Požtnina plačana v gotovtn!'. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu in stane: ueloletno .... Din 40.— »dietno ..... Din 20.— posamezna Številka Din 2.— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in npravniStvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.800 XVIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 1. januarja 1935. Štev. 1. Dr. Josip Pretnar: (D novo leto Vsem svojini naročnikom in čitateljem želi veselo in uspehov polno novo leto »OBRTNI VESTNIK" Slovenski .obrtnik! Ko gledaš na preteklo leto nazaj, se spominjaš na oeio vrsto do-gottkov, va^n.h m daiekosežn:.h kakor jih je bix> malokaiero drugo leto v teku zadnjih desetieuj, usodnih za tvojo ucdjuc.no Jugoslavijo, ki si ji s tolikšnimi težkimi žrtvami .koval temelje po h učne svobode in gospodarske osamosvojitve. Gledaš na .težke udarce m preizkušnje usode, ki jih je prestal ves ju gosto venski narod in naše gospodarstvo, pa tudi ii, ki si polog kmeta glavni dal zdravega, delavnega in treznega našega naroda, glavni 'temelj države, družbe in gospodarstva. Zvest kralju in svoji Jugoslaviji si z drugimi sloji naroda vdano prenašal vse breme in se žilavo boril proti pustošenju, .ki ga je tudi pri nas vse bolj in bolj širil val gospodarske in socijalne krize, ki je objela ves svet. Kljub tvoji tradicionalni žilavosti in vztrajnosti, kljub tvojemu požrtvovalnemu samozatajevanju pa so začele tvoje vrste pod težo .razmer in dogodkov prešlega leta počasi popuščati. Videli smo, kako se med obrtništvo vse bolj in bolj širi malodušnost, zbeganost in naravnost obup, ki so zanesli v zdravo telo kal razkrajanja. K 'temu je pri-Š.o še zlo medsebojne needinosti in sporov, ki so razdvojili obrtniške vrste, veliko število prej zvestih in dobah tovarišev in branilcev obrtniške stare pravdi pa razočarali, da so se odtegnili davnemu udejstvovanju ter stopili zagrenjeni v ozadje. 'Obrtnik je vedno bolj krvavel, na .razvalinah opešanih in uničenih eksistenc je plodno pognalo seme še večjega razdora in razpihavanja .nezadovoljstva s sredstvi in načini, ki jih noben resen in pošten prijatelj obrtništva ne more odobravati. Toda v teh težkih časih, ko je stvarna in pošiena beseda naletela običajno le na gluha ušesa, ko so se množice začele lahkomiselno predajati ne,izpeljivim obljubam in k po donečim geslom, so se vendarle našli med obrtniki še vedno ljudje, ki so se žrtvovali v trdnem, nesebičnem in požrtvovalnem delu za dobrobit obrtnega stanu. V čast je slovenskemu obrtništvu, da je imelo v teh časih med seboj 'tovariše, ki niso obupali, ki so se zavedali resnosti položaja m ki so neustrašeno stali na braniku obrtniških pravic ter klicali svojim tovarišem: »Ne obupajmo, delajmo, združimo se v slogi, opirajmo se na solidarnost drugih stanov, pa ibomo dosegli boljše čase!« Velika akcija »Obrtnega tedna« je pokazala, da je naše obrtništvo še kleno in zdravo. Sledilo je klicu na slogo in delo, 'tako da je presenetilo celo optimiste. Pri tej prireditvi •:? po veliki večini pokapalo .toliko smisla za skupno :in složno delo, toliko optimizma in žilavosti, da je popolnoma po pravici vzbudilo med prijatelji obrtništva občudovanje med vso javnostjo in oblastmi pa naklonjenost in razumevanje za svoje potrebe in zahteve. To ne vliva samo poguma in samozavesti ter vere v svojo silo in boljšo bodočnost obrtništva, temveč je med nevernimi in razočaranimi zopet utrdilo zaupanje in vero v dober namen in pošteno voljo onih voditeljev in obrtniških delavcev, ki so s težkimi žrtvami in svojim samozatajevanjem vodili celo akcijo. Obrtnik ki danes s 'težko skrbjo gledaš v bližnjo bodočnost, ki v pomanjkanju dela in ob težko znosnih bremenih skoro omaguješ v naporu .in borbi za svoj obstoj in za obstoj svoje družine .in delavstva, ki hoče kruha, -naj te izkušnje prešlega leta navdajo z upanjem in trdno vero v sebe in v uspehe tvojega žuljavega in z znojem prepojenega, trdega dela. Vedi, da so obrtniku že davno napovedovali smrt in pogin, a kljub vsemu je vzdržal, kljub težkim žrtvam, ki so morale v borbi pasti, se je razvijal :in stoji danes kot krepka, zdrava veja na drevesu našega gospodarstva in našega naroda. 'Danes se zaveda javnost, da je v tebi, obrtnik, ona sila, ki nas more edina dovesti do gospodarske osamosvojitve, kakor je bilo v preteklosti eden onih činiteljev, ki so pripomogli do naše narodne svobode. Zavedaj pa se tudi, da bo v tvoji borbi uspeh odvisen od smotrenega in treznega dela, ki bo pa mogoče le tedaj, ako nastopaš složno, ako se ne predajaš iluzijam in geslom, ki tvoje množice samo omamljajo, ne pomenijo pa še učinkovitega zdravila za bol, ki jo danes trpi obrtništvo. Zato pogumno, složno in z optimizmom na delo in v novo leto! Važna obrtna panoga Naša banovina vzdržuje na državni tehniški šoli v Ljubljani tudi šolo za glasbila, ki traja 3 leta. V tem času se učenci izuče tako dobro, da odhajajo iz šole ne le kot samostojni obrtniki, ampak pogosto tudi kot pra-vi umetniki. Ta panoga narodnega gospodarstva je velevažna posebno iz ozira na brezposelnost, ker potrebuje tako .malo investicijskega kapitala kot skoraj nobena druga stroka in ker jo je mogoče izvajati brez posebnega lokala, bodisi v mestu ali na deželi. Dosedanja izkustva kažejo, da imajo naši' ljudje poseben dar za izdelovanje glasben.h instrumentov, mora se pa .tudi poudariti, da imamo prav posebno fin zlasti smrekov les, ki prekaša po fini o d te ako s ti zvočne barve, rumuns.kega im tudi onega iz češke Šurnave. Ce premislimo, koliko denarja gre iz države za glasbene instrumente, šele spoznamo vrednost take šole. Poglejmo na Češkoslovaško v Schonbach, Kraslice .in okolico, kjer živi od te stroke okrog 2000 družin ali pa v Markneukirchen na Saksonskem, kjer preživlja ta obrt čez 4000 družin že od reformacijskih časov. Okrog 5000 družin se preživlja od izdelovanja glasbil tudi v Mire-courtu v Vogezih, da ne omenjam tudi drugih centrov. Vel.ke množine glasbenih instrumentov .izvaža Italija v našo državo, posebno v Dalmacijo in dalje na Balkan in to v pretežni večini iz našega lesa, ki ga .kupuje po tako sramotno nizkih cenah. Vse to bi lahko izdelovali doma. Lahko bi se ta stroka razširila tako, da bi zalagala z glasbili ne le našo državo, ampak tudi naše balkanske sosede. Za dosego tega je treba seveda trdne podlage, t. j. stalne šole. iNe sme se misliti, da bi zadoščalo, ako se izuči nekaj učencev, ki naj bi izobraževali nadaljnji naraščaj. Ta stroka je umetnostna, ki potrebuje mnogo znanja. ‘N,i mogoče, da bi dal mojster učencu tisti pouk, kot ga da šola, kajti v šoli se uče učenci vsega, kar potrebujejo v svojem bodočem poklicu. Treba je znati vse, kar zahteva stroka, namreč: fiziko, akustiko, geometrijo in strokovno risanje, konstruktivni nauk, teorijo, tehnologijo itd. Tega znanja ne more dati noben mojster svojemu učencu in brez tega znanja učenec ne more postati mojster. Banovinska šola kaže tako velike uspehe .ravno radi tega, ker se učenci seznanijo z zakoni fizike in akustike ter vsega, kar jim da možnost samostojnega ustvarjanja .glasbil na podlagi v šoli pridobljenega znanja. / (tbeset zapovedi za ohrtniice Obrtniški stan ne bo nikdar postal tako važen činitelj v našem gospodarskem in družabnem življenju, kakor bi po svoji vrednosti mogel in moral biti, dokler sami obrtniki ne bodo uvideli, da se vsak posameznik mora odvaditi raznih grdih navad, kakor tudi napačnega dela in mnenja o mnogih vprašanjih, od katerih je odvisen sedanji ih bodoči obstoj vseh obrtnikov. Morda se večina obrtnikov ne zaveda, da je od vsakega posameznika odvisno, ali se bo njemu in njegovim stanovskim tovarišem godalo boljše nego danes in jim zato priporočamo naslednja načela: 1. Stanovska zavest Vsakemu obrtniku mora biti vedno naj-svetejša misel, da pripada obrtniški skupnosti in da so mu ostali obrtniki tovariši In prijatelji, čijAh skrbi .so enake njegovim, a njegovi .interesi enaki interesom vseh obrtnikov. V odnošaju do teh svojih tovarišev in svojega dela se mora vsak obrtnik pri vsaki praoznosti truditi, .da dvigne ugled in dober glas obrtnikov in sploh obrtniškega stanu, 'takšna stanovska zavest vsakega obrtnika je najmočnejše otrožje v skupni borbi za boljšo bodočnost obrtništva. 'Obrtnik mora živeti in delati tako, da vsak posameznik, a na sestankih An skupščinah, v svojih organizacijah m ustanovah vsi skupaj dvigajo ug.ed svojega stanu, ustvarjajo dobre medsebojne odnošaje in pri svojih someščanih zaupanje do svojega stanu. Vsak zaveden obrtnik je ponosen na svojo stroko in stan, spoštuje .svojega obrtniškega tovariša in .njegovo stroko, a kadar se bodo obrtniki med seboj spoštovali ,in cenili, jih bodo spoštovali in cenili Audi drugi. Zavest in samozaupanje dvigata duh, dajeta moč in voljo, ter bodrita v .najtežjih časih k delu za napredek. V spoznanju, da so obrtniki važen gospodarski stan, ki ustvarja vse kar si ljudski um izmisli, da so močan narodni element in da so konstruktivni sodelavci v vseh panogah družabnega življenja, mora vsak obrtnik biti ponosen in zahtevati zase .in tovariše povsod največje spoštovanje. 2. Medsebojna obrtniška solidarnost (Nujno je potrebno., da naši obrtniki razumejo vrednost medsebojne solidarnosti .in zaupanja, kar bo dober primer, ki mu bo sledila vsa naša javnost. 'Primer medsebojne solidarnosti in zaupanja bodo dali obrtniki tako, da bo vsak posameznik kupil in naročil .vse potrebno le pri svojem stanovskem tovarišu. Krojač naj naroči čevlje od čevljarja, čevljar obleko od krojača .itd., a noben obrtnik nikdar in pod nobenim pogojem ne sme kupiti nobenega izdelka, ki ni izdelan pri obrtniku, če ga isti izdelujejo, S tako medsebojno pomočjo, 200.000 obrtnikov, kolikor jih je v naši državi, bi prav gotovo mogli doseči veliko .izboljšanje sedanjega težkega stanja, ker bi mnogo stotisoč dinarjev, ki jih danes obrtniki dajo za tovarniške, pogosto si’a slabe izdelke, prišlo zopet v roke samih obrtnikov, ki bi za ta denar spet druge izdelke kupovali pri svojih tovariših. Povečana količina denarja bi tako neprenehoma krožila med samimi obrtniki, kar bi v današnjem pomanjkanju dela in zaslužka za vsakega posameznega obrtnika, a prav tako Audi za ves obrtniški stan, bilo res ogromnega pomena. Obrtniki morajo ustanavljati tudi skupne .ustanove kulturnega, socialnega ali gospo- darskega značaja, v katerih morajo predvsem gojiti pravo tovariško solidarnost, ki mora priti do najvišjega izraza, dočim je tudi najmanjšo sebičnost treba pobijati z vsemi sredstvi. Vsi za enega, eden za vse! 3. Pridobivanje odjemalcev Danes mora biti vsakemu obrtniku jasno, da ne zadošča, ako zna strokovno in lepo izdelati .kak predmet, nego je .prav tako važno, kako si bo za dotični predmet pridobil odjemalce. Zaradi tega mora vsak obrtnik poleg svojega strokovnega znanja in dela posvetiti največjo pozornost tudi obnašanju do odjemalca. V njegovem lastnem interesu je, da si pridobi čim več odjemalcev, a stare da si ohrani naklonjene, kar vse bo dosegel prav lahko s svojo zmožnostjo, dobrim .izdelkom in ugodnimi cenami, kakor tudi z izkazovanjem pozornosti vsem nakupovalcem. V svojem delu mora biti obrtnik vesten in točen, ker ni na pr. vseeno, če čevljar obljubi, da bodo čevlji gotovi v sredo, a dovršil jih bo šele v četrtek ali morda petek. Tako postopanje odbije odjemalce od površnega in netočnega obrtnika in se bodo le redki vrnili k istemu obrtniku, ki že prvič s svojim delom ni bil točen. Ta primer velja za vse obrtn.ke brez razlike. 'Enako se pogosto dogaja, da se posamezni obrtniki ne drže dogovorjenih pogojev glede izdelave, kakovosti .itd. Taki ■slučaji vzbujajo pri konsumentu nezaupanje do vseh obrtnikov .in do obrtniških izdelkov sploh, a zlasti so škodljivi onemu obrtniku, ki je to nezaupanje An nezadovoljstvo s svojo netočnostjo in nevestnostjo izzval. Odjemalec mora biti zadovoljen, to naj bo načelo v delu vsakega obrtnika, a če je odjemalec zadovoljen, je lažje doseči primerno ceno, kakor v nasprotnem slučaju. Držeč :se tega načela je vsak obrtnik lahko prepričan, da si ne bo ohranil naklonjene le stare odjemalce, nego sl bo pridobil še nove, s čimer bo ponovno vzbudil pri nakupovalcih zaupanje do obrtnika in obrtniških izdelkov. 4. Nelojalno tekmovanje Ena najtežjih ran, ki danes onemogočajo solidno in pošteno obrtniško delo in zaslužek, je nedvomno medsebojno umazano tekmovanje med samimi obrtniki. Ali more obrtnik solidno izvršiti zaupano mu delo, ki ga je dob.il le na ta način, da je ceno svojemu delu tako zelo znižal, da mora delati z .izgubo ali pa s tako malim .dobičkom, da je z njim nemogoče tudi najskromnejše živeti. Ali ne vidijo obrtniki, ko eni pobijajo cene drugih, da sami žagajo vejo na kateri sede? Vsak obrtnik, ki pobija cene svojega lastnega dela in cene dela svojih stanovskih tovarišev, je lahko trdno prepričan, da s tem škoduje sebi in obrtništvu sploh. S takim postopanjem ne zmanjšuje le svojega dobička, nego sili tudi druge obrtnike, da znižajo oeno tako, kakor jo je znižal on, a tedaj se najde spet drugi obrtnik, ki na rovaš slabega materiala ali površne izdelave ponovno zniža svoje cene in se ta nezdrav proces razvija do one meje, ko se obrtniško delo sploh ne izplača več, niti ne daje obrtniku možnosti poštenega zaslužka. To mejo smo danes žal dosegli, a obrtniki še vendar ne .vidijo, da s takim načinom medsebojnega umazanega tekmovanja porazno uničujejo same sebe in se vedno bolj bližajo beraški palici. Vsak obrtnik naj dobro presodi, ali mu nesolidno delo in zniževanje cen res koristi toliko, kolikor bodo pozneje imeli on in .njegovi tovariši škode. S ta.K,m postopanjem onemogočajo obrtniki svojo lastno delo, ker nagrada zanj ne zadošča niti za najskromnejše življenje njihovih družin wn nj.ii samih. Vsak obrtnik mora dobro premisliti, kam vodi to umazano tekmovanje .in medsebojno pobijanje cen. To vodi do popolnega obubožanja vseh obrtnikov in je zadnji čas, da sami uvidijo, da svobodno, toda poštene tekmovanje mora biti vedno prvo načelo pri delu vsakega zavednega obrtnika. Ce hoče biti obrtnik prijatelj samemu sebi, svoji družini in svojim stanovskim tovarišem :in če hoče varovati splošne stanovske interese, mora gledati predvsem na zdravo tekmovanje in zdravo kalkulac.jo, kar vse bo dosegel le tedaj, iče bo pri vsakem deiu razen porabljenega materiala in porabljenega časa priračunal pošten odstotek za stanarino, čiščenje, ogrevanje in razsvetljavo delovnih prostorov, za davek, doklade in druge dajatve, za obrabo strojev in orodja, za slučaj, če pridejo v hišo An obitelj bolezen, starost in nesposobnost za delo in za doprinose stanovskim organizacijam, ustanovam in drugim' kulturnim institucijam, v katerih more zadobiti strokovno in splošno znanje. Kdor pri svojih kalkulacijah ne upošteva vsega tega, je s svojim umazanim tekmovanjem škodljivec samega sebe in vsega obrtniškega stanu. 5* Strokovna in splošna izobrazba Cas, ko je zadoščalo, da obrtnik razume le svojo obrt in je za svoje dejo strokovno izobražen jo •mirni Sodoben m napreden oprtnik nto-ra pou-og svojega strokovnega znanja prav dobro poznati tudi vse svo..e dolžnosti itn pravice, ki j,.h .ima v gospodarskem tn družabnem živdenju. 'Skozi celo* vrsto ret se je dogajam nešteto slučajev, da so Si obrtniki poslabšati svoj po.ozaj ravno zaradi tega, ker niso poznali obrtn.ških pravic in dolžnosti, kar je še danes prav pogost pojav. Te pravica in dolžnosti so določene v raznih zakonskih predp.sih, od katerih bi vsak zaveden obrtnik moral poznati vsaj najvažnejše, ker bi mu zaradi tega b.lo delo marsikdaj olajšano, a pogosto bi se izognil neprijetnostim in škodi, bi jo danes pogosto trpi. Dolžnost obrtniških organizacij in ustanov je, da poučujejo obrtnike o vsem potrebnem, a vsak obrtnik mora v lastnem interesu vpraševati in se po možnosti tudi sam poučiti o vsem potrebnem, če želi svojo obrt opravljati brez škode in neprijetnih presenečenj. Prostor nam ne dopušča, da bi našteli naj-glavnejša vsakodnevna vprašanja, .ki morajo zanimati obrtnika, a to končno niti ni svrha tega članka. O teh obrtniških vprašanih bo vsak obrtnik odlično poučen, če bo redno čital svoje stanovsko glasilo in če bo rodno obiskoval predavanja in tečatie, ki jh zanj prirejajo njegove organizacije In ustanove. Tako bodo vrste obrtniškega stanu sčasoma odlično poučene o vseh važnih stanovskih vprašanjih, ter si bodo lažje zajamčili svoj obstoj in boljšo bodočnost. 6. Gospodarska krepitev obrtnikov Star narodni pregovor pravi: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! V svoji današnji borbi z a obstoj bi se obrtniki morali bolj kakor kdaj prej držati tega mod- rega narodnega pregovora. Znano je namreč, da se vsak posamezni obrtnik v svojem delu bori s stoterimi težavami zaradi tega, ker v odločilnem trenutku nima na razpolago potrebnih denarnih' sredstev za izvedbo kakega dela, ali boljše rečeno, ker vsakemu obrtniku primanjkuje potrebnega kapitala ih kredita. Ta okoliščina je najtežja za odo obrtno gospodarstvo in obrtniški stan kot celoto, a vsakemu posameznemu obrtniku najpogostejše odvzema tudi zadnjo možnost sodelovanja pri raznih javnih in drugih delih. Nešteti obrtniki so to težko rano občutili že na svoji lastni koži tedaj, ko so morali po-nudeno delo, ki bi njim in njihovim družinam b.lo rešitev, odkloniti zaradi tega, ker niso imeli denarja ali kredita za izvedbo tega dela. Take neprijetnosti posameznega obrtnika bi bilo mogoče odkloniti s složnim delom vseh obrtnikov hi z osnovanjem čim večjega števila obrtniških hranilnih in posojilnih zadrug, pod čijih okriljem bi bili zbrani vsi obrtniki. 'Obrtniki z večjimi in manjšimi delavnicami bi v svojem lastnem' interesu morali biti člani takih obrtniških zadrug z vsaj najmanjšimi hranilnimi vlogami. Važnosti teh zadrug za obstoj in boljše življenje vsakega posameznika je skoraj nemogoče oceniti. One podpirajo vsakega svojega člana obrtnika s potrebnim denarjem, one budno pazijo, da obrtnik ne zaide v roke brezvestnega denarnega zavoda, one mu pomagajo, da brez vseli težav prihrani za stara leta potreben znesek. Vsak obrtnik, in dasi bi si odtrgal od ust, mora v tako zadrugo vlagati tedensko vsaj dva dinarja. Pri dveh stotisočlh obrtnikov bi znesla ta vsota skoraj pol milijona tedensko ali dva milijona mesečno. Z letno zbranimi 24 milijoni bi te zadruge mogle odstraniti sedanje pomanjkanje obrtniškega kap.ta.a in bi tako v večini slučajev olajšale težak sedanji položaj obrtniškega stanu. Noben obrtnik ne bi smel iskati kredita pri drugih denarnih zavodih, dokler mu ga morejo nuditi obrtne banke ali obrtne zadruge, ker bi sicer podpiral tuj kapital, a škodoval svojemu lastnemu obrtniškemu. Na ta način bomo ustvarili močan obrtniški kapital, ki bo služil obrtnikom v vseh ozirih, a kar je najgiavnejše: docela neodvisen bo od tujega kapitala. 7. Vzgoja obrtniškega naraščaja Osnovna razlika med pomožnim osob-jem, zaposlenim v obrtniških delavnicah in onim, ki je zaposleno v industrijah, je ta, da obrtniški učenci in vajenci sčasoma postanejo samostojni obrtniki, postanejo torej stanovski tovariši vseh obrtnikov, dočkn industrijski delavci nikdar ne postanejo indu-strijci. Dolžnost vsakega obrtnika je tedaj, da s temi svojimi stanovskimi tovariši postopa kar najboljše že zaradi svojega osebnega ugleda in dostojanstva, a tudi zaradi tega, ker s tem ustvarja potrebno prisrčno zvezo med mlajšimi in starejšimi obrtniškimi generacijami, kar bo vedno najlažje odstranilo vse nepotrebne spore, ki škodujejo obrtniškemu stanu, a najbolj posameznemu obrtniku. S temi svojimi sodelavci mora delati obrtnik složno in v miru, ker bo le tako skupno delo, osnovano na zaupanju .in spoštovanju, prineslo poln uspeli obrtniku delodajalcu. a njegovim sodelavcem bo omogočilo, da delajo iz ljubezni in zanimanja. S tem bo zelo olajšana zakonska dolžnost obrtnikov, da morajo vse zaposleno osobje strokovno izobraziti. Strokovna Izobrazba obrtniškega naraščala je ogledalo strokovnega znanja mojstra obrtnika. Te resnice se mora zavedati vsak obrtnik. Vsak obrtnik mora vzgojiti sebe dostojnega naslednika. 8. Važnost reklame Enako važno je, da obrtnik posveti kar največ pozornosti možnosti prodaje svojih proizvodov. Vsakemu obrtniku je znano, da je lažje strokovno in solidno izdelati kak predmet, nego. prodati ga. Kakšne koristil ima n. pr. mizar od krasno in solidno izdelane mize, omare in cele sobe, če mu vse to ostane v skladišču neprodano? Ali čevljar, ki mu solidno in lepo izdelani čevlji ostanejo v delavnici? Oba imata le škodo. Vsak obrtnik mora v svojem lastnem interesu z vsemi sredstvi opozarjati kupca na sebe in svoje proizvode in v vseh priložnostih na prijeten način naglašati solidnost in dolgotrajnost svojih poizvodov. To lahko doseže z raznimi cenenimi reklamnimi .sredstvi, malimi letaki, okusnimi napisnimi tablami itd. Obrtniki morajo sodelovati tudi pri razMčnlh velesejmih, razstavah in podobnih prireditvah ter sploh z vsemi mogočimi načini opozarjati kupca nase. 9. Dolžnost obrtnikov do naroda in držav© Srednji stan, v katerem so obrtniki najštevilnejši In najmočnejši činitelji, je bil vedno temelj, na katerem je počivala konstruktivna zgradba narodne in državne skupnosti. To konstruktivno vlogo vrši obrniški stan tudi v naši narodni in državni skupnosti in se te pomembne vloge mora zavedati sleherni naš obrtniški tovariš. Vsak obrtnik mora paziti, da je njegovo delo v našem gospodarskem in družabnnem življenju skladno z interesi našega naroda :in naše države. Stanovska zavest obrtnikov je del njihove patriotične zavesti .in je vsak pravi in stanovsko zaveden obrtnik obenem tudi iskren državljan naše države in pripadnik svojega naroda. Interesi naroda in države morajo biti vedno na prvem mestu, a vsi osebni .interesi in ambicije, če niso prilago-deni interesom narodne in državne celote, Sklepi konference obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Pretekli teden se je vršila v Beogradu konferenca obrtnih zbornic ‘in obrtnih odsekov skupnih zbornic Iz vse države, na kateri se je razpravljalo o vseh perečih problemih, ki se tičejo našega obrtniškega stanu. 'Na podlagi sklepov te konference je bila sestavljena resolucija, ki je bila dostavljena vsem merodajnim činiteljem. Resolucija prosi v uvodu finančnega ministra, da na osnovi pooblastila v čl. 63 finančnega zakona spremeni predpise glede ■pridobilime v toliko, da se določe § 7. novele od 18. februarja 1934, ki se tiče minimalne pridobnine na osnovi najemnine za stanovanje in 'lokal, ne bi: uporabljale za obrtnike. Nadalje zahteva spremembo točke 3. čl. 113. zakona o neposrednih davkih, in sicer v tem smislu, da bi davčno osnovo obrtnikov ugotavljali posebni strokovni davčni odbori, ki se naj ustanovijo za področje vsake prvostopne davčne oblasti in da se za člane teh odborov postavljajo obrtniki po predlogu pristojne zbornice, okrožnega odbora obrtniških združenj ali obrtniškega združenja na sedežu davčne uprave. Ako bi se iz kateregakoli razloga ne mogla osvojiti svobodna ocena pridobnine obrtnikov, potem naj se s spremembo točke 3. morajo biti potisnjeni v ozadje. Le tako bodo obrtniki ohranili dober glas poštenih državljanov in domoljubov, a obrtniški stan bo ohranil svojo vlogo konstruktivnega stanu za dobrobit naroda in države. Ce bodo delali v tein smislu vsi obrtniki, bo sleherni še z večjo pravico naglašal geslo: temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan. 10« Dolžnosti obrtnikov do obrtniških ustanov in organizacij V zvezi z akcijo za povečevanje splošne izobrazbe vseh obrtnikov, mora vsak obrtnik posvetiti kar največjo pažnjo posameznim sodobnim problemom in vprašanjem. Potom svojih strokovnih in stanovskih glasil bi moral s posebno pozornostjo zasledovati delo svojih organizacij in ustanov in iste krepiti s svojim lastnim delom in lastnimi predlogi. Ako bodo obrtniki to vestno izvrševali, a ne bežali od svojih organizacij in ustanov, kakor se dogaja danes, ko obrtniki ne prihajajo na zbore in sestanke in se ne zanimajo za svoja stanovska vprašanja, se bo celoten položaj obrtniškega stanu gotovo izboljšal. Tako .delo .ali boljše povedano talca nemarnost od strani precejšnjega števila obrtnikov je velika zapreka za napredek celotne obrtniške proizvodnje in 'in obrtniškega stanu, a posledice takega .stanja 'občutijo .najastni koži vsi obrtniki. Vsi obrtniki morajo tudi brez vabila moralno in materialno pomagati lastnin organizacijam in ustanovam, brez katerih za obrtmke ni obstoja. Vsaka organizacija je podobna poslovnemu podjetju. Če v poslovno podjetje vlagaš več kapitala, dela, skrbi, dobre volje in liubezni, bo podjetje prinašalo več koristi. Tako je treba postopati tudi pri organizacijah in iste 'bodo pokazale več uspehov. Kdor se. bo striktno držal teh zapovedi, bo dostojen član svojega stanu in človeške družbe. čl. 113. zakona o neposrednih davkih omogoči svobodna ocena dohodka obrtnikov iz prve skupine, točke 2. in druge skupine točke 2 a, čl. 42. zakona, iin to od strani posebnih strokovnih davčnih odborov. Obrtniki iz druge skupine točke 2 b in tretje skupine čl. 42. zakona pa naj plačalo pri-dobni.no v pavšalnem znesku, m sicer v krajih do 1000 prebivalcev 80 'Din in za vsakega pomočnika 40 Din, v krajih do 10.000 prebivalcev 120 D,in letno in za vsakega pomočnika 60 Din, v krajih do 30.000 prebivalcev 160 Din letno in za vsakega pomočnika SO Din, v krajih do 50.000 prebivalcev 200 Din letno in za vsakega pomočnika po 100 Din, v krajih do 100.000 prebivalcev 230 Din letno in za vsakega pomočnika 115 Din in v krajih preko 100.000 prebivalcev 250 Din letno in za vsakega pomočnika 125 Din. To pavšaliranje pridobnine naj velja tudi za one obrtnike, ki uporabljajo motorno pogonsko silo do 5 konjskih s.i.1, .in sicer tako, da se pri določanju pavšalirane pridobnine smatra vsaka konjska sila kakor 1 kvalificiran pomočnik. Pri obračunu pavšala naj se po dva vajenca smatrata kot 1 pomočnik. Nadalje se zahteva v resoluciji, da se davčna stopnja za prvo skupino zniža od 10 na 8 odst., za drugo skupino pa od 8 na 6 odst. To znižanje je nujno potrebno, ker Davčne zahteve obrtnikov Jože Karlovšek, stavbenik: •Vor© zfVi)'ett;e r tictši umetni obrti Modema prometna sredstva so v zadnjih desetletjih skrajšala razdalje med posameznimi narodi in .omog-očila industriji velik razmah. Posledica tega je enoličnost, ki se odraža v življenju vseh narodov, ki 'uporabljajo iste stroje, iste avtomobile ali iste čevlje, medtem ko osebnost obrtnih izdelkov po-edinega naroda iz dneva v dan bolj .izginja. Preobilica industrijskih izdelkov, propad naše stare cvetoče obrti in suhoparna enoličnost naših obrtnih izdelkov brez ožje zveze z narodovo duševnostjo nas je privedla v dobo krize. Ljudje posegajo po tujem blagu, ker je tujina tis .a, ki nam diktira modo, a sami ne znamo zadostiti potrebam .ljudstva v iskanju naših domačih motivov. Najti mo*-ramo tedaj zopet pravo pot, ki nas bo vodila v boljšo bodočnost, odpraviti škodljive napake in prijeti za resno delo, pri katerem inaj nam koristijo tehnični pripomočki našega časa. Naše obrtništvo je bilo najbolj močno in razvito v časi'h, ko je cvetela domača umetna obrt. iBiia je to živa ume most, zakaj izdelki so bili sad naših pravih moj strov-o br t ni ko v in ljudstvo je videlo v njih odražanje svojega življenja. Lepe cerkvice, spominki, leseni .rezljani predmeti itd. so izražali duševnost našega naroda. Skoro vsak večji kraj je imel svoj slog, s katerim je poudarjal svojo duševno lepoto. Dela teh starih mojstrov so trajna, ne zaradi njihovih imen, ki so v mnogih slučajih celo neznana, temveč zaradi njihove mojstrske znanosti. Nasprotno pa naša umetna moderna dela tonejo hitro v pozabo, ker imajo premalo duševne zveze z narodom ter so v pretežnem delu fe produkt mehaničnega dela, 'izvršena po enolični modni obliki. Ako listamo po zgodovini naše umetne obrti vidimo, da je bila njena zlata doba v XVIII. stoletju. Globoko versko življenje in razpoloženje ljudstva nam je v tej dobi gre sedaj pri visokih dokladah obdavčenje dohodka obrtnikov do 50 odst. Vse doklade na neposredne davke, banovinske, občinske in cestne, naj se maksimirajo na 100 odst. osnovne pridobnine. Nadalje naj se v selih in selskih občinah hiše malih obrtnikov, ki delajo brez pomožnega osobja, osvobode zgredarine, in sicer zaradi tega, ker so itaki mali obrtniki še v slabšem položaju nego kmetovalci. Ugodnosti po čl. 37. k točki 3. zakona o neposrednih davkih (pavšalna zgradarina) naj se razširijo na vse obveza.nce pridobitne, katerih dohodki iz pridobninskega poslovanja ne presegajo 12.000 Din letno. V smislu zakona naj se pri odmeri pridobnine samoupravne dajatve priznajo kot odbitne postavke. V reklamacijskih odborih naj tvorijo četrtino članov, ki jih imenuje finančna uprava, obvezanoi pridobnine. Pri izterjevanju davčnih zaostankov naj se postopa obzirno in naj se omogoča obrtnikom* .da zadostiijo svojim obveznostim v obrokih. Glede na položaj obrtnikov naj se občinam dopusti določanje diferenciranih odstotkov doklade v prilog obrtnikom. Reklamacijskim odborom naj se izda navodilo, da davčne osnove obrtnikov znižajo tako, da ne bodo v nobenem primeru večje n>ego lanske. Končno naj se v primeru, da finančno ministrstvo osvoji prvi predlog v resoluciji, obrtniki, ki nimajo večjega čistega dohodka nego 10.000 Din, oprostijo dopolnilnega davka na pridobnino. ustvarilo prekrasne cerkve, v katerih odsevajo bogati oltarji v vsem svojem sijaju. Bočim je bilo na eni strani kiparstvo in rez-barstvo razvito do viška, tako da je imela tudi vsaka večja vas svojega ljudskega umetnika, so na drugi strani tekmovale med seboj še razne stanovske organizacije (cehi) v dovršenosti svojih izdelkov. Zlatarji so izdelovali dragocene monštrance, v samostanih so vezli mašne plašče, pretkane s .svilo, srebrom in zlatom. Gojila se je bujna ornamentika ter je cvetela ljudska umetnost, ki je ljubila narodno nošo, okrašeno s čipkami, pisanimi pasovi in raznimi obeski. Vse življenje in mišljenje, ki je bilo po svojem ustroju prilagodeno krajevnim in vremenskim razmeram, se je odražalo v kmečki hiši, pri kateri so bili .posamezni arhitekt, členi dovršeno izraženi s preprostimi umetnimi izdelki. Okna so bila okrašena z omrežjem, izdelkom domače kovaške umetnosti, balkoni z izrezljanimi deščicami v slogu dotočnega kraja. Popotnik, ki je tedaj potoval po naši zemlji, je videl ob potih lepa znamenja. Razni cehovski in gostilničarski znaki so dajali stavbi lep poudarek. Vse to je nedvomen in nevarljiv dokaz o splošni potrebi vsega ljudstva dati vsakemu predmetu plemenito in umetniško obliko. To hotenje se izraža še v večji meri v notranjosti tedanjo slovenske hiše. Skrinje, okrašene z intarzijo in reliefne rezbarije in pisane slikarije so krasile naše domove. Mnogo teh dragocenih umetno-obrtnih Izdelkov se je radi njihove visoke vrednosti porazgubilo, uničilo ali romalo v tujino. Na stenah so visele na steklo slikane podobe, lepi izdelki prebivalcev selške doline, predstavljajoč motive iz domačega življenja, ali motive nabožne vsebine. Tobačne pipice, glavniki, različno izrezljani in okrašeni z narodnimi motivi, velikonočni pirhi Belokranjcev, gorenjski kruhki, okrašeni s pomočjo lepo izrezljanih lesenih vzorcev in vsak najmanjši predmet, ki spada v drobno obrt, kaže hotenje tedanjega ljudstva dati predmetu svojstven izraz. Kot nekdaj v dobi procvita naše obrti, ima umetna obrt tudi danes nalogo dati našim izdelkom zopet ono duševno vrednost, ki bo za ljudstvo dostopna .in od njega cenjena. Z umetno-obrtnimi izdelki borno lahko zaposlili veliko več delovnih obrtnikov, umetnikov in drugih strokovnjakov. Dobili bomo svoj domači slog, ki bo pokazal tujcu našo kulturo in naše vrednote. Ljudje bodo zopet pričeli kupovati lepe domače predmete, mesto predmetov, ki jih sedaj uvažamo iz tujine in ki nam zasužnjujejo našo osebnost. Obrtniški mojster in pomočnik bosta zopet pričela delati in študirati po svojem čutu in iskati ideje in motive v svoji najbližji okolici. Diktatorske modne revije inozemstva naj nam samo kažejo, kaj delajo drugod, ne smejo pa nam služiti kot predloge. Moderna tehnika in znanost naj nam bosta v pomoč, ne smeta pa nam zasužnjiti .in uničiti naše samoniklosti. V naši narodni državi nas šele čaka cvetoča doba, medtem ko je ista pri drugih kulturnih narod h že prišla v stagnacijo In nazadovanje. Doba romanskih in germanskih narodov Je že cvetela, na površje mora priti doba slovanske kulture. Bodimo zato ponosni na svoj razvoj, iščimo svoj slog ter ustvarjamo in razvijajmo svojo obrt, da postanemo kulturno In gospodarsko zares svobodni. , Da borno dosegli ono stopnjo kulture v umetni obrti, na kateri sto,e aanes neK.aie.ri kuUumi narodi, je predvsem pogrebno, aa pričnejo naši obrtniki sami študirati in projektirati obuike. 5 tem bodo prisiljeni začeto študirati literaturo, hoditi v muzeje m de.au poizkušnje. Do sedaj so v večini slučajev samo čakali naročil, ki so jih izdelan kot mrtev stroj po tujih načrt,h. Na drugi strani so zopet primorani delati po načrtih sxer domačih ljudi, .ki so študirani, ki pa nimajo potrebnega strokovnega znanja. Tako trp.jo izdelki na eni strani .radi premaznega teoretičnega znanja obrtnika. Jia drugi strani radi projektanta, ki ne obvlada p.raxtične strani dotočnega predmeta. Imamo mnogo raznovrstnih šol, počenši od ljudske preko strokovnih do univerze. Veliko se greši pri nas vsied napačnega na-ziran.a, da je absolvent visoke šole že zmožen voditi tudi navadna obrtna dela. Zakaj šola da človeku samo gotovo spvošno izobrazbo ter ga usposobi, da se v poznejšem življenju ves posveti eni stroki. Ako hoče voditi absolviran tehnik ali arhitekt obrtno stroko, se jo mora najprej izučiti. 'Njegova predizobrazba mu ed.no koristi v tem, da dotočno stroko hitreje in lažje zapopade, .izpopolni in vodi v pravcu, ki je človeku z manjšo izobrazbo otežkočen. Ako gremo po mestnih uticah iti ogledujemo izložbe, vidimo, da se prodaja veliko tujega blaga, ki bi se pri nas lahko izdelovalo. Posebno v onih trgovinah, ki prodajajo dragocena darila, spominke |in razne druge umetne predmete, je skoro vse uvoženo iz inozemstva. Tukaj gre veliko našega narodnega premoženja v tujino, na drugi strani so pa naši iabrtniki .in delavci brez dieta." Trgovcem je vseeno kaj prodajajo; glavna stvar j.i.m jc, da delajo dober posel in da visi v izložbi »kupuj domače blago«. V tej krizi, ko se ne gradi ravno mnogo in ne izvršujejo velika javna dela, se naj zato predvsem obrača pozornost na malo umetno obrt, pri kateri ni potrebno toliko investicij in pri kateri je veliko ročnega dela, s čimer se zaposli veliko število ljudi. Razne igrače iz lesa, papirja ali blaga, ki so neobhodno potrebne za naše otroke, bi brezpogojno lahko vse izdelovali doma. Spominki iz raznih naš.h letovišč, ki jih kupujemo mi sami, a zlasti tujci, bi nadomestili marsikatero tuje blago. Večja umetna obrtna dela, ki bi bila res lepa ne samo zaradi mode, bi se ljudem takoj prikupila in bi našla svoj trg tudi pri naši premožnejši publiki. Seveda se zahteva, da so ti predmeti tehnično dovršeni, za kar so naši obrtniki že ponovno pokazali svoje znanje na različnih razstavah. 'Ne samo 'tehnično dovršeno, temveč tudi lepo obliko moramo dati predmetu, ki bo odgovarjala našemu okusu in dobi, saj imamo dosti umetnikov in arhitektov, ki nam lahko v tem ozi.ru. vsestransko pomagajo. Naslanjati se moramo na našo produkcijo, v kolikor jo imamo, in posebno moramo pridno študirati našo narodno ornamentiko, ki se že vsestransko uporablja. Tudi .gradivo ali snov, iz katerega sestoji predmet, naj bo domače. Zakaj bi ravno rabili kavkaški oreh, kanadsko brezo ali italijanski marmor, ko imamo doma vendar vsega dovolj na razpolago. iPr.i umetni obrtni stroki se me sme producirati preveč enih in istih predmetov, ki bi bili tudi enako dekorirani, temveč se mora vedno spreminjati, da ne izgubijo na svoji vrednosti. Zato zahteva ravno umetna obrt kolikor mogoče veliko ročnega dela. Ako vse to upoštevamo, potem dobimo ires domač prvovrsten izdelek, pri katerem bo vse delo naše in objekt bo z a dob ji svoj slog, ki se bo razlikoval od tujih predmetov. iP,ri ljudeh je treba vzbuditi ljubezen do domačega blaga, oblasti naj podpirajo te vrste obrti, kajti tudi tukaj- je velik del narodnega premoženja, ki je pa skrit, da ga skoraj vsak .prezre. Trgovci naj forsirajo domače blago, kajti v zaposlenosti obrtnika je napredek, da V zadnjih 15 letih imamo zaznamovati v oblačilni stroki velik razmah in napredek, da si [je vse nekako pnkriuo, mračno in nerazumljivo. Ce smo opazili (na ulici in promenadi, pri raznih slavnostih, v dvoranah, pri .športu itd.) razna k,pa elegantna, okusna in moderna oblačila, strokovno dovršena, bi .sJkoraj rekel, da smo razočarani. Pač pa moramo ugotoviti 'dejstvo, da naš moderni svet, ki je opazil pri dami ali gospodu lepo moderno oblačilo, .ni verjel, da je bilo izdelano v.naši domači delavnici, da ije izdelal taka oblačila naš domač krojač ali šivilja. Večkrat so bili izrazi, češ, to ,pa imate gotovo iz inozemstva, ker vlada prepričanje, da se pri nas .kaj takega ne izdeluje ter da naše krojačice in krojači niso zmožni izdelati moderna in okusna oblačila. Tako živi naša publika še .danes v tem prepričanju. Sto in sbotisoč jugoslovenskega denarja gre vsako leto .za razne toalete v inozemstvo in če je blago še tako slabo in v modi .zastarelo, je vendar boljše kot domač izdelek. Kar pa vidimo v naših dvoranah in na ulici modernega in okusnega, pa smem trditi, da je gotovo domač 'izdelek, kajti naše kro-jačice 'In 'krojači so tako zelo napredovali, da nudijo res strokovno dovršene .izdelke. Da pa je v pogledu odjemalcev položaj tak, smo si pač popolnoma sami krivi, ker nimamo zaupanja v samega sebe in ne zasledujemo, kaj znajo drugod in kan znamo mi sami. V kratkem povedano med nami vlada splošno mrtvilo, keir nimamo zaupanja v sebe .in naše organizacije. Teh par stavkov je 'malo v zvezi z naslovom, a sem vendar hotel dati našim tovarišem malo vzpodbude, da začno misliti na samoo svoji te v in gospodarsko napredovanje. iMjsliim, da .nam je dal obrtniški 'teden od 1. do 8. decembra precej vzpodbude 'in nam vlil novega življenja in upanja za bodočnost. V tem tednu je bil povsod izvršen obširen program za obrtnika in za javnost. S tem pa naše delo na propagandnem polju seveda ne srne biti končano. V okvirju obrtniškega tedna je »Savez ibrvatskili obrtnikov«, sekcija oblačilne stroke, med drugim priredil tudi modno revijo, in sicer dne 6. decembra popoldne ob 5. uri v hotoelu »Esplanade«. To delo je zelo hvalevredno, ker so v tem propagandnem tednu izkazali ravno naši oblačilni stroki naijvečjo pozornost in za organizacijo modne revije niso Sledili časa, denarja in volje. Naj jim bo na tem mestu izrečena vsa pohvala za njihovo pozornost do oblačilne stroke. Ko se je rodila misel v savezu za prireditev modne irevije, je bilo predvsem umevno vprašanje finančne strani, 'ki pa se je niso ustrašili. iPred vsem so si začrtali točen program in nato šli na delo. Prijave krojačev in krojačič so sledile hitro, potem pa niso pozab H na geslo obrtniškega tedna in so odredili, da so vsi večji saloni izključeni .in da se -te. revije udeležijo izključno manjši krojači in krojačice, čevljarji, modistke in postajajo izdelki vedno /lepši in cenejši. Sedaj tekmujejo trgovci, kdo bo razstavil bolj tuje predmete, a domače se nekako sramujejo izlagati v izložbe. Z vero v našo boljšo bodočnost in zavestjo, da si moramo sami pomagati in da smo sposobni tudi mi visoke kulture, gremo na delo, da dosežemo svoj •cilj in uspeli, ki ga bomo dosegli, če bo naše narodno občinstvo strogo izvajalo načela: ‘Ceni in kupuj domače obrtniške izdelke! ostali, ki .so v zvezi z oblačilno stroko. Med tem pa so se pojavile zopet druge težko če, ker mnogi niso imeli blaga na razpolago, ali pa možnosti si ga nabaviti. Tudi v tem pogledu je bil savez zopet na mestu in je preskrbel tudi blago. Deloma so ga darovale posamezne manufakturne 'trgovine, a deloma so ga nakupili. S tem je bila tudi nabavna težava rešena in je sledilo delo za razdelitev, da pridejo v poštev razni, modeli. Na reviji smo imeli priliLko videti sledeče modele: športne kostime (lilačna krila), smučarske drese, športne površnike, športne damske obleke raznih modelov in fazo n, športni komplet, športne krznene jope, nadalje moške športne obleke, lovske suknjiče, ulster iz kamelne dlake, navadni damski površnik, Frottenr površnik, damski komplet, damski angleški kostim, moški zimski ulster (drap barve), zeleno fresko obleko za moške, razna popoldanska oblačila za dame, zimska suknja, modne moške iivo-črtaste obleke, .frak obleke, frak obleka z belimi reverji, smoking in žaket obleke, a v velikem številu smo videli razne krasne popoldanske, večerne in plesne toalete. V lepem številu so bili predstavljeni tudi razni izdelki krznarjev. Za vsa navedena oblačila smo dobili pojasnila, vsak model je imel številko in v programu navedeno ime in naslov izdeilovatelja. Omeniti mo,ram nadalje, da je savez preskrbel tudi »manekine«, vse lepe in zbrane postave, ki so nastopali v lepih elegantnih kretnjah v .raznih oblekah in toaletah. Videli, smo 75 predstavljenih toalet in oblek. Omenimo naij tudi, da je biJa dvorana prenapolnjena ;in da je nad 2000 ljudi moralo oditi, ker niso dobili prostora. V začetku tega poročila bi moral omeniti .sestavo tega komiteja, v katerega so pritegnili ne samo krojače in krojačice, amapak tudi slikarje- umetnike, dekoraterje, novinarje, arhitekte, profesorje, trgovce in druge. To ogromno delo je bilo dovršeno tekom šest tednov, kar je zelo kratek čas in vendar je uspelo impozantno, v korist krojačev in kro-jačic, ki bodo uživala več zaupanja .in naklonjenosti. Mnogo podrobnosti bi se dalo opisati, ki bi pojasnile, kako ije treba biti previden in pripravljen za vse slučaje, ki se pojavijo ob takih prilikah. Želim, da bi se tudi mi slovenski krojači in krojačice prebudili in se opogumili za tako prireditev. Moja misel v uvodnih besedah je bila, da je naša sveta dolžnost, da se ne. bomo bavili vedno in samo z malenkostmi, si delali konkurenco in gojili zavist, temveč, da začnemo z delom, ki bo dalo priliko, da pokažemo naši javnosti, kaj zmoremo in kaj znamo. Želeti bi bilo, da začnemo takoj in pravočasno s predpripravami za modno .revijo v letu 1935. Op. ure d. V kolikor srno informirani, se bo tudi v Ljubljani pristopilo v najkrajšem času k izvedbi modne revije. Pojasnila daje. odbor za obrtniški sejem pri Zbornici TOI v Ljubljani. 3$ naliti kut}c v Na ljubljanski univerzi so pričeli akcijo za izpopolnitev medicinska fakultete, ki ima sedaj samo pet semestrov. Kmetje iz Ubla v 'Boki Kotorski že deset mesecev ne hodijo v cerkev, ne krščujejo svojih otrok, ne poročajo se v cerkvi, a mrliče pokopavajo brez duhovnika v znak protesta, ker je sedež cerkvene občine prenesen v sosedno vas. iNa ljubljanski univerzi je bilo letos vpisanih 1813 slušateljev, dočim se jih je lani vpisalo 1969. Nova vrsta denikotiniziranih cigaret je bila sredi decembra dana v promet. -Cena tem cigaretam ni mnogo višja, od navadne. Velika železniška nesreča se je pripetila pri [Zitomisličiih v Hercegovini. Skoda znaša 100.000 Din. Ponesrečeni potniki so že vsi izven nevarnosti. 400.000 Din ie poneveril blagajnik okrožnega sodišča v Caoku Dimitoair Obreno vič. Štiri leta je poučeval v ljudski šoli neke vasi blizu Čačka Martin Angejbrant, elektrotehnik, ki se je do mo gel do službe s falzifici-,ranim maturitetnim spričevalom učiteljišča v Kragujevcu. Vsi trdijo, da je bil odličen učitelj. Zdravnik dr. Gros iz Zagreba je v Atenah in vseh večjih grških .mestih predaval o (Rogaški Slatini. Nad 300 zakonskih parov se je lami ločilo v skopljanski škofiji. Pravilnik za izvršitev odredbe o pobijanju kartelov v maši državi pripravljajo v trgovinskem ministrstvu. Prvič po svetovni vojni je delegirala turška republika svojega zastopnika v Beogradu, in sicer generala Tevtika, ki je svojo dolžnost ®e prevzel. Sistematično protituberkulozno borbo je pričela uprava vrbaske banovine, ki je dala nalog vsem zdravnikom, da vse slučaje tuberkuloznega obolenja obvezno takoj prijavijo. 100.000 Din je kot božično pomoč revežem iz svojih zasebnih sredstev daroval mladi kralj Peter. Naid pol milijona dinarjev so zbrali doslej za spomenik Magopokojnemu kralju Aleksandru v Zagrebu. 'Nabiralno akcijo še vedno nadaljujejo. V južnoameriški republiki Ghile bodo zgradili spomenik kralju Aleksandru, in sicer v mestu Antofagasti. Doslej so zbrali že nad 300.000 dinarjev. Novi mariborski občinski proračun znaša 54 milijonov dinarjev in je skoraj za 8 .milijonov večji od lanskega. Poklonitvene deputacije na grob blago-pokojnega kralja Aleksandra prihajajo iz dneva v dan. Doslej se je poklonilo že nad 100.000 ljudi. Škoda na njivah in v sadovnjakih v slovenskih krajih znaša po ugotovitvi kr. banske uprave 7,500.000 Din zaradi .poplav, a zaradi neurij in toče 13,500.000 Din. Fran Iglič: Modna revija v Zagrebu 500 otroik je bilo v Ljubljani obdarovanih za ibožič z obleko in obutvijo. Kmetu Francu Hitlerju v Selnici ob Muri, ki je pred 'tremi meseci krstil svojega sina z imenom AdoJif, je otrok te dni umrl. Zaradj družabnega škandala, ki ga je s svojim nemoralnim življenjem povzročil ljubljanski zobotehnik Joško Bev-c, je bilo doslej zaprtih že osem oseb. O sanaciji ljubljanske mestne hranilnice so nedavno .razpravljali na tajni seji občinskega sveta. Naystarejši duhovnik v naši državi, msgr. Tomo Zupan, je nedavno proslavil svojo 95-letn.co. Dr. Vlado Maček, ki je bil svoje časno obsojen na dve leti zapora, je. bil pred božičem pomiloščen lin takoj izpuščen na .svobodo. 3$ tujine V pogledu razorožitve je dal iMac iDonald zelo pesimistično izjavo, ker oboroževanje posameznih držav vedno bolj napreduje. 3500 oseb je bilo zaprtih pri najnovejšem čiščenju v Hitlerjevi stranki. Usoda bivših sovjetskih komisarjev Zi-novjeva in Kamenjeva je neznana. Baje so ■ju ustrelili. Ves evropski tisk je z velikimi simpatijami pozdravil novo jugos-lovensko vlado, ki ji je .namen konsolidacija notranjega političnega življenja. Glavni dobitek argentinske državne loterije v znesku 20 milijonov dinarjev je zadela skupina .revnih delavcev. Perzijsko kraljestvo je spremenilo svoj uradni naziv in se limenuje odslej kraljestvo Iran. Črna kuga se naglo širi na Kitajskem in je doslej umrlo že več tisoč ljudi. Bivša cesarica Žita in njen sin Oton sta 'po dovoi;en;u avsur.ijs.kega kancelarja preživela božične prazmke na Tirolskem. Pol milijona nezaposlenih je bilo koncem leta v Franciji. Stevio z vsakim dnevom stalno narašča. Komunistična propaganda je v USA sila živahna, odkar je vlada priznala Sovjetsko Rusijo. iNad 150 smrtnih kazni je bilo izrečenih v Rusiji zaradi atentata na Ki rova. 'Islandski parlament je ukinil prohibicijo, ki je trajala polnih deset let. V delavnicah italijanskih državnih železnic grade poseben električni vlak ,ki bo dosegel hitrost 160 km na uro. 13 ljudi je poginilo v Hannovru, ko je neki avtobus trčil z vlakom. iNaijhitrejšo železniško lokomotivo, ki bo •dosegla hitrost 175 km na uro, grade v Nemčiji. Prepoved uvoza nemških časopisov v Avstrijo je podaljšana za dobo treh mesecev. 26.500 m višine je na svojem stratosfer-nern poletu, .ki je trajal dve in pol ure, dosegel letalec Post. 10 tovarn je bilo doslej zaprtih v Nemčiji, .ker so brezvestno postopale z delavstvom. Zelo obsežno komunistično organizacijo, v kateri je sodelovalo tudi zelo veliko aktivnih častnikov, so odkrili v Bolgariji. ■v čuvajte tfugcstoviio f Naročajte OBRTNIŠKI KOLEDAR ki ga je izdalo Obrtniško društvo, Ljubljana Opozarjamo na pestro vsebino, ki svetuje obrtnikom nešteto praktičnih stvari, a zlasti na informativna poročila glede davkov, mojstrskih izpitov in taks. Cena v platno vezan, izvodu 12 Din Naroča se pri: OBRTNIŠKEM DRUŠTVU , LJUBLJANA. Obrtniki! Vlagajte svoje prihranke v ZA^ATSKO BANKO, ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu. — V vseh denarno-poslovnih zadevah se z /aup/njem obračajte na podružnico ZANATSKE BANKE Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Vsakih Din 10.000.*, odtegnjenih prometu, more zaposliti enega brezposelnega celo leto Zaupajte torej vaš denar domačim denarnim zavodom, da bodo z novimi krediti poživili gradbeno delavnost in dali kruha delavcem, dela obrti in industriji ter povečali prodajo blaga. Nalagajte denar v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO, katera vam nudi ugodno obrestovanje, popolno varnost, ter sedaj vložene vloge (t. j. po 1. januarju 1933) izplačuje na vsakočasno zahtevo. Odgovorni urednik Vladimir Regally. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska »Narodna tiskarna«. — Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani. Naročajte najboljšo slovensko družabno revijo »Naša pota" ki izhaja mesečno na 60 straneh, prinaša najzanimivejše članke iz vseh panog- življenja in je najbogatejše ilustrirana slovenska revija. Celoletna naročnina samo Din 80.—, polletna Din 40.—. Uprava: Ljubljana, poštni predal 114. Zahtevajte takoj brezplačno številko na ogled! | Zaloga stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvir-jev itd. STAVBNO IN UMET. STEKLARSTVO Avgust Agnola LJUBLJANA, Tyrševa cesta štev. 10 Račun poštne hranilnice 10.940 Telefon 2478 SLAVIJA jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani sprejema zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti in ob smrti in zavarovanje za pogrebne stroške. Posluje po vsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu. GENERALNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA UL. 12. Telefon 2170 In 2276. TlovoCetne ccstltUc v MARINKO JOSIP trgovina z mešanim blagom PRISOJNA ULICA 7 FILIP BIZJAK krznarstvo ŽIGON ANTON modno krojaštvo GRADIŠČE 4 k fc AA A A fc« A A A A A - ► «r v Automatični buSSet „RIO tt IZ LJUBLJANE: I KONGRESNI TRG 8 | SELENBURGOVA ULICA »inn -iiiniiiiiiintttiittimm--^I| .♦♦♦♦♦♦♦♦*♦«♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«»*♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« ALEKSANDER GJUD ; KAROL PRELOG $ KOŠAK PETER brivski salon veletrgovec slaščičarna in restavracija - buffet KONGRESNI TRG 6 ANTON ŠKERJANC mesar ŠOLSKI DREVORED HUBAD JOŠKO gostilna pri Sokolu PRED ŠKOFIJO GRILC IVO elektrotehnik CANKARJEVO NABRE2JE 25 TISKARNA SLOVENIJA WOLFOVA ULICA ANDREJ ČEKADA trgovina z usnjem SV. PETRA CESTA IVAN BRUNČIČ pleskarstvo KOLODVORSKA UL. 23 MATEJ OREHEK eksport KOLODVORSKA UL. 25 ŽIDOVSKA ULICA t PREŠERNOVA 52 > ♦»»»»♦»♦»♦♦»*♦♦♦«»♦•»«♦«»♦»»«»»-> »♦♦♦♦« ♦♦♦♦♦«♦»»♦ KAROL PRELOG j IVANKA ALEŠ veletrgovec f trgovina z slaščicami DVORNI TRG t PRED ŠKOFIJO FRANJO KRAPEŠ kavamar, kavarna Zvezda KONGRESNI TRG JERICA ŽIČKAR gostilna PREŠERNOVA ULICA IVAN JAVORNIK mesar ŠOLSKI DREVORED VVOLFOVA UL. 12 ZALAZNIK restavracija pri Sestici TYRSEVA CESTA 6 « »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»«♦♦♦♦♦♦<.«♦;«♦«♦♦♦<.«*»»♦ ♦ < VINKO RAUBER l čevljarstvo J $ ZALOŠKA CESTA * FRANC SLAMIČ restavracija in mesarija GOSPOSVETSKA CESTA ♦ j ! KAVARNA „NEBOTIČNIK“ GAJEVA ULICA DOLINAR ANDREJ parna pekama BOHORIČEVA ULICA 1 KRULJC KAROL napisni in reklamni slikar BREG 6 TRČEK JAKOB pekama BREG 4 LENARDIČ KAROL slaščičarna BREG 1 BRICELJ CECILIJA prodaja in preoblikovanje klobukov GOSPOSKA 16 ALEKSANDER LAUŠ brivski mojster KOLODVORSKA UL. 25 ******************************************] L. M. ECKER kleparstvo in instalaterstvo SLOMŠKOVA UL. 4 ANTON LEGAT trgovina s špecerijo in delikateso MIKLOŠIČEVA CESTA IVAN RAHUC trgovina in gostilna MOSTE ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦1 ZORN F. tvomica turist., lovskih in šport, predmetov LEPODVORSKA ULICA 20 ANTON KEBER mesar J TRŽAŠKA CESTA podružnica MOSTE * VALENTINA SPITZKO trgovina z mešanim blagom MARIJA PERPAR mlekarna SMARTINSKA CESTA 8? IVAN WALLAND krojaštvo za dame in gospode SLOMŠKOVA 25 SCHNEIDER & VEROVŠEK trgovina z železnino TYRSEVA CESTA VLADA TEOKAROVIč In C o. industrija volnenih tkanin LJUBLJANA-MOSTE i PARACIN GRADIŠČE 4 LOMBAR ALOJZIJ modno krojaštvo za gospode in dame CELOVŠKA CESTA 53 IGNACIJ REPšE, vdova pohištveno mizarstvo DVORNI TRG 1 REBEK JOSIP splošno ključavničarstvo CANKARJEVO NABREŽJE 9 »♦♦♦ ***** ♦»•>»» »♦♦<■»»♦>♦♦»♦♦»»♦♦»♦♦»« »♦.♦♦♦«♦♦♦ .IGLIČ FRANC krojaški atelje PRAŽAKOVA ULICA 10 DUDEK ALOJZIJ avto-kleparstvo GLINŠKA ULICA 6 Tiskarna JEREB FRANJO CELOVŠKA CESTA 14 nasproti velesejma ALBERT ŠPELETIČ soboslikarstvo EMONSKA CESTA 25 PETER STEPIČ LASTNIK MIRKO STEPIČ veletrgovina z vinom in gostilna SP. SISKA ************************************<>*****«***** ♦ ŠPEDICIJA TURK SLOKAN IVAN stavbenik KOLEZIJSKA ULICA 7 MAVRICIJ SMOLEJ urar JESENICE ► z !'^'>**^*’>’**** »t »+4 !>»»* »»♦»*♦ ; ANTON LEGAT tovarniška restavracija JESENICE-FU2INE t * MARIJA POLJŠAK BI ARIJA ARH gostilna »Breme« JESENICE > ******************************************<,**<,:<> FILIP LAZAR ; mizar, pogrebni zavod i JESENICE SAVSKO NABREŽJE 8 «♦»« o******************************************** I Lekarna Mr. Ph. Jože Žabkar JESENICE TYRSEVA CESTA MIROSLAV URBAS izdelovanje kranjskih klobas SLOMŠKOVA ULICA 13 ANGELO BATTELINO konc. mestni stavbenik ALJAŽEVA ULICA 35 PRISTOU & BRICELJ črkoslikarstvo RESLJEVA CESTA 4 ************************************************ TUŠAR FERDINAND pekama MEDVEDOVA CESTA 30 PRAPROTNIK OLGA ALEŠEVCEVA 37 trgovina in gostilna t JESENICE FRANC BREJC manufaktura in galanterija JOŽE KOŠIR modna trgovina JESENICE > ************************************************ ANDREJ HERMAN mesarija in gostilna JESENICE «► **•»♦♦•»♦♦<>•*♦«>♦* 1 /************* JESENICE AVGUST KLABUS železnina JESENICE ***********^t-t**********<>****ll*'H’i********^^^ »•******■>** ************* j MARIJA KRAŠOVEC trgovina koles, Siv. strojev, gramofonov, radio-aparatov in športnih potrebščin JESENICE J. PUČKO zaloga šivalnih strojev, koles in ostalih delov zastopstvo Philips-radio aparatov JESENICE KRALJA PETRA C. 12 -1 ************************************************ * IVAN LEVIČNIK $ urar * JESENICE ******************************************** FRANC PAVLIN fotograf s. JESENICE > * ************************************************ S ************************************************ i****** MARIJA MESAR trafika, koleki, pisarniške potrebščine itd. JESENICE **************************************** STANKO POŽENEL pekama JESENICE | **************************************** i IGNAC HORVAT mesar JESENICE JUSTI ROZMAN foto-trgovina in parfumerija JESENICE JERNEJ URBAR splošno slikarstvo JESENICE ********************************************* IGNACIJ MORIČ splošna ključav. in mehanična delavnica JESENICE Za zaščito knjigovezov Zbornica za trgovino, obrt in indu* strijo v Ljubljani je pod št. 5441*34 z dne 20. julija 1934 naslovila na kraljev* sko bansko upravo vl6go s prošnjo, da naj se vsa upraviteljstva meščanskih in osnovnih šol opozorc na »šušmarje« v knjigoveški stroki, ki se izvečine re» krutiraio iz absolventov meščanskih in osnovnih šol, ki so se pri deških ročnih delih več ali manj izvežbali v vezavi knjig. Vsa upraviteljstva meščanskih in osnovnih šol je opozorila kralievska banska uprava, da ni namen šolskeda pouka v katerikoli disciplini deških ročnih de' proizvajati obrtniške »šuš= marie«. Namen deških ročnih del ic n-imreč, vzbuditi v dečkih veselje do ro^netja dela. katerega naj potem u'enci pokažejo s tem. da vstopiio kot vverl>o r\r>V1:r>r>'m obrtnikom, ki SC V spr1<,„s; dobj težko bore za svoj ob» stanek. Obrtništvo na našem jugu Zaradi izredne zairnrvosti cfo;avlja-mo poročilo skopske Obrtna zbornice o trjenem delu v 'lanskem ’.etu: Obrtniki so v naši državi za kmetom najšrevi-lnojS; zastopani. V Jugoslav ji je 141.758 obrtn h delavnic, ki cfc!a:o in proizva:ajo. Od tega števila odpada na vardarsko banovino 11228, kar pomeni na 100 prebivalcev 0.71. Na;ve5ji del obrtn štva na našem jugu ima svoj; delavnice v mest'h :n trgih. V vaseh jih je mani. Sele 1933. leta simo zapazili, rc iseilstvom kasac:Jskega sodnika dr. Depole.ob navzočnost'! kasacijskih sodnikov dr. Kandiača, Perauša, dr. Vuka in Bučiča 'kakor .sodnikov v pravni stvari tožeče stranke Drevenška Antona, zidarja v Počehovi, .ki jo zastopa dr. Reisman Avgmst, odvetnik v Mariiboru zoper toierfe stranke — stavbnega podjetja KMirimann RudoM, Maribor, Meljska cesta, ki Jo zastopata dr. Bianke Oton ta dr. Brandstet-ter Franc, odvetnika v Mariboru, radi Din 1101.— s prip. vsled revizije tožeče stran, ke zoper sodbe okrožnega kakor prizivnega sedišča v MarSbom od 18. 4. 1934 op. št. Pl 328 /34—1, s k3tero je bila na pririv tožene stranke spremenjena sodba sreske-ca s. a v Mariboru od 30. 12. 1933 opr. St. II P 56«/33—G. razsodil da- se reviziji ne ugc*3l< O b r az lož i te v: Tožitelj zahteva na temelju § 10. zakona o zažčiti delavcev od tožene stranke, 'ci je lastnik stavbenega podjetja v Mariboru. plačilo zneska D:nll01.—, ker Je til v letiu 1931, 19321, 1933 ikot stavbeni -delavec pri tožencu zaposlen in ni ^a svoje 8 ur dnevno presegajoče delo debil 50% poviška. Rešitev pravde je torej odvisna od vprašanja, ali je normalni delovni čas za pol-jetje, ki je bil v njem tožitelj zaposlen v gorenji dcibi 8 urni, kakor trdi tcžitelj ali lOurmi kakor trdi toženec. Predvsem pride tu v po&tev § 6. zakona o zaščiti delavcev. V tem predpisu so podjetja, ki jih •definira § 2. cit. zale. (kategorizirana nastopno: 1. industrijska pedjetja, 2. rudarsika podjetja, 3. prometna podjetja, 4. ostala podjetja. Zakon rudarskih podjetij ne opiše podrobneje. 'Prepušča torej dragim ^predpisom, odnosno nabiranju prometa, da določijo, kaj je smatrati >za rudarsko podjetje. Tuli glede industrijskih podjetij nima zakon druge določlbe, nego zgolj predpis odst. 2. J 6. la kategorizacije podjetij pa in iz dejstva, da ntaikon tudi rudarskih podjetij podrobneje ne opiše, je zaključiti, da ra-kon ni hotel in tudi samo za svoje ino. rabe ui dal določiti v tem smislu, kakor ibi kazalo besedilo odst. 2. S 6., da bi bilo namreč šteti za industrijska podjetja, če le v njih dela najmanj 15 delavcev po. vp rečno v enem tromesečju. Ko bi bil to smisel določbe zakonodajalca, potem bi bilo odveč nadaljnje razlikovanje prrl metnih Podjetij in ostalih podjetij. Zato* je pravilno smatrati in razumeti v odstav-stavku 2. § 6. zapisane določbe tako, da se smatrajo za industrijska podjetja vsa «na Industrijska ^podjetja, k| v njih dela najmanj 15 delavcev v enem tromesečju. Ker pa o tem ni spora, ila Je za kriterij industrijskega podjetja tako po obstoječem dbrtnem zakonu, kaikor po gospodarskem naziranju potreba, da podjetje predeluje, izdeluje, dovršuje ali obdeluje blago v delavnicah ali na stalnem kraju, uporabljajoč delitev dela In vposlujoč večje število delavcev, da dela z motorno silo In da blago izdeluje za skiadiš&a ali po naročilu v večjem obsegu, nima toženčevo podjetje, ki Je gradbeno pod. | jetje, torej ne velja predpis prvega odstavka § 6. glede delovnega časa. Tožen-čevo podjetje »pada torej pod predpis odstavka 6. J 6. zakona o zaSčitt delavcev. Med strankama nt sPora, da je z mini-sterijalno odredbo, izdano v smi-slu odit. 7, § 6. cit. zakona določen za gradbena podjetja 10urni delavnik. To je torej ta toženčevo podjetje normalni čas v smislu § 6. cit. zakona. Ko tožitelj sam navaja, da je za ta normalni čas dogovorjeno mezdo sprejel, njegov zahtevek na nadaljnje plačilo ni osnovan. Zato bi bilo ugodeno reviziji, ne da bi se bilo treba taviti še z nadaljnjimi revizijskimi rao-lofl. LOJZKA ZUPAN vezilja JESENICE-FUŽINE IZ MARIBORA: IZ BREŽIC: ►♦♦♦♦♦♦♦V FRANC ŠOBAR splošno mizarstvo JESENICE-FUŽINE MILAN HORVAT žgano slikarstvo JESENICE-FUŽINE Skupno združenje obrtnikov JESENICE I ZDRUŽENJE KOVINARJEV | HOLY JOSIP dipl. lasničar in frizer za dame KUMERC FRANJO ključavničarstvo DIVJAK BOGOMIR mehanična delavnica MRKŠA RADO I sedlar in tapetar FRIC DRUŽNIK steklarstvo JESENICE H1TZEL C. železne konstrukcije IZ CERKNICE PRI RAKEKU: GUSTINČIČ! JUSTIN FRANC MESAR gostilničar ❖ mehanična delavnica in trgovina z rabljenimi JESENICE Š stroji in materijalom I GSESF FBANC JESENICE I USnjarna ANTON PETAč I JAKO® MULAVEC pekovski mojster FRANC KEBE damsko in moško krojaštvo ALOJZIJ POGAČNIK trgovina z mešanim blagom | zaloga ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih | predmetov JESENICE * KRALJA PETRA TRG 1 IVAN LOVKO trgovina z mešanim blagom IZ CELJA: KUKOVEC VINKO tesarski mojster LAVA 7 HLADIN VALENTIN manufaktura PREŠERNOVA ULICA JAGODIC priporoča gg. mizarskim mojstrom okovje za pohištvo in stavbe ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»«♦♦♦♦♦♦ »♦»♦*♦♦•»»♦♦♦*♦♦»»♦♦♦♦♦♦«♦' DOBRAVC MIHAEL slikarski mojster GLAVNI TRG 15 JERNEJ GOLEČER sodarstvo in eksport sodarskega lesa SALON „PSA“ modistinja TOVARNA BLAGAJN družba z o. z. VLADIMIR SCHELL strojno in gradbeno ključavničarstvo, izdelovanje blagajn MIKLOŠIČEVA 6 SLOVENSKA UL. Med. univ. DR. ST. PUŠENJAK banovin, zdravnik zdrav, občine Med. univ. DR. D. PINTAR zdravnik JOSIP SEŽON krojač ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦* FRANC NEGER C* SIN kolesa in šivalni stroji SLOVENSKA ULICA 29 ANTON ROMIH splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ING. UNGER & SIRAK strojna delavnica POBREŠKA CESTA 15 JOSIP MELE ključavničar in gostilničar IVAN ŽUMER veletrgovina vina in žganja •; *♦♦♦♦♦*♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* LEVSTEK & OBLAK trgovina RAKEK KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam