOSILCI CELOTNEGA DRUŽBE- NEGA DOGAJANJA V OBČINI. — KRITIČNA ANALIZA PO- MANJKLJIVOSTI IN ODKLANJANJE VZROKOV: POROK ŠE ZA BOLJŠE DELO V torek je hila v Celju redna letna občinska konferenca Zveze ko- munistov, na kateri so bili poleglSl delegatov osnovnih organizacij nav- zoči tudi številni gosti, med njimi član CK ZKJ tov. Franc Leskošek- Luka, članica CK ZKS tov. Olga Vrabič, sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju tov. Franc Simonič, predsednik OLO Celje tov. Riko Jer- man, poslanski kandidat za Zvezno skupščino tov. Milena Korže in drugi. Na konferenci so izvolili 27-članski občinski komite ter 3-člansko re- vizijsko komisijo. Razen tega so izvolili 4 delegate za VII. kongres Zve- ze komunistov Jugoslavije in sicer Maksa Cremožnika, delavca iz To- varne tehtnic v Celju, Cveta Pelka, sekretarja občinskega komiteja ZKS v Celju, Marijo Pleteršek, delavko iz tovarne Aero v Celju in Olgo Vrabič, članico CK ZKS. Ob zaključku konference so zbrani de- legati poslali pozdravno resolucijo Centralnemu komiteju ZKS, v kateri zagotavljajo, da bodo delo v organizacijah Zveze komunistov še izbolj- šali in odpravili pomanjkljivosti. Iz obširnega poročila sekretarja ob- činskega komiteja tov. Cveta Pelka, kakor tudi iz plodne razprave je jasno razvidno uspešno delo osnovnih organi- lacij in članov Zveze komunistov na vseh področjih družbenega življenja. V poročilu in razpravi, ki je sledila, se kot rdeča nit prepletajo uspehi, ki so jih dosegli komunisti celjske občine v preteklem letu predvsem v gospodar- stvu in na področju delavskega in druž- benega upravljanja. Prav tako pa so delegati zelo kritično obravnavali po- manjkljivosti, slabosti in napake, ki so zavirale še uspešnejše delo, ter anali- zirali vzroke teh pomanjkljivosti. Ugo- tovili so, da je osnovna vzrok slabosti premajhna borbenost posameznih ko- munistov, neizvrševanje sklepov ter premalo konkretnega dela v osnovnih organizacijah, ki so se izgubljale v na- čelnih razpravah, namesto da bi svoje delo usmerile v stvarno akcijo. Tem po- javom pa je botrovala še osnovna sla- bost — šibka razgledanost posameznih članov Zveze komunistov, ki premalo skrbe za ideološko in politično izpo- polnjevanje. Posledica tega je bila, da se posamezni komunisti niso znašli pri svojem delu, da niso znali dovolj uve- ljaviti v praksi smernic VI. kongresa. In tako je prišlo do primerov, da posa- mezni člani Zveze komunistov v tempu hitrega razvoja in poglabljanja socia- listične demokracije in našega komu- nalnega sistema niso bili več kos na- logam, ki bi jih morali kot komunisti izpolnjevati. To je vzrok, da so posa- mezniki, namesto da bi usmerjali mno- žice v duhu naprednih, socialističnih načel, capljali za dogodki in večkrat nasedali tudi raznim socialdemokrat- skim tendencam, ki nimajo s socializ- mom nič skupnega. Namesto da bi po- jasnjevali naš razvoj, prikazovali ve- like uspehe, ki smo jih dosegli v zad- njih letih, ter našo perspektivo in se izživljali pri konkretnem delu v orga- nih delavskega in družbenega upravlja- nja ter množičnih organizacijah in dru- štvih, so pogosto zapadali v nekon- struktivne kritike in posploševanja raz- nih pomanjkljivosti in težav, uspehov pa niso videli, čeravno so le-ti bili prav lanr-ko ieto veliki zlasti na gosp nli tudi pomanjkljivosti, kjerkoli bi se i pojavile, in uspehi bodo brez dvoma kuečji kot so doslej. -ma- Priprave za volitve so mobilizirale veliko število delovnih ljudi ZAČETEK RAZPRAVE O OKRAJNEM DRUŽBENEM PLANU — OKRAJNA KONFERENCA ZKS BO 14. IN 15. MARCA V CELJU V ponedeljek je bila v Celju razšir- jena seja Okrajnega komiteja ZKS, ki jo je vodil sekretar tov. Franc Simonič. Na seji so bili navzoči tudi člani pred- sedstva Okrajnega odbora SZDL in OSS ter vsi poslanski kandidati za Zvezno in Republiško skupščino ter predsedniki občin. Na seji so najprej razpravljali o o- snutku okrajnega družbenega plana za letošnje leto, ki ga je obrazložil pred- sednik OLO Celje tov. Riko Jerman. Osnutek plana je sestavljen na podlagi načrtov posameznih svetov in je dokaj napet, saj predvideva za 9,5 % večji količinski obseg proizvodnje od lansko- letnega obsega proizvodnje, ki je bil za 17 % večji od leta 1956. Plan predvide- va porast narodnega dohodka za 10,9% in družbenega proizvoda za 11,6% v primerjavi z lanskim letom. Vrednost kmetijske proizvodnje se bo po planu letos povečala za 7,7% v primerjavi z lanskim letom. Povečanje vrednosti kmetijske proizvodnje bo šlo predvsem na račun izboljšanja živinoreje (izbolj- šanje in povečanje krme ter pogodbeno pitanje mlade živine) in poljedelstva, predvsem hmeljarstva, saj predvideva plan povečanje površin hmelja od 2.024 na 2.500 ha, produkcija hmelja pa bo znašala 2.700 ton. Ker je to le osnutek plana, o kate- rem je včeraj razpravljal tudi okrajni ljudski odbor, bomo o smernicah in do- ločilih plana podrobneje poročali v pri- hodnji številki našega lista. Poudariti pa je treba, kar je prišlo do izraza tudi na seji, da bodo morale gospodarske organizacije, kmetijske zadruge in ob- činski ijudsla odbori ter vsi, ki kakor- koli delajo v proizvodnji, zastaviti vse sile za ostvaritev plana, ki je osnova za realizacijo vseh dohodkov oziroma skladov in proračuna. Na seji je prišla do izraza tudi težnja, da bi naj bil plan še bolj konkreten zlasti v postavkah, ki se nanašajo na družbeni standard. Predvsem bodo mo- rali občinski družbeni plani sloneti na bolj konkretnih postavkah, vključujoč tu_predvsem do podrobnosti izdelane plane gospodarskih organizacij in kme- tijskih zadrug, da bodo volivci lahlco dajali o njih tudi svoje pripombe in pobude ter da se bodo delovni kolek- tivi in posamezniki lahko čim bolj an- gažirali pri realizaciji teh planov. Tov. Simonič je nato poročal o volil- nih pripravah ter je poudaril, da ude- ležba in razprave na zborih volivcev in prva volilna zborovanja kažejo razu- mevanje volivcev za reševanje skup- nih problemov in nalog. Volilne pri- prave so mobilizirale ogromno večino 'naših ljudi, ki so živo posegli v proble- •matiko občine, svojega kraja in kmetij- • ske zadruge. Cas do volitev bo treba I temeljito izkoristiti, je dejal tov. Simo- ,nič, da bomo ljudem v tovarnah in na vasi prikazali naše uspehe in perspek- 'tivo, da jim bomo pomagali pri orga- • nizaciji boljšega dela, večje produktiv- iHosti ter pri odstranjevanju slabosti. ^Sleherni naš delavni človek se mora zavedati, da je boljše življenje odvisno 'le od boljšega dela, ki daje več proiz- ^ vodov. Zato bo ena poglavitnih skrbi 1 vcepiti našim delovnim ljudem v indu- ,atriji in kmetijstvu odgovornost, da bo- do več ustvarjali in se zalagali za rea- izacijo planov. Na kraju je tov. Simonič seznanil na- vzoče, da bo okrajna konferenca Zveze ,'comunistov 14. in 15. marca v Celju. Poročila bodo delegati sprejeli že prej in bo na konferenci podan le krajši re- ' "erat. Konferenca bo imela delavni zna- '^aj, saj bodo delegati razpravljali v .'reh komisijah. Prva komisija bo ob- ravnavala delavsko upravljanje v po- vezavi z dejavnostjo občine, druga kmetijske probleme, tretja pa organi- '.aHiska vnrRčania in ideniošVo vz^oio. Brigada »Dušana Finžgarja« odhaja ... PRVA CELJSKA MLADINSKA DE- LOVNA BRIGADA BO KRENILA NA POT V SOBOTO ZJUTRAJ. — 30 BRI- GADIRJEV PREVEČ. — STAB SE- STAVLJAJO: KOMANDANT BUCAR, DELAVEC S POLZELE, POMOČNIK: ING. VELIKANJA Z OZZ V CELJU IN EKONOM KRAMER, USLUŽBE- NEC CELJSKE OBČINE. — BRIGADA BO DELALA V KARTELEVEM PRI TREBNJEM. Prva etapa v pripravah za sestavo prve celjske mladinske delovne briga- de je bila z usi>ehom zaključena. Kakor je v začetku kazalo, da občinskemu ko- miteju LMS skupaj z Okrajnim štabom mladinskih delovnih brigad v Celju ne bo v celoti uspelo doseči številke 120, tako je zdaj kar trideset brigadirjev preveč. Morali jih bodo poslati domov. Čeprav tvori prvo celjsko brigado iz- ključno naša kmečka mladina, je ta akcija tudi med srednješolci naletela na tako velik odmev, da bo sodelovanje v njej nagrada za aktivno delo v mladin- ski organizaciji. Tako se je na učitelji-' šču v enem dnevu prijavilo kar sedem- deset mladincev, na IKS pa trideset. Brigadirji so prispeli v Celje že v če- trtek, ker bi moral biti po sklepu CK LMS zbor vseh brigad v Ljubljani v petek, medtem pa so za to določili so- boto. Tako bodo ta dan izpolnili s pro- gramom, ki sta ga pripravila občinski komite LMS in okrajni štab; ogledali si bodo kmetijsko posestvo na Lavi, generalko Delavskega odra — Tretje ležišče in v Unionu ali Metropolu kino- predstavo. V petek zvečer pa bo v dvo- rani OZZ zbor z zabavnim programom. Tako so pred leti odhajale mladinske delovne brigade na delovne akcije. S petjem in veselo. Se nekaj časa in nove mladinske delovne brigade bodo odšle, da bi nadaljevale delo na cesti »Bratstva in enotnosti«. STRAN 2 CELJSKI TEDNIK P Ogle d po svetu Pred kratkim sem gledal čudno dra- mo 27-letnega Angleža Johna Oshorna »Jezen se ozri« (Look back in Anger), revoltiranega človeka, ki ne najde poti do revolucije, češ da mlada generacija nima kaj*početi, ker so prejšnji rodovi vse storili za velike ideale, kar se da storiti. Ne preostane drugega, kakor da se človek neprestano srdi. Očetje zato, ker se je vse spremenilo, sinovi pa za- to, ker ni nič drugače. Ni čuda, če je mladi Anglež naletel na prav toliko žolčnik graj kakor histe- nčnih pohval. Lahko hi mu odgovorili z ljudsko modrostjo japonskega pre- govora, da drva sicer lahko poidejo, ogenj pa ho še vedno na svetu. Samo norec bi trdil, da ga je konec. Clovc- čanski ideali so tu, sleherna generacija ima dela čez glavo, če se jim hoče le malo približati. Žal pa je res, kar pra- vi kitajski filozof, da klavec misli ved- no na svinje, če mu govoriš o idealih in idejah. Tako je pred nekaj dnevi vrhovni ko- mandant NATO pakta Norstad kljuh vsem prizadevanjem, da vendarle pri- de do sesta7ika najvišjih predstavni- kov Zahoda in Vzhoda izjavil, da o ta- ki dezatomizaciji, ki bi zmanjšala mož- nost obrambe na teritorijih NATO pak- ta, ne more biti govora, če hi NATO zavezniki ne dobili primernih kom- penzacij. Obenem je dejal, da je kon- čano proučevanje, kako in kje postavati atomske baze in da so končani načrti, po katerih bodo vse atlantske in atlan- tizirane dežele dobile atomske projek- tne. Strokovnjaki v Franciji, Belgiji Danski, Zah. Nemčiji, Italiji in Holan- diji proučujejo načine, po katerih bi atomske projektile lahko uporabljali za protiavionsko obrambo. General Nor- stad ne bi bil vojak, če ne hi tako go- voril. Taka je logika dovršenih dej- stev, med katera spada tudi dejstvo, da je planet do zob oborožen, oborožen tako, da sam sebi grozi z uničenjera in da se še vedno oborožuje. A prav zato so razgovori na najviš- jem nivoju nujni in vse kaže, da bo vkljub nestrpni in preteči Norstadovi besedi do njih tudi prišlo. Saj je v svo- jih zahtevah popustil celo Dulles, za katerega Rusi pravijo, da je najresnej- ša ovira na poti k pomirjevanju sveta. Ves Zahod se je načelno nekako zedinil za. to, da se zastopniki sveta pogovore, Vzhod pa ima že tako iniciativo v ro- kah, podpirajo pa ga ves Čas tiste dr- žave, ki so zoper obračunavanje z orož- jem. Oba velika nasprotiiika prizna- vata, dn je za obe državi, ZDA in SZ, mir potreben. Eisenhoiver je v svojem zadnjem odgovoru Bulganinu jezno za- vrgel »pisarjenje«, češ, preidimo ven- dar že k učinkovitejšim stredstvom za pomirjevanje duhov. Razume se, da je lahko jezen, kajti s pismi je začel na- sprotnik, za katerega Eisenhou)erjev ostrog meni, da streže po življenju ne samo Ameriki, ampak vsemu »svobod- nemu« svetu, to je, kapitalističnemu svetu in vsem njegovim institucijam. Obstoj atomskega orožja pa je grož- nja vsemu svetu, prav tako kakor se je doslej še vsako orožje nekega dne uporabaio, čeprav je pamet govorila drugače. Kajti vedno se lahko najde kak samosilnik ali samožvanec, kakršen je bil n. pr. Mussolini. Ta je svoj mi- litarizem Italijanom takole vcepljal v njihova ne ravno neustrašena srca! »Stoletja so bili v zgodovini Italije sa- mo umori, vojne, boji in bitke, in ven- darle so se tu rodili Michelangelo, Leo- nardo in Raffael. Švica pa je imela 500 let mirne demokracije, in njen re- zultat: Ura na kukavico.« Tako tudi Dulles že vsa leta govori, da je treba vselej hoditi na robu vojne, obenem pa grozi z vsemi besi nadmočnega orož- ja vsakomur, ki hi se upal nad »svo- bodni svet«. Tudi Eisenhovver je v svo- ji knjigi o drugi svetovali vojni obraz- ložil določene ideološke cilje, ki jih ne more doseči, če ne grozi z vojno socia- lističnemu svetu. Razmere pa so se zdaj zasukale tako, da se je treba pogovoriti. Tudi »bivši« nacist von Braun ne more več dohiteti tehničnega napredka SZ. Sovjetski sa- telit II ho te dni že tisočšeststokrat ob- letel naš planet. V Ameriki so dognali, da je umetni satelit napovedal že Do- stojevski v tistem najimenitnejšem po- glavju v romanu »Bratje Karamazovi« o Velikem inkvizitorju. Pravijo, da se je cena Dostojevskemu v Ameriki zato povišala. Morda ne samo rajnemu vid- cu, morebiti tudi sedanji moči neizbris- Ijivih dejstev, ki jih predstavlja socia- listični svet. Na misel mi prihajajo besede toliko citiranega sovjetskega revolucionarne- ga pesnika Aleksandra Blocha (18S0— 1921): »Mi Rusi nimamo zgodovinskih tradicij, pač pa spomin na prirodne si- le te zemlje. Prisluškujemo vetru, ki' brije čez naša polja. Muzika naših su- rovih prirodnih sil odmeva v vsakomur od nas.« Tu je zelo poetično izraženo tisto, kar se je uresničilo v 40 letih od Odre do Kamčatke. S tem trezna glava da- nes računa. Zato je imel Cu En Laj prav, ko je nedavno tega obtožil ZDA, da so one krive napetosti v svetu, ker vztrajajo pri svoji nemogoči politiki do nove Kitajske. Ali taka je logika dej- stev. Tudi Francija, njena desnica in del centra, mora voditi tako politiko v Afriki, kot jo vodi, zato se bo s tem ■večjo zgodovinsko nujnostjo in hitrost- jo izpolnilo tisto, kar se zadnja deset- letja nedvomno dogaja. Spričo tega so vsi veliki in manjši dogodki pretekle- ga tedna samo svetle bakle, ki raz- svetljujejo pot t? prihodnost. T. O. Komunisti konjiškega področja so globoko zaorali Minulo soboto so polagali letni obra- čun komunisti konjiške občine. Razen delegatov so se konference udeležili še tov. Jerman Riko, predsednik OLO Celje, predsedniki DS, UO in sindikal- nih podružnic večjih podjetij ter uprav- niki kmetijskih zadrug. Poročilo, ki ga je podal sekretar tov. inž. Tavčar in razprava sta dokaj na široko osvetlila delo in uspehe komu- nistov na vseh področjih, istočasno pa je bila to kritična ocena vseh napak, ki so se pojavljale. Med temi je bila zlasti značilna ta, da še precejšen del članov ZKS ne opravlja nobenih druž- benih ali političnih nalog; da ti nima- jo nobenih javnih funkcij v organiza- cijah, društvih ali oblastnih organih. Podatki pa na drugi strani kažejo, da so pa posamezniki preobremenjeni. Če- prav je večina članov ZK zaposlenih v podjetjih ali ustanovah, je v sindi- kahiih odborih 20 podružnic le 35 čla- nov ZK. V nekaterih večjih podjetjih, kot gradbeno, trgovski dom, nimajo sam.ostojne organizacije, saj je v enem kot v drugem zaposlen le po en član ZK. To pa že samo po sebi nalaga skrb tako občinskemu komiteju kot tudi osnovnim organizacijam, da bo v takih podjetjih potrebno to število zvišati. Medtem ko splošne ugotovitve kaže- jo, da so se organi upravljanja dobro uveljavili, pa analize kažejo, da bo tre- ba še več pojasnjevanja in razprav o sprejemanju različnih sklepov. S tem bi se izognili temu, da člani teh orga- nov na sejah sicer glasujejo za dolo- čene predloge, kasneje pa sprejete skle- pe kritizirajo. Posebno bo to važna na- loga sindikalnih organizacij, pa tudi članov ZKS v času priprav za volitve v nove delavske svete. V različnih or- ganih delavskega in družbenega uprav- ljanja v občini pa sodeluje preko 920 volivcev, od katerih je 122 žena, v pri- merjavi s prejšnjimi leti pa tudi več mladih ljudi. Razveseljivi uspehi so bili v pre- teklem letu doseženi v industriji, po- sebno v proizvodnji. Na tem področju tovarne osvajajo nove proizvode, kar posebej velja za Tovarno kovanega orodja Zreče in Kostroj v Konjicah pa tudi za ostala podjetja. Vrednost in- dustrijske proizvodnje v občini se je lani v primerjavi z 1. 1956 povečala za približno 10% ali za 360 milijonov din. To povečanje je bilo najvišje v kovin- ski stroki, in sicer 14%, v usnjarski pa 10%. V lesni industriji, ki je v ob- čini precej razvita, pa je razveseljivo to, da se vedno bolj usmerja v izdelo- vanje finalnih izdelkov. Industrija gradbenega materiala je lansko leto za- beležila nekoliko nižjo proizvodnjo od predlanske, kar upravičuje rekonstruk- cija opekarne v Ločah. V večji meri pa bodo morali komunisti preko ob- lastnih organov in političnih organi- zacij skrbeti za razvoj obrtništva v ob- čini, saj določenih strok občutno pri- manjkuje. Veliko pozornost je konferenca po- svetila nadaljnjemu razvoju kmetijstva in zadružništva v občini. Ugotovitev, da si kmetijstvo in zadružništvo vztraj- je sicer ugodna, vendar pa komunistom tu večkrat niso jasne stvari pri kon- kretnih nalogah. Ti namreč na terenu, no utirata pot k nadaljnjemu razvoju, posebej v kmečkih predelih, ne smejo o tem le na splošno govoriti, razlagati splošna načela, temveč jim morajo biti znane osnovne naloge. Ce pa člani ZKS tega ne vedo, jim je politično delo otežkočeno, saj ljudje od njih pričaku- jejo koaikretnih nalog. Iz organizacijskih podatkov je raz- vidno, da je bilo lani sprejetih precej več novih članov kot pa izključenih. Med sprejetimi so zlasti mladi ljudje. V razpravi, pri kateri je sodeloval tudi tov. Jerman, so se delegati dotaknili še več vprašanj: delovanja društev, njihovega finančnega vzdrževanja, dalje o problemih šolstva, upravljanja itd. Posebna komisija, ki je bila iz- voljena na konferenci, bo na prvi seji novega komiteja predložila konkretne sklepe za delo komunistov v tem letu. V novi občinski komite ZKS je bilo iz- voljenih 17 čjanov, ti pa so za novega sekretarja izbrali tov. Ivanuša Milana. Istočasno pa je bila izrečena zahvala za delo dosedanjemu sekretarju tov. inž. Tavčarju, ki je to dolžnost oprav- ljal nekaj let kljub številnim obre- menitvam in funkcijam. PRED VOLITVAMI NOVIH DELAVSKIH SVETOV Že ob prvi besedi - temeljitost in poglobljenost TEMELJITA ANALIZA DELA ORGANOV UPRAVLJANJA JE PREDPOGOJ ZA USPEŠNE PRIPRAVE — USPEŠNE PRIPRAVE NA VOLITVE PA OD- LX)ClLEN POGOJ ZA DOBRO IZBIRO Ce danes ugotavljamo ogromno korist in velik uspeh družbenega upravljanja, če se s temi usp>ehi upravičeno ponaša- mo pred vsem svetom dn če si danes žs težko zamišljamo naše družbeno življe- nje brez družbenega upravljanja, potem nam mora biti jasno, da je predstoječa naloga v pripravah na volitve novih delavskih svetov izredno pomembna in odločujoča. Že ob besedah — novi de- lavski sveti, se moframo zavedala ic- odgovorne naloge, kajti tam, kjer ne bo- do temu vprašanju posvetili vso skrb in pozornost, so bitko za napredek našega delavskega upravljanja, za uspeh dela in boljše življenje delovnih ljudi, ae vna^prej izgubili. Z ozirom na tolikšno važnost je na osnovi sklepa prve plenarne seje Okraj- nega sindikalnega sveta sekretaa^iat OSS pripravil temeljite smernice, ob katetrah bodo že same pjolitične priprave za vo- litve delavs'kih svetov globoko posege v vse probleme delavskega upravljaffija dosedaj. V ta namen bodo občinski sin- dikalni sveti v naslednjih dneh sklicali posvetovanja vseh predsednikov delav- skih svetov in predsednikov sindikalruh podružnic, kjer bodo v pogovoru sesta- vili temeljite analize dosedanjih uspe- hov in problemov v zvezi z delavskim upravljanjem. Tako bodo obravnavali ekonomske ix>goje organov delavskega upravljanja, predvsem materialno baao podjetij, pravila podjetij, tarifni sistem, tržišče, gospodarski sistem, vodesnje ekonomske ix)litike organov delavskega upravljanja, uspehe in težnje po pove- čanju produktivnosti dela, organizacijo dela, vzgojo strokovnih kadrov, odnoee v podjetjtih in celo vrsto podobnih vpra- šanj. Izkušnje dosedanjega dela organov delavskega upravljanja v dosedanjih ie- tih so bogata osnova za tako temeljilo analizo. Vrsta napak in s tem v zveai tudi obilo kritike, ki je bila zelo pogosto pavšalna in nekonstruktivna, nalaga po- liitičnim silam v podjetjih, da takrat te- meljito razčistijo vsa vprašanja, ki bi utegnila v ibodočnosti spričo slabe uire- ditve ponovno sprožiti negodovanja i« prigovore. Pred volitvami je treba dati članom kolektivov možnost, da o vseh vprašanjih dajo svoja mnenja. V neka- terih podjetjih se bodo morali temeljito pomeniti tudi o razmejitvi dolžnosti m pravic med sindikalnimi .podružnicami in organi delavskega upravljanja. Po- nekod so sindikalne podružnice prerasle organe delavskega upravljanja in ge mešale v njihov, s predpisi določen de- lokrog. Naloga političnih sil, tako sindi- kata in komunistov je v prvi vrsti ta, bodo organi delavskega upravljanja močni, sposobni in delavni. Stremeti moramo tudi za tem, da bo- do v novih delavskih svetih zastopatni direktni proizvajalci v največjem števi- lu. Ker pa je zaželeno, da bodo novi delavski sveti, še bolj kot dosedanji, kos vsem ekonomskim in proizvodnjim pio- blemom, potem vidimo, da nas čaka obilo dela. In ravno od temeljitosti affia- liz, ki naj dajo temelj predvolilna (raz- gibanosti po kolektivih bo odvisno, ka- ko bogate bodo politične predpripra^re, kako globoko bodo z vsemi problemi ljudje v kolektivih spoznani, od tega vsega pa je v enaki meri odvisno tudi to, kakšne ljudi bomo v prihodnje pred- lagali in izvolili v organe delavskego upravljanja, da bodo analiziranim pro- blemom kos, brez bojazni, da bi se 7.a- radi te nujnosti bodoči delavski sveti sprevrgli v nekaka »združenja strokov- njakov«. Bodočih organov družbenega upravljanja si ne moremo zamisliti brea enega in drugega. Ne brez dejstva, da bodo ti organi kos vsem nalogam in da bo njihov sestav tak, da bo opravičeval temeljni namen tega najipopolnejšega driižben^a sisteina. Tesen stik med poslanskimi, kandidati in volivci USPELA PREDVOLILNA ZBOROVANJA V CELJSKEM OKRAJU — TOV. SERGEJ KRAIGHER PET DNI NA PODROČJU VOLILNE ENOTE. — PRED- VOLILNA ZBOROVANJA TUDI PO MANJŠIH KRAJIH. — CAS JE, DA PO- LITIČNI DELAVCI ODPREJO SiROKO FRONTO STIKOV Z LJUDMI. Od sredine preteklega tedna sem je v našem okraju predvolilna razgibanost stopila v novo obdobje izrazito politič- nega delovanja. Volilne priprave dolo- čene z zakonskimi predpisi so bile za- ključene, kandidature poslanskih kan- didatov potrjene, zdaj pa je ves okraj zajelo široko politično razpravljanje o vseh družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. V teh dneh so med volivce prišli iz- brani ix)S.lanski kandidati, ki so med svojimi volivci imeli vrsto predvolilnih zborovanj, sestankov in konferenc. Tako so poslanski kandidati imeli posvetova- nja v posameznih občinah z vsemi pred- stavniki oblas-tnega in političnega živ- ljenja, hkrati so izkoristili tudi občin- ske letne konference Zveze komunistov za temeljit pogovor s komunisti. Od petka pa do srede je bil v našem okraju tov. Sei^gej Kraigher. Tako je v petek imel posvetovanje s političnim aktivom občin svojega volilnega območ- ja v Rogaški Slatini, kjer je v MTVi vrsti govoril o ditnažbenem planu. V ^boto je govoril na predvolilnih zborovanjih v Laškem in Šentjurju, v nedeljo pa v Šmarju in v Kozjem. V ponedeljek pa je o družbenem planu govoril na Okraj- nem ljudskem odboiru, ponovno obiskal Laško in naslednji dan spet bil v Roga- ški Slatini. Na predvolilnih zborovanjih je tov. Kraigher govoril predvsem o nujnosti dviga proizvodnje, ker je le na ta način mogoče dvigniti življenjski standard delovnega človeika. Temeljito je obravnaval tudi položaj delovnega človeka in s tem v zvezi tudi družbeno upravljanje, hkrati pa je p)ojasnjeval najvažnejše zunanjepolitične dogodke. V vseh krajih, ki jih je tov. Kraigher obiskal, so vsi ljudje, ki so ga poslu- šali, bili izredno zadovoljni, da so za svojega poslanskega kandidata v Zvezni zbor izbrali tako razgledanega in \T>liv- nega človeka. Čeravno ne razpolagamo s podrobni- mi podatki iz vseh občin našega okraja, vendar iz dosedanjih informacij lahlco povzamemo, da so predvolilna zborova- nja povsod zelo dobro us.pela, kar po- meni, da naše ljudi vedno bolj zanima- jo vsa vprašanja našega družbeno po- litičnega in gospodarskega razvoja, da poleg tega, da hočejo ,ix>bliže spKDznati tudi svoje bodoče predstavnike v naj- višjih organih ljudske oblasti, želijo tu- di sami čim tesneje sodelovati. Letos je ob predvolilni dejavnosti ,i)ostala tu- di mladina zelo živahna, zelo pa smo lahko veseli tudi izredno močnega zani- manja žena za vse probleme, ki jih bo- do morali obravnavati po občinah. V šmarski občini so na primer zelo aktiv- ne žene zadružnice. Poslanski kandidat tov. Vinka Simonič je obiskala že vrsto takih predvolilnih sestankov žena za- družnic, na katerih je bilo poleg velike- ga števila udeleženk zelo pomembno tu- di t-o, da žene zelo pametno in živahno razpravljale o najrazličnejših vprašnjih, ki nastajajo ne samo v njihovem ožjem gospodinjskem in vzgojnem delokrogu, marveč tudi na vseh ostalih področjih družbenega življenja v posameznih kra- jih. V prihodnjih dneh bo š-e vrsta pred- volilnih zborovanj, sestankov in posve- tovanj, na katerih bodo naši delovni ljudje dobili odgovore na vrsto vpra- šanj, ki si jih ob vsakdanjem delu za- stavljajo. Vendar pa ta množična zbo- rovanja naj ne bodo edina oblika poli- tičnega dela v predvolilnem času. Ce naši poslansiki kandidati, zlasti republi- ški, obiskujejo celo vasi in se udeležu- jejo sestanikov manjših skupin državlja- nov in družbenih organizacij, potem je jasno, da politični aktivisti po občinah ne morejo stati ob strani in se zadovo- ljiti samo z dejstvom, da so predvolilna zborovanja dobro obiskana in uspešna. Odborniki SZDL in komimisti morajo stremeti za tem, da odprejo široko fron- to stikov z volivci, z vsaikim delovnim človekom, da se temeljito poglobijo tu- di v drobne probleme kraja in občine. Predvolilno razgibanost je treba izko- ristiti, da bomo na čistem glede želj in potreb naših ljudi, da bomo vedeli za njiihove težnje, hkrati pa, da bomo lju- dem pojasnjevali vsa nejasna vprašanja in jim dopovedali, da je od vsakega po- sameznika odvisen uspeh in napredek celote. Poslanska kandidata Mica Marinko- Slandrova in Lojze Libnik v Rogaški Slatini. FRANC SIMONIC: \ Postati moramo kmetijsko! napredna država I V Mozirju je bilo v nedeljo večje predvolilno zborovaje, ki s^ ga je ude- ležilo več sto ljudi iz Mozirja in oko- liških krajev. Na zborovanju je govoril tov. Franc Simonič, predsednik okraj- nega odbora SZDL Celje in kandidat za zvezni zbor. Tov. Simonič je v svojem obširnem govoru najprej poudaril pomen volitev, se zahvalil volivcem za potrditev nje- gove kandidature, nato pa spregovoril obširneje o našem notranjem razvoju in delu ljudske skupščine tretjega sklica. Poudaril je, da je ena izmed značil- nosti našega notranjega razvoja na- raščanje industrijske proizvodnje. Ju- goslavija je v zadnjih desetih letih do- segla na področju industrije v primer- javi z drugimi državami največji vzpon. Tu gre predvsem zasluga našim delov- nim ljudem. Ko je govoril o izboljšanju življenj- skega standarda je dejal, da se je ta v zadnjih letih znatno zboljšal. Na- pačno pa bi bilo trditi, da je življenjski standard v Jugoslaviji že dovolj visok. Dejal je, da so za rast življenjskega standarda danes dani do.f^ti bolj ugodni pogoji kot pred nekaj leti. Nadaljnje zboljšanje življenjskega standarda pa je odvisno od povečane proizvodnje, kar še posebej velja za naše kme- tijstvo. Obširno je govoril tudi o delu in uspehih organov delavskega in druž- benega upravljanja. Večji del svojega govora je posvetil razvoju našega kmetijstva. Pri tem je omenil velika finančna sredstva, ki jih daje naša skupnost v zadnjih letih za razvoj kmetijstva. V nadaljevanju s* je dotal^nil dela kmetijskih zadrug in vseh zadružnih forumov in kmečkih proizvajalcev na področju pospeševa- vanja kmetijstva. Pri tem je še po- sebej poudaril sodelovanje med kmeti in zadrugo, ki postaja iz dneva v dan bolj važen činitelj pri dvigu naše kme- tijske proizvodnje. Dejal je, da je tre- ba o vsem tem z .našimi kmeti odkrito razpravljati in jim pri tem jasno po- vedati cilje, ki smo si jih postavili, da izboljšamo našo kmetijsko proizvodnjo in postanemo l.met.jsko napredna drža- va, za kar imamo vse pogoje. Pri vsem tem pa čaka naše kmetijske zadruge in poslovno zvezo precej odgovornih na- log. Njih se bo treba lotiti z vso res- nostjo — bolj kot kdaj koli. ra-'a'jevanju se je dotaknil še ne- ka erih vprajanj s področja gozdarstva, lesno industrijo in komunalne dejav- nosti. Govoril pa je tudi o mednarod- nem političnem položaju. Z. R. Intervju na»suhi ravni« Novinar ob sudanski meji: »Torej ste za plebiscit«. Domačinka: »Kaj praviš, bi ga skuhala ali spekla?« Cilaiie Celfshi tedmh! 28. FEBRUARJA — STEV. 8 STRAN 3 Občinska konierenca ZK v zahhi občini Gospocfarsff;o v ospredju KOMUNISTI V 2ALSKI OBCINI SO IMELI ODLOČILEN VPLIV PRI UTR- JEVANJU DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN KREPITVI GOSPO- DARSTVA Pretekli teden je bilo v dvorani »Hmezada v Žalcu IV. redna ob- činska konferenca ZK. Poleg 102 delegatov osnovnih orgamizacij so se konference kot gositje udeležili tudi: član CK ZKS Vlado Majhen, sekre- tar OK ZKS za celjski okraj Franc Simonič in ixxipredsedn.iik Okrajnega ljudskega odbora Celje Miran Cv-nk. V poročilu; ki ga je podal sekretar občinskega komiiteja ZK tovariš Kovač, ^asti pa v diskusiji, je iprišlo jasno do izraza prizadevanje slehernega člana ZK za utrjevanje delavskega samo- upravljanja v podjetjih žalske občine, leto v^ja tudi za usipehe v razvoju kme- tijstva, ki po nemali zaslugi komumistov prafv v Savinjski dolini doživlja tako ©dločen razvoj. Prizadevanje komuni- stov ima za posledico uspehe in ifci so vidni na vseih področjih. UVELJAVLJANJE KOMUNALNEGA SISTEMA Poleg lispehov v gospodarstvu je naj- večji razjvoj za'beležen na področju uveljavljanja in razvijanja komunakie- 8a sis'tema. Zlasiti pohvalno je dejstvo, da državljani svoje sodelovanje v raz- »ih organih Ijudakeiga odbora niso iz- rabljali za forsiranje lokalističnih .te- aesnj posameznih krajev, temveč, da so probleme postavljali v okviru občine in •fcraja LokalLstične težnje posamezni- kov so se ob takih pogojih dela hitro raabliniJe; največkrat po zaslugi komu- nisftov. Tako delo se zrcali v vrsti usi>e- hav, ki so značilni za to občino. KRAJEVNI ODBORI ao osnovna celica našega komunalnega fiiatema. In prav od njih je odvisno, če bodo tisti drobni problemi, ki so za ob- dano predrobni, za prebivalce tistega podiročja pa zelo jKMnembni, reševani iproti dn pravilno. Na splošno lahko trdimo, da so krajevni od'bori v žalski občini v lanskem letu poživili svojo deiaync»t v smii^lu preloimnice. Izkušnje pa kažejo, da bodo morali svojo dejav- nost razširiti še na področje šolstva, zdravstva, socialnega varstva, na kon- trolo poslovanja trgovin itd. Zato bodo potrebna večja sredstva, s katerimi naj bi razpolagali krajevni odbori. Hkrati pa to nalaga članom odborov, predvsem komunistom, nalogo, da se ta sredstva tudi pravilno uporabljajo. V INDUSTRIJI NAJVEČJI USPEHI Posebne uspehe v žalski občini so za- beležili v industriji. To velja enako za povečanje storilnosti, za povečanje proiz- vodnje, za izboljšanje kvalitete izdelkov kot tudi za povečanje asortimana Ce k temu dodamo še izboljšano poslovanje in večje uveljavljanje zakonitosti, ugo- tovimo, da je na tem področju celjskega okraja delavsko upravljanje na trdnih nogab ter da so komunisti svojo priza- devnost in dejavnost usmerili na pravo pot. 2e samo podatek o dvigu storilnosti dela kaže — vsa podjetja, razen Kera- mične industrije v Libojah, so zabele- žil dvig storilnosti — da je v podjetjih ustvarjen pravilen odnos do dela To pa je uspeh, ki je plod prizadevanja večine komunistov. VELIKI USPEHI V KMETIJSTVU Znana je ugotovitev, da je v pretek- lih letih, zlasti v preteklem, v kmetij- stvu dosežen znaten napredek. Vzpore- dno z razvojem kmetijstva se je okre- pilo tudi kmetijsko zadružništvo. Svoj- stven pečat kmetijstvu v žalski občini daje hmeljarstvo. In prav pri proizvod- nji so v zadnjem letu zabeležili velike uspehe. To velja enako za prizadevanje pri razširjenju hmeljevih površin, kot tudi za dvig hektaiPskih donosov ter za kvaliteto hmelja. Pri razvoju kmetij- stva so pred komunisti še velike naloge, pri čemer bo odločilno vlogo odigralo pravilno vlaganje investicij, ki jih bo letos okoli 800 milijonov. Občinske konference ZK v Zalcu se je poleg predsednika Okrajnega odbora SZDL tov. Simoniča udeležil tudi član CK ZK Slovenije tov. Vlado Majhen. Na sliki: tov. Vlado Majhen v spremstvu tov. Simoniča in sekretarja občinskega komiteja tov. Kovača. Jože J osi — novi predsednik Okrainega sindikalnega sveia Pretekli petek je bila pr\'a plenarna seja Okrajnega sindikalnega sveta v Celju, katerega se je udeležil tudi pred- sednik OO SZDL tov. Franc Simonič. Na tem sestanku, ki je bil sklican predvsem zato, da se konstituira novo predsedstvo in sekretariat OSS, je o nalogah sindikalnih organizacij govoril tov. Franc Simonič in v svojem govoru poudaril velik pomen, ki ga sindikalne organizacije morajo imeti v razvoju delavskega upravljanja. Na plen umu so izvolili ožje vodstv^o Okrajnega sindikalnega sveta. Dejstvo, da sta tov. Zmaher in tov. Cokan za- prosila za razbremenitev, prvi zaradi nadaljnjega izobraževanja, drugi pa za- radi preobremenjenosti in bolezni, so bili člani plenuma v zadregi, kako bodo sestavili »novo moštvo« v sekretariatu. Ker je plenum bil pripravljen delno razbremeniti tov. Zmaherja in tov. Co- kana, je ob predlogu, da bi predsed- niško mesto prevzel tov. Jože Jošt, po- novno »zaškripalo«. Tov. Jošt se je bra- nil imenovanja, toda naposled je na besedo tov. Simoniča ter vseh ostalih le pristal. Sekretariat OSS je takle: Za predsednika je bil izvoljen tov. Jože Jošt, partizan od leta 1942, po o- osvoboditvi dolgoletni sindikalni aktivist in funkcionar v Štorah in od leta 1955 predsednik vojniške občine. Za podpredsednika je bil izvoljen tov. Ivan Žmaher, dosedanji predsednik OSS. Tajnik OSS pa bo še nadalje tov. Ivan Cokan, za člana pa sta bila izvo- ljena še tov. Gojmir Melik in tov. Ivan Petauer. Ob našem kratkotrajnem obisku pri tov. Joštu na sedežu vojniške občine, smo ga našli še vedno bolj kot »občin- skega očeta«. Dejal nam je, da bi ga zaenkrat ne vpraševali o sindikalnih vprašanjih, čeravno je tudi s temi spo- znan, toda še ne tako, da bi lahko go- voril kot predsednik OSS. Poleg tega ga čakajo še številne občinske naloge. ki jih bo moral rešiti obenem, ko bo predajal svoje predsedniško dolžnost v Vojniku. Zvedeli smo, da bo lahko šele v maju kot »cel človek« nastopil svojo novo dolžnost na Okrajnem sindikalnem svetu. Jože Jošt — dvakratni predsednik. Uspehi SO vidni na vseli področjih (Nadaljevanje s 1. strani) f^čini, postopoma objavljali, saj bodo koristili tudi ostalim občinam v okra- ju, kajti problema so več ali manj slični tudi drugod. Naj tokrat navedemo le nekaj uspe- hov, doseženih na gospodarskem pod- ročju v celjski občini, za katere imajo brez dvoma nemalo zaslug prav komu- nisti. Gospodarski vzpon celjske občine je rastel nekoliko hitreje od jugoslo- vanskega povprečja. Saj se je industrij- ska proizvodnja povečala v letih 1953 do 1956 kar za 33 odstotkov ali pov- prečno za 11 odstotkov letno. Lani pa je industrijska proizvodnja v primerja- vi z letom 1956 porasla celo za 16 od- stotkov. V celjski občini je bil ustvar- jen lani narodni dohodek v višini 9,5 milijard din, kar je za 12 odstotkov več kot predlansko leto. Fizični obseg pro- izvodnje se je v industriji lani povečal z& 16 odstotkov, narodni dohodek pa aa 8 odstotkov. Povprečna proizvodnja na enega zaposlenega se je povečala za 9 odstotkov. Od 12.807 zaposlenih ljudi je v industriji celjske občine zaposlenih 7.663 ljudi. Pouprečna mesečna plača se je lani povečala od 10.532 din v letu 1956 na 12.425 din ali za 18 odstotkov v primerjavi z letom 1956. Povprečno iz- plačilo na eno delovno uro je znašalo leta 1956 52,9 din, lani pa 61,7 din, kar pomeni, da se je povečalo za 16 odstot- kov. V letu 1956 je bilo investiranega 309 milijonov iz sredstev, nabranih v celj- aki občini, iz okrajnega, republiškega in zveznega sklada pa so znašale inve- sticije v celjski občini kar 385 milijo- nov din. Po nepopK>lnih podatkih pa so lani znašale investicije sprejete od dru- god 223 milijonov din. 2e te številke dovolj zgovorno pobijajo šovinistične in lokalistične parole, češ da denarna sredstva prekomerno odtekajo drugam. Te škodljive parole širijo nekateri ljud- je iz nepoučen osti, drugi zopet iz ozkih, sebičnih interesov, nekateri komunista pa jim celo nasedajo, namesto da bi take parole ožigosali kot reakcionarne. Iz občinskega sklada za gradnjo sta- novanj, ki je znašal lani 704,604.000 din, so začeli graditi 650 stanovanj. Lani je bilo že dograjeni 230 stanovanj, ostala pa bodo dokončali letos. Na novo pa bodo letos začeli v celjski občini gra- diti še 120 stanovanj. Organizacije Zveze komunistov, ki jih je v celjski občini 76 in v katere je včlanjenih 1.695 komunistov, so kljub pomanjkljivostim dosegle zavidljive uspehe, saj je bilo delo komunistov čutiti na vseh področjih našega druž- benega dogajanja. V raznih političnih organizacijah, društvih, organih oblasti in družbenega upravljanja dela 1.168 članov Zveze komunistov, med njimi je tudi lepo število takih, ki imajo celo več oziroma nekateri kar preveč funk- cij. Nič kaj razveseljiva pa ni ugoto- vitev, da je kar lepo število članov (527) brez kakršnekoli funkcije. Obširna razprava, ki je sledila poro- čilu, je dala mnogo napotkov in pobud, kako izboljšati delo. Zlasti bodo celj- skim komunistom koristile smernice, kd sta jih nakazala v razpravi tov. Franc Leskošek in Olga Vrabičeva. -ma- Občinska konferenca SZDL v Šmarju V soboto dopoldne je bila v Šmarju pri Jelšah občinska konferenca SZDL, na kateri so izvolili nov odbor. Delegati so ob tej priliki izmenjali misli o vlogi in delu organizacije ter ugotovili, da je prav SZDL veliko prispevala k splošne- mu politično gospodarskemu razvoju v občini, .j>osebno pri akcijah za riapred- nejše kmetijstvo. Število članstva je po- raslo za 11%. Posebno pa se je organi- zacija izkazala pri ilzvedbi voLltev. Kon- ferenco je pozdravil kot zastopnik okrajnega odbora SZDL tov. Gorenjak Iz celotnega razgovora je bilo razvidno, da bi se člani SZDL morali še bolj za- nimati za delo družbenih organizacij in ustanov in bi preko nje naše ljudstvo izražalo svoje želje in kritiko ter tako dojelo veliko družbeno politično vlogo, ki jo SZDL v naši družbeni ureditvi ima. Sindikati v Šentjurski občini pred volitvami v delavske svete Pred dnevi je bila prva redna seja novoizvoljenega Občinskega sindikalne- ga sveta Šentjur pri Celju. Na seji so konstituirali odbor in razpravljali o pri- pravah za volitve v delavske svete. Pri konstituiranju odbora so izvolili i>et članski sdlčretariat. Za predsednika Občinskega sindikalnega sveta je bil vnovič izvoljen dolgoletni sindikalni ak- tivist tovariš FRANC SPOLENAK, de- lavec iz Železarne Store, za tajnika tov. JOZE POSPEH, za blagajnika pa tov. GORENŠEK LEON. Razen tega so izvo- lili še naslednje komisije: Komisijo za delavsko in družbeno samoupravljanje, kulturno prosvetno delo, skrb za delov- nega človeka, tarifna vprašanja, higi- ensko tehnično zaščito, letni oddih, športno delo, mladinska in ženska vpra- šanja. V razpravi o prlipravah za volitve v delavske svete, je predsednik tovariš SPOLENAK seznanil navzoče o sestan- ku, na Republiškem svetu sindikatov Slovenije v Ljubljani, predvsem z go- vorom, ki ga je imel tovariš STANE KAVCiC. V vezi s tem so sklenili, da bodo sklicali poseben sestanek predsed- nikov delavskih svetov, direktorjev pod- jetij in predsednikov sindikalnih po- družnic, na katerem bodo razpravljali o pripravah za volitve v delavske svete. J. M. Naš predvolilni razgovor Zdravnik na] bo odvisen samo od družbe Pred leti nam je XIV. divizija pri- peljala na Štajersko zglednega zdrav- nika, specialista za pljučne bolezni, dr. Ivana Kopača. Med in po pohodu je^ kot požrtvovalni zdravnik reševal težke probleme ranjencev, kasneje pa je bil zadolžen, da organizira saniteto v severovzhodnem predelu Štajerske. Tako je med drugim samo na Pohorju organiziral 12 manjših partizanskih bolnic, kjer se je zdravilo na stotine ranjenih partizanov. Po osvoboditvi je bil nekaj časa upravnik vojaškega zdra- vilišča v Topolšici, potem pa je prišel v Novo Celje, kjer je pred 10 leti pre- vzel posle ravnatelja bolnišnice za tu- berkulozo. Ravnatelj dr. Kopač je pri nas kaj kmalu zaslovel kot strokovnjak (spe- cializiral se je tudi v Parizu) in nad vse prožen organizator, ki je v 10 le- tih svojega vodstva v bolnici vpeljal vrsto izboljšav, tako, da lahko danes bolnica za tuberkulozo v Novem Celju služi za vzor vsem zdravstvenim usta- novam v republiki. Izven svoje bolni- ce pa opravlja dr. Kopač še vrsto dru- gih odgovornih nalog. Je predsednik sveta za zdravstvo celjskega okraja, odbornik žalske občine, odbornik celj- skega okrajnega LO, član sveta pri medicinski fakulteti v Ljubljani, član strokovnega sveta pri Inštitutu za tu- berkulozo na Golniku, itd. Dr. Ivan Kopač kandidira v republi- ški zbor v enajstem volilnem okraju (del žalske občine). Ko smo našega zglednega zdravstvenega delavca zgor- n1;jni odstavki že {predstavili našim čitateljem, _jih bo gotovo zanimal še kratek razgovor, ki ga je imel član naše redakcije s kandidatom. Vprašanje: »Kateri so najvažnejši problemi zdravstva v našem okraju in kakšno je naše gledanje na te proble- me?« Odgovor: »Naš okraj je znan kot najbolj bogat na raznih ambulantah in kurativnih zdravstvenih ustanovah. Od cs\'-oboditve do danes je bilo zgraje- nih niz zdravstvenih ustanov. Tako ima danes pri nas že vsaka občina svoj zdravstveni dom ali zdravstveno po- stajo z ustreznimi enotami zdravstve- ne službe. Skupaj imamo v celjskem okraju 42 zdravstvenih domov, postaj in obratnih ambulant, 12 lekarn in 56 materinskih posvetovalnic. Poleg tega 29 zobnih ordinacij in 15 zobotehničnih laboratorijev. Ti domovi in postaje so relativno še kar dobro opremljene, se- veda pa še manjkajo razni inštrimien- tariji, ki jih zaenkrat še ni bilo moč nabaviti. Praktično je javna zdravstve- na služba pri nas že izpodrinila in na- domestila zasebne zdravstvene ordina- cije, čeprav te ponekod še obstojajo. Število zdravstvenih delavcev se je po osvoboditvi tudi močno razmnožilo. Na našem teritoriju imamo zdaj 159 zdravnikov, 144 srednjega medicinske- ga kadra, 516 nižjega kadra ter 717 tehničnega pomožnega osebja. Skupaj je torej v zdravstvu zaposlenih 1536 delavcev in uslužbencev. Toda vedno večji porast zaposlenih delavcev in so- cialnih zavarovancev zahteva večje število zdravstvenega kadra. Zdaj od- pade na 1 zdravnika 3 do 5000 prebi- valcev, na 1 zobarja 5 do 9000 prebi- valcev, na 1 zobotehnika pa 7500 pre- bivalcev. Da bi zboljšali delo v naši zdravstveni službi in številčno okre- pili visokokvalificiran kader, daje na- ša družba precejšnja finančna sred- stva za štipendije študentov in dija- kov raznih medicinskih šol.« Vprašanje: »Kakšno je stanje glede tuberkuloznih bolnikov pri nas?« Odgovor: »Pri pobijanju najbolj mno- žične bolezni TBC, beležimo velik na- predek, saj je zdravstvena služba z modernimi sredstvi kos tej bolezni, jo zgodaj odkriva in omogoča vsem držav- ljanom čimprejšnje zdravljenje. Umr- ljivost za TBC je močno padla, dočim obolevanje za to boleznijo pada zelo počasi. Se vedno odkrivamo zanemarje- ne pljučne in ostale TBC, predvsem med delavci v industriji, gradbeništvu, rudarstvu in uslužbenci. V letu 1958 predvidevamo zopet važno akcijo — fluorografijo — množično rentgensko slikanje prebivalstva v našem okraju. S to preventivno akcijo bomo v II. pol- letju tega leta rentgensko slikali in zdravniško pregledali vse prebivalce, zavarovance in nezavarovance v na- šem okraju.« Vprašanje: »Zanimalo bi nas še vaše mnenje o ukinitvi zasebne zdravniške prakse pri nas.« Odgovor: »Zakon o razmejitvi javne zdravstvene službe od zasebne zobarske in zdravniške ordinacije je v javnosti izzval mnogo vsakovrstnih diskusij. Večina javnih zdravstvenih delavcev pozdravlja ta ukrep. Pri zdravnikih splošne prakse ne bo težav, saj se le redki še ukvarjajo z zasebno prakso. Bolj pa se temu upirajo zobarji. Cilj novega zakona je vsekakor v tem, da morata s socializacijo zdravstva biti na boljšem zdravnik in bolnik. Zdravnik ne sme biti finančno odvisen od bol- nika, temveč od družbe, ki je dolžna, da ga pravilno in pravično plača in na- gradi. Pri nas so dknes že dozoreli po- goji, da se zasebna zdravniška praksa postopoma povsem ukine. Prizadeven zdravstveni delavec bo lahko namesto doma v javni zdravstveni ustanovi po- daljšal svoje ure (honorarne ure bodo dobro plačane — od 300 do 500 din). Jasno je, da nekateri zdravniki spričo ukinitve zasebnih ordinacij v javni zdravstveni službi ne bodo prišli do tolikšnih prejemkov, vendar je že iz moralno vzgojnega stališča do mladih zdravniških kadrov prav, da se ta ne- sorazmerja vzkladijo. Zdravstveni dom v Celju je v zadnji fazi dela in bodo v kratkem zaključena še zadnja obrtniška dela. Predvidoma bomo v maju mesecu lahko že delali v njem. V novem ZD bo dovolj pro- stora in bo delo organizirano tako, da bo dopoldne in popoldne najmanj 12 zdravnikov nepretrgoma ordinirsilo. Vsak zdravnik bo imel intimno ordi- nacijo. V domu bo tudi moderno urejen dispanzer za žene, zobna ambulanta, otroški in tuberkulozni dispanzer ter center za patronažno službo s central- no kartoteko. Glede kadra tudi ne bo problem, saj se zdravniki že zapovrstjo javljajo, vendar zaenkrat še nimamo stanovanj zanje. Toda tudi ta problem bo v kratkem rešen, saj gradita bol- nišnica in ZD stanovanjske bloke za zdravstvene uslužbence. Mnogi zdrav- niki pa se zelo zanimajo za honorarne zaposlitve. Dolžnost okrajnega sveta za zdrav- stvo bo, da še v tem letu uredi vse potrebno in odstrani zadnje nepravil- nosti, da bo javna zdravstvena služba v redu potekala.« Poslanski kandidat dr. Kopač STRAN 4 CELJSKI TEDNIK 28. FEBRUARJA — STEV. 8 s KULTURNI OBZORNIK = MM sezone gostovanj KOLE CASULE: VEJA V VETRU — PRVA MAKEDONSKA DRA- MA V IZVEDBI PTUJSKEGA GLEDALIŠČA V četrtek, 6. marca bo gostovalo na deskah SLG gledališče iz Ptuja s svojo letos najbolj uspelo uprizoritvijo: z ne- navadno zanimivo, melodramatsko in napeto gledališko igro iz življenja ma- kedonskih izseljencev v USA. — Delo znanega makedonskega pisatelja Koleta Cašule Veja v vetru (»Vejka na vetrot«) je sploh prva makedonska na- cionalna drama v smislu modernega gledališča. Vse doslej so poznali Make- donci v svoji mladi in šele začetni lite- raturi samo folklorne igre v slogu nek- danjih spevoiger, buditeljske montaže pesmi, plesov in ganljivih diadogov. Ca- šulov tekst je prvi poskus — in to uspel poskus! — sodobne, spihološke in problemske drame po zgledu naj- boljših izročil evropske in ameriške dramatike. Morda se delu malce pozna, da mu je v presilni meri botrovalo pri- zadevanje, ustvariti svetovljansko in neprovincionalno besedilo, pa je zato izgubilo nekaj neposredne povezanosti z domačim okoljem. Saj miselnost in življenjske okoliščine Cašulovih juna- kov sploh niso več nacionalno vezane. Vendar je za gledalca kot takega delo zanimivo ravno zato, ker odpira podo- be vznemirljivega, čustvenega presenet- ljivega sveta napetih odnosov, proti- slovja nagonov in hotenj — spopade prvinskih ljudi in rafiniranih silnic. Vsekakor lahko pričakujemo, da se nam bo v Cašulovi drami odprl nov, neznan in zanimiv svet. Nadvse značilno in zanimivo je, da si je malo ptujsko gledališče poiskalo ta, zanimivo delo mlade makedonske literature. Delo je v Ptuju tudi režiral kot gost makedonski režiser. S tem de- lom se namerava ptujsko gledališče letos tudi udeležiti jugoslovanskih iger »Sterijino pozor je« v Novem Sadu. Prav gotovo torej vse hvale vreden zgled prelivanja bratskih kultur! Ptujsko gledališče je poleg celjskega edino, ki se je že preorientiralo v smer široko razpredene politike gostovanj. Na velikem in gledališko nadvse hva- ležnem, željnem zaledju Obmurja deluje i to malo, a nadvse prizadevno gledališče | pod vodstvom Janka Gregorca in Emila Freliha kot resničen nosilec sodobne gledališke omike, kot ploden dejavnik naprednega nasičevanja kulturnih po- treb najširših množic. Zato bo gosto- vanje podobnega — skoraj bi dejali »bratskega« — ansambla na deskah SLG še toliko bolj pomenilo pomembno srečanje dveh sorodnih umetniških or- ganizmov. SliG bo v kratkem vrnilo Ptujčanom obisk in gostovalo na njihovem odru s Kislingerjevo igro »Na slepem tiru«. Sploh vežejo ptujsko in celjsko gledali- šče intimne prijateljske vezi: saj na primer tudi režiserji SLG gostujejo v Ptuju (v letošnji sezoni bo n. pr. Ki- slinger postavil na ptujski oder »Sedem let skomin« in »Molčeča usta«). Gostovanje Ptujčanov v Celju po- meni le začetek sezone gostovanj. V prihodnjih mesecih pričakujemo še ljubljansko Dramo, Zagrebačko dramsko kazalište in dramo Srpskega narodnega pozorišta v Novem Sadu. Končan je koristen dramski tečaj v Celju Petdeset amaterskih režiserjev iz ce- lega okraja je pretekli mesec tri dni obiskovalo dramski tečaj. Organizirala ga je okrajna dramska komisija. V dvo- rani Delavskega odra so režiserji po- slušali predavanja in praktično delali na odru. Umetniki iz Slovenskega ljud- skega gledališča v Celju so se rade volje odzvali prošnji in prevzeli vsa predavanja. Uprava gledališča pa je odobrila ogled odra in naprav ter de- lavnic. Mojster odra Cesar in mojster razsvetljave sta tečajnikom demonstri- rala gradnjo in osvetlitev scen. Arhi- tekt Jovanovič je predaval o modemi in praktični sceni, o stilih in kostumih. Upravniik gledališča Gradišnik je tečaj- nikom govoril o gledališki zgodovini in o ipolitičnem in družbenem iK>menu slo- venskega amaterstva. Dramaturg Griin je režiserje seznanil z osnovami drama- turgi je in se z njimi pogovoril o izbiri iger. Režiser Vrhunc je predaval o re- žiji in s tečajniki praktično obdelal teh- niko režiranja, kompozicijo množičnih prizorov in obdelavo besedila na drami Pernjakovi. Režiser Kosmač pa je go- voril o značajih v igri pa o filmu ter gledališču. Obdelal je s tečajniki tudi režijo pavljičnih iger. Tečaj je bil namenjen odrsikim delav- cem iz manjših društev in režiserjem začetnikom. FZ Ob konca sezone revija amaterskih odrov Ob koncu gledališke sezone priprav- ljajo amaterji našega okraja revijo amaterskih odrov. Do tega časa bodo občinski sveti Svobod in prosvetnih društev opravili tekrno vanje svojih dramskih odsekov in izbrali prvaka. Tri najboljše uprizoritve v okraju bodo pri- šle v reviji na Delavski oder v Celju. Ostali prvaki pa bodo nastopili v Slo- venskih Konjicah in v Velenju ali Šo- štanju. Tako bo Celje imelo priliko v maju ali juniju oceniti delo naših ama- terjev. Okrajni svet Svobod in p.rosvetnih društev je zgradil provizorni oder v bivši dvorani kina Dom. S tem je celj- ska Svoboda dobila začasne prostore za svojo dejavnost. Igralci, lutkarji, pevci in harmonikarji imajo sedaj svojo dvo- rano. Tudi ljudska"' univerza in druge organizacije se poslužujejo teh prosto- rov. Dvorana in oder sta sicer za celjske potrebe majhna. Toda če pomislimo, da do sedaj društva sploh niso imela svoje dvorane za javne prireditve, je tem bolj treba pozdraviti skrb, ki jo je po- kazal okrajni svet. Poživitev dela vseh celjskih prosvetnih odsekov nam kaže, da ne bomo smeli ostati samo pri tej dvorani. Resno bo treba delati na tem, da Celje dobi svoj kulturni dom, kjer bodo imele vse organizacije svoje do- stojno zavetišče. Furlan PREDAVANJE O »SATELITU« V ŠOŠTANJU Pred dnevi je v Šoštanju ljudska uni- verza priredila predavanje, ki se ga je udeležilo okrog sto ljudi in na katerem je o umetnem satelitu in o možnosti poleta v vsemirje govoril profesor Jak- hel iz Celja. Predavanje je bilo oprem- ljeno s skioptičnimi slikami. LIKOVNA SEKCIJA V STORAH Pred dnevi je bil v prostorih prosvet- nega doma v Storah ustanovni sestanek likovne sekcije DPD »Svobode« iz Stor. Pogovorili so se o nalogah in ciljih li- kovne sekcije ter izvolili tričlanski od- bor, ki bo vodil to sekcijo. Za predsed- nika so izvolili slikarja — amaterja to- variša VREČKO CVETA. Sklenili so, da bodo ustanovili risarsko-slikarski te- čaj, ki ga bo vodil profesor LAVREN- ClC iz Celja, in ne, kot je bilo prvotno rečeno, akademski slikar SCUKA iz Celja. J. M. LETOS DVE IGRI Virštanjsko prosvetno društvo deluje zelo živahno. Pred mescem dni so pre- senetili z • uprizoritvijo zahtevne Can- karjeve drame »Kralja na Betajnovi«, preteklo nedeljo pa so razvedrili Vir- štanjčane s pustno komedijo v treh de- janjih. Že - od nekdaj so v Virštanju znani po zelo živahni prosvetni dejav- nosti, letos so še pod vodstvom pred- sednika Prosvetnega društva PD Edija Plevnika posebno vneti, saj so že za- čeli s pripravami za uprizoritev Jurči- čeve ljudske igre, »Rokovnjači«. Edino, kar pogrešajo, da bi lahko še krepke je prijeli za delo, pa je vsaj skromen pro- svetni dom. Upajo, da bodo s prosto- voljnimi prispevki in udarniškim deiom ter seveda, vsaj s skromno pomočjo, zgradili prosvetni dom, v katerem bi uporabljali dvorano za prireditve, seje in pa tudi za prepotrebno telovadnico, saj bi dom stal v neposredni bližini šole. Želimo jim, da bi v prizadevanju uspeli! PROBLEMI PROSVETNEGA DRUŠTVA V LOCAH Igralska skupina prosvetnega društva v Jerneju pri Ločah je od ustanovitve leta 1950 do danes uprizorila 23 iger. Društvo pa nima svojih prostorov, niti električne razsvetljave, zato poteka vse delo ob petrolejki. Elektrifikacija je tod sicer v zaključni fazi, vendar jo je de- narno pomanjkanje zaustavilo. Ker pa je odbor delaven, kaže, da si bo potreb- na sredstva zagotovil in da bodo to de- lo končno le zaključili. Društvo je zaprosilo občinski ljudski odbor za stanovanjsko hišo, ki je last ljudskega premoženja, kajti tu bi lahko našle svoj prostor tudi ostale množične organizacije. Vprašanje pa je, če bodo prošnji ustregli. VESELI VECER na POLZELI piruštvo »Svobode« na Polzeli je prejšnji teden priredilo v svoji dvorani veseli večer, na katerem so sodelovale vse sekcije z recitacijami, skeči, spevo- igro Večer na vasi, vmes pa so igrali in peli — instrumentalni kvartet Rizmal, vokalni kvartet in domača folklorna skupina s polkami. Posebej sta nastopi- la še moški in ženski pevski zbor. Najbolj je občinstvo, ki je zasedlo dvorano do zadnjega kotička, navdušil tenorist Satler. S. S. Kakšno bo letos vreme? Meteorologi so optimisti. Profesor Ante Obuljen meni, da je zima v glav- nem pri kraju ter da hujšega mraza ne bo več. Pomlad je pred vrati, meni on, in prva polovica bo suha, lepa-in topla. Sele v drugi polovici pomladi bo nastopilo deževje, s katerim bo bogato tudi poletje. Z njim se v glavnem strinja tudi znani meteorolog Boris Koljčicki, če- prav je on pričakoval proti koncu fe- bruarja prihod hladnega arktičnega va- la, ki bo prinesel vetrovno vreme s sne- gom. Ta prognoza se je, kot vidimo, tudi uresničila. Vendar bo hladnejše vreme trajalo le kratek čas. Potem bo nastopila pomlad, ki bo po njegovi prognozi v prvi polovici marca lepa in suha, v drugi polovici pa deževna. Glede poletja se prognozi teh dveh meteorologov razlikujeta. Koljčicki predvideva vroče poletje z večjim šte- vilom vročih dni in neznosno sušo, in sicer predvsem v juliju in avgustu ter deloma v septembru. Edino junij bo deževnat. Kljub temu meni on, da ne bo v najtoplejših mesecih, v juliju in avgustu, trajnejše suše, ker bodo vmes nevihte in izdatno deževje. Zaradi zgodnje pomladi, katero po- vzroča kulminacija sončne aktivnosti, so možne tudi hitre spremembe in dru- gačen razvoj vremenskih prilik. Vendar je popolnoma jasno, da je prava zima pri kraju ter da o kakšnih katastro- talnih zmrzalih ni govora. Na podlagi vremenskih prognoz me- teorologi svetujejo kmetovalcem, da takoj začnejo z globokim oranjem in se pripravijo za spomladansko setev. Kajti suho vreme v prvi polovici pomladi bo odvzelo zemlji vso vlago in zadržalo rast rastlin. Prav zaradi tega mete- orologi predlagajo globoko oranje, da bi tako obstoječo vlago konzervirali za sušno dobo, ki zna biti predvsem za koruzo kritična. Ce ne bi začeli pravo- časno z globokim oranjem, meni Obu- ljen, bi zaradi tega lahko nastala veliko večja škoda, kot bi jo povzročil naval mraza v zgodnjih jutranjih urah. Ko- ljčicki pa je opozoril na dejstvo, da bo sadno drevje kmalu pognalo popke, zato bodo morali biti sadjarji zelo oprezni, da bodo v primeru mraza lahko učin- kovito zaščitili sadovnjake in vinogra- de. Glede vremena v poletju je težko kaj določenega povedati, kajti Obuljen kredvideva dosti dežja, Koljčicki pa sušo. Zato je prognoza Obuljena zelo ugodna za kmetovalce, prognoza Kolj- čickega pa za turiste in koristnike let- nih dopustov. V vsakem primeru pa smatrata oba, da bosta avgust in sep- tember najidealnejša meseca za bivanje na morju in na planinah. V Štorah na dan žena Pred tednom se je v Železarni Store vršila druga redna seja komisije za ženska vprašanja sindikalne podružnice Železarne Store. Razpravljali so o pri- pravah za proslavo petnajste obletnice ustanovitve AFŽ in dneva žena. Dogo- vorili so se, da bodo kot vsa leta doslej, tudi letos priredili posebno proslavo za vse zaposlene žene v tovarni. Ker se večina žena vozi z vlakom ali stanujejo daleč izven tovarne, se bo ta proslava vršila po končanem delu, dne 8. marca v veliki dvorani prosvetnega doma v Storah. Za proslavo bodo pnpravih lep program, ki bo obsegal slavnostni govor, recitacije, nastop mladinskega tambu- raškega zbora in nastop cicibanov iz otroškega vrtca v Storah. Po končani proslavi bodo za vse zaposlene žene puri- redili svečano zakusko v prostorih to- varniške menze, medtem ko bodo bolne članice obiskali in obdarili. Uprava pod^ jetja, bo na dan žena priredila svečac sprejem delegacije zaposlenih žena. J. M, Mladina Štorati dela — Na zadnji seji komiteja LMS Žele- zarne v Štorah so razpravljali o organi- zacijskih vprašanjih, o družabnem živ- ljenju mladine, o sodelovanju mladine pri volitvah v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino, o pripravah na po- svetovanje mladih kovinarjev Sloveni- je, ki bo v Mariboru in o ustanovitvi no- vega mladinskega aktiva v obratu va- ljamo. Ko so razpravljali o organiza- cijskih vprašanjih, so izvolili petčlanski sekretariat. Izvolili so komisijo, ki bo skrbela za družabno življenje mladine.- Naredili bodo dvodnevni izlet na Jese- nice. Ob tej priliki si bodo ogledali tudi Bled in ostale lepote Gorenjske. Dalje so sklenili, da bodo prihodnji teden sklicali poseben sestanek mladine in povabili tovariša OCVIRK STANKA, sekretarja OK LMS Celje, ki je bil de- legat na VI. kongresu LMJ, da jim bo govoril o delu in vtisih s kongresa. Te- den dni pozneje bodo sklicali podoben sestanek in razpravljali o novem statu- tu LMJ. Ker mladina izven tovarne ni- ma mladinske organizacije in ker si jo le-ta želi imeti, je TK LMS Železarne sprejel obvezo, da bo sklical ustanovni ses.tanek te mladine. Ta aktiv bodo sestavljali zaposleni mladinci v raznih trgovskih in uslužno- stnih podjetjih ter ustanovah. J. M. Celjslerspektivnem planu (do leta 1961) pa imajo novogradnje 3 hmeljskih su- šilnic (Paska vas, Gorenje, Šmartno) ter ureditev pralnice in kopalnice. Na zboru so paske žene zadružnice razpravljale tudi o volitvah in obljubile, da bodo prevzele vso skrb, da bodo vo- litve pravilno potekale in da bodo pra- vočasno zaključene. Ob zaključku so še sprejele sklep, da se bodo pogovorile s starši mladincev, da bo čim več kmečke mladine šlo v mladinske delovne brigade na gradnjo ceste »Bratstva-enotnosbi«. LASKE ŽENE V NOVI PRALNICI Zene v Laškem vedo, da je treba pravilno prati, da čuvamo dragocene stroje in perilo. Zato so nedavno skli- cale širši posvet o pravilni uporabi pralnega stroja. Posveta sta se udele- žila tudi tehnični vodja in direktor »Standard« iz Trbovelj, kjer je bil pralni stroj kupljen. Strokovnjaka sta navzočim ženam tolmačila pravilen tehnološki postopek in potek pranja z ozirom na čas, zaščito' stroja in za- ščito perila. Ziene so bile z njunim tol- mačenjem in nasveti zelo zadpvoljne. Kazalo bi, da bi previdne in razumne Laščanke posnemale tudi žene v dru- gih pralnicah, ki se že poslužujejo no- vih pralnih strojev. V novi sezoni — nova, prikupna oblačila Od 8. do 15. februarja je bil odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljub- ljani sejem »Moda 1958«, ki je imel na- men, da seznani najširše sloje potro- šnikov z novimi blagi, kroji in barvami moških, ženskih in otroških oblek in obutve — konfekcijskimi izdelki naših domačih podjetij, ki bodo to leto v prodaji v naših trgovinah. Vse uspele vzorce modnih barv in krojev so prikazovali izbrani manekeni na »Reviji sodobnega oblačenja«, ki je bila prirejena vsak dan trikrat v kinu Soča. Pred zaključkom sejma je posebna tričlanska strokovna komisija ocenila razstavljene izdelke in E>odelila naj- boljšim 70 zlatih, 87 srebrnih in 74 bro- nastil medalj. Največ od teh, in sicer kar 14 zlatih, je prejela znana tovarna pletenin in čipk Rašica iz Gamelj pri Ljubljani. Po uspehu ji slede podjetja: Toper iz Celja, Vesna iz Zagreba, Mura iz Murske Sobote, Modna oblačila iz Ljubljane ter tovarna čevljev »Peko« iz Tržiča in drugi. V osmih dneh si je ogledalo ta zani- miv sejem preko 51 tisoč obiskovalcev, revijo sodobnega oblačenja pa okrog 7500. Tudi komercialni uspeh je bil pro- ti pričakovanju izredno velik. Skupna vsota pogodb, sklenjenih na tem sejmu presega število 2,627.800.000 dinarjev. Obiskovalci, ki so sodelovali v an- keti, ki je bila izvedena v okviru sejma, ter tu izjavili svoje kritične pripombe in mnenja, so bili z razstavo, kakor tudi z revijo, zadovoljni. Opazili so ve- lik napredek naših konfekcijskih iz- delkov, zlasti ženskih oblek in plaščev ter trikotaže in lahkih, okusnih čevljev ter moškega perila. V veliki meri pa so pogrešali konfekcijsko obleko ir obutev za otroke, kar še vedno pred- stavlja izredno pereč problem naše ob- lačilne industrije. Žene v Ločah so se pogovorile Na pobudo žena zadružnic so loške žene skupno s Socialistično zvezo skli- cale te dni množični predvolilni se- stanek, katerega se je udeležilo preko 80 žena. O predvolilnih pripravah ter o vlogi žena v družbenem upravljanju je govorila tovarišica Helena Borov- šak iz Celja. Razprava o teh vprašanjih je bila pestra. Sledilo je gospodinjsko- gospodarsko predavanje tovarišice Da- ne Vodeb, gospodinjske učiteljice z Okrajnega zavoda za pospeševanja go- spodinjstva v Celju, nato pa so žene obravnavale mnoga kmetijska in ko- munalna vprašanja s področja svoje občine. Najbolj so se žene zavzemale, da bi v Ločah čimprej ustanovili jav- no pralnico. Sklenile so, da bodo ponov- no sklicale sestanke po vaseh in skup- no z občinskim svetom za varstvo dru- žine vztrajno delale na tem vprašanju. Potreba po pralnici je več ko nujna in bi jo tudi bilo možno urediti. Zene so pripravljene zanjo prispevati tudi ne- kaj lastnih sredstev, nekaj bodo do- bile od raznih prireditev, pomoči pa pričakujejo tudi od ljudskega odbora. Na sestanku so žene precej razprav- ljale tudi o kmetijskih in drugih go- spodarskih vprašanjih ter se dalj časa zadrževale ob vprašanju melioracij. Kmetijski tehnik jim je povedal, kje bi bilo najprej nujno meliorirati za- močvirjene površine in kako bi pri tej nalogi tudi žene sodelovale. GOSPODINJSTVO IN ZDRAVSTVENA PROSVETA Na Okrajnem zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Celju se že par let vršijo redni gosix>dinjski kuharski te- čaji, za katere je iz dneva v dan večje zanimanje. Razveseljivo je, da je v zad- njem času največ pripavljenk z dežele, lako absolventke tečajev prenašajo svoje pridobljeno znanje tudi v najbolj zakotne vasi svojih terenov. Trenutno se vršijo na Zavodu kar 3 gospodinjsko-kuharski tečaji — dva do- poldanska in večerni tečaj. V dopoldan- skih so večjidel deželanke, v večernem pa Celjanke. V zadnjem času so v te tečaje vključili še zdravstvena predava- nja. Diplomirane medicinske sestre go- vorijo tečajnicam o dietični prehrani, prehrani nosečnic in dojenčkov, o oseb- ni higieni in podobno. Ukrep Zavoda, da je umiku gospodinjsko-kuharskih tečajev pridružil še zdravstveno prosve- to, je vsekakor hvalevreden. Športniki o sebi V zimskih dneh se radi spominjamo na doživljaje iz toplih poletnih dni, ko mrzel veter zavija okoli vogalov. Kdo se ne bi rad sončil in kopal? Da vam bb topleje (če vas topla peč še nI dobro ogrela), vas popeljemo s spomini v sonce in poletje, v sezono plavanja in waterpola. Pravzaprav vas hočemo spomniti samo na en dogodek, na letoš- nje republiško prvenstvo v waterpolu, ki je za nas zanimivo zato, ker je na njem sodeloval tudi celjski »Neptun«. Rezultati so šli že več ali manj v po- zabo in bi bili poslastica kvečjemu še za kakšnega vnetega športnega stati- stika, zato jih bomo zamolčali. Spom- nimo vas samo na to, da so bili »Nep- tunovi sinovi« zadnji v finalu. Ce se še spominjate, so začeli z zmago, toda ... No, in o tem toda bi radi povedali ne- kaj več. Nekaj zanimivosti, ki običaj- no niso predmet novinarske pozornosti, ker sodijo v zakulisno, skoraj bi lah- ko rekli, »privatno« življenje športni- kov. Vse skupaj je še najbolj podobno majhni zgodbici. No, pa jo vzamite kot takšno, kot zgodbico iz športnega po- letja. Mladi celjski waterpolisti vsa leta po vojni niso igrali vidne vloge. Razum- ljivo, bili so brez bazena. Udeleževali so se ponavadi vseh turnirjev v Slove- niji, »osvajali« zadnja mesta, to je res, toda pri tem so se veliko naučili. Ne brez »šans«, kakor pravijo športniki, letošnjem republiškem finalu so bili toda vseeno so se nadejali kakšnega nepričakovanega uspeha. Skratka, ho- teli so pripraviti presenečenje na račun enega izmed močnejših tekmecev. In res! V prvi tekmi so igrali z ma- riborskim »Branikom«, ki je veljal za enega izmed pretendentov za prva tri mesta. Po ogorčeni borbi je mlado celj- sko moštvo zasluženo premagalo drav- ske mušketirje. Navdušenje je bilo ne- popisno. »Fantje,« so si rekli, »zvečer gremo pa zgodaj spat, da bomo jutri spočiti in kar najbolje pripravljeni za nasled- nje tekme. Čeprav mladina zelo nerada hodi zgodaj v posteljo, so bili ta večer začuda zelo »pridni«. Ob osmih je bilo v njihovi sobi že vse mimo. Pozabili pa so na nekaj. »Branik« je vložil protest na izid tekme, češ da je sodnik grobo kršil pravila in je tako celjska zmaga neupravičena. Komisija za pritožbe je resnih obrazov zasedla svoja mesta za zeleno mizo in »sejala« uro za uro. V »neptunovi« sobi seveda niso več mislili na počitek in spanje. Nestrpno so pričakovali odločitev višje sile in ugibali o njej na vse pretege. Bo rešeno ugodno za nas ali ne? so se spraševali. Ure, ki bi bile tako potrebne za spa- nje, so nezadržno tekle. Enajst... pol- noči ... ena zjutraj ... Rešitve pa ni in ni hotelo biti od nikoder. Ob dveh po polnoči je nekdo poro- potal po vratih. Fantje so poskakali Ik postelj, kakor bi bili v vojski. Komisija je ugodila protestu Mari- borčanov! Zjutraj se mora tekma po- noviti! Vse iluzije in dobra volja so se naenkrat zrušile. »Morale« ni bilo več. Izginila je, kot bi jo veter odpihnil. Seveda so se še borili z mlini na ve- ter — paragrafi — kolikor se je paC dalo. Komisija se je spet sestala, fantje pa so bedeli od nestrpnosti in spet ča- kali odločitev. Tako se je zgodilo, da niso vso noč zatisnili očesa. Zjutraj so morali igrati novo tekmo z »Branikom«. Neprespana noč je korenito »zvezala« roke in noge. Pa tudi prvotnega zanosa in volje ni bilo več. Izgubili so s čast- nim rezultatom. To je bil začetek kon- ca. Tudi v ostalih tekmah ni »več šlo«. Zasedli so zadnje mesto. Da, ko ne bi bilo tiste nesrečne noči! Jeza nad smolo in izgubljeno zmago je bila seveda velika. Toda, kaj ho- čemo, tudi to je šport! Kar so že trdno držali v roki (povedati je treba, da je bila to prva zmaga nad mariborskim »Branikom« in prva pomembna zmaga sploh), se jim je po trdem in neusmilje- nem »komisijskem« zakonu izmuznilo iz rok. Odveč bi bolo govoriti, ali je bila odločitev možakov za zeleno mizo pravilna ali ne. Kar je bilo, je bUo. Vse je šlo v arhiv in ostalo le še v spominu nekaterih ljudi. Pravzaprav je pa vse pozabljeno. Vse? O, »Neptunovci« so se zakleli, da se v prihodnji sezoni temeljito ma- ščujejo neprijazni usodi in dokažejo, da njihova zmaga ni bila slučaj ali pa sodnikovo darilo, ampak plod dolgo- letnega dela in znanja. No, zdaj imajo bazen in jim bo to zakletev vsekakor laže izpolniti kakor prej, ko so bili le sezonski gostači v Konjicah ali kje drugje. Vam je bila zgodba všeč? Ce ste navdušen pristaš »vodnega nogometa in vsaj — recimo povprečen — lokalpa- triot, vam je šlo vse skupaj verjetno malo »na živce«. Kujete tudi vi mašče- vanje? Nihče naj vam ne brani tega, toda ostane naj samo športno. Ko bo prišel vaš čas, poletni dnevi in sezona kopanja in waterpola, boste zasedli tri- bune na novem kopališču in ... upamo, da bo to tudi čas »Neptunovega« in van šega »maščevanja«, čas zmag in uspe- hov. TIG iz celja in zaledja Mladinska delegacija iz Osijeka na obisku pri štorski mladini v torek je na povabilo okrajnega mladinskega komiteja v Celju, obiskala mladinsko organizacijo in delovni ko- lektiv Železarne v Storah 6-članska de- legacija delavske mladine iz Osijeka. Delegacija si je ogledala železarno in njen proces proizvodnje, predvsem pa delavna mesta, kjer delajo mladi de- lavci in se seznanila z organizacijsko strukturo mladinske organizacije v že- lezarni. IZ ŠTOR Te dni se je viršila v Storah prva red- na seja novoizvoljenega odbora Rdeče- ga križa Store. Razpravljali in sklepali so o akciji za krvodajalstvo, ki jo bodo izvedli na svojem področju dne 14. mar- ca in 24. aprila t. 1. v prostorih sindikal- ne podružnice Železarne. V mesecu januarju in februarju je uprava ijodjetja, skupno z delavskim svetom in siindikalno ipodružnico pirire- dLla več sestankov, na katerih so tol- mačili in razpravljali o »Zakonu o de- lovnih razmerjih«. Člani kolektiva so pokazali za te predpise zanimanje. Uprava podjetja je nabavila okrog dve sto izvodov brošur »Zakon o delQvnih razmerjih«, ki ga je izdal »Gospodarski vestnik« v Ljubljani. Te brošure so raz- delili med vse obratovodje, mojstre, člane delavskega sveta in odbornike sindikalne podružnice. Člani delovnega kolektiva Železarne v Storah so v letu 1957 najeli za 63 mi- lijonov dinarjev raznih posojil oziroma kreditov. Največ se jih je izposodilo pri Komunalni banki Celje, v znesku 51 milijonov dinarjev. Celjski mestni hra- nilnici z 11 milijoni in v raznih trgov- skih podjetjih 1 milijon dinarjev. Naje- ta posojila so v glavnem porabili za na- kup .pohištva, tekstila, dvokoles, radij- skih aparatov, gradbenega materiala in zemljišč za gradnjo lastnih stanovanj- skih hiš. J. M. PREDAVANJE O TRMAVOSTI OTROK Prejšnji teden je bilo v Celju zboro- vanje vzgojiteljic celjskega okraja, na katerem je o trma vos ti otrok predavala prof. Kavčičeva. Predavanje je 'bilo le uvod v .temo, s katero bo predavateljica kasneje nadaljevala. Nadalje so razprav- ljali o vpojnih vprašanjih in o potrebi po večji skrbi občiin za predšolske usta- nove. Predvsem v večjih centrih bi monali misliti na uzakonitev petega in šestega starostnega letnika otrok, kar bd pripomoglo k zdravi izvenšolski us- merjenosti predšolsike mladine. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Prebivalci Zgornjega trga, Botrišnice, Kamena, Primoža, Vrhe, Razkože, Pes- nice in Sele v Šentjurju pri Celju so imeli več deset let svojo pekarno v Zgornjem trgu. Ker pa so le-to pred leti zaprli, so morali hoditi po kruh v pekarno v Spodnji trg. Volivci-potroš- niki so zahtevali rešitev tega problema na zadnjem zboru volivcev. Zato je poslovodja trgovskega podjetja »Re- sevna« v Zg. trgu sprejel prostovoljno obvezo, da bo v bodoče po isti ceni, t. j. brez zaslužka nabavljal in prodajal kruh za prebivalce tega območja. Potrošniki, zlasti starejši in upoko- jenci, ki jih je v tem kraju mnogo, so s to rešitvijo izredno zadovoljni. J. M. Neznan talent v izložbi Foto »Partiza- na« je postavil — tri mavčne odlitke. »Ker bolj denar je vzljubil kakor hvalo, zad skrit posluša, kaj zijalo neumno, celjsko o njih pravi.« Eden teh odlitkov je na prodaj, zani- mivo pa je, da nihče ne ve za ceno. Sprašujemo se, kdo ga bo kupil! Sprašu- jemo se tudi, ali si taki neznani talenti ne bi mogli poiskati kakega primernej- šega, bolj skritega pribežališča? KOREKTNOST, KI VLIVA ZAUPANJE... Miličnik Stane Rudolf je pred dvemi meseci kupil v trgovini »Peko« v Pre- šernovi ulici v Celju čevlje. Lepe »gu- marice«. Toda po nekaj dneh so pod- plati začeli odstopati. Kupec se je vrnil v trgovino, pokazal blagajniški listek, kdaj je čevlje kupil in prosil, da mu izposlujejo popust ali pa čevlje vsaj popravijo. V trgovini so se mu opravičili in čev- lje vzeli nazaj. Pred dnevi pa je Ru- dolf Stane dobil iz Tovarne popolnoma nove čevlje z opravičilom, češ, da med tolikšnim številom čevljev pride tudi do takih primerov, ko izdelek ni povsem dobro izdelan. Tak način, ko tovarna prizna napako, v ničemer ne zmanjšuje njenega ugle- da. Nasprotno. Taka korektnost vliva zaupanje kupca. Da bi kolektiv »Peko« le našel več postiemalcev .. . POSTA V CELJU BO S 1. MAR- CEM UVEDLA AVTOBUSNO PROGO Celjska pošta bo s 1. marcem uvedla poštno-potniško avtobusno progo na relaciji Celje — Velenje — Šmartno ob Paki—Celje. Avtobus celjske pošte bo ob delavnikih dvakrat na dan vozil na tej relaciji ix>štne pošiljke in obenem tudi potnike. Avtobus bo odhajal iz Ce- lja ob 5. uri zjutraj in 16.50 vrnil se bo pa ob 7,20 in 19,25. Podrobnejši vozni red te proge objavljamo med ob- javami na 7. strani. Te novosti bodo prebivalci na tej re- laciji vsekakor veseli, saj bodo bolj hi- tro kot doslej sprejemali poštne pošilj- ke, razen tega pa bodo lahko koristili avtobus tudi za potovanje na tej rela- ciji. CeljsRa sodna kronika GRLICA JE V KLETKI Proil kratkim se je pred Okrožnim sodiščem T Celju zagovarjala gospodinja Alojzija Grlica, doma iz Hrastnika, za. 47 predrznih tatvim. S«- ddiče jo jo spoznalo za krivo in jo obsodilo na 2 leti in 6 mes-ecev strogega zapora. TRBOVLJE - NJENO »DELOVNO« MESTO Grlica je kraidla v Trbovljah. Na vprašanje, zakaj je vse tatvine izvršiJa v Trbovljah in za- kaj je tako pogosto hodila v Trbovlje, je ob- toženka odgovorila, da je bilo meso v Trbov- ljah ceneje, da ga je hodila tja kupovati in da jo je to zapeljalo. Ko so se ji predrzne tatvine posrečile, jih je nadaljevala in je samo v lan- skem letu skrivoma obiskala 4? trboveljskih iiružiu. PREDRZNOST, KI JI NI PRIMERE Obtoženka je imela preračunan naSiU kraje. Tatvine je izvrševala v času, ko so nekateri člani družine odšli na delo, gospodinja iu otroci pa »o se ostali v posteljali. Navadno v torbo<: so >roniala« oblačila, čevlji, perilo, ure, vrednostna predmeti pa seveda tudi denair, ki ga je našla. Tako je v desetih me- aecih na >svoj načine nabrala po hišah za proko 30O tisoč dinarjev blaga; nekaj pa tudi denarja. IZKORIŠČALA JE TUDI OTROKE Precej tatvin je izvršila tudi takrat, ko sta- rejših članov družine ni bilo doma. Zanimiv je premor, ko sta bila otroka sama doma — mati je šla na trg. Z jjrijaznimi besedami ju je pripravila, da sta ji odprla. Potem sta ji po- kazala še sobo. Bila je toliko prefiujena pri svojem umazaaem početju, da je ob njuni na- vzočnosti, ne da bi otroka opazila, pobrala za 15 tiisoč dinarjev blaga in še nekaj tisočakov gotovine. KJE SO MEJE? Tako se lahko vprašamo ob njenem početju. Saj je svojo dejavnost stopnjevala iz dneva v dan. Nazadnje je še kradla v sobah, kjer so ljudje spali. Ko jo je ob taki priliki neka gospodinja v spancu vprašala: >Kdo je?«, ji je s spremenjenim glasom odgovorila. »Jaz!« Go- spodinja je mislila, da -se ji je sestra vrnila z dela, in je nnirno spala naprej. Ob drugi pri- liki, je brskala i>o kuhinji, čeprav je tam spal en član družine. Ko se je ta zbudil, je hitro skočiilla v predsobo in zaklenila za seboj vrata, da je niso mogli zasledovati. VSAK DAN NI NEDELJA! Ljudje navadno niso prijavljali tatvin. Ukra- dene predmete so pogrešali šele pozneje. Niso pa si potem znali razlagati, kam so izginili. Mno^okrait so na tihem sumničili ttida sosede. Kljub temu pa so organi varnosti postali na nekatere prijave pozorni. Zal pa nihče ni mo- gel ru je Grlica zašla tudi v stanovanje Cerne- tovih. Nabasala si je svojo »torbo« in ko je že hotela oditi, jo je Cernctova hči opazila. Hotela ji je odvzeti ukradene stvari. Grlica jo je udarila po roki in zbežala. To je bilo zanjo usodno. Organi LM, ki so dobili trdne podatke in opis so jo že isti dan prijeli. Preiskava v njenem stanovanju je dajala videz, kot da se nahajajo v starinarni. Od plašča do spodnjih hlač, od budilke do preciznih ročnih ur vse je bilo moč najti. ŠTIRI SIROTE ZARADI MATERINE NEPREMIŠLJENOSTI Alojzija Grlica je kradla, za krajo je kazno- vana. Dva in pol leta ni veliko za njo, ko je pokazala toliko pokvarjenosti in predrznosti. Veliko pa je to za njene štiri otroke, ki niso ničesar krivi. Štirje, najmlajši med njimi nima niti polni dve leti, bodo zaradi materine ne- premišljenosti ostali dva in pol leta brez vzgo- je, brez matere. O njeni sposobnosti za vzgojo bi se sicer še dalo razpravljati, vendar bi bilo prav, da bi na otroke pomislila že preje in ne šele pred senatom. Tedaj jok več ne pomaga. In kaj bodo otroci rekli, ko bo mati prišla nazaj. Ali ji bodo oprostili? Toga ne bi napisali, če se ti pojavi, da se matere spuščajo v kazniva dejanja, ne bi več- krat ponavljali. Bodočnost lastnih otrok, ki z materinimi kaznivimi dejanji kaj hitro izgube čast in ugled — to je sicer napačno ter nepra- vično, a vendar ljudje tako- ocenjujejo in gle- dajo na otroke obsojencev —, poleg tega pa še tolikokrat dokazana resnica, da nobeno kaznivo dejanje ne ostane neodkri.to sta vendar za vsakega dovolj jasni dokazili, zlasti pa za matere, da nepošteno življenje škoduje samo njim in njihovim otrokom. KRONIKA NESREČ V Smarjeti je v pretepu nekdo z no- žem zabodel Franca Žagarja iz Škofje vasi. — Antona Novaka, stanujočega na Mariborski cesti pa je neznanec s palico udaril po glavi. Oba se zdravita v bol- nišnici. Na snegu je padla in si zlomila nogo Angela Budna iz Primoža pri Ljubnem. V rudniku v Pe^ovniku pa si je pri delu zlomil nogo Vinko Cakš iz Koš- nioa Pred gostilno Širše na Ljubljanski ce- sti je tovorni avto podrl Terezijo Popo- vič iz Levca. Poleg drugih poškodb je dobila tudi pretres možganov. Pri delu v Cinkarni si je poškodoval desno roko Hinko Arčan. Osemletnega Branka Oretnika, stanu- jočega na Dečkovi cesti, je obgrizel pes. Prizadejal mu je težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v ibolnišnico. TRIJE TEČAJI ZA KMECKO MLADINO V ŠMARJU V šmarski občini so nedavno kon- čali s tremi pomembnimi tečaji za kmečko mladino. V Jelšingradu je okrog 60 kmečkih fantov in deklet obiskovalo intematsko urejeno kmetijskogospodar- sko šolo in jo čez mesec dni uspešno dovršilo. Poleg učenja so prosti čas uporabili za prosvetno delo in uprizorili ob zaključku igro »Mačeha in pastor- ka«. Šola je zajela mladino iz cele ob- čine od Šentvida do Virštanja. Medtem je obiskovalo 50 mladincev tečaj traktoristov, kjer so se po treh tednih mladinci naučili osnovnega opra- vljanja traktorjev. Mladina se je za te- čaj izredno zanimala, saj vseh prijav- ljene e v niso mogli niti sprejeti in bodo v prihodnjih dneh pričeli z novim te- čajem za mlade traktoriste. Za šmarske mladinke pa je bil dvo- mesečni gospodinjski tečaj, kjer so se mlada dekleta priučila novih receptov in bodo vsekakor njihove domače mize odslej seivirane s pestrejšim jedilni- kom. DVE NEVESTI V PODČETRTKU Na pustni torek so mladi igralci iz Podčetrtka v režija tovarišice Krušičeve uprizorili veseloigro »Dve nevesti«. Do- poldne pa so Podčetrtčani prvič videli pionirski sprevod mask, ki je lepo uspel. Pravijo, da je bilo to lepše in pamet- neje kot pred leti, ko so napeljevali na- mesto električnih žic po trgu srebot in se na zadnje spopadli ter se je zadeva končala pred sodiščem. Tisto, seveda, niso bili pionirji, temveč odrasli junaki. IZ PODČETRTKA Pred kratkim so zoi>et odprli gostilno Staroveški Milka, ki jo je lani novem- bra sanitarna inšpekcija zaprla. Gostilna Staroveški je splošno znana po svoji odlični kuhinji, zato so otvo- ritev poleg domačinov pozdravili vsi, ki mislijo iskati zdravje v »čudežnih atom- skih toplicah« ali biti zaposleni pri gradnji obsotelske železnice. O. I. V VIRSTANJU pionirska CESTA Ko ;so virštanjski pionirji slišali, da se mladina pripravlja na gradnjo avto- strade Ljubljana—^Zagreb, so dejali, da bi pravzaprav tudi oni lahko posnemali starejše tovariše in vsaj v malem ibila njim podobni. Takoj so ustanovili last- no Pionirsko delovno brigado, ki šteje štiri čete. Izvolili komandanta in ko- mandirje ter sklenili, da zgradijo prave kamnito cesto od glavne ceste na šol- sko dvorišče, ki je obenem pionirske telovadišče. Rečeno, storjeno! V pretek- lih toplih dneh so tekmovale čete, ki sc si okrog 30 m trimetrskega cestišča razdelile na enake dele. Pred poukon: in v prostem času so po virštanjskih vi- nogradih pobirali kamenje in s takin navdušenjem gradili svojo pionirsko ce- sto, da še za žogo niso marali pred do- graditvijo. Prva je bila četa JožetJ Plankarja, pridni pa so bili vsi in zda. je njihova cesta zelo močna. MILIJONI V BLATU? S težkimi denarci so pred leti zgradili cesto iz Golobinjeka preko Sel na Vir- štanj. Odsek Golobinjek—Sela je lepo vzdrževan, toda odsek Sela—Virštanj je brez cestarja in lepa kamnita cesta, ki so jo zgradili pred štirimi leti, je pre- puščena propadanju. Ob nalivih voda izpira cesto, da kaže golo kamenje, drugje pa zopet nanaša kupe blata. Ce so to cesto gradili v okrajnem merilu, bi vendar moral nekdo skrbeti zanjo? Ponekod si Virštanjci sami xx)magajo in jo popravljajo, toda brez gramoza in strokovne nege to vendar ne gre. Po- sebno razdrapana je cesta na strmih za- vojih tik pred Virštanjem. Dlje bomo odlašali s ijrevzemom ceste, več mili- jonov bo vtopljenih v blatu brez koristi. R. L. USPEL ZBOR ZADRUŽNIKOV V LESICNEM Izredni občni zbor kmetijske zadruge v Lesičnem je pokazal veliko zanima- nje za napredek vseh panog kmetijske dejavnosti. Najbolj potrebno je skladi- šče. Govorili so tudi o obnovi vinogra- dov, o sadovnjakih in nasadih ribeza. Zadruga je bila za svoje delo pohva- ljena, vendar zadružniki ne morejo ra- zumeti, da je bila iz načrta odstranjena dograditev ceste Lesično—Polana—Vir- štanj—Golobinjek. Ves okoliš Dobežiča leži tako rekoč v blatu, vmesne iixroge pa manjka le en kilometer. Do jeseni bodo zgradili železniško postajo v Ime- nem, ta prepotrebni del ceste pa, kaže, ne bo dograjen, vendar prebivalstvo teh krajev še vedno upa, da bo letos ven- darle uresničena davna želja, saj je bil že lani srebrni jubilej, kar so jo začeli graditi. F. C. GASILSKI PROBLEM V VRANSKEM Naša največja rak rana je v tem, da nimamo svojega prevoznega sredstva. Tukajšnja KZ nam je vedno na razpo- lago s svojimi prevoznimi sredstvi, a žal, ko jih rabimo, nam niso dostopna, ker so vedno na terenu. Zgodilo se je že, da so gasilci sami peljali gasilsko opremo na požarišče. Drugače je naše gasilsko orodje še v dokaj dobrem stanju, rabili pa bi čim- prej gasilski avtomobil, ker ga do danes nima še nobeno društvo v območju naše gasilske zveze. A. B. »PRIKLADA« K MESU »Francelj, kje pa imaš 500 din?« »Kako? Vidiš, Pepca, spet nisi nič či- tala o prikladah k mesu.« »Ježeš, spet se je podražilo.« CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor.) Krompir 12—14 (14—1«). Čebula 46—60 (50 do 10«). Ce.sen 160—200 (160—200). Fižol v. 100 (70 do 100). Fižol n. — (50—60). Solata 60—80 (80 do 100). Cvetača 80 (80). Spinača 80—120 (150- 200). Radič 200—210 (150—250). Motovileč — (150 do 200). Zelje gl. 10-20 (20—30). Zelje rib. 40 (40 do 45). Kepa rib. — 30—35). Pesa 30—60 (30--40). Ohrovt 25—35 (50- 40). Peteršilj 50—60 (80—100). Korenjček 40 (20—60). Hren — (150—300). Kole- raba — (20—30). Por 40—60 (60). Redkev 20 (30 do 40). Slive suhe 260—280 (240). Fige sulie 180 od 200 (—). Orehi ceM 230 (—). Orehi luščoni 700 (700) Rozine 400 (—). Limone 260 (—). Po- maranče 210 (—). Orašidi 350—380 (—). Ribe — (160). Jabolka 50—100 (70—100). Mleko — (56). Maslo — (480—500). Skuta — (160). Smetana — (a40). Kuire — (400—650). Jajca 18 (14—18). Zajci — (400—500). Koruza — (40—50). Pšenica — (50). Rž 38 (—). Maijdeljni 1400 (—). Regrat — (100 do 200). Cobuljček 250 (300—1000). gibanje prebivalstva POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V časH od 15. do 22. februarja 1958 je bilo rojenih 37 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Julijan Kožuh, kmetovalec iz Škofje vasi in Marija Kač, poljedelka iz Bukovžlaka. Ivan Vodlan, kmetijski tehnik iz Celja in Pavla Rus, gospodinjska pomočnica iz Črnega potolca. Franc Cuk, radiomehanik in Alojzija Volčič, ■ ameščenka, oba iz Celja. Umrli so: Katarina Oberžan, gospodinja iz Ložnice pri Celju, stara 66 let. Alojz Koprivnik, delavec iz Zg. Zreč, star 2? let. Kezika Gregorič, otrok iz Osredja, stara 12 dni. Anton Vertačnik, oseb- ni upokojenec iz Galicije, star 96 let. Benja- min Dolanc, rudar iz Dola pri Hrastniku, star 48 let. Rudolf Sorčan, posestnik iz Celja, star 61 let. Mirko Zupane, o>trok iz Trbovelj, star 5 mesecev. Josip Videč, vojni invalid iz Celja, star r2 let. Po Zgornji Savinjski dolini Te dni so začeli v mozirski občini z drugim cepljenjem učencev osnovnih šol proti otroški ohromelosti. Po vsej občini so cepili blizu 600 otrok, Ceplje- nje je na splošno dobro uspelo. To kaže, da se starši zavedajo, da je ohromelost največji sovi-ažnik naše mladine. Pred dnevi je bilo v IVIozirju posve- tovanje s predsedniki vseh potrošniških svetov na območju mozirske občine. Po- svetovanje je sklicala komisija za druž- beno upravljanje pri občinskem odbo- ru SZDL Mozirje. Na posvetovanju so pregledali dose- danje delo in ugotovili, da nekateri f>o- trošniški sveti še niso našli prave vse- bine dela. Tudi pristojnosti teh svetov niso točno določene. Najbolje so se uve- ljavili potrošniški sveti v Mozirju. Zato so na posvetovanju sklenili, da ibodo po vseh trgovinah in prodajalnah uvedli posebne knjige, v kaitere bodo potrošniki vpisovali svoje pritožbe in pripombe. Siidenili so tudi, da bodo vsi potrošniški sveti na prvih zborih volivcev poročali volivcem o svojem dosedanjem delu. Na posvetovanju so se seznanili tudi z novo organizacijo potrošniških svetov. Novi potrošniški sveti naj bi bili tako- zvani teritorialni potrošniški sveti, 'ki bi zajemali širše območje, ne pa za vsako trgovino ali prodajalno i>osebej. * Za strokovno izpopolnjevanje rezerv- nih oficirjev mozirske občine je občin- ski odbor UROJ Mozirje organiziral v teh dneh dva krajša seminaii"ja in to v Mozirju in Ljubnem ob Savinji. Na bedi dveh seminarjih so rezervni oficirji po- slušali predavanja s področja vojine tehnike in drugih vojnih ved, ki so bila. kvalitetno p>odana. R. z. PROBLEMI IZ ŠMARTNEGA OB PAKI OBRTNIKOV PRIMANJKUJE Kakor marsikje drugod, tako manjka tudi v našem kraju raznih obrtnih de- lavnic, ki bi lahko zadostile potrebam naših ljudi. Na vsem področju imamio samo eno šiviljo, ki zaposluje dve učen- ki, imamo samo enega krojača, ki dela sam. Le v čevljarski delavnici so zapo- sleni trije čevljarji. Znano je, da je na našem območju precej obrtnikov, ki svoje obrti ne izvršujejo več. Dobro bi bilo, da bi se našel naičin, da bi ti zopet prevzeli svoj posel, saj bi bilo to v obo- jestransko korist, najbolj ;pa v korist naši mladini. AVTOBUSNA POSTAJA 2e od jeseni vozita iz Ljubljane ^sikozi Šmai'tno ob Paki dva avtobusa. Prvi iz Ljubljane do Cme na Koroškem, dru^ pa do Slovenj Gradca. Zal pa v Smart- nem ni avtobusne positaje. Želja ttukajš- njega prebivalstva je, da bi uvedli tucfe v Smartnem ob Paki avtobusno postajo- PREDAVANJE Pred dnevi so se zbrali v Smartnem ob Paki člani tukajšnjih sindikalnih po- družnic na sestanek, na katerem je predaval tovariš Koren o novem Zcikotm o delovnih razmerjih. Ta zamisel je 4>iia prav .posrečena dn je želeti, da bi se taki sestanki vršili večkrat. VEC TOČNOSTI Udeleženci traktorskega tečaja priha- jajo k predavanjem z velikim veseljem. 2al ipa se včasih vračajo neje^^^oljni na svoje domove, ko nekaterih .predavate- ljev ni ob pravem času od nikoder. Dolžnost nekaterih prizadetih bi bila, da se točno drže svojih ur, v primeru pa^ da res ne ^morejo priti, tečajniske vsaj en dan prej obveste. RAZVESELJIVO DARILO Upokojeni mizar Vincenc Cremošnak iz Gotovelj pri Žalcu je zvest obisko- valec krajevne ljudske knjižnice. Pre- bral je že veliko število knjig. S poseto- niim veseljem prihaja v lepe nove pix>- store žalske bralnice in kn}ižnice, ki. razpolaga tudi z radijskim in televizij- skim sprejemnikom. Tovariš Cremožnifc je nedavno knjižnici poklonil 5 rcsdkih dragocenih knjig, med njimi tudi Me- sesnelov album »Janez in Jurij Subic«_ Za ta krasni dar mu izreka knjižnica prisrčno hvalo. M. R. FLANELOGRAF IN UCNI USPEHI Konec prejšnjega tedna je bila v Šo- štanju konfenca prosvetnih deiavcev. O uporabi flanelografa v osnovni šoli je- govoril inšpektor tov. Cucek iz Celja. Flanelograf naj bi postal obvezno u6ilo v vseh naših strokovno izobraževalaih. šolah. O učnih usi>ehih šoštanjskih šol ok> prvem polletju je poročal inšpektor tov. Veber. Ugotovil je, da usx)ehi niso bili najboljši, saj je znašal povprečen usjpeii v nižjih razredih obvezne šole 76,6 od- stotka, okrajno povprečje pa 69,1. Na koncu so prosvetni delavci skle- nili, da bodo za ureditev svojega polet- nega kotička v Rovinju prispevali 30 tisoč din. V. S. ,i DVA POŽARA Prejšnji teden je v parni žajgi v Gddelki nimajo redne vadbe, ker društvo nima vaditeljev. Sicer v Slov. Konjicah obstojajo še času vadbe. V Gomilskem bi prav tako za- radi velike razgibanosti in zanimanja za raz- lične športe potrebovali inštruktorje, ki bi jih .seznanjali s tehniko in taktiko posameznih športnih panog in iger. Te probleme in težave pa društvo ne bo moglo rešiti samo in bo po- irebna pomoč tudi od nadrejenih organov. RAZGIBANOST V ŠMARTNEM OB PAKI ^ Partizan v Šmartnem ob Paki je dosegel v zadnjem letu lep napredek pri telesnovzgojnem ^leJu. Po sproščenosti, ki je zavladala v parti- zanski organizaciji po izredni skupščini repub- liške zveze, je tudi v Šmartnem šlo delo na b&lje in v širino. Sicer primanjkuje vaditeljev za moške oddelke, dočim je tov. Leskovškova izredno razgibala vse ženske oddelke. Vendar Bioramo pripisati, da je dvorana doma, ki služi aa telovadnico, izredno nehigienska. Tu se po- leg partizanske vadbe vrši tudi vsa šolska. Tla KO namazana s prašnim oljem, dvorana služi \ino predstavam, vsem družabnim prireditvam, profivetiiemn dmštvu itd. Za vse pač ni pro- stora, še posebej pa ne moremo govoriti o zdravstveni vlogi telesne vzgoje v takšnih po- bojih vadbe. Upravni odbor Partizana je bil «elaven, občina Šoštanj mu je pomagala z ma- ierialnimi sredstvi, ki jih je društvo uporabilo iia nabavo orodja, vendar mu kljub dobri volji še ni uspelo rešiti vprašanja uporabe doma s kino podjetjem. Število članstva je v zadnjem leto naraslo od S5 na 113! Kljub tej razveseljivi Številki pa je še veliko kmečke mladine izven društva. Društvo si je vzgojilo ženski vaditelj- .ski zbor v ustreznih republiških tečajih. Vseh telovadnih ur je bilo 574, oddelki pa so vadili •dvakrat tedensko. Poleg splošne vadbe so tudi ▼ Šmartnem prijatelji atletike, smučarskega športa. Se posebej pa namiznega tenisa, v ka- terem so dosegli tudi^več odličnih rezultatov na tekmovanjih v Celju, Ljubljani, Ravnah na Koroškem in drugod. Brajdič in Rakunova sta Mladinska okrajna prvaka v tej igri. prav tako ▼ dvojicah Brajdič in Goričnik, republiško jprvenstvo Partizana pa je pri mladinkah osvo- jila Rakunova, mladincih pa v dvojicah Braj- dLič-Goričnik. Ti uspehi kažejo, da se z resno vadbo in disciplino lahko osvajajo tudi prven- 9*va! Kaj si želi društvo v letu 1958? Poživitev vadbe pri moških oddelkih, lepe in čiste telo- ■»adnice, urejenega igrišča na prostem, ponovno ureditev smučarske skakalnice in več material- «ih sredstev za izvedbo obširnega programa, ki ga je sprejela skupščina, več sodelovanja s krajevnimi organizacijami, posebno pa še s šo- lo, ker bo to najvažnejši Činitelj za boljše delo Partizana in vseh ostalih organizacij v tem kraju. SMUČANJE NAD 500 MLADIH SMUČARJEV NA ŠPORTNEM DNEVU Ob zaključku zime sta L gimnazija in II. osnovna šola priredili športni dan, ki je bil namenjen zimskemu razvearilu. Preko 500 mla- dih smučarjev je zadnjo soboto hitelo na pri- pravljena smučišča in tekmovalne proge. Ne- nadna odjuga pa je v veliki meri prekrižala velike načrte. Tu in tam je mladina še našla uporabno smučišča, v večini primerov pa so tekmovanja odpadla. Na Celjski koči je pod Tovstom še bila snežna odeja. Okrog 50 smu- čarje iz I. gimnazije je tu tekmovalo v slalomu. Pri pionirjih je zmagal Bolka. pri mladincih pa Pehani. ŠENTJURSKI DIJAKI SO TEKMOVALI Pretekle dnd so imeli dijaki višjih razredov osemletke športni dan. ki so ga izkoristili za zimski .šport. Tekmovali so v smuku, tokih in sankanju. Prt^ko 150 dijakov se jc pomerilo na lepih smučiščih na Lipici. V smuku so bili najbolj.ši Kralj, Cretnik in Kopinšek med mladinci, med pionirji pa Arzcn- šck. Lokovšek in Jančič. Nied dokleri pa Urbaj- >ova in Lakija, V tekih sta se dobro izkazala l'otrata in Zupane med mladinci ter pionirji Mlinaric in Gobec. V sankanju so najhitreje prevozili progo, mcil dekleti Puher ter dečki šturbej, v dvoji- cah pa Cerovšck-Puher. ML Z.MAGA ZAGREBČANOV Na tradicionalnem medmestnem srečanju smučarskih reprezentanc Zagreba in Celja, ki ie bilo letos na Slemenu, so bili Celjani v ve- leslalomu premagani od domačinov za 11 se- kund. Celjani so nastopili v oslabljeni postavi, brez Uršiča in Vebra. Celjani so se uveljavili na naslednja mesta: 1. Cetina Janko. 5. Cetina Peter, 6. Arzenšek, 7. Nunčič, 11. Požun itd. V vsaki ekipi je nastopilo v konkurenci po 10 smučarjev. Preseneča nas dejstvo, da je tekmovanje bi- lo izvedeno na isti termin, ko se je v Kranjski gori vršilo prvenstvo Slovenije v alpskih di- sciplinah. Ali so republiška prvenstva manj važna od medmestnih srečanj? CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CSLJU KMETIJSKO GOSPODARSTVO »SLOM«, PONIKVA sprejme v službo traktorista za traktor Fergyson. Hrana in stanovanje preskrblje- no. Plača po tarifnem pravilniku, oz. po dogovoru. VODOVOD ŠOŠTANJ SPREJME S TA- KOJS.NJIM NASTOPOM FINANČNEGA KNJIGOVODJO. Pogoji: Ekonomska srednja šola in vsaj triletna praksa v knjigovodstvu. Prijave pošljite na naslov: »VODOVOD« Šoštanj, Trg Svobode št. 5. VOZNI RED poštno-potniškc avtobusne proge Celje—Velenje — Šmartno ob Paki—Celje ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica SORCAN RUDOLFA posestnika iz Zagrada pri Celju, se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklo- nili vence in cvetja, najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Završ- niku in vsem zdravnikom internega oddelka za njihovo požrtvovalnost in nego, kakor tudi vsemu strežnemu osebju. Zahvaljujemo se tudi duhovščini in vsem da- rovalcem krvi za požrtvovalnost. Družine: Habjan, Gregorčič, Sorčan in ostalo sorodstvo. -.^.^^^^^^^^ KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA za mizarsko podjetje »Pohištvo« Celje Pogoji: dovršena srednja tehnična šola iz lesne panoge in najmanj 10-letna praksa v mizarski stroki ali mizarska mojstrska šola z 12-letno prakso v stroki in nekaj let prakse v vodstvu podjetij. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaix>slitev in kvalifi- kacij ter potrdilom o nekaznovan ju je poslati na tajništvo ObLO Celje do 15. marca 1958. Ob koncu leta bodo Člani „Prešernove družbe" prejeli za redno članarino 320 din pet, za 550 pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je IVAN RIBIC SIN V redno zbirko je uvrščeno najnovejše delo plode vi tega pisatelja Ivana Ribiča, ki ga bralci že poznajo zlasti po knjigah »Stopinje v snegu« in »Kala«. To pot se razteza dejanje njegove povesti od prve svetovne vojne preko časa med dvema vojnama v drugo sve- tovno vojno. V povesti »Sin« je pisatelj v liku kovača Matevža, ki je v prvi vojni postal invalid, prikazal boj za obstoj malega človeka, ki ga je pohabila vojna. Matevž je postal hud sovražnik vojne in nasilja in vnet glasnik miru na svetu. Zato dobiva ta knjiga na pragu atomskega obdobja, ko se milijoni in milijoni ljudi vseh narodov sveta bore za mir, še posebno vrednost. Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knji- garne, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprciva v Ljubljani, Erjavčeva c. 14a. PREŠERNOVA DRUŽBA Upravni odbor Železarne Store j razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta: j i 4 kvalificirane ELEKTROMEHANIKE s primerno prakso C strojnih KLJUČAVNIČARJEV, kvalificiranih, s prim. prakso 2 kvalificirana LABORANTA za industr. kemični laboratorij s primerno prakso 1 BOLNIČARJA za obratno ambulanto z nekaj prakse 4C DELAVCEV za težaška dela Plača po tarifnem pravilniku. — Zadnji rok za vložitev ponudb s potrebnimi podatki je do 15. marca 1958. — Ponudbe je poslati personalnemu oddelku železarne. ŽELEZARNA ŠTORE ol:yave in oglasi*objave in oglasi RAZGLAS o obveznem cepljenju in prijavi psov Občinski LO Celje je razpisal na podlagi temeljnega zakona o varstvu živine pred žival- skimi kužnimi boleznimi in na podlagi čl. 5 in 7 Odloka o posesti psov, obvezno cepljenje in prijavo psov. Cepljenju in prijavi podležejo vsi psi starejši od 6 mesecev. Ker se lastniki psov niso v celoti odzvali pismenim vabilom, bo ponovno cepljenje za zamudnike in za vse ostale pse, katerih lastniki pismenih vabil niso sprejeli, v sredo dne 5. 5. 1958 od U. ure dalje v Veterinarskem zavodu. Celje, Lava, za celot- no področje celjske občine. Poudarjamo, da je to zadnji termin za cep- ljenje in da bomo po tem roku prisiljeni wve- Ijaviti proti lastnikom necepljenih iri neprijav- ljenih psov kazenske člene citiranih zakonov. OBVESTILO Podjetje »Avtobusni promet Celje« bo od dne 1. III. 1958 uvedlo na progi Planina—Celje že poleg obstoječih voženj še dve vožnji in to po naslednjem voznem redu: Celje odhod ob 10.50 Šentjur odhod ob 10.51 Planina prihod ob 12.00 Planina odhod ob 13.10 Šentjur prihod ob 14.19 Celje prihotl ob 14.40 .Avtobus vozi samo ob delavnikih. PLAČILO ZAKUPNINE ZA NAJETA ZEMLJIŠČA Vse zakupnike zemljišč Splošnega ljudskega premoženja^ na področju občine Celje poziva- mo, da plačajo redno letno zakupnino za najeta zemljišča. Zakupnino je plačati od 1. do 20. marca 1958 v Stanovanjski upravi Celje, Zidan- škova 18, soba štev. 81, vsak dan od 7. do 12. Hie. Vsa zemljišča, za katera zakupnina do tega datuma ne bo plačana, bomo oddali v na- jem drugim interesentom. Istočasno obveščamo, da novih površin za za- kup v letošnjem letu ni. RAZPIS Razpisna komisija pri Državnem sekretariatu za pravosodno upravo LRS v Ljubljani razpisuje za okrožno sodišče v Celju 1 mesto pomožnega uslužbenca 1'ogoji: 4 razredi osnovne šole. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, taksirane s 50 din in obširnim živ- ljenjepisom je vložiti najkasneje do 15. marca 1958 na predsedništvo okrožnega .sodišča v Celju. RAZPIS Dom onemoglih Vojnik razpisuje mesto me- dicinske sestre ali bolničarke. Nastop možea takoj. Plača po zakonu o javnih nslužbencih. Samsko stanovanje pripravljeno. Prošnje z žIt- Ijenjepisom in opisom dosedanje službe poslati na upravo doma. PRODAM posestvo (liišu. gospodarsko poslopje 5.5 ha zemlje in sadovnjak) oddaljeno 20 mi- nut od postaje Štore. Poizvedbe: Sivka Mar- tin. Pcčovje 2, p. Štore. J>RODAM posestvo 8 ha vseh kultur ob glavni losti Slivnica—Loku pri Žusmu. Ceno boste izvedeli v gostilni Cokle, Grobelce, pošta Slivnica prd Celju. PRODAM fino črno moško obleko (marengo) za močnejšo postavo. Jug, Celje, Tomšičev trg II. J'RODAM posestvo v središču Savijijske doBne. Naslov v upravi lista. PRODAM borov gozd 2 ha ob vozni cesti v Sa- vinjski dolini. Naslov v upravi lista. l*RODAM kosilnico na konj.sko vprego »POBE- DA« in kosilnilc za žito. Naslov v upravi lista. PRODAM 56 arov travnika v sredini trga Vran- sko. Vprašati pri Zorko, Vransko 26. KUPIM zavidljivo parcelo v Celju ali najbliže ji okolici. Naslobro. Naslov v upravi lista. MILIČNIKU lov. Kotarju se najlepše zalivalju- jcm, da mi je izsledil in vrnil kolo, ki mi je bilo ukradeno. — Kaučič Nuša, Celje. PONOVNO opozarjam na moj preklic od mese- ca marca lanskega leta, da ni.sem plačnik dolgov moje ženo. ker živiva ločeno. — Curk Jože. Celje, Dečkova 40. NA CESTI OD BRASLOVC DO LAŠKEGA sem i/.gubila v soboto popoldne aktovko. Poštene- ga najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Pcčnik Janez. Mozirje 60, ali pa javi upravi listu! PREKLICUJEM, kar sem govoril zoper S. B. in B. F. iz Dobrne. - Vrečer Milani, Škofja vas. radio 202m Nedelja, 2. marca 1958 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Pojo Savinjčani p. Marjana Koz.mnsa 12.25 Posnetki z javne oddaje v Mozirju 15.00-14.15 Prenos sporeda RL 14.15 Zabavna glasba, vmes objave 14.20 Želeli ste — poslušajte! 15.00 -25.00 Prenos sporeila RL Ponedeljek. 5. marca 1958 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objame 15.00—ir.OO Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika IT.15 Polke in valčke igra Celjski instramen- talni kvintet^ 17.55 športniki o športu 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Torek, 4. marca 1958 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vines objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Igra tamburaški zbor Svoboda, Celje p. v. Ferda Piliha 17.55 Kulturni obzornik 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sreda, 5. marca 1958 11.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Koncert godbe na pihala Tovarne emaj- lirane posode p. v. Rafka Kosa 17.55 »Zastava proti vzhodu« reportaža iz Cinkarne 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Četrtek, 6. marca 1958 14.55 Želeli ste — poslušajte! l.f.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 CaJkovskega fantazija v prireKanal« poljski film. KINO METROPOL, CELJE Qd 28. 2. do 5. 5. 1958. »Svet tišine« francoski barvni dokumentarni film MATINEJA 2. III. 1958 »Čudežni otrok« — ameriški flm. Matineja 2. 5. 1958. »Čudežni otrok«, ameriški film »PETROL«, Celje sprejme takoj v službo prodajal- ca za bencinski servis. (Pogoj: iz-' učen v trgovini) in kurirja-vratarja zanimivosti POL ZA ŠALO. POL PA ZA RES Sestankarji Vsak je dobil listek: Jutri zvečer va- žen,sestanek. Vsak naj pripravi predlo- log za dnevni red. Udeležba vseh čla- nov obvezna. Odbor. Potem so se drug večer res zbrali. Vsak je predlagal dnevni red: — Obravnavajmo napad na Suez ali dogodke na Madžarskem! — Ni malo prepozno eno leto in pol po dogodku? Raje bi govorili o sate- litih? — Otroci doma vedo več o tem, kot mi! Kaj, ko bi načeli vprašanje novega volilnega zakona. — Hm, saj smo že izbrali kandidate. Ce doslej nismo o tem govorili, nam tvidi sedaj ne bo več v pomoč. Dajmo raje govoriti o ... V pepelniku so ogleneli prvi zmeč- kani ogorki ... Potem so razpravljali in razpravljali in niso se mogli sporazumeti za dnevni red. — Toda zakaj smo prišli, če je tako važno? — Sestanek moramo imeti, saj se že mesec dni nismo sestali. Kaj naj poro- čamo na občnem zboru, če ne bo se- stankov? — Ah, ja. Saj res. Sestanek mora bi- ti... Toda ali ni nobenih problemov? Mrknila je luč... Problemov ni... Franceljnu je zakrulilo v želodcu, ker ie zmanjkalo kruha, pa ni imel mali- ce... Problemov ni... Luč se je spet priigala, toda od stropa sobe, kjer so imeli sestanek, se je začelo cediti. Sneg se je talil... Vraga, ali ni nobenih problemov? ... Blagajnik je razmišljal med sestankom, kje bi dobil denar, da bi lahko odvedel manjkajočo članarino višjemu forumu ... Hudič, pa tak se- stanek, ko ni problemov, da bi jih ob- ravnavali ... V sosednjih prostorih je pijan oče spet pretepal otroke in razbi- jal po stanovanju... Kako naj sploh »sejejo«, če ni miru. Zlodej in tak se- stanek, če ni nobenih važnih stvari... Potem so se razšli. Pepelnik je postal premajhen. Svinjarija na mizi. Zapisni- kar je v zadregi. Sestanek brez vred- nosti? O, ne! Vsaj tobačna tovarna ima svoj prof it! Naj živi industrija tobaka. Namesto zapisnika »višjemu forumu« bi raje po- slali te slike tobačni tovarni. Morda bi dobili nagrado? Kdo ve? bodice ^bodice«bodice ŽENSKA IN GOSPA Žena delavka z ruto na glavi mirno v pisarni čaka, stoji. Nihče na njen Dober dan! ne odzdravi, važna nikomur se tu ne zdi. Kmalu se mlada dama pojavi v krznu, na glavi pa nov klobuk. Hitro jo vsa pisarna pozdravi: »Kakšnih, gospa, želite uslug?« »Kaj pa ženska tamle še čaka?« Končno nekdo še zagodrnja. Čudna je vendar olika taka: Ena je ženska, druga gospa! PRI FRIZERJU Sem fantek. Rad igram se, smejem. Pet let šele življenja štejem. Na vlaku pa imam pravico, da plačam komaj polovico, ker tehtam še premalo kil. Postati velik, mi je cilj. Frizer priznava mi veljavo, ko mu prinašam svojo glavo, da s škarjami v lase mi seže in mi na kratko jih poreže. Za to kovačev plačam pet in čeden, lep sem fantek spet. Frizer pa striže druge tudi, ki z njimi dosti bolj se trudi. Odrasli pač imajo glave debele, širne ko planjave. Lase jim maže in kodra In vsak mu pet kovačev dd. Popolna ta enakopravnost žal sega deci v žep naravnost. Med drobno glavo in veliko lahko odkrili bi razliko! Sem fantek, za pravico vnet, in z muko dam kovačev pet. ŠOLSKA REFORMA Pravi križ je s tem otrokom, ki nič prav nam rasti noče, ko da kalorij mu manjka, vitaminov in še moče. Zbrali so se strokovnjaki in otroka preiskali, mu pretipali obisti, končno pa so le dognali: Malokrvnost se otroku bere že lahko, z obraza. Zanj uspešno ho zdravilo močna materialna baza! In potem reforma šolska več ne ho kot jara kača vlekla se skoz mnoga leta — $apic jalovih igrača. New York pod debelo snežno odejo Kdo ve, če je vreme postalo bolj mu- hasto, ali pa v preteklosti naši predniki niso bili poučeni o vremenskih prilikah po vsem svetu. Ce ima naša zima »resen namen« posloviti se, potem se pravza- prav nimamo nad čim pritoževati. Niti ni bilo preveč mrzlo niti nam ni nasulo preveč snega — med prvim in drugim snegom pa smo si že odpenjali gumbe na površnikih in cvetličarne so bile polne zimskega cvetja, od teloha do zvončkov in trobentic. Medtem pa je drugod po svetu vreme bolj razsajalo. Po Nemčiji poplave, v Italiji sneg in kdove kakšna vremenska presenečenja še. New York je znan kot vroče mesto. Saj ni nič čudnega, saj leži približno na enaki zemljepisni širini kot Madrid v sončni Španiji, kot Napoli na jugu Apeninskega polotoka in kot Carigrad v Dardanelski ožini. Ce poleg tega ob- liva newyoršlco obalo še zaiivski tok, potem je toliko bolj nenavadno, da so meščani največjega mesta na svetu pred dnevi doživeli belo presenečenje v ne- navadni količini. Sneg New Yorčanom sicer ni tako reddk pojav kot je na pr. Neapeljčanom, toda skoraj meter in pol debela snežna odeja je vsekakor bila le malo prehuda. Medtem ko je pro- metu in komunalni službi sneg povzro- čil precej skrbi, je po drugi strani nudil meščanom »asfaltne in betonske džun- gle« tudi svojstven užitek. Mesto je vsaj za nekaj ur onemelo v beli opojnosti. Za nekaj ur je prenehal neizčrpni hrup prometa in ljudje so olajšano ».prisluh- nili« pomirjujoči tihoti. lile domiselneži, ki jih vidimo na sli- ki, so se tudi znašli. Ker v New Yorku ni kaj prida sankarskih in smučarskih terenov, so si za sankarski šport »izpo- sodili« kar široko in dokaj visoko stop- nišče pred palačo zveznega sodišča. Za hitro in prijetno vožnjo Ob italijanskih cestah so v zadnjih letih zgradili na tisoče servisnih delavnic za potrebe avtomobilskega prometa. Voznik je postrežen zelo hitro in solidno, kar je brez dvoma v cestnem prometu velik pomen. — Servisne postaje so ponekod zelo na gosto. Na križiščih večjih mest so celo po tri ali štiri na kupu — Esso, Shell, Agip itd. Podjetniki so zgradili na važnejših mestnih križiščih tudi naj- modernejše restavracije z bari, ki obra- tujejo noč in dan. Sicer pa imajo tudi pri servisnih postajah manjše bifeje. — Slika je s križišča pri Boreamii. fUni*film*film*filni*film*film Kaj snemajo Rusi Za rusko fihnsiko produkcijo sta zna- čilni dve obdobji: prvo, ki bi ga lahko označili z izrazom platneni domovinski heroizem in sega nemara še v petdeseta leta tega stoletja, in drugo, satirično, burkasto ali komedijantsko obdobje, ki se je izoblikovalo potem, ko so padli spomeniki Dogme in se je ruski človek sprostil. Kakor smo imeli prejšnja leta priliko videti množice papirnatih juna- kov, ki so se sprehajali po naših platnih kakor namaziljeni maliki pod transpa- renti absolutnih idej, tako smo imeli v zadnjem času priliko videti nekaj sati- ričnih ali vsaj smešnih filmskih proiz- vodov, ki so razen Novoletnega plesa skorajda vsi izzveneli prisiljeno in ne- prirodno. Vmes seveda ne gre pozabiti mojstrovin, ki se lahko kosajo z naj- večjimi mojstrovinami filmskega sveta, toda te so nemara prav tako redke ka- kor v Ameriki, kjer izdelujejo pred- vsem še slabe filme. Med filmi, ki so jih v zadnjem času posneli v Rusiji — in jih tudi z velikim uspehom predvajali — velja omeniti Družino Uljanovih (film o Leninu), Vo- jake (film iz druge svetovne vojne), predvsem pa Tihi Don, prvi izmed treh serij ekraniziranih romanov Mihaila Solohova, po scenariju Gerasimova. Ka- kor trdi neka ruska filmska revija, so s strani pjopulame knjige zašle na fil- sko platno cele galerije slik iz življenja donskih kozakov pred prvo svetovno vojno. ŠTIRI BESEDE O ŠTIRIH FILMIH Te dni smo lahko videli dva človeka — enega, ki je bil »brez zvezde« in dru- gega, »ki je ljubil rdečelaske«. Prvi film je bil narejen iz smodnika, ki ga imajo ameriške filmske družbe v neiz- mernih zalogah in nas je v njem še naj- bolj presenetil Douglas, drugi pa iz angleške hladnokrvnosti in širokoduš- nosti. Podoben je bil »Kapitanovemu raju«, le da je bil slabši — nekak di- plomatski diplomatov raj. Nad »Dirkači so se pritoževali ljudje slabih živcev, medtem ko so Francozi rojeni filmski ljudje in je Francija ne- mara edina dežela na svetu, ki je izde- lala najmanj zmazkov (»Begunci«). Na sliki prizor iz barvnega filma »Tihi Don-c. Sir Winston Churchill je odložil čopič in paleto Bivši ministrski predsednik Velike Britanije Sir Winston Churchill se je po odstopu zatekel k peresu in čopičem. Nagrada Šveda Nobela za književnost bi sicer pomenila, da je boljši pisatelj^ vendar mnogi pravijo, da je tudi kot slikar enakovreden Churchillu pisate- lju. Medtem ko listi poročajo o visokik nakladah njegovih knjig in visokih ho- norarjih za te knjige, zlasti še za lulfr- suzno izdajo »Zgodovine angleško go- vorečih ljudstev«, je menda slikarstvo res bolj osebni »konjiček« starega poli- tika in stratega. Toda Churchill menda ni tiste vrste »penzionist«, ki ibi ga nič več ne zani- malo, kaj se godi ipo svetu. Je podoben upokojenemu železničarju, ki p>odzavesfc- no potegne uro iž žepa, kadar vidi mama voziti vlak, da bi pogledal, če ima za- mudo. Zadnje čase precej spet govorijo, d« se bo stari gospod za nekaj časa spet poslovil od barv in palete. Nič čudnega. Sateliti, raketna orožja, Francozi v afri- ški kaši, združitev Sirije in Egipta, p» Iraka in Jordanije, vse bolj čvrsta volja Jemena k priključitvi Arabske republi- ke, vedno manjši vpliv Anglije na sve- tovne dogodke, nekaka hladna sapica v vrstah Atlantskega pakta, vse to je staremu politiku razgibalo mir upnjko- jenca in baje njegov bližnji obisk T Ameriki ne bo namenjen kaki njegovi retrospektivni razstavi v razkošni ga- leriji nekje na Broadwayu. IN KLJUB VSEMU NE GRE ... Šestletni Janezek je bil sam doma, ko je -poklical zdravnik. Janezek se je pri telefonu lepo predstavil in vljudno vpra- šal, kaj lahko stori. Lepo, Janezek. Bi hotel očku nekaj sporočiti? Seveda. Počakajte trenutek. Poiskal bom svinčnik in papir. Zdravnik je čakal. Cez čas se je Janezek zopet oglasil: Konica je zlomljena. Oprostite. Po- iskal bom drug svinčnik ... Spet je zdravnik čakal in naposled slišal raz- očaran glas: Spet sem tu. Toda kljub vsemu ne bo šlo ... Zakaj ne? Ker ne znam pisati. PIKROSTI ... Kadar se ženska kam odpravlja in za* trjuje, da ne bo trajalo eno minuto, potem ima navadno prav. Praviš, da ti je hči na moč podobna Skoda za punčko, da ne bo lepa. Nekteri napake takoj priznajo, drugi pa kar odkrito brez obljub vztrajajo- pri njih. Tudi popolnoma svoboden človek bf bil rad kdaj priklenjen, da bi lahko za spremembo ušel. Kdor ni nikoli nič zgrešil, je bil po pomoti rojen. ■ Vi sedite na klobuku. Res? Mislil sem, da je vaš.. Za smeh in dobro voljo OB RAZVEZI ZAKONA... — Priča Boltežar, tožnik obtožene Agate vas je dal za pričo ob razvezi zakona. Ste bili navzoči ob samem za- četku njihovega prepira? — — Seveda sem bil. Saj sem bil nji- hova priča pri poroki. — NAPAČEN SPOJ... — Preklemani dedec, že spet si tako nakresan prišel domov?! Tega ne bom več trpela! Rečem ti zadnjikrat! ... — Ej, lepo od tebe, stara, če mi to zadnjikrat rečeš ... — »ČUDNA KAMENINA« Profesorju geologije so med zbirko kamenja podtaknili košček navadne oi)eke. Ko je med uro vzel škatlo, da bi nazorno pokazal dijakom vzorce, je ene- ga za drugim dvigal in govoril: — Tole je granit, tole apnenec, tole peščenec, tole pa, tole pa je... nesramnost! — JE ZE VEDEL ZAKAJ... — Zdravo, prijatelj, obžalujem te. Moja žena je šla na obisk k tvoji. — In kaj je na tem hudega? — — Preden je šla, sem ji kupil nov klobuk. — TERCIJALKA ... V knjigi je prečitala besedico »nag« pa hitro prečrtala pregrešno besedo in pristavila: — Bos do vratu.,. — SIMBOLIZEM MED ŽIVALMI... — Nikar se ne repenči, šareč. Konje bodo kmalu zamenjali stroji, nas oslov [>a bo vedno dovolj na svetu... —