PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija«« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0- "0 O' > O T. O -
04 7- '?0 O "0 m
5?
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 85 (12.717)
Trst, petek, 10. aprila 198
c
V}
X'
X:
C
Z
£_
3>
I
k:
Z
r-!
S
559
ije)
23
s -
Izjalovili so se zadnji poskusi za rešitev petstrankarske koalicije
Po razburljivi razpravi v senatu Craxi potrdil odstop svoje vlade
Cossiga bo morda že danes določil mandatarja (Fanfanija ali Andreottija?) za sestavo volilne vlade
RIM — »Prižgano vžigalico« ima ponovno predsednik republike. Tako bi lahko s slikovitim izrazom, ki je dobil pomembno mesto v tej vladni krizi, orisali potek včerajšnjih dogodkov. Po koncu zelo razburljivega dneva se je namreč predsednik vlade Craxi podal na Kvirinal in ponovil predsedniku republike Cossigi svoj odstop, ki ga je sicer že napovedal pred več kot mesecem dni. To je zaključek dolge razprave v senatu, v kateri ni manjkalo polemik in tudi nizkotnih udarcev ne. Smo pač že v predvolilnem vzdušju, ko so noži nabrušeni in ko je vse dovoljeno.
Včerajšnja razprava v senatu se je, vsaj navidezno začela v dokaj mirnem vzdušju. Vsi so pričakovali zaspano razpravo, brez zanimivih tonov in edino, kar je bilo na prvi pogled vredno pozornosti, je bil zaključni poseg predsednika vlade Craxija. Začelo Pa se je že dopoldne, med sicer nepomembnim posegom liberalca Bastianinija, katerega je, ko je le-ta govoril o referendumih, Craxi prekinil in ga pozval, naj liberalna stranka predloži resolucijo, v kateri je Poudarjena zahteva po redni izvedbi referendumov. Liberalci so takoj zgrabili za priložnost in vse je kazalo, da bodo ta dokument tudi predložili, vendar so se kasneje omejili na pismo ostalim partnerjem petstrankarske koalicije, katerim so predlagali sesta-vo petstrankarske vlade, ki bi jo vodil demokristjan in ki bi zajamčila reden potek referendumov. Nič novega, torej, vendar v včerajšnjem napetem vzdušju je vsak še tako nepomemben dogodek vzbudil veliko pozornost.
Za nadaljevanje je nato poskrbel republikanec Gualtieri, ki je »pojasnil« stališče republikanske stranke, ki ni za preprečitev referendumov, ampak bi svoje volivce pozvala, da glasujejo »ne«. Socialist Vassalli je ponovil teze nedavnega socialističnega kongresa: za izvedbo referendumov, za sestavo vlade, za nadaljevanje zakonodajne dobe do rednega izteka. Demokristjan Mancino je v zapleteni obliki še enkrat ponovil, zakaj njegova stranka nasprotuje referendumom, prepričal pa menda ni nikogar. Bil je, poleg misovcev, edini, ki se je izrekel proti izvedbi referendumov.
Protagonist včerajšnje razprave je bil tako ponovno Bettino Craxi. Govoril je samo sedem minut, vljudno se je zahvalil vsem, ki so posegli v razpravo, razen Mancinu (zahvalil se je celo misovcu Marchiu, kateremu je edinole očital, da je italijansko demokracijo prečrno obarval, zahvalil pa se je južnemu Tirolcu Mitterdorferju in Valdostancu Fossonu). Ni se torej zahvalil Mancinu, kateremu je med drugim zabrusil, da je potreboval dvaindvajset strani da ni premaknil niti kamenčka, ko bi lahko z dvema vrsticama premaknil skalo, ki ovira pot politični stabilnosti. V teh dveh vrsticah pa naj bi Mancino izjavil, da KD soglaša z izvedbo referendumov. Craxi je še dejal, da iz razprave jasno izhaja, da je večina senatorjev proti preprečitvi referendumov.
Do glasovanja ni prišlo. Komunisti so sicer predstavili resolucijo o nezaupnici, vendar se je predsednik vlade, takoj ko je končal svojo repliko, podal na Kvirinal. S Cossigo se je zadržal le četrt ure in se nato oddaljil, ne da bi šel skozi dvorano, v kateri so
ga čakali časnikarji. Le predsedstvo vlade je uradno sporočilo, da je Cossiga sprejel Craxijev odstop in ga prosil, naj nadaljuje z rednim upravljanjem države; skratka običajna formula v podobnih primerih. Craxi je nato odšel k Jottijevi in k Fanfaniju, tudi tokrat za rutinski sporočili o odstopu. Fanfani je odstop sporočil senatu in s tem se je politično dogajanje včerajšnjega dneva skoraj zaključilo. Rekli smo skoraj, kajti sinoči so se že sestali demokristjanski poslanci, ki so ponovno predlagali Andreottija kot edinega kandidata za mandatarja.
Sicer pa so bila včerajšnja prizadevanja, v katerih so se odlikovale predvsem tri laične stranke, to je liberalci, socialdemokrati in republikanci, predvsem pesek v oči. Očitno nihče izmed treh ni resno mislil, da lahko reši izredno kritično stanje, šlo je torej le za poskuse politične uveljavitve in pridobivanja čimlepše zunanje podobe.
S Craxijevim odstopom se kriza torej vrača na začetno točko. Kaj se bo zgodilo sedaj? Vse je odvisno od Cossige. Najverjetnejša možnost je predčasni razpust parlamenta z vlado, ki bi Jo morda lahko vodil predsednik senata Fanfani. Širile so se celo govorice, da bi za podpredsednika vlade imenovali predsednico poslanske zbornice Nilde Jotti. Skratka pravo vlado demokratičnih jamstev, ki so jo zahtevali komunisti. Če bo do tega prišlo, bo to res preobrat v političnem in institucionalnem življenju italijanske republike. Vendar gre samo za govorice, o utemeljenosti katerih so možna samo ugibanja. Vsekakor pa ne bo treba dolgo čakati: na Kvirinalu so namreč zagotovili, da bo Cossiga določil novega mandatarja že danes ali najkasneje jutri.
Pere
mec
o
o
so
o
o
. »4VIVI11
in Sovjetsko zvezo
RIM Izraelski zunanji minister Šimon Peres je izkoristil prisotnost na rimskem zasedanju Socialistične internacionale (Peres je predsednik izraelske laburistične stranke), da se je srečal s predstavnikoma CK sovjetske komunistične partije Karen Rutencevo in Alexandrom Zotovom. Z njima je vzel v pretres tri temeljna vprašanja sovjetsko-izraelskih odnosov: možnost prostega izseljevanja sovjetskih Židov, splošni medsebojni odnosi in bliž-njevzhodno vprašanje.
Minister Peres je omenil tudi možnost sklicanja mednarodne konference za mir v Bližnjem vzhodu. Konference pa ne bo mogoče sklicati, je izjavil Peres, dokler ne bo SZ priznala Izraela. Na konferenco pa bo vplivalo tudi gledanje SZ na vprašanje sovjetskih Zidov, ki je za Izraelce izrednega pomena.
Šimon Peres je v Rimu potrdil, da bo sovjetsko konzularno predstavništvo v prihodnjih tednih obiskalo Izrael z namenom, da reši nekatera odprta vprašanja v zvezi s sovjetskimi lastninami, ki se nahajajo v tej državi. (Gre predvsem za dobrine sovjetskih Cerkva.)
V premorih zasedanj Socialistične internacionale se je minister Peres sestal tudi z italijanskimi politiki. Včeraj se je srečal s kolegom Andreottijem in obrambnim ministrom Spadolinijem. Z njim se je pogovarjal o vprašanju odnosov med Arabci in izraelsko državo.
S popolnim nazivom
VtalledAosfla
ValleedApste
»No sen na clicca dzeusta que teun Pe lo patue«. Ta napis v črnih črkah na rdečem dnu kraljuje na straneh nekaterih najpomembnejših italijanskih tednikov, začenši z Espressom. Nad napisom je ugibanje: »Albania? Engadina? Galles?« •
Nič vsega tega, seveda, pojasnilo je v stranskem stolpcu in začenja se s Prevodom nerazumljivih besed: Smo skupina sposobnih ljudi, ki je ponosna na svoje narečje. Gre za prevod besedila, napisanega v 'patois', fran-koprovansalskem narečju Doline Aoste, ki nima nič skupnega z albanskim, z jvaleškim ali z ladinsko-engadin-skim jezikom, pač pa je bližje fran-eoščini, ki je poleg italijanščine uradni jezik Doline Aoste. Pojasnilo se nadaljuje s trditvijo, da je Dolina še zanimivejša, ker na Monte Rosa bivajo Walser, ljudstvo bogato po tradici-iah, ki še govori antično nemško narečje. »Da podčrta to etnično-jezikov-no značilnost (zaradi katere je v letih 1945/48 prejela avtonomijo), se Dežela, v tem oglasu-in v drugih, ki bodo sledili, podpisuje s svojim, popolnim In uradnim nazivom, torej dvojezično,« je še napisano. Sledi podpis: Val-le dAosta, Vallee dAoste. In spodaj še podatek: Za informacije pisati na Odborništvo za turizem, ter naslov odborništva.
Gre torej za turistično propagando, za vabilo v Deželo Aoste, ki ima za edini predmet značilnost dvojezičnosti, torej prisotnosti dveh narodov, ki jo v tej deželi očitno ocenjujejo kot tako Pomemben dejavnik, da bi že sam po sebi lahko vabil turiste, v to deželo. Oglas ima namreč značilnost, po kateri se razlikuje od drugih turističnih oglasov, saj je grafično nezanimiv, brez fotografij lepot te dežele in kot edino turistično privlačnost navaja različnost v jeziku.
Druga značilnost, ki je navedena v oglasu, pa je uradni dvojezični naziv Dežele Aoste z zagotovilom, da bo dežela odslej uporabljala ta »popoln in Uradni« naziv. Tudi to očitno v duhu bogatitve in večje vabljivosti.
Sama po sebi se vsiljuje primerjava s stanjem v naši deželi, kjer še prevladuje miselnost, da bi raba slovenskega jezika (seveda poleg italijanskega) znatno okrnila pravice pripadnikov večinskega naroda... (bbr)
Tajnik KPSZ bo še danes v Pragi, jutri bo obiskal Bratislavo
Mihail Gorbačov na uradnem obisku v CSSR Perestrojka osrednja tema prvih razgovorov
r
Raisa in Mihail Gorbačov v spremstvu predsednika ČSSR Husaka pozdravljata množico v Pragi	(Telefoto AP)
PRAGA - Generalni tajnik CK KP SZ Mihail Gorbačov je včeraj pripotoval na tridnevni uradni obisk na Češkoslovaško. Gorbačov bi bil moral pripotovati v Prago že v začetku tega tedna, zaradi zagonetnega »lažjega prehlada« pa je moral obisk oddložiti.
Obisk državnika, ki je v SZ sprožil perestrojko in uvedel glasnost, je v ČSSR vzbudila vrsto protislovnih reakcij. Tako so se na praške ulice zgrnile trume šolarjev-pionirjev, ki so mu, po protokolu, mahali z rdečimi zastavicami, zbrala pa se je tudi množica Pražanov, ki je navdušeno pozdravila sovjetskega gosta, kar pa ne spreminja dejstva, da se češkoslovaško vodstvo upira sovjetskemu novemu kurzu.
Povsem protokolaren je sicer bil sprejem državnika ob prihodnu na praško letališče. Sprejeli so ga namreč partijski voditelj in predsednik ČSSR Gustav Husak in vsi člani predsedstva KP. Po jutranjem sprejemu in uradnem kosilu je Gorbačov položil venec pred spomenikom neznanega vojaka in obiskal pokopališče sovjetskih voja-
kov, ki so padli v 2. svetovni vojni. Proti večeru se je nato sestal s predsednikom Husakom, s katerim je imel daljši razgovor.
Osrednja tema razgovorov med obema državnikoma je bilo vrednotenje novega vala sovjetske notranje in zunanje politike. Perestrojka in glasnost sta pojma, ki naj bi se postopoma uveljavila tudi v CSSR, kjer pa baje ne vzbujata velikega navdušenja. Viden pokazatelj konservativnega krila ČSSR je stran, ki jo je dnevik Rude pravo posvetil napredkom češkoslovaškega gospodarstva po zatrtju praške pomladi do danes. Češkoslovaški predsednik Husak pa je sovjetskemu sogovorniku izjavil, da so češkoslovaški komunisti v celoti podprli zaključke januarskega plenuma KPSZ.
Gorbačov se bo danes sestal s člani centralnega komiteja KP ČSSR, zvečer pa si bo z ženo Raiso ogledal Smetanovo opero Prodano nevesto. Jutri bo obiskal Bratislavo, nakar bo v nedeljo zjutraj odpotoval v Moskvo.
Sedmerica se je v New Yorku dogovorila za ohranitev sedanjih tečajnih vrednosti
NEW YORK — Finančni ministri sedmih industrijskih držav so predsinoči na posebnem zasedanju v VVashingtonu, kjer se udeležujejo spomladanskega zasedanja svetovne banke in mednarodnega denarnega sklada, potrdili veljavnost tako imenovanega pariškega sporazuma o stabilizaciji dolarja. V kratkem sporočilu, ki so ga objavili ob koncu sestanka, finančni ministri tako imenovane skupine G-7 izjavljajo »da bodo nadaljevali s koordinirano akcijo za stabilizacijo dolarja« ter, da je potrebno sprejeti nove ukrepe za odpravo protekcionizma zato, da bi ohranili svetovno gospodarsko rast in zmanjšali sedanja trgovinska nesorazmerja med vodilnimi industrijskimi državami. Ena izmed točk omenjenega sporočila obravnava problematiko japonskih trgovinskih presežkov in izraža nujnost, da se najbolj razvite države izognejo grozečim trgovinskim vojnam.
Ministri so posebej pozdravili 34 milijard dolarjev težak finančni paket o spodbuditvi gospodarske rasti, povpraševanja in omejevanja presežkov, ki ga je v torek objavila vladajoča japonska liberalno-demokratska stranka. Sodijo, da bodo omenjeni ukrepi ter dejstvo, da se je Japonska pred dnevi odločila za nakup ameriških superračunalnikov, omogočila poravnavo sedanjega trgovinskega spora med
Japonsko in ZDA zastran chipov, ter da se bo Reaganova administracija odpovedala uvedbi določenih gospodarskih sankcij proti Japonski.
Francoski finančni minister Eduard Balladur je po sestanku izjavil, da je pariški dogovor, ki so ga sklenili febra-urja, »bolj veljaven kot je bil kdajkoli doslej«. Sporočilo poudarja, da bodo države podpisnice tega sporazuma ohranile vrednost menjalnih tečajev v mejah »sedanjih vrednosti«. Kakšne so te meje ni znano.
Kot sodijo analitiki na newyorški borzi bo dogovor vsaj za nekaj mesecev zaustavil nadaljnjo upadanje vrednosti dolarja, vendar pa bo po njihovem prepričanju za vzpostavitev trgovinskega ravnovesja med vodilnimi zahodnimi državami, prihodnje leto potrebno ponovno razvrednotenje dolarja. Predsinočnji sporazum vodilne zahodne sedmerice o stabilizaciji dolarja so pozdravili tudi na zasedanju svetovne banke in mednarodnega sklada. To je namreč eden izmed bistvenih predpogojev za spodbuditev večje svetovne gospodarske rasti pa tudi bolj učinkovitega reševanja dolžniške krize.
Uroš Lipušček
Drugič obsojena zaradi krivolova
OTRANTO (Lecce) Poveljnika ribiških ladij »Raissa« in »Vanne« Vincenzo Villani in Marcello Lanzilotto, ki sta decembra ribarila v albanskih vodah in bila zato v Vlori tudi obsojena, sta morala spet na zatožno klop. Tokrat v Otrantu: sodnik Ennio Cillo ju je obtožil prekršitve zakonika o pomorski plovbi, ker sta zaplula prek določenih 6 morskih milj italijanskih teritorialnih voda brez ustreznih listin pa tudi brez potrebnih varnostnih in reševalnih naprav. Vsakemu je zaradi tega naložil 350.000 lir denarne kazni, vendar ob upoštevanju zakonskih olajšav. Obravnavi so prisostvovali številni ribiči. Ot-rantskega sodnika bi kazalo posnemati tudi kje više v Jadranu.
Pred zamenjavami političnih mandatov v Jugoslaviji
9
Južnoafriški rasistični režim grozi sosedom z vojaškimi posegi zaradi podpore gverilcem
BEOGRAD — Predsedniku predsedstva SFRJ Sinanu Hasaniju se bo 15. maja iztekel enoletni mandat. Naslednje leto dni bo to dolžnost opravljal sedanji podpredsednik Lazar Mojsov. Novi podpredsednik bo član predsedstva SFRJ iz Bosne in Hercegovine Hamdija Pozderac.
Redna enoletna menjava vodilnih čaka tudi organe družbenopolitičnih organizacij. Po Milanku Renovici bo predsednik predsedstva CK ZKJ predstavnik CK ZK Vojvodine Boško Kru-nič. Člani predsedstva CK ZKJ so po funkciji tudi predsedniki predsedstev centralnih in pokrajinskih komitejev: Milan Uzelac, Djordje Stojšič, Stanko Stojčevič, Jakov Lazarovski, Milan Kučan, Miljan Radovič, Azem Vlasi in Slobodan Miloševič.
Radiša Gočič bo sekretar predsedstva CK ZKJ še leto dni, saj sekretarje volijo na dve leti. Za njim bo to dolžnost opravljal član iz Slovenije, (dd)
NAIRGBI — Južnoafriški zunanji minister Roelof Botha je zagrozil sosednjim državam, da bo Pretoria vojaško in drugače ukrepala proti njim, če bodo dovoljevale, da njihova ozemlja »teroristi« (tako Pretoria označuje prepovedani Afriški nacionalni kongres) izkoriščajo za oborožene akcije, uperjene proti Južni'Afriki. Botha je v dramatičnih tonih napovedal, da se »do zob oborožene« skupine gverilcev Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) pripravljajo, da bi z diverzanstkimi akcijami onemogočile manjše predčasne volitve za belski dom parlamenta.
Po zatrjevanju šefa južnoafriške policije se skupine gverilcev ANC zbirajo predvsem okrog zambijskega glavnega mesta Lusake, nekatere gverilske skupine pa naj bi že prešle južnoafriško mejo. Botha je dejal, da so iz Pretorie poslali opozorila Zambiji, Zimbabveju, Mozambiku in Bocvani in jim zagrozili s povračilnimi ukrepi, če bodo te države še naprej podpirale vojaško krilo ANC. Prevladujejo ocene, da ima ANC okrog 15.000 dobro oboroženih in izurjenih gverilcev, od teh naj bi jih bilo samo 500 v Južni Afriki.
Opazovalci se sprašujejo, ali najnovejše stopnjevanje napetosti v Južni Afriki in okrog nje sodi v propagandno strelivo vladajoče nacionalne stranke
slab mesec pred volitvami ali pa grožnje iz Pretorie-morebiti oznanjajo, da se v Južni Afriki pripravljajo na vojaško akcijo proti sosednjim državam, podobni oni 19. maja lani, ko so južnoafriške sile napadle »cilje ANC« v Harareju, Lusaki in bocvanskem glavnem mestu Gaboroneju.
Na drugi strani je generalni sekretar zambijskih sindikatov New Stead Zimba dokaj ostro odgovoril na obtožbe predsednika Kaunde, češ da so zadnje stavke zdravnikov, bolniških sester, učiteljev in sedaj še poštarjev s »političnim ozadjem«. Po predsednikovih besedah naj bi se za stavkovnim valom, s katerim zambijski uslužbenci zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje, skrivala destabilizacijska politika Južne Afrike do sosed, zlasti — v tem primeru — do Zambije. Zimba je zavrnil predsednika, naj ne išče grešnih kozlov za domače gospodarske in socialne težave tam, kjer jih ni in da naj se raje vlada izkaže z bolj učinkovito in preudarno gospo-darsko-socialno politiko.
Znano je, da je Kaunda tudi decembrske nemire in demonstracije, do katerih je prišlo zaradi 120-od-stotnega povišanja cen osnovnega živila, koruzne moke, pripisal Južni Afriki in zatrdil, da je rasistična
vlada hotela na ta način vreči njega in njegovo vlado. V začetku marca, ko so se pojavila nova znamenja socialnega nezadovoljstva, je Kaunda odpovedal obisk v Gani, češ da je hotela Južna Afrika v njegovi odsotnosti izvesti državni udar v Zambiji. Poslanci vladajoče združene stranke nacionalne neodvisnosti so v parlamentu napadli predsednika (nekateri so mu očitali paranoično obnašanje), češ naj se manj ukvarja z bojem proti apartheidu in bolj posveti žgočim notranjim socialnim, gospodarskim in političnih problemov, zaradi katerih je Zambija v najhujši krizi v 26 letih neodvisnosti. Kaunda je očitke zavrnil kot »nemoralne« in lov na notranje ter zunanje sovražnike, ki naj bi bili krivi za domačo krizo, se očitno pospešeno nadaljuje. Opazovalci ne dvomijo, da Južna Afrika, kjer je le mogoče izkorišča zambijske notranje težave in stopnjuje pritiske nanjo, vendar destabilizacijska politika gotovo ne bi bila tako učinkovita, če ne bi zambijska vladajoča elita v vseh teh letih z zgrešenimi razvojnimi in gospodarskimi odločitvami sama v veliki meri prispevala k destabilizaciji gospodarstva in k njegovi ranljivosti.
AVGUST PUDGAR
Slovenski kulturniki kritizirajo novo politiko o osebnih dohodkih
LJUBLJANA — Slovenski kulturni delavci niso zadovoljni s pravkar sprejetimi interventnimi zakoni in zakonom o skupnem prihodku, češ da pomenijo hud udarec kulturi. To javno izpovedujejo v odprtem pismu, ki ga je podpisal predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan in ki so ga naslovili na družbenopolitične prganizacije, na predsedstvo skupščine SRS in na njen izvršni svet.
V njem ugotavljajo, da so možne posledice navedenih zakonov za nadaljnji razvoj kulture izredno negativne, saj »odpira način omejevanja sredstev za skupno porabo nekatera že presežena vprašanja, ki smo jih rešili na plenumu CK ZKS o kulturi, ko smo ugotovili, da skupna poraba ni le poraba, ampak je tudi bistvenega pomena za razvoj družbe v celoti in dvig produktivnosti še posebej«. Kulturni delavci so takrat tudi pozitivno ocenili rezultate in usmeritve lanske in letošnje resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana: po postopnem izenačevanju osebnih dohodkov zaposlenih v kulturi z dohodki zaposlenih v gospodarstvu se je po več letih nekakšne apatije pokazala pri večini kulturnih delavcev volja, da pogumneje in bolj samokritično načrtujejo programska dela, a rezultati tega so vidni v kvaliteti in dejanskem uresničevanju teh programov.
Novi zakoni — piše v pismu — pa grozijo z bistveno okrnitvijo sredstev za kulturo: s postavitvijo kulture kot občutljivega družbenega tkiva na osnovo ostanka dohodka bodo vsi rezultati nenadoma izničeni, a politično in samoupravno dogovorjena kulturna politika v Sloveniji bo pretrgana. Odgovorne kulturne delavce čudi, da je zakonodajalec uvrstil kulturo med tiste družbene sestavine, ki se jim lahko v času krize socialistična samoupravna družba najprej odpove. Način sprejemanja navedenih zakonov in
njih posledice pa tudi vse bolj zanikajo samoupravne pravice in še posebej možnosti svobodne izmenjave dela, menijo kulturniki in pripominjajo: »Izgleda kot da v času, ko govorimo o nujnosti večanja samoupravnih procesov in ko naj bi z ustavnimi dopolnitvami ta prostor še razširili, v vsakdanji pragmatični politiki potekajo prav nasprotni procesi. Ne nazadnje se bliža že polovica leta pa še ne vemo, s kakšnimi sredstvi za dogovorjeni program razpolagamo ob dejstvu, da inflacija skokovito raste in že sama po sebi ogroža uresničitev samoupravno dogovorjenih programov.«
Delavci v kulturi se zavedajo, da je družba v ekonomski krizi in so pripravljeni doprinesti k temu, da se kriza s skupnimi močmi čimprej premosti. Menijo pa, da krize ni moč reševati tako, da se družbene in kulturne delavce smatra za drugorazredne z vrednotenjem dela in ločevanjem kulture od drugih dejavnosti: »Izkušnje nam povedo, da z omejevanjem sredstev za družbene dejavnosti v prejšnjem srednjeročnem obdobju gospodarstvo ni bilo stabilnejše, ampak so se vse družbene dejavnosti znašle v hudih finančnih stiskah. Spomnimo naj, da je kultura v kriznih časih vedno imela imanentno vlogo in mnogo doprinesla k pozitivnim rešitvam dosedanjih kriz. Menimo, da ima lahko kultura tako vlogo tudi dandanes, vendar ne z omejitvami in postavljanjem kulture na negotovo osnovo, ampak s tem, da bomo delavci v kulturi racionalno ravnali z družbenimi sredstvi ter predvsem s kvalitetnim in odgovornejšim delom doprinesli svoj del k naporom celotne družbe.«
Zaradi vsega tega so slovenski kulturni delavci mnenja, da bi morali vztrajati na uresničevanju sprejete resolucije in iskati izhode iz krize tam, kjer so pravi vzroki zanjo, ter zahtevati po delegatski poti tudi spremembo uvodoma navedenih spornih zakonov.
Občni zbor Zadružne zveze Slovenije
LJUBLJANA — Včerajšnji občni zbor Zadružne zveze Slovenije je ob resno zastavljenih razmišljanjih o težavah zadružnega kmetijstva vendarle pomenil tudi mali jubilej in pogled na dovolj uspešno prehojeno pot. Kajti od ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije do danes je ta organizirana oblika slovenskih zasebnih kmetovalcev omogočila stalno povečevanje tržnih količin mleka in mesa, pšenice in sladkorne pese in drugih poljščin. Vse našteto kaže na sposobnost in na delavnost slovenskega kmeta, da je naglo upadanje aktivnega kmečkega prebivalstva vedno nadomestil z večjo produktivnostjo.
Sedanji gospodarski trenutek ni obetaven za nadaljnji razvoj zadružnega kmetijstva. Ni investicij, pogoji kreditiranja so slabi, ni jasne kmetijske politike, vendar pa ne gre vreči puške v koruzo, je v uvodu menil Leo Prelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Delegati so potem potrdili program dela za prihodnje obdobje, ki v bistvu pomeni uresničeno izrabo naravnih pogojev. Občnega zbora so se udeležili tudi France Popit, Sergej Kraigher, Milan Kneževič in drugi gostje iz domovine in zamejstva. Med temi je občni zbor pozdravil predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, ki je zvezi daroval miniaturo kraškega vodnjaka, (dd)
Papež: Laiki in katoličani naj sodelujejo
BUENOS AIRES Karol Wojtyla se je včeraj nenadejano zavzel za tvorno sožitje med laiki in katoličani. Po prisrčnem snidenju s podpredsednikom Martinezom in kardinalom Pri-matesto, ki kot pridna konservativca hujskata Argentince proti Alfonsinu, se je papežu morda zazdelo, da je pre-odločno podprl domačo cerkveno hierarhijo v • njenem boju proti uvedbi razporoke: s tem je odkrito napadel vlado, česar ni storil niti v Čilu.
Ne samo, v Salti sredi Andov in v Corrientesu si je papež privoščil celo kanček samokritike: ko je govoril domorodcem — Indijancem — je rekel, da je Latinska Amerika za Cerkev »celina upanja, čeprav so nekateri sinovi te Cerkve pokazali tudi kakšno slabost«. S tem je mislil tako španske osvajalce kot papeža, ki je leta 1773 dal zapreti jezuitske rpisijone; ti so branili Indijance pred conguistadoresi, vendar jim takratna uradna Cerkev ni bila naklonjena. Tega dogodka sicer papež ni omenil, je pa pohvalil Špance, ker so razširili na Zeleno celino evangelij. Sinoči je v Buenos Airesu sprejel židovsko skupnost.
D. G.
Včeraj zaslišanji polkovnika Santora in mar e šala Nap o lij a
Zakaj so v Petovljah vztrajali na »rdeči sledi«?
MARKO VVALTRITSCH
BENETKE - Včeraj smo v dvorani porotnega sodišča v Benetkah končno izvedeli, kako je sploh prišlo do tega, da so nekateri preiskovalci po atentatu v Petovljah pričeli misliti na tako imenovano rdečo sled. Najnovejšo »resnico« je povedal obtoženi polkovnik karabinjerjev Mic-hele Santoro.
Po nalogu državnega pravdnika v Milanu De Peppa je konec junija 1972 ob 5.30 zjutraj Santoro povabil levičarskega ekstremista Marca Piset-to v svoje stanovanje, ki je bilo v vojašnici karabinjerjev v Trentu. Ni šlo za aretacijo, ni šlo za uradni akt. Tako so mu ukazali milanski sodniki. Kmalu je iz Milana prihitel namestnik državnega pravdnika Viola. V Trentu sta bila tistega dne še sodnik Colato ter polkovnik tajnih služb Pigna-telli. S Pisetto so se pogovarjali v Santorovem stanovanju, kjer so bili tudi na kosilu.
Baje je Pisetta tistega dne povedal veliko stvari, tudi kako so se nekateri ekstremisti pripravljali na atentate. Polkovnik Santoro se je le nekaj časa pogovarjal s Pisetto. Vprašal ga je, ali kaj ve o atentatu v Petovljah. »Ničesar ne vem,« mu je odgovoril Pisetta. Povedal pa je, da so se levičarski ekstremisti pripravljali na kaj podobnega, kar se je zgodilo v Petovljah.
To pa je bilo dovolj, da je polkovnik Santoro napisal v poročilu svojim poveljnikom nekaj besed o možni odgovornosti rdečih brigadistov za atentat v Petovljah, poročilo pa poslal na pristojna mesta. Kaj se je potem zgodilo, Santoro ne ve. V Padovi so imeli visoki častniki karabinjerjev iz Treh Benečij v začetku julija in konec avgusta 1972 dva posveta. Z Mingarellijem ni nič govoril o teh Pisettovih izjavah. Mingarelli je na drugem posvetu v Padovi 23. avgusta zanikal, da bi bilo treba kaj iskati v zvezi z atentatom pri rdečih brigadistih.
Nekajkrat med včerajšnjim zaslišanjem je prišlo do zelo ostrega besednega spopada med polkovnikom Santorom in javnim tožilcem Ferrari-jem. To še zlasti v zvezi z domnevnim pismom neznane višje oblasti nekaterim karabinjerskim poveljnikom, da se nikakor ne sme zaradi Peto-velj raziskovati med fašističnimi ekstremisti, saj obtožnica trdi, da se je črna sled opustila že od vsega začetka.
Do precej hudega spora med nekaterimi odvetniki in javnim tožilcem je prišlo tudi zato, ker so branilci generalov in polkovnikov obtožili novinarja milanskega II Giorno Marca Nozzo, da je s pisanjem v svojem dnevniku dal v usta predsedniku sodišča Gavagninu besede, ki so že a priori obsodilne.
Popoldne se je pričelo tudi zaslišanje obtoženega marešala karabinjerjev Giuseppa Napolija. Ta je v dneh atentata vodil preiskovalno skupino na goriškem karabinjerskem poveljstvu. Že takoj
je vodstvo preiskave prevzel kapetan Chirico iz Vidma. Prve dni je Napoli veliko delal, tudi zaradi tega, ker je bilo treba misliti na nekaj desetin podčastnikov, ki so prišli iz raznih krajev v Gorico. Bil je zelo točen in uraden v opisovanju dogajanja. Odločno pa je zanikal, da bi bil že 1. in 4. junija 1972 podpisal dve poročili o atentatu. Ne zna si razlagati, kako sta na tistih poročilih njegova podpisa. Sestavil je neko drugo poročilo, ki ga sploh ni najti nikjer. Povedal je tudi, da je marešalo Valerio, njegov nadrejeni, 6. junija shranil v svoji mizici na poveljstvu v Ulici Sauro v Goriči dva tulca samokresa in da sta ta dva tulca tam ostala do leta 1980, ko je Napoli odšel iz Gorice. Ko je hotel kaj več izvedeti o teh tulcih, pa je dejal, da sta ga kapetan Chirico in marešalo Valerio prepričala, da je bolje, da se za stvar sploh ne zanima. Njegovo zaslišanje se bo nadaljevalo v ponedeljek, ko bo prišlo tudi do soočanja s kapetanom Chiricom.
oblačila
Sramežljivo in hladno prihaja
nova sezona: POMLAD premražen cvet
LINEA — pravi način oblačenja LINEA — prave modne novosti
Ul. Carducci 4 - TRST
Tudi PSI se ne prepoznava v Garibaldijevem osnutku
TRST — Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu je sporočila, da je deželni tajnik Ferruccio Saro v dogovoru z odgovornim za krajevne ustanove na vsedržavni ravni posl. Giusijem La Gango izjavil — v zvezi s polemikami o zakonu o zaščiti slovenske manjšine — da se PSI ne prepoznava v predlogu sen. Garibaldija. Ob tem je dodal, da je sen. Garibaldi izpolnil nalogo, ki mu jo nalaga pravilnik in je torej le harmoni-ziral različne osnutke, da bi prišlo do morebitne razprave na osnovi enotnega besedila.
Deželni tajnik PSI je ob tej priložnosti tudi pripomnil, da so imeli Predstavniki strankinih deželnih organov Več srečanj in sestankov z vsedržavnim vodstvom in da so se deželni socialisti strinjali s takimi zakonskimi ukrepi, ki bi — kot piše v sporazumu za sestavo tržaških krajevnih uprav, ki so ga podpisali tudi socialisti — »spoštovali in koordinirali na osnovi enakopravnosti pravic vseh komponent prebivalstva ob vzajemnem priznavanju njihove vloge, njihove prisotnosti in konzisten-ce na teritoriju.«
Deželni socialisti — je zaključil Saro — ne soglašajo s lorsiranji kot tudi ne s strumentalnimi polemikami, ki so bile verjetneje sprožene bolj s predvolilnimi namerami.
Stališče socialistov je uravnovešeno stališče — je še dodal deželni tajnik PSI — in torej v odločnem nasprotju z vsakim ukrepom, ki bi ustvaril ozračje spopada in nezaupanja do države, če bi prišlo do omenjenih torsiranj.
* * *
Op. ur.: Žal tudi v uradnem socialističnem stališču prevladuje že predvolilno vzdušje in se glede nekaterih bistvenih vprašanj pozablja na obveze glede globalne zaščite, ki so bile sprejete v Rimu v vodstu PSI prav v zvezi z Garibaldijevim osnutkom. Zato čudi in zaskrbljuje sklicevanje na odstavek tržaškega občinskega sporazuma, ki je skrajno omejevalen, saj je sad kompromisa z LpT. Vse vzbuja nezaupanje slovenskega prebivalstva in ne prispeva k ozračju sožitja in sodelovanja.
Dvodnevno srečanje na tržaški Pomorski postaji
Pristojnosti parlamentov Alpe Adria in perspektive za razvoj skupnosti
Preiti postopno od skup-Adria kot izraz deželnih
TRST — nosti Alpe vlad k skupnosti Alpe Adria kot izraz dejanske volje prebivalstva, vzporedno s tem pa v okviru prizadevanj za mir v Evropi oblikovati Alpe Adrio kot laboratorij kulture miru. V teh dveh ciljih, ki jih je nakazal predsednik skupčine dežele Venelo Guidolin, je globlji smisel študijskega srečanja Ureditev in pristojnosti dežel Alpe Adria: primerjava in perspektive, ki se je začelo včeraj dopoldne na tržaški Pomorski postaji. Srečanja, ki se bo končalo danes z zaključno mislijo bivšega predsednika Ustavnega sodišča Livia Paladina, se udeležujejo najvidnejši predstavniki deželnih skupščin meddeželne skupnosti.
Ob političnem pomenu srečanja, kot je poudaril predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Solimber-go (ravno on se je skupno s kolegom Guzidolinom iz Veneta zavzel za uresničitev zamisli), velja poudariti tudi študijski aspekt, saj bo srečanje nazorno prikazalo, katere so pristojnosti posameznih članic skupnosti, kakšna je njihova ureditev in na kateri osnovi so te ureditve nastale. Vzajemno poznavanje ureditev je lahko važen prispevek k delovanju skupnosti kot je Alpe Adria, ki jo označuje vzdušje sodelovanja ob popolnem spoštovanju prero-gativ vsake države.
Alpe Adria šteje danes 13 članic, od kar so se ji pridružile tri madžarske pokrajine. S tem je skupnost po mnenju nekaterih dosegla svojo optimalno razsežnost, v ureditvah posameznih članic pa se odražajo ureditve posameznih držav, ki pripadajo po eni strani zahodnemu bloku, po drugi varšavskemu paktu, nekatere sodijo v sklop neuvrščenih in nevtralnih držav. Ta pestrost je prišla do izraza v poročilu univerzitetnega profesorja Barto-leja in v referatih, ki so jih pripravili Siegfrid Moeslein (Bavarska), Branko Nardelli (Hrvatska), Franz Wegart (Avstrija), Anton Jerovšek (Slovenija) in Umberto Pototschnig (Italija).
Udeležence simpozija so v uvodnem delu pozdravili tržaški župan Staffieri, predsednik pokrajine Locchi in predsednik deželnega odbora Biasutti, zunanji ministri Italije, Avstrije in Jugoslavije pa so poslali pozdravne telegrame.
Na sliki: otvoritev srečanja v glavni dvorani Pomorske postaje
Umri je novinar Rudi Udovič
Velik odmev na Tržaškem pa tudi na Goriškem je imela novica, da je umrl Rudi Udovič, dolgoletni novinar, tako na Tržaškem, Goriškem pa tudi na koprskem področju. Rudi Udovič se je rodil 6. julija 1910 v Obrovu v Brkinih. Leta 1972 je kot prvi novinar prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo. Obrazložitev je bila, da je vsa povojna leta s svojim novinarskim delovanjem prispeval h graditvi odnosov na nacionalno najbolj občutljivem slovenskem prostoru,, to je na Primorskem. Leta 1945 je bil Rudi Udovič novinar Primorskega dnevnika, od tod je šel leta '47 v Gorico za urednika Soče, glasila demokratične fronte Slovencev v Italiji. Od leta 1949 do leta '57 je delal na Radiu Koper, nato pa je bil upokojen ter je kot upokojenec delal še vrsto let pri Primorskih novicah v Kopru. S svojim delom si je pridobil sloves zelo razgledanega novinarja, ki je znal vedno prisluhniti potrebam in težnjam malega človeka, zlasti si je pridobil velike zasluge pri graditvi novinarstva na Primorskem s tem, da je tudi vrsto let Po upokojitvi pisal satirične rubrike, med njimi najbolj znano Barba Vane, v kateri je s hudomušno besedo bičal različne negativne aktualne pojave na Primorskem. Ta rubrika je gotovo bila ena izmed tistih, ki so jo vsi čitatelji Primorskih novic zelo radi brali, tako preprosti kot tudi bolj zahtevni čitatelji. V vseh Povojnih letih je dobesedno živel za novinarstvo. Nadaljeval je s peresom po Poti že pred vojno zastavljenega naprednega delovanja v krogu primorskih emigrantov v Jugoslaviji. Rudi Udovič je študiral na agronomski in filozofski fakulteti v Zagrebu, med vojno je bil aktivist Osvobodilne fronte od začetka fašistične okupacije do osvoboditve. Bil je zaprt kot talec v ustaških zaporih v Zagrebu ter je postal član Zveze komunistov od leta 1949 dalje. Upokojen je bil leta 1960, toda še vedno aktiven tako na kulturnem kot tudi na političnem področju.	N_ L_
PP jutri v Špetru in Šmarjah
Revija pevskih zborov Primorska poje se nadaljuje. Jutri bosta na sjtoredu dva koncerta: v Šmarjah in Spetru.
V	Špetru bodo nastopili mešani zbor »Naše vasi« lipana, oktet »Javor« Pivka (umetniški vodja Marcel Štefančič), moški zbor »Kogoj Justin« Dolenja Trebuša (dir. Vladimir Jan), oktet »Simon Gregorčič« (umet. vod. Metod Bajc), moški zbor »Novi sveti Anton« Trst (dir. Edi Race) in moški zbor »Kras« Opatje selo (dir. Anton Klančič.
V	Šmarjah pa bodo nastopili ženski zbor »Tabor« Opčine (dir. Sveto Grgič), moški zbor Bukovje (dir. Anica Križman), mešani zbor »Lipa« Bazovica (dir. Evgen Prinčič), moški zbor »KK Vipava« Šempeter (dir. Jožko Harej), dekliški zbor »Igo Gruden« Nabrežina (dir. Mirko Slosar) in mešani zbor »Milan Pertot« Trst (dir. Aleksandra Pertot).
V Ljubljani o slovenskem šolstvu v TS in GO
LJUBLJANA — V okviru pobud, ki potekajo vzporedno z letošnjo razstavo učil in šolske opreme v Ljubljani, je bila v torek v prostorih Gospodarskega razstavišča predstavitev nedavno izdanega zbornika o 40-letnici slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem. Pobude so se udeležili ravnatelji slovenskih šol različnih stopenj iz Italije, poleg tega pa šolski skrbnik za Furlanijo-Julijsko krajino, predstavnik odbora za šolstvo pri SKGZ in nekateri drugi izvedenci.
Uvodni nagovor je imel namestnik predsednika pri republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Boštjan Zgonc, za njim pa je spregovoril deželni šolski skrbnik dr. Ottaviano Čorbi, ki je poudaril predvsem vlogo šole kot nosilca kulturnega bogastva in načel miru med pripadniki različnih narodnosti. Osnovne značilnosti zbornika je predstavil koordinator uredniškega odbora prof. Josip Pečenko, njegovo izvajanje pa so dopolnili še nekateri drugi avtorji knjige in člani odbora za proslavljanje 40. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Z razliko od predstavitvenega srečanja, ki je bilo v Trstu v polovici februarja, se torkova pobuda ni omejila zgolj na predstavitev omenjenega zbornika, marveč je bila priložnost tudi za razpravo o odprtih vprašanjih, ki tarejo zamejsko šolstvo. V prvi vrsti so se prisotni dotaknili odnosa med italijansko in slovensko šolsko stvarnostjo, upadanja števila vpisov v slovenske šole in drugih vprašanj, ki pa so le delno bila poglobljena, kajti namen srečanja je bil pač le posredno povezan z njimi. Zanimiva so bila zlasti mnenja o različnih odmevih, ki jo je zbornik imel v javnosti (in to tudi v slovenskem tisku), obenem pa o tem, da bi italijanska večina spoznala vsaj del zbranega gradiva.
Poleg predstavitve zbornika, so si udeleženci pobude med drugim ogledali tudi razstavo. Ta je letos deveta po vrsti, na njej pa je tudi izbor učbenikov, ki so v rabi na šolah v Italiji.
IV.
Pravniški pripravniki treh dežel so se zbrali v Ljubljani
LJUBLJANA — Minuli petek in soboto so se zbrali v Ljubljani zamejski študentje prava in mlajši pravniki iz Koroške in Italije ob priliki letošnjega devetega študijskega srečanja. Organizatorja sta bila pravna fakulteta in Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije.
Tovrstni seminarji so nastali na pobudo Zveze pred devetimi leti, da bi nudili zamejskim študentom prava in diplomirancem možnost boljšega pristopa k juridičnemu sistemu matice in poglabljanju elementov pravnega sestava za kvalitetnejšo profesionalno kulturo in boljše uveljavljanje na delovnem mestu. Povezava med zamejci in pravniki s Slovenije ni zgolj strokovnega značaja, temveč teži tudi k tovarištvu med pravniki iz treh dežel.
Letošnji seminar je bil na ljubljanski pravni fakulteti in je zaobjemal predvsem predavanja s področij kazenskega prava in deviznega poslovanja. V petek zjutraj je pozdravoma namestnika dekana fakultete in predstavnika Zveze društev pravnikov sledilo prvo predavanje profesorja Baucona, ki je prikazal temeljne značilnosti jugoslovanskega kazenskega prava. Temu je sledil ogled glavne obravnave na ljubljanskem temeljnem sodišču. Ob povratku na pravno fakulteto je profesor Boštjan Zupančič prikazal osnovne
značilnosti kazenskega postopka, ki ga označuje to, da sodi med mešane kontinentalne postopke in še to, da gre za postopek socialistične dežele.
Po kosilu je bilo na vrsti srečanje z namestnikom guvernerja Narodne banke Slovenije dr. Francetom Arharjem, ki je predaval o deviznem poslovanju v Jugoslaviji. Žal je bilo zaradi natrpa-nosti urnika in obsežnosti argumentov težko razviti daljšo razpravo. Delovni dan so udeleženci seminarja zaključili z ogledom treh odvetniških pisarn, kjer so se neposredno seznanili z izvajanjem odvetniškega poklica v Sloveniji. Po študijsko napornem dnevu so se profesorji, zamejci in predstavniki študentov pravne fakultete zbrali na večerji.
Sobotnemu delovnemu srečanju je posredoval dekan pravne fakultete prof. Šelihova. Predstavniki zamejskih študentov in pravnikov so pripravili prikaze avstrijskega in italijanskega kazenskega prava in deviznega poslovanja v Avstriji oziroma Italiji. Po razpravi se je seminar zaključil z okroglo mizo o aktualnih pravnih in pravnotermi-noloških vprašanjih, katere se je udeležilo večje število profesorjev pravne fakultete in predstavnikov Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije.
DIMITRIJ GRUDEN
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
22.	FULVIO TOM IZZA
Prevod: Marija Capuder
Mladoporočenca
Tragedijo	Iz
moime Ulice Rossettl
CopVRJGHT ZTT
Z ozirom na njihovo poznavanje jezika, naj bi jih poslali na vzhodno italijansko fronto, z nalogo, da se vrinejo med italijanske oddelke in delujejo kot peta kolona, medtem ko bi za njimi, znotraj italijanske meje, delovale s propagandnimi akcijami, sabotažami in atentati tri različne subverzivne skupine, dokler ne bi prišlo do prave in resnične vstaje.
Tedaj bi vskočili komunisti, ki so bili trdno odločeni, da ustanovijo slovensko repuliko po sovjetskem vzoru. K temu splošnemu načrtu je sodil osamljeni načrt iz izoliranega Zgornjega Posočja, kjer naj bi teroristi napadli Duceja ob njegovem obisku v Kobaridu.
Na začetku razprave pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Doktor agronomije Anton Ščuka, ki so ga prvega poklicali na zagovor, je ovrgel vse tisto, kar je izpovedal med preiskavo, kot tudi svoje prostovoljno poročilo, ki je tej sledilo, češ da je vse brez prave osnove, kajti vse je bilo iz njega izsiljeno. Kdo ve, ali je hotel v skrajnem trenutku rešiti svojo čast, ali se je znašel v škripcih zaradi groženj in obljub s strani zaprtih tovarišev. Dejstvo je, da je mož, ki je s tako vnemo prestopil na stran preiskovalcev in šel tako daleč, da je zatajil celo svoje slovenstvo, kar naenkrat zno-
va našel lojalnost do svojih sonarodnjakov. Obtožbe, ki jih je navedel proti Stanku, je ocenil »za laži, kot tudi sve ostalo«. Prizadeti pa, ki je še manj govoril kot na preiskavi, je ob tej priliki — kot je zabeležil kronist iz Piccola, da bi malo začinil svoje poročilo — pokazal svojevrsten zanos, kot bi bil hotel opravičiti svojo vodilno vlogo. Tudi ostali intelektualci so bili bolj molčeči in prizadeti.
Nasprotno pa je Tomasi Giuseppe, sicer ne posebno zgovoren človek tokrat govoril kot bi ga navil. Kot je jasno in glasno povedal, mu je bilo veliko do tega, da bi poudaril razliko med svojimi tovariši in med intelektualci in je — še zmeraj v pogovoru s podjetnim dopisnikom časopisa II Pic-colo — improviziral pravcato »politično-socialno predavanje o tem, kakšne so razlike v težnjah in idejah med slovanskimi iredentisti in slovanskimi komunisti«. Predsednik ga je z odločno kretnjo prekinil in opozoril, naj omenjeni izraz o jugoslovanskem iredentizmu čim manj uporablja v tako svojstvenem smislu in v takem mestu kot je Trst; publika ga je nagradila z dolgim aplavzom. Pino je počakal, da je v dvorani spet nastopila tišina in prevzel vso odgovornost za prevoz orožja in municije na svoja ramena. Povedal je, da je material prevzel od moža imenovanega Bobek iz Ilirske Bistrice in ga zato skril v neki kraški jami, da ga ne bi nacionalisti, zavedajoč se, da je njihov položaj v očeh javnega mnenja čedalje slabši, uporabili proti svojim nasprotnikom namesto bolj običajnega prepričevanja in propagande.
Podoba omenjenega Bobka se je izkazala za še bolj nejasno kot Sčukova. Potem ko so ga bili pred leti izpustili iz reških zaporov, je ponudil upravi jetnišnice svoje usluge tajnega obveščevalca. Mislil si je, da bi pod plaščem omenjene uslužnosti laže prikril svojo vohunsko dejavnost pri
jugoslovanski vojski, ki jo je oskrboval z informacijami o vojaških premikih na področju Snežnika in celo iz Afrike. Hkrati pa bi mu ta služba olajšala vlogo posrednika med teroristi z onstran meje in Pinom Tomažičem, kateremu je bil uspel izročiti vojni material. Ko mu je neki višji desetar vojaške posadke v Ilirski Bistrici stopil na prste in ga nato poklical na zagovor, češ kaj neki se suče med kasarnami, mu je Bobek razkril svoj dogovor z reško piolicijo in mu predlagal, da bi se njegov resor razširil tudi na garnizijo tega področja. Višji desetar, ki se je bil poprej posvetoval s komandantom, se je pretvarjal kot da mu zaupa, a hkrati naročil, naj nadzorujejo sleherni njegov korak. Zalotili so ga med pripravami zarote skupaj z edinimi tremi Italijani, id so se pozneje znašli na procesu: en vojak in dva komunista iz Milj pri Trstu. Preden se je predal karabinjerjem, ki so ga prišli aretirat, je Bobek vrgel skozi okno šop listov z navodili za ljubljanske teroriste, dajal znamenja domačim, naj skočijo ponje in jih uničijo. Toda agenti so bili urnejši. In tako so polagoma prišli na vrsto še ostali osumljenci.
Obtožence so razdelili na tri skupine, a v svoji obtožnici jih je državni tožilec Fallace spravil vse na skupni imenovalec v prispodobi, ki jo je poslušalstvo celo sprejelo in ki je podkurila novinarje, da so jo brž razpečali: »ta nagnusni klobčič človeških reptilov, ki se v senci in blatu plazijo tostran in onstran meje«.
Javni tožilec je uporabil ves svoj kolorit in retoriko tudi ko je zavračal obrambo mirenskega katoličana: »Obtoženi Vuk,« je vzkliknil, »ne samo da je pripadnik omenjene organizacije, hkrati je tudi slab privrženec Kristusa, tistega Kristusa, ki je zaničljivo odklonil časti, tistega Kristusa, ki je zaničljivo odklonil sleherno napihnjenost in raje postal kralj žalosti, kralj Kalvarije, kralj križa.«
Po statistikah Trgovinske zbornice
Še vedno zaskrbljujoča slika tržaške stvarnosti
Nadebudni poganjki iz korenin večstoletne delovne tradicije
V nabrežinski kamnoseški delavnici pojejo kladiva v mladih rokah tečajnikov SDZPI
Pokrajinski statistični urad pri Tržaški trgovinski zbornici je obdelal podatke za mesec januar 1987 o številu prebivalstva ter o prirastkih oziroma primanjkljajih v kmetijstvu, industriji, trgovskem sektorju, turizmu, prevozništvu, delovni ponudbi, številu delavcev v dopolnilni blagajni ipd. Prebivalcev v šestih občinah tržaške pokrajine je bilo meseca januarja letos 269.652 (to je 2.418 prebivalcev manj kot januarja 1986). V tržaški občini pa je statistični urad zabeležil 238.802 prebivalca — lani jih je bilo 241.132.
V demografskem gibanju je torej opazen »deficit« 298 enot. Letošnjega januarja se je namreč rodilo komaj 126 ljudi, umrlo pa jih je 424.
Na področju železarske industrije je škedenjska livarna Terni zabeležila porast v proizvodnji litega železa. V začetku letošnjega leta je namreč povečala svojo proizvodnjo za 1,3 odstotka. Kar pa zadeva zaposlitev v indus-
Sporočilo dolinske občinske uprave
Alpinci v Glinščici
Vojaško poveljstvo je ugodilo prošnji občine Dolina in poslalo v Dolino Glinščice skupino vojakov brigade Alpina Julia. Vojaki, ki jim poveljuje major Sibilla, bodo opravili nekatera vzdrževalna dela na stezah ob vhodu v dolino.
Za napovedano Odprto mejo, ki bo jutri in v nedeljo, vlada precejšnje zanimanje, zato naj ponovimo, da bo oba dneva meja odprta od 8. do 18. ure ter da bo v nedeljo v Botaču ob 15. uri prvi koncert godb na pihala iz Doline in Ricmanj.
Gostinski delavci sežanske občine zagotavljajo, da bo na Beki poskrbljeno za dobro okrepčilo.
trijskem sektorju, je statistični urad ugotovil, da se je število delavcev znižalo za 253 enot (to je za 2,1 odstotka). Decembra 1986 je bilo zaposlenih 38 ljudi več kot januarja letos.
Tudi turistična dejavnost v naši pokrajini je zabeležila rahlo nazadovanje. Januarja lani je namreč naše kraje obiskalo 19,6 odstotka italijanskih izletnikov in 6,3 odstotka tujih turistov več kot letos.
Kar zadeva delovno silo, je statistični urad ugotovil, da je bilo januarja letos zaposlenih 85.278 oseb, to je 0,3 odstotka manj kot na začetku lanskega leta. Podrobnejša raziskava o porazdelitvi delovne sile v raznih ekonomskih sektorjih je pokazala, da je 19.220 enot (22,5 odstotka) zaposlenih v trgovskem in storitvenem sektorju, 28.597 (33,5 odstotka) v industriji, 27.074 ljudi (31,8 odst.) pa dela v javnem sektorju. Ostalih 12,2 odstotka (10.387 enot) pa je porazdeljenih med obrtniki, kmetovalci, uslužbenci v bančnih zavodih, zavarovalnicah ipd.
Seznam brezposelnih je januarja letos štel 6.790 oseb, kar pomeni 8,3 odstotka (7.404 ljudi) manj kot na začetku lanskega leta. Kljub temu pa se je od decembra 1986 do januarja 1987 število brezposelnih spet nekoliko povišalo, točneje za 147 enot, torej za 2,2 odstotka.
Dopolnilna blagajna je na začetku letošnjega leta pooblastila redne in izredne posege za skupnih 70.401 uro (to je 70.819 manj kot lani) v obrtnih industrijah, 13.547 ur (11.415 manj kot januarja lani) v gradbenem sektorju, 7.615 ur (torej 6.263 ur več) pa je posvetila drugim ekonomskih dejavnostim.
Življenjski stroški so se v primerjavi z januarjem lanskega leta povišali za 4,1 odstotka. Od decembra lani do januarja letos so se stroški povišali še za dodatnih 0,6 odstotka.
V kamnoseški delavnici podjetja Radovič nasproti osnovne šole v Nabrežini spet pojejo kladiva. Pa ne zato, ker bi podjetje v njej obnovilo svojo dejavnost. Že več let se ukvarja izključno s kamnolomom in prodaja neobdelan kamen. Kladiva pojejo zdaj v rokah mladih fantov, ki obiskujejo dveletni tečaj Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje iz-kamnoseštva.
»Na prste bi lahko prešteli ljudi, ki v teh krajih znajo klesati kamen. In vendar je še do nedavnega bila to ena glavnih dejavnosti v Nabrežini in drugih kraških vaseh, pa tudi danes je povpraševanje po kamnosekih precejšnje.« Tako nam je povedal upokojeni nabrežinski kamnosek Emil Gabrovec, ko smo ga srečali sredi oživljene Ra-dovičeve delavnice. Pod njegovim veščim očesom se tu tečajniki — vseh je osem — dva dni na teden spoprijemajo s kamnitimi gmotami. A to je le praktični del tečaja, saj mlada osmerica hodi trikrat na teden v Trst, in si-
cer v Dijaški dom, kjer sledi predavanjem iz risanja in tehnologije ter iz splošne kulture in matematike.
»Program smo morali v glavnem sestaviti sami,« nam je povedal arh. Ivo Pertot, ki predava tehnične predmete. »Takšnih tečajev tu v bližini ni, nekaj pa nam je priskočila na pomoč Srednja gradbena šola iz Ljubljane, na kateri deluje tudi oddelek za kamnoseke. K sreči se v naših krajih še vedno lahko opiramo na bogato kamnoseško tradicijo, ki ni povsem zamrla. To tudi v jezikovnem oziru, saj se je kamnoseško izrazje do danes med krajani v glavnem še ohranilo.«
Pri risanju se tečajniki uče od zahtevnih projekcij, kot je perspektiva, do grafičnih efektov, kot je senčenje; spoznavajo osnove oblikovanja, enostavne arhitektonske elemente, prostoročno risanje in skiciranje elementov na terenu ter njihovo izrisavanje v ri-salnici. Program iz tehnologije obsega spoznavanje vrst in lastnosti kamna, teoretske elemente o površinski obde-
ja in še marsikaj. »Program je elastičen; skušamo ga prilagoditi tečajnikom, njihovim zmožnostim in nagnjenjem,« nam je pojasnil arh. Pertot.
Kaj pa predavanja iz splošne kulture in matematike? »Pri splošni kulturi se učimo slovenščine, italijanščine in državljanske vzgoje,« odgovori Marjan Guštinčič iz Križa. »Vse to nas uči prof. Franka Žerjal, medtem ko matematiko, se pravi praktično aritmetiko m geometrijo, poučuje prof. Magda Švara.«
Zanimivo je, da med tečajniki ni nikogar iz Nabrežine, čeprav so nabrežinski kamnoseki nekoč sloveli daleč naokrog. Na tečaj prihajata brata Marko in Boris Rebula iz Slivnega, že omenjeni Marjan Guštinčič in Igor Tence iz Križa, Erik Cingerle s Konto-vela, Igor Škabar in Peter Križman iz Repna ter Peter Kozina iz Doline. Star ri so od 15. do 17. leta, kar pomeni, da so še do nedavnega sedeli v klopeh nižje srednje šole. Brez slepomišenja povejo, da so se na tečaj vpisali predvsem zato, ker niso dobili zaposlitve. Mnogi so nam celo zaupali, da so na začetku prihajali na lekcije brez pravega prepričanja. S časom pa so spoznali, da jim tečaj nudi marsikaj koristnega in resno osnovo za zanimiv poklic, tako da ga zdaj radi obiskujejo. »Pa tudi življenje v družbi vrstnikov nekaj k temu prispeva,« pripomni arh. Pertot.
Kot rečeno, je tečaj dveleten. Prvi letnik se je pričel lanskega 1. oktobra in se bo predvidoma končal konec junija. Diplomo bodo tečajniki dobili prihodnje leto, če bodo uspešno opravili zaključni izpit. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje pa zaenkrat ne namerava ponoviti tečaja. »Če bo zanimanje veliko, bi najbrž bilo treba pomisliti na pravo kamnoseško šolo,« nam je pojasnila ravnateljica Tamara Blažina.
Na sliki: kamnosek Emil Gabrovec nadzoruje delo svojih gojencev.
Zanimiva razprava v KD Prešeren v Boljuncu
Kako reševati dileme kulturnega delovanja med miti preteklosti in kritično sedanjostjo
V sredo se je v prostorih KD France Prešeren nadaljevala Razprava o vlogi kulturnih društev danes, na kateri so kot gostje sodelovali predsednik ZSKD Ace Mermolja, predsednik kulturne komisije pri SKGZ Filibert Be-nedetič ter ravnatelj SLORI in sociolog Darko Bratina. Z razliko od prejšnjega takega srečanja, ki ga je bo-Ijunsko kulturno društvo pred petnajstimi dnevi priredilo v prvi vrsti za svoje odbornike, je bila tokrat razprava namenjena prav vsem kulturnim društvom dolinske občine. Vabilu pa so se odzvali le odborniki KD Valentin Vodnik iz Doline in predstavnik KD Tabor z Opčin.
Razpravo je uvedel Edi Zobec, predsednik KD France Prešeren, ki je na kratko povzel glavne misli prejšnjega srečanja in ponovno zastavil vprašanja o načinu usklajevanja tradicije s potrebami današnjega časa, o spremembah ciljev in vloge kulturnega dela, o mejah odpiranja italijanski stvarnosti ter o načinu sodelovanja z drugimi kulturnimi društvi.
Prvi je spregovoril Filibert Benede-tič, ki je v svojem posegu naglasil vedno večjo potrebo po širšem posvetu o kulturi, ki naj bi ga priredila zamejska krovna organizacija. Dodal je še misli o nujnosti čim bolj »poklicnega« pristopa do še tako tradicionalnih in ljubiteljskih pobud, ki bodo odslej lahko učinkovite le na podlagi temeljitega načrtovanja. Darko Bratina je v svojem posegu poudaril predvsem vzgojno—informativno vlogo kulturnega dela, saj se jasno kaže potreba po vedno bolj razvejanem znanju, ki bo edino lahko jamčilo vzporednost kulturnega razvoja z napredkom. S tem v zvezi je predlagal zamisel o »potujoči poljudni univerzi«, sredstvu, ki bi tako kulturnim delavcem kot organizatorjem sproti nudilo potrebne informacije in s tem pripomoglo k ustvarjanju novih strokovnih kadrov.
Na vrsti je bil nato Ace Mermolja. Skušal je odgovoriti predvsem na vprašanje o usklajevanju tradicije z inovativnostjo. Poudaril je, da se v resnici znajdemo na važni prelomnici: svet, v katerem sami živimo, nam podira mite, ki so dolgo časa uravnavali naše življenje. Zmanjkala nam je torej rdeča nit in prisiljeni smo iskati nove oblike, predvsem pa nove vsebine. Prav zato moramo postati vedno bolj pozorni pri načrtovanju in ponujanju svojega dela.
Razvila se je nato razprava, pri kateri so dokaj aktivno sodelovali skoraj vsi prisotni. Na dan so prišli tako praktični, vsakdanji problemi reševa-
lIliB
določenih situacij
društvih
tovanju daljnoročnega kulturnega
programa, (dam)
Na sliki: srečanje v prostorih KD Prešeren v Boljuncu.
Rubbia povabil slovenske predstavnike na sestanek
Predsednik družbe »Sincrotrone Trieste« prof. Carlo Rubbia je povabil nekatere predstavnike tržaških Slovencev na sestanek, do katerega naj bi prišlo 21. aprila med 17. in 18. uro. Vabljeni so predsedniki Kraške gorske skupnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Koordinacijskega združenja kraških vasi, rajonskega sveta za Vzhodni Kras in Kmečke zveze.
Vabila je v Rubbiovem imenu poslal podpredsednik družbe »Sincrotrone Trieste« Fulvio Anzellotti, ki je sicer tudi izredni komisar Raziskovalnega območja. V njih ni naveden dnevni red sestanka, zelo verjetno pa bo na njem govor o ustanovitvi posebnega odbora, ki naj bi prispeval k čim bolj harmonični vključitvi sinhrotrona v naravno in človeško okolje pri Bazovici, kjer naj bi ga pač zgradili. V odboru bi moralo biti zastopano krajevno prebivalstvo. Gre za predlog, ki ga je Rubbia podal slovenskim predstavnikom, ko se je z njimi sestal na začetku februarja na Opčinah. Goriški nobelovec je ta predlog ponovil tudi na tiskovni konferenci, ki jo je priredil 23. marca ob svojem zadnjem prihodu v Trst.
Pod Montebellom danes začetek tradicionalnega Motor Showa
Danes opoldne se bo na razstavišču pod Montebellom že sedmič zapovrstjo začel tradicionalni Motor Show, specializirana prireditev z razstavo vsega, kar sodi v svet motorjev; ne samo najnovejših tehničnih dosežkov s tega področja, pač pa tudi dragocenih "starčkov", pološčenih starih avtomobilov in kromastih motorjev.
Za razliko od prejšnjih izdaj Motor Showa, ga letos ni priredila Velesejem-ska ustanova, pač pa je organizacijo zaupala zasebnikom, in sicer podjetjema Progetto Sportivo in Vivai Busa Team. Program štiridnevnih prireditev je letos še posebno bogat: od športnih tekmovanj v minikrosu na prsteni stezi, pravega krosa, tako imenovanega go-pro, ki spominja na go-kart, in nedeljskega motorai-da, do natečajev, spektaklov in predavanj ter nekaterih novosti, ki jih bodo obiskovalci sami odkrili. Na razstavišče se bodo lahko podali že danes od 13.30 dalje.
Poleg Agnellija in De Ferre še de Incontrera
Verdi: KPI predlaga tretjega kandidata
Kriza v občinskem gledališču Verdi je tako huda, da hujša ne bi mogla biti. Da bi položaj premaknili z mrtve točke, do katere jo je privedel spor občinske večine glede imenovanja novega superintendanta (demokristjani predlagajo De Ferro, socialisti Agnellija), so komunisti predložili tretje ime. Gre za načelnika glasbenega odseka občinskega gledališča v Tržiču in priznanega ter uglednega glasbenega strokovnjaka Carla de Incontrere. Pobudo KPI sta uradno predstavila na včerajšnji tiskovni konferenci pokrajinski tajnik Ugo Poli in odgovorni za kulturo ter obveščanje Maurizio Pes-sato.
Poli se je zadeve lotil s splošnejšega političnega vidika in poudaril, da je Verdi na mrtvi točki zaradi strankarske logike, kjer je v pomanjkanju skupnih programskih smernic pomembna predvsem lotizacija »stolčkov«, ne glede na strokovnost imenovane osebe, ki naj bi bila odgovorna za javno upravljanje ustanove. Spomnil je, da je tudi občinska večina glasovala za resolucijo KPI, in torej sprejela prozoren način imenovanj, a se
sklepa še zdaleč ne drži. Kandidatura de Incontrere, ki je potrdil svojo razpoložljivost, ni strankarska, je poudaril Poli, ampak sledi povsem samoumevnemu načelu, da mora javno mesto kriti sposobna in izkušena osebnost, ki uživa splošen ugled. Tajnik tržaške federacije KPI je nadalje odklonil predlog župana Staffierija o referendumu in ostro obsodil njegovo izjavo, češ da bo odgovornost za nadaljnje zavlačevanje, v primeru da bi glasovalo za tretjega kandidata, nosilo osebje. Pri tem je Poli še spomnil, da je delegacija KPI že pred enim mesecem predlagala imenovanje Carla de Incontrere, in sicer prav Staffieriju kot predsedniku upravnega sveta gledališča. Toda očitno predlog ni padel na plodna tla.
Pessato je podrobneje obravnaval vprašanje imenovanj in preureditve Verdijevih prostorov. Glede slednje je ugotovil, da je uprava gledališča v veliki zamudi in da še ni sprejela splošnega preureditvenega načrta, čeprav je Sklad za Trst že izrazil svojo finančno razpoložljivost. Ob tem ostaja tudi
odprto vprašanje, kaj bo z operno dejavnostjo v času, ko bo gledališče zaprto zaradi del. Tudi v tem pogledu je torej potrebno čimprejšnje imenovanje sposobnega in učinkovitega superintendanta. Pessato dvomi o Agnellijevi glasbeni in upraviteljski izkušenosti (če izvzamemo njegovo »počitniško« županovanje), poleg tega pa socialistični predstavnik ne uživa podpore celotnega odbora. O De Fer-rovi kandidaturi pa je Pessato ugotovil, da je zelo dvoumna, saj je dosedanji superintendant že pred dvema letoma oddal ostavko. V zvezi s tem je občinski odbor ravnal nadvse nekorektno, saj ostavke ni sprejel, pa tudi ne zavrnil, tako da prihaja sedanja De Ferrova kandidatura pravzaprav iz »sveta strahov«. Tudi Pessato je poudaril, da de Incontrera ni človek KPI, ampak le sposoben strokovnjak. Od včeraj so torej uradne kandidature za mesto superintendanta tri, je poudaril Pessato, zato bo nesprejemljivo in skrajno neodgovorno, če bo občinska večina še nadalje zavlačevala rešitev krize in jo morebiti preložila na čas po volitvah, očitno na jesen.
Seja zgoniške SSk
Odbor sekcije Slovenske skupnosti zgoniške občine se je sestal na redni mesečni seji in obravnaval razne probleme krajevnega značaja. Največ pozornosti - je rečeno v tiskovnem poročilu s seje - je posvetil kmetijskemu sektorju in najnujnejšim posegom na občinski ravni, ki bi jih sprejeli v kratkoročnem obdobju, po mnenju zainteresiranih domačih kmetovalcev, da se omilijo težave, ki tarejo razvoj te dejavnosti.
Padla je tudi pobuda, da se navežejo tesnejši stiki s stanovskima organizacijama kmetov Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev (Coldi-retti) za izmenjavo mnenj in informacij o aktualnih problemih kmetijstva pri nas.
Vincenzu Muccioliju izročili pečat Pokrajine
Med kratko svečanostjo v Palači Galatti je predsednik pokrajinske uprave Locchi izročil pečat Tržaške pokrajine Vincenzu Muccioliju, animatorju skupnosti v San Patrignanu, za njegovo neutrudno in visoko humanitarno delo v korist zasvojencem od mamil.
Včeraj v Tržaški knjigarni je o ponatisu spregovoril B. Pahor
Predstavitev Špangerjevega »Pričevanja«
V Tržaški knjigarni je bila včeraj popoldne predstavitev knjige Vekoslava Špangerja »Bazoviški spomenik -pričevanje«.
Gre za ponatis dela, ki je prvič izšlo leta 1965 ter izhaja, kot je v knjigi zapisano, ob 55. obletnici prvega velikega tržaškega procesa in ob 40. obletnici konca drugega svetovnega spopada, v počastitev spomina vseh, ki so se pogreznili v molk zato, da bi spregovorila svoboda.
Ponatis knjige je omogočila Hranilnica in posojilnica na Opčinah v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico. Uvodno besedo v knjigi je napisal profesor Boris Pahor, medtem ko je za opremo knjige poskrbel slikar Franko Vecchi-et. Na predstavitvi je o knjigi spregovoril Boris Pahor, ki je dejal, da je Spanger s svojimi skromnimi sredstvi, a učinkovitim pričevanjem približal tragedijo mladih ljudi, ki so se uprli fašističnemu genocidu in_ v tej borbi dali tudi svoje življenje. Šlo je, je dejal Pahor, za odločitev, ki je imela namen odgovoriti sovražniku ter pokazati svetu, kaj se je tukaj s slovenskim narodom dogajalo. Ravnatelj HPO Gantar je motiviral prisotnost denarne ustanove na področju kulture. Dejal je, da že statut Hranilnice določa, da je namen omenjenega zavoda izboljšati gospodarske in moralne pogoje članov in ljudi, za katere zavodi delujejo. Tej nalogi se bo HPO še naprej posvetila in dajala svojo pomoč takšnim in podobnim pobudam. O sami knjigi in o njeni opremi je spregovoril še Franko Vecchiet. Dejal je, da je njena notranjost rigorozna, da bi izgledala do-kumentaristično; vse fotografije so zbrane sredi knjige, ovitek knjige pa je v lepih pastelnih barvah, ki padajo bralcu oziroma kupcu takoj v oči. Izvod knjige, izkupiček katere bodo dodelili v dobrodelne namene, so nato poklonili hčerki Vekoslava Špangerja, ki je bila prisotna na predstavitvi.
N. L.
Novi katalog »II Pošto delle Fragole«
Razvejani stiki s skupinami iz Slovenije in Jugoslavije
Glasbeni koordinacijski center »II Pošto delle Fragole« deluje v prostorih bivše tržaške umobolnice že od leta 1983, v tem času pa je skupini nedvomno uspelo potrditi pomen svojega delovanja ne samo z glasbenega, ampak tudi s političnega, kulturnega in socialnega vidika.
Koordinacijski center, ki si je ob geslu »Prostor ni opredelitev« (Lo spa-zio non e opinione) od vsega začetka postavil za cilj novo, nekomercialno in vsem dostopno glasbeno in kulturno dejavnost v prid mladim, in kot sredstvo srečevanje in družabno življenje v Trstu in drugod, združuje trenutno nad dvajset skupin in glasbenikov. Kar je treba predvsem poudariti, pa je dejstvo, da ne gre samo za glasbenike iz Trsta in iz naše dežele, temveč tudi za skupine in posameznike iz Slovenije in Jugoslavije, saj so mladinska in glasbena gibanja iz sosednje republike že več let pove-
Turistična vozovnica za ogled jame pri Briščkih
Za dokaj skromno vsoto — 6 tisoč lir — si bodo tuji in domači izletniki lahko ogledali eno izmed naj lepših atrakcij našega Krasa, jamo pri Briščkih. Do Opčin se bodo turisti iz mestnega središča pripeljali s tramvajem, edinstvenim tovrstnim prevoznim sredstvom v Evropi, nato pa bodo svojo pot nadaljevali z avtobusom št. 45.
Seveda je takšna pot povsem običajna za vse tiste, ki leto za letom v velikem številu »romajo« v to znamenito kraško jamo. Novost pa je ta, da si je letos mogoče pri prodajnih točkah podjetja ACT in v vseh uradih Tržaške letoviščarske ustanove nabaviti posebno turistično vozovnico, ki nudi 25 odst. popusta za prevoz in za vstop v jamo pri Briščkih.
Zamisel za takšno turistično vozovnico so Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova, prevozno podjetje ACT in alpinistično društvo Societa alpina delle Giulie uresničili že lani. Ker se je pobuda izkazala za uspešno (prodali so okrog 1.300 vozovnic), so te organizacije sklenile, da s svojo dejavnostjo nadaljujejo. Največ turističnih vozovnic so prodali na tržaški železniški postaji; pokupili so jih turisti, ki so se v našem mestu ustavili le za kak dan in so tako
izkoristili svoj postanek v Trstu za ogled ene najznamenitejših kraških jam. »Listkov« so se poslužili tudi številni upokojenci.
Svojo zamisel so na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Tržaške letoviščarske ustanove na Gradu sv. Justa predstavili svetovalec ustanove Ernesto Zenga, predsednik ACT Paolo De Gavardo, Fabio Forti pa je spregovoril v imenu komisije za kraške jame pri organizaciji Societa alpina delle Giulie. Turistične vozovnice bodo naprodaj že ob koncu tega meseca. Za sedaj so sicer natisnili okrog dva tisoč »listkov«, če pa bo povpraševanje veliko, bodo naklado seveda zvišali.
Predstavniki treh ustanov so obenem poudarili, da bodo letos vozovnice še bolje reklamirali. Nekaj jih nameravajo prodati tudi tržaškim hotelom, ki bodo tako vključili ogled jame pri Briščkih med svoje turistične ponudbe.
Vozovnica ima obliko žepnega turističnega vodiča in navaja nekaj najosnovnejših podatkov o zgodovini openskega tramvaja, značilnostih sugestivne kraške jame in o naravnih lepotah našega Krasa.
zana 's centrom »II Pošto delle Fragole«.
Sodelovanje je sad prepričanja, da meja ne sme biti ločnica med mladimi, njihovo ustvarjalnostjo in potrebo po družabnem življenju. Z druge strani pa skuša Koordinacijski center ustvariti nov, drugačen stik med Trstom in Slovenijo, saj je skrajni čas, da naše mesto spozna, kakšne so številne nove ustvarjalne poti in alternativna gibanja v okviru slovenske kulture in mladinskega delovanja onstran meje.
Prav zato lahko najdemo v novem katalogu Glasbenega koordinacijskega centra »II Pošto delle Fragole« imena številnih slovenskih in jugoslovanskih ansamblov, glasbenikov, kantavtorjev, likovnikov in literarnih delavcev, izmed katerih je marsikateri že nastopil, prav v okviru pobud omenjenega centra, na kulturnih in glasbenih prireditvah v Trstu ali drugod po Italiji.
Novi katalog, ki predstavlja javnosti tržaške in jugoslovanske skupine, hoče biti predvsem pripomoček mladim organizatorjem glasbenih srečanj tostran in onstran meje. Sicer je to že druga tovrstna publikacija, saj je podoben katalog izšel že lani, pripomogel pa je k organizaciji številnih koncertov na Tržaškem, na Goriškem, v Sloveniji in celo v Benetkah in Milanu. Glasbeniki iz Trsta in iz Slovenije so nastopili skupaj s predstavniki likovnega laboratorija »P«, ki podobno kot koordinacijski center deluje v prostorih bivše psihiatrične bolnice in želi podpirati in vzpodbujati ustvarjalnost mladih, njihovo željo po družabnih stikih in po drugačni, odprtejši in bolj človeški družbi, ki bo končno izbrisala stare mržnje in predsodke v našem vse preveč zaprtem in včasih čudaškem obmejnem mestu.
SUZI PERTOT
Danes prva iz vrste prireditev ob 20. obletnici družbe Friulia
Danes ob 16. uri se s posebno prireditvijo v gledališču Rossetti odpira vrsta razčlenjenih manifestacij in pobud, ki si jih je deželna finančna družba Friulia Zamislila v počastitev letošnje 20-letnice svojega nastanka in delovanja.
V Rossettiju bo stekla beseda in slika o preteklosti družbe, uokvirjeni v gospodarsko zgodovino dežele Furlanije-Julijske krajine. Spored bo s kratkimi utrinki iz istočasnega vsedržavnega ekonomskega razvoja povezoval znani televizijski novinar Paolo Frajese, po uvodnem pozdravu tržaškega župana pa se bodo zvrstili naslednji govorniki: podpredsednik Friulie Pittoni, predsednik Za-non, Luigi Focolini, eden od kandidatov za posebne študijske štipendije, ki jih je družba razpisala ob svojem jubileju, direktor zavoda Censis Delay, predsednik deželne uprave Biasutti in še nekateri drugi protagonisti italijanskega politično-ekonomskega življenja;
S srečanjem na Občini končan obisk madžarske delegacije v FJK
Te dni je zaključila obisk v naši deželi in v Trstu madžarska gospodarska delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki ministrstva za gradbeništvo in javna dela in direktorji nekaterih največjih državnih podjetij s tega področja.
Na tržaški Občini so delegacijo sprejeli župan Staffieri, predsednik konzorcija Friulgiulia (ki je pred kratkim podpisala z Madžari pomembno kooperacijsko pogodbo) Variola, njegov pooblaščeni upravitelj Geppi in poddirektor Catta-rini. Madžarski gostje so pokazali veliko zanimanje za sodelovanje s Trstom in njegovim pristaniščem, saj preživljajo obdobje velike ekspanzije v mednarodni in zlasti zahodnoevropski prostor. Ta ekspanzija pa se ne nanaša samo na države, temveč tudi na dežele in na posamezna podjetja ter ustanove, s katerimi želijo Madžari navezati stike in sodelovanje.
Vodja delegacije, podminister Petrovaj, je ob koncu obiska dejal, da je bil le-ta koristen za poglobitev in izpopolnitev odnosov med Friulgiulio in madžarskim Kozepelutepito, še zlasti kar zadeva uresničevanje nedavno podpisanega sporazuma o ustanovitivi mešane družbe s področja gradbeništva in velikih civilnih del ter skupnega nastopanja na tretjih tržiščih.
V Boljuncu o transcendentalni meditaciji
Zdravje ni nič drugega kot uravnovešeno psihofizično stanje. Ko zbolimo, pomeni, da smo oskrunili, prelomili, kak naravni zakon.
Dan za dnem kopičimo strese in utrujenost, živimo s pretiranim in neprimernim ritmom življenja; prekomerno rabimo naše psihofizične zmogljivosti, ko se skušamo prilagoditi življenjskim spremembam in lahko nevarno vplivamo na naše mentalno in čustveno stanje. Spanje nam tedaj ne zadošča, utrujenost prekaša navadno odmerjene ure spanja, fiziološki procesi se spreminjajo in zbolimo. Dognano je, da vsaj 80 odst. bolezni odvisi od stresa, živčne utrujenosti, napetosti.
KD F. Prešeren bo priredilo drevi ob 20.30 v občinskem gledališču v Boljuncu razgovor o temi; »Živeti brez stresa in kako nam pri tem pomaga transcendentalna meditacija«. Predavala bosta zakonca dr. inž. Primož in dr. Barbara Škoberne. Od leta 1982 poučujeta TM in tokrat prvič prideta v Trst, da nam s slovensko besedo obrazložita to posebno tehniko.
Kdo bo novi predsednik industrijcev?
Odločitev dosedanjega predsednika pokrajinskega Združenja industrijcev Federica Pacorinija, da ne bo več kandidiral za to odgovorno mesto, postavlja sedaj pred organizacijo problem izbire naslednika. Volitve namreč niso neposredne, pač pa, kot je v tradiciji Confindustrie, potekajo prej posvetovanja, ki jih trije izbrani predstavniki organizacije opravijo med članstvom in tako določijo najustreznejše kandidate.
To nalogo so pri tržaškem združenju poverili častnemu predsedniku Marcel-lu Modianu, predstavniku gradbenikov in mladih industrijcev Giorgiu Tomaset-Uju ter sedanjemu podpredsedniku in predstavniku male in srednje industrije Robertu Verginelli. S tako izbiro je zagotovljena široka sektorska zastopanost, še posebno dobrodošla pri posvetovanjih z različnimi komponentami organizacije industrijcev. Tričlanski odbor bo svoje delo zaključil maja.
Mnenja o Garibaldijevem predlogu o globalni zaščiti
Slovenci že spet kamen spotike
Objava zakonskega predloga o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki ga je sestavil predsednik ožjega odbora senatne ustavne komisije socialistični senator Garibaldi, je sprožila v Trstu val večinoma protislovenskih reakcij. O »Garibaldijevem osnutku«, kot je bil predlog že poimenovan, so se razpisala sredstva javnega obveščanja in bolj ali manj jasno opredelile tukajšnje politične sile. Sinoči je bil o njem govor tudi v posebni oddaji tržaške zasebne televizijske postaje Teleguat-tro, v kateri so prišla, po novinarjevem uvodnem pojasnilu o »genezi« predloga, do izraza večinoma že znana mnenja nekaterih tržaških političnih predstavnikov.
Za listarskega župana Staffierija je Garibaldijev osnutek »nesprejemljiv, nepreviden in izven časa«, skratka, v osnutku je zbrano vse, kar je »najslabše od najslabšega«. Nič novega torej, če izvzamemo dejstvo, da je želel prvi občan »pojasnilo socialistov« o predlogu socialističnega senatorja.
V istem tonu je odgovarjal misovec Giacomelli. Tudi zanj je osnutek »najslabši«; dejal je, da je to v bistvu vladni osnutek, in pri tem očital nedoslednost strankam večine, ki v Rimu sprejemajo osnutek, v Trstu pa mu nasprotujejo.
Povsem drugačna sta bila odgovora pokrajinskega tajnika KPI Polija in
Znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ki se razvijajo v Trstu, bodo nudile zanimive možnosti dela tudi mladim Tržačanom. Primerno bi zatorej bilo, da bi z njimi bile dobro seznanjene tudi šole, ki mlade pripravljajo za poklic in jih še prej vanj usmerjajo. V ta namen sta se vodstvo Območja za znanstvene in tehnološke raziskave in tržaško šolsko skrbništvo dogovorila za vrsto informativnih pobud.
Prva bo na sporedu v ponedeljek, 13. aprila, in bo namenjena šolnikom. Le-ti so vabljeni, da se udeležijo srečanja s članom znanstvenega odbora za izdelavo tržaškega sinhrotrona prof. Renzom Roseiem in z odgovornim za biotehnološke programe pri Mednarodnem centru UNIDO za genetsko inženirstvo in biotehnologijo prof. Do-menicom Romeom. Srečanje bo v dvorani Baroncini na sedežu zavarovalne družbe Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8. Na njem bodo med drugim predstavili brošuro, v kateri sta na poljuden način obrazložena struktura in delovanje bodočega tržaškega sinhrot-
občinskega odbornika SSk Lokarja. Prvi je poudaril, da mora spremljati osnutek še dolga razprava. Konservativne sile hočejo z neupravičljivim alarmizmom prav to razpravo preprečiti. Lokar je poudaril, da predstavlja osnutek resno osnovo za nadaljnje delo, pri tem pa gre predvsem za poglobitev kulturne razprave med manjšino in večino.
Gost v študiju, pokrajinski tajnik PSI in tržaški podžupan Seghene, je
»Nesramno nam jo je zagodel ta čudni Garibaldijev pravnuk! Napiše ti zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine, a prepričan sem, da niti ne razlikuje med Slovenci in Slovani.« Tako je na sinočnji maniles-taciji svoje stranke proti Garibaldijevemu osnutku začel svoj poseg tržaški pokrajinski tajnik MSI Sergio Giacomelli, »lederal za Trst, Istro, Reko in Dalmacijo«, kot se po zadnjem tržaškem kongresu uradno imenuje.
Giacomelli je dejal, da stranke vladne večine v Trstu (ne v Rimu!) zdaj tekmujejo, katera se bo od osnutka bolj oddaljila. »A samo mi smo dosledni! Ne pozabite, da je podoben osnutek že predložila celo LpT prek svoje poslanke Bencove,« je vzkliknil.
ronskega svetlobnega generatorja. Naj pripomnimo, da je Raziskovalno območje dalo tiskati brošuro v italijanskem in slovenskem jeziku, zaradi česar pričakujemo, da bodo šolnikom na voljo tudi slovenski izvodi.
V kratkem bi moralo biti na sporedu tudi srečanje vseh tržaških dijakov z direktorjem izvedbenega načrta za tržaški sinhrotron prof. Massimom Cornacchio in z odgovornim za Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo prof. Arturom Falaschijem. Datum tega srečanja še ni določen, na njem pa bodo mladi lahko iz prve roke zvedeli, kakšne možnosti dela bosta nudila omenjena dva znanstveno-raziskovalna objekta.
■ Po srnjaku v Ljudskem vrtu še srnica v Ul. Muratori. Včeraj zjutraj jo je opazil eden od pešcev. Z rogovjem se je zapletla v mrežo in ji ni uspelo rešiti se železnega objema. Šele gasilci so živalico osvobodili in jo predali društvu lovcev, seveda z namenom, da jo le-ti izpustijo na svobodo.
ponovil stališče deželne svetovalske skupine PSI, ki ga objavljamo na 3. strani, pri tem pa pripomnil, da je sedanje reakcije »zanetila« krščanska demokracija, da bi zabila klin v volilno zavezništvo med Listo za Trst in socialisti in jim s tem preprečila izvolitev dveh parlamentarcev.
Gledalcu ni bilo dano izvedeti, kaj meni o tem Kij), ker njenih predstavnikov Teleguattro v sinočnji oddaji ni intervjuvala...
Federal je seveda potrdil odločno nasprotovanje MSI zaščiti Slovencev, medtem ko je deželni svetovalec Mo-relli analiziral tekst osnutka po členih in stopnjeval ogorčenje kamera-dov, zbranih v Časnikarskem krožku.
T Dne 7. t. m. nas je zapustila naša I draga
Ksenija Baru! por. Šušel
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporoča sestra Vida s sinovoma.
Trst, 10. aprila 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Luciana Frassinellija
Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, pevskemu zboru V. Mirk, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Anita in hčerka Rosella
Prosek, 10. aprila 1987
Znanstveno-raziskovalni Trst
• V V	v »1	VI	• !•* 1 •
isce stik s solniki m dijaki
Garibaldi plaši črnosrajčnike
Predstava in natečaj na temo miru
Gibanje »Mladi za združeni svet«, ki zajema razne kraje dežele Furlanije -Julijske krajine organizira v teh dneh v Trstu dve pomembni prireditvi: gledališki nastop na temo »Ljubiti ljubezen« in pa meddeželni fotografski natečaj.
Gledališka prireditev bo jutri, 11. aprila ob 21.15 v stolnici Sv. Justa. Nastopila bo gledališka skupina »Mladi za združeni svet«, ki bo s svojim nastopom zaključila prireditve ob Mednarodnem dnevu mladine.
Gibanje »Mladi za združeni svet« organizira v sodelovanju s kulturnimi krožki »Trentuno« iz Trenta, »II dialoge« iz Trsta in »La rete« iz Trevisa tudi meddeželni fotografski natečaj na temo »Fotografirati mir«.
Namen natečaja je ujeti v fotografski objektiv vse tiste trenutke našega življenja , ki težijo k uveljavljanju želje po miru pri nas in v svetu. Fotografije naj zajemajo misel v nas samih po miroljubnem sožitju in po miru v svetu.
Natečaj je namenjen fotografom profesionalcem in amaterjem, vpis v natečaj pa je brezplačen.
Kdor se želi udeležiti natečaja, ali pa hoče podrobnejše informacije o njem, naj se obrne na Gabrieleja Bas-sija, tel. 943975.
KD F. PREŠEREN - Boljunec
vabi na predavanje, ki bo danes, 10. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren na temo
Živeti brez stresa in kako nam pri tem pomaga transcendentalna
meditacija (TM)
Predavala bosta inž. Primož Škoberne in prof. Barbara Škoberne iz Ljubljane.
Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
V	umetnostni galeriji Krožka RAS,
Ul. S. Caterina 2, bodo v nedeljo, 12. t. m., odprli razstavo slikarja MAURA LIKARJA. Razstava bo trajala do 18. t. m.
V	umetnostni galeriji Al Bastione bodo jutri, 11. t. m., ob 18. uri odprli razstavo PONTEROSSO Roberta D'AM-BROSIJA. Razstava bo trajala do 24. aprila.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO. Otvoritev razstave je danes ob
18.30.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 10. t. m., ob 19.30 v Ljubljani (Drama) s predstavo SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA A. Millerja.
VERDI
Danes ob 20. uri (red H/C) bo na sporedu osma predstava de Banfieldove opere LJUBEZENSKA PISMA LORDA BYRONA (dirigent Spiros Argiris, režija Gianfranco Ventura) in IL CARILLON MAGICO (dirigent Luciano Rosada). V nedeljo ob 16. uri (red D) zadnja predstava.
Danes ob 18.15 bo v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) kritik Ruben Tedeschi spregovoril o operi Šostakoviča (zadnji na repertoarju) LADY MACBETH DEL DISTRETTO Dl MZENSK.
ROSSETTI
Danes, 10. t. m., ob 16. uri: FRIULIA -ŽE 20 LET GRADIMO PRIHODNOST.
Jutri, 11. t. m., ob 21. uri: MODNA REVIJA - FASHION in C.
■V nedeljo, 12. t. m., ob 9. uri: deželni INTERCLUB ACAT.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali tel. 827528 ob uri kosila.
Združenje Union s smučarskim klubom prireja naslednje izlete:
— zadnja nedelja na snegu, 12. t. m. v Šesto - Moso - Monte Elmo, tudi za nesmučarje v S. Candido.
~ za Veliko noč 19. - 20. aprila v kočo na Zoncolanu. Cena 52.000 lir -prevoz in polni penzion.
Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 - II. nad., vsak dan (razen sobote) od 17. do 19. ure. Tel. 61011.
Ženski odsek za Ricmanje - Log obvešča vse žene, ki se bodo udeležile izleta v Furlanijo v. nedeljo, 12. t. m„ da bo odhod autobusa iz Ricmanj - na Bardah ob 8. uri: iz Boljunca - na Gorici ob 8.10 in od Domja - pri DISPRAL ob 8.20. Prosimo točnost.
SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija:	ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
Danes, 10. t. m., ob 20.30 RED A - premierski jutri, 11. t. m„ ob 20.30 RED B - prva sobota v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri RED C - prva nedelja
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
včeraj - danes
Danes, PETEK, 10. aprila
TERENCIJ
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 18.44 - Dolžina dneva 13.15 - Luna vzide ob
14.45	in zatone ob 4.12.
Jutri, SOBOTA, 11. aprila
STANISLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 3.00 najnižja -23 cm, ob 8.31 najvišja 23 cm, ob
14.34	najnižja -40 cm, ob 21.04 najvišja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak-1010,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 92-odstotna, v jutranjih urah je padlo 2 mm dežja, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo De Paoli, Renato Budinich, Claudia Mansutti, Elizabeth Procentese, Christian Cingulin, Ele-na Pinat, Daniele Cechet.
UMRLI SO: 70-letna Italina Paolini vd. Davidson, 64-letna lolanda Creati, 53-let-ni Enrico Lavorino, 77-letna Amabile Buccini, 84-letna Carmela Crivici vd. Avigliano, 76-letni Raimondo Visintin, 75-letna Miranda Mihocic, 67-letna Bruna Ulcigrai, 63-letni Giuseppe Bertoli, 72-letna Bruna Petje, 68-letna Xenia Ba-rut, 83-letna Maria Angelini vd. Mondo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6., do sobote,
11. aprila 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Crimini del cuo-
re, kom., ZDA 1986, 105'; r. Bruce Be-resford, i. Diane Keaton, Jessica Lange in Sissy Spaček.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg. EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Mosguito Coast, dram., ZDA 1986, 117'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Helen Mirren. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Hot iee-ling, porn. □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Pantera rosa — il mistero Clouseau, ZDA
1983, r. Blake Edwards; i. Ted Wass, David Niven.
PENICE - 17.30, 22.15 Nessuna pleta, dram., ZDA 1986, 107'; r. Richard Pear-ce; i. Kim Basinger, Richard Gere. MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Golden girls, porn.,
□ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Gli aristogatti,
ris., Wolfgang Reitherman; 78'. ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 16.30, 21.30 Round midnight, dram., ZDA 1986, 130'; r. Bertrand Tavernier; i. Dexter Gordon, Francois Cluzet.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II co-lore dei soldi, kom., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
RADIO - 15.30, 21.30 Deep throat in America, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
KMEČKA
IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
sporoča, da bo v nizu oddaj, ki jih je televizijska postaja Telefriuli posnela v sodelovanju z našo hranilnico in posvetila domačim kmetovalcem in obrtnikom, danes, 10. t. m., ob 20._uri na sporedu oddaja REPORTAŽA, posvečena zajčji farmi Duška Miliča. Ponovili jo bodo v nedeljo, 12. t. m., ob 13.30.
Priporočamo ogled vsem, ki jim je pri srcu naša domača podjetnost.
šolske vesti
Izčrpane pokrajinske lestvice za poučevanje na slovenskih šolah. Tisti, ki do 30. t. m. dosežejo predpisani naslov, lahko prosijo za vključitev v izčrpane pokrajinske lestvice suplentov. Ponovno prošnjo morajo vložiti tudi tisti suplenti, ki imajo že mesto na šolah v tem šolskem letu in prihajajo iz izčrpanih pokrajinskih lestvic. Rok za predložitev prošnje zapade 30. t. m. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole, Ul. Filzi 8 - tel. 61193, v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure; v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Poklicni zavod J. Stefan obvešča starše, da bo roditeljski sestanek v ponedeljek, 13. t. m., po naslednjem vrstnem redu:
-	ob 15.30 1. A R-TV
-	ob 16. uri za vse ostale 1. in 2. razrede
-	ob 18. uri za vse 3., 4. in 5. razrede.
razna obvestila
V	nedeljo, 12. t. m., organizira PD Vipava pohod po poteh nanoške bitke. S trga v Vipavi bomo proti Abramovim na Nanos krenili ob 9. uri; tu bodo poleg žigov in značk na voljo tudi čaj in razglednice.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja danes, 10. t. m., ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, večer, posvečen problemom kislega dežja. Predavanju, ki ga je pripravil profesor Tartarotti z Univerze v Bernu, bo sledil oris stanja v Sloveniji, ki ga bo prikazal dr. Batič iz Ljubljane.
Zadruga Lonjer-Katinara sklicuje jutri, 11. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v društvenih prostorih v Lonjerju REDNI OBČNI ZBOR.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
-	na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
-	v Tolminu od 29. 6. do 15. 7. od 10. do 17. leta;
-	pri morju od 13. 7. do 25. 7. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III., tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Centrg Turistico Studentesco e Gio-vanile (Študentski in mladinski turistični center) obvešča svoje člane, da so na razpolago programi za študij jezikov v tujini za poletje '87.
Člani in vsi, ki so zainteresirani, se lahko oglasijo na sedežu Centra na Trgu Dalmazia 3/B za vsakršnb informacijo.
V	Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu - Peterlinova dvorana - bo v ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 podal velikonočno versko misel katinarski župnik A. ŽUŽEK, ki bo govoril na temo LJUBEZEN ZIDA - o človeških odnosih in medsebojni ljubezni.
Krožek V. ŠČEK - Ul. Machiavelli 22/11 - vabi v torek, 14. t. m., ob 18. uri na okroglo mizo: KAKŠNO GLEDALIŠČE IN ZA KOGA? Pogovor bodo uvedli Rafko Dolhar, Marija Ferletič, Saša Rudolf, Livij Valenčič in Vladimir Vremec.
Sindikalna Zveza upokojencev SPI-CGIL iz Škednja vabi vse člane in prijatelje na OBČNO SKUPŠČINO, ki bo danes, 10. t m., ob 16.30 na sedežu KD I. Grbec - Škednjska ulica, kjer se bo diskutiralo o predlogih za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev za upokojence in ostarele ljudi, ki jih bo sindikalna konfederacija CGIL izročila vladi.
SKD BARKOVLJE		GOSPODARSKO DRUŠTVO
priredi danes, 10. t. m., ob 20. uri v		NA KONTOVELU
društvenih prostorih v Ulici Cer-reto 12		vabi
		člane na
Potovanje po Kanadi z diapozitivi		87. REDNI OBČNI ZBOR
Prikazal jih bo priznani in pri-		jutri, 11. t. nj., ob 20. v prvem in
ljubljeni fotograf Mario Magajna.		ob 21. uri v drugem sklicanju.
Vabljeni!		V društvenih prostorih.
		
razne prireditve		mali oglasi
KD Rdeča zvezda vabi vse otroke na SKRIVNOSTNI, ČAROBNI POPOLDAN, ki bo v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujejo: domači otroški pevski zbor in čarovnika Romano in Mister Lee.
Kulturno društvo L Grbec - Skedenj
priredi FILMSKI MARATON ALJOŠE ŽERJALA. Jutri, 11. t. m.^ ob 20.30 vas vljudno vabimo na 1. VEČER FILMOV: Firence, Rižarna, Sentimentalno potovanje, Štiri zlata dekleta Krasa, Normandi-
iaj
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v ponedeljek, 13. t. m„ ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Taborniška organizacija RMV - Trst - Gorica vabi na predavanje.z diapozitivi KARAKORUM 86, ki bo v torek, 14. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Naš gost bo Duško Jelinčič. Vabljeni!
SZSO - veja volčičev in veveric vabi vse svoje najmlajše člane in voditelje na običajno velikonočno srečanje, ki bo na skavtskem sedežu, Ul. Risorta 3, jutri, 11. t. m., ob 15.30. Konec predviden za 18. uro.
KD Lipa vabi v sredo, 15. t. m., ob
20.30	v Bazoviški dom na koncert MPZ Primorec - Tabor. Vodi M. Šček.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom,
v sredo, 15. t. m., ob 20.30 gostuje dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro Damira Feigla LJUDSKI GLAS -BOŽJI GLAS. Režija D. Gorup. Na večeru sodeluje harmonikarski ansambel Mi-ramar pod vodstvom E. Zajec. Vabljeni!
PD Slovenec in kmetovalci iz Boršta in Zabrežca vabijo v sredo, 15. t. m., ob
20.30	v Srenjsko hišo v Boršt na predavanje inž. Darka Sedmaka na temo SANACIJA OLJKE PO POZEBI TER ZAŠČITA PRED ŠKODLJIVCI.
_________prispevki______________
Ob 9. obletnici smrti dragega moža Jakoba daruje žena Nada Kemperle 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V spomin na sestro Ano Marc vd. Racman daruje brat Nini 20.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici.
GOSTILNA išče ' kuharsko pomočnico. Delovne ure po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kuharska pomočnica«.
IŠČEM kuharico. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kras«.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481/30890.
URADNICA import-export z znanjem srbohrvaščine in angleščine išče zaposlitev. Tel. 818067.
KOCIJAN LADI - Dolina 147 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz knjigovodstva in trgovinstva. Tel. 416150.
PRODAM obleko za standardne plese. Velikost primerna za deklico 12 - 13 let. Tel. 231864.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali dve sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 229476 v večernih urah.
PRIMOTOR KLUB omogoča članom in prijateljem nakup s 30-odstotnim popustom motorja CAGIVA 125 Aletta, dobitka na nagradnem žrebanju. Ponudba ne velja za prodajalce motorjev ali podružnice. Informacije na tel. 763856 (zjutraj).
LJUBITELJI KONJ v vasi Beka - v okolici Kozine - oddajamo v najem hišo s hlevom ter 1 hektar terena za košnjo ali druge namene. Ugodno. Tel. 226445.
SPRETEN NATAKAR išče tudi 3-krat tedensko zaposlitev. Tel. 291169.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom.
IŠČEM profesorja ali študenta za popoldanske lekcije iz stenografije. Tel. 281920.
PRODAJAMO hišo pri Idriji z večjimi prostori za obrt. Kličite tel. 003861/341094.
PROTI IZPADANJU LAS preparati D-ERBE-VITANOVA. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
menjalnica
9. 4. 1987
Ameriški dolar............. 1287.—
Nemška marka ............. 710.—
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint.......... 627.—
Belgijski frank............... 33,30
Funt šterling.............. 2050.—
Irski šterling............. 1870.—
Danska krona............... 184.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 950.—
Japonski jen		8.30
Švicarski frank 		852,—
Avstrijski šiling		100.50
Norveška krona 		186,—
Švedska krona		200.—
Portugalski eskudo		8.50
Španska peseta		9.50
Avstralski dolar 		860,—
Debeli dinar		1.85
Drobni dinar		1.90
Bfll/B BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
PODRUŽNICA BDOD!
je prenovljena!
—	obnovili smo prodajne prostore;
—	racionalizirali smo servisno službo;
—	investirali smo, da tr nudimo boljše pogoje
PODRUŽNICA BDBB
na Čampu Marziu je bila prenovljena, da ti nudi boljše pogoje.
podružnica snan
Succursale di vendita: Ul. Čampo Marzio 12/18
Tel. 307030 — TRST
filmi na tv zaslonih
kinoateljc
UN RE PER OUATTRO REGINE — The King and four Oueens — Kralj in štiri kraljice, ZDA 1956.
Režija: Raoul Walsh. Igrajo: Clark Gable, Eleonor Parker. V soboto, 11. aprila, ob 11.10 na RAI 2.
UNA PALLOTTOLA PER ROV — High Sierra — Visoka Sierra, ZDA 1941.
Režija: Raoul VValsh. Igrajo: Humprey Bogart, Ida Lupino, Alan Curtis, Joan Leslie. V soboto, 11. aprila, ob 17.05 na RAI 3.
GLI AMANTI DELLA CITTA' SEPOLTA — Colorado Territory — Kolorado, ZDA 1949.
Režija: Raoul VValsh. Igrajo: Joel McCrea. Virginia Mayo. Henry Hull, Dorothy Malone. V soboto, 11. aprila, ob 23.35 na RAI 3.
Jutri nam italijanska televizija ponuja krajši niz filmov priznanega hollivvoodskega režiserja Raoula VVal-sha. Prvi bo, v jutranjih urah, na sporedu Vn re per quat-tro regine v originalu s podnaslovi, popoldan pa si bomo lahko ogledali na tretjem programu zgodbo o gangsterjih. Film se navezuje na usodo Johna Dillingerja (ubili so ga le sedem let pred snemanjem tega filma), nakazuje pa precejšnje novosti v zvrsti gangsterskih filmov: v središču nista več okruten in nečloveški zločinec ter njegov krvavi vzpon in padec, pač pa samotar, izobčenec, ki ohranja kanček srca in ljubezni v sebi. Nova figura človeškega zločinca se bo uveljavila v povojnih kriminalkah Johna Hustona (Huston je pravzaprav avtor priredbe znanega Burnettovega romana High Sierra za filmsko postavitev). Po brezhibnem in prepričljivem podajanju gangsterjevega lika izstopa Humprey Bogart, ki je v tem filmu odigral svojo prvo in nadvse uspelo vlogo.
V večernih urah bo na sporedu v vesternskem žanru predelana tema popoldanskega filma. Glavni junak Wes McOueen je inačica dobrega hudodelca, ki je zmožen velike in očiščujoče ljubezni, vendar je zaradi te zmožnosti žrtev izdaje in izneverjenja. Film je izredno zanimiv primer, kako se dober režiser lahko večkrat povrne na isto temo in ustvari nov, prepričljiv film v mejah drugega žanra.
MR. KLEIN — Gospod Klein, It.- Fr. 1976.
Režija: Joseph Losey. Igrajo: Alain Delon, Jeanne Mo-reau. V nedeljo, 12. aprila, ob 23.10 na Italia 1.
Ameriški režiser Losey je v Londonu, kamor je pribežal v petdesetih letih, v času McCarthyjevega lova na čarovnice, razvil svoj značilni čut za prodorno in realistično analizo večkrat neprosojnega okolja. Človeške usode se v njegovih filmih nerazumljivo prepletajo, iztek življenja je negotov. Razčiščenje te osnovne misli doseže višek v enem izmed zadnjih Loseyevih filmov: Mr. Klein se osredotoči na pritegujoči problem iskanja lastne identitete in na njegove za človeka uničujoče razsežnosti.
Za časa nacistične okupacije v Parizu dobi oderuh Klein od nekega Žida revijo, ki je naslovljena nanj. Klein se ni nikoli naročil na revijo, pa tudi Zid ni, vendar ga celotna zadeva nekoliko skrbi. Zato začne iskati človeka, ki mu je bila revija namenjena.
Ta učinkovita in vznemirljiva detektivka temelji na Kleinovi radovednosti, gledalec sam pa postane žrtev prav take radovednosti. Kamerino brezčutno beleženje dogajanja in očarljiva napetost ga prikleneta na televizijski zaslon še potem, ko se zave, da rešitve ni. Zelo pretresljivo poda lik razklanega Kleina protagonist Alain Delon.
PHENOMENA, It. 1985.
Režija: Dario Argento. Igrajo: Jennifer Connelly, Do-nald Pleasence, Daria Nicolodi. V torek, 14. aprila, ob 20.30 na Italia 1.
Po uspeli trilogiji groze Suspiria (1977), Interno (1979), Tenebre (1981) se je priznani italijanski režiser srhljivk in grozljivk lotil ambicioznega načrta, ki ga je zaposlil dve leti in je stal preko sedem milijard lir, saj se je režiser pri snemanju namenoma posluževal najnovejših tehničnih pripomočkov. V hitrem tempu si sledi preko štiristo petdeset posebnih efektov, dejanje spremlja obsesivna glasba s skladbami skupin Goblins, Iron Maiden, Motorhead. Zelo prepričljiva je igra protagonistke Jennifer Connelly.
Iz švičarskega dekliškega zavoda brez sledu izginejo nekatera dekleta. Po okoliških gozdovih se verjetno plazi ne-uravnovešenec, ki skrbno zakriva svoje zločine. Edino mlada Američanka z nadnaravnimi sposobnostmi in paralitični žuželkoslovec iščeta krivca okrutnih zločinov. Medtem pa se groza stopnjuje...
FURORE — The Grapes of VVrath — Bes, ZDA 1940.
Režija: John Ford. Igrajo: Henry Fonda, Jane Darwell, John Carradine, Charley Grapewin. V torek, 14. aprila, ob 23.45 na RAI 2.
Film o odisejadi družine Joad je menda ob vesternu Om-bre rosse najboljša stvaritev Johna Forda. Posnet v času Rooseveltovega New Deala, velja za manifest nove ameriške demokracije, ki se poteguje za odpravo socialnih krivic. Prirejen je po Steinbeckovem istoimenskem romanu, vendar odstopa od predloge v optimističnem zaključku, ki nakazuje upanja po veliki depresiji izčrpanega ljudstva.
Tom Joad se vrne domov v Oklahomo iz zapora, kjer je presedel več let zaradi umora. Ponovno vključevanje v družbo pa ni lahko: Joad je kmet in kriza hudo pesti poljedelce, poleg tega se mu izneveri še narava s hudo sušo. Tedaj Tom odloči: na star tovornjak bo spravil vse svoje
proizvodnje, vendar je njegov duh zelo podoben duhu ostalih Fordovih filmov: ustvarjanje mita o delavnem in zdravem ljudstvu, ki temelji na družini in je popolnoma predano ameriški stvari ter ohranja pustolovsko žilico prvih kolonizatorjev. Ni naključje, da drvenje Joadovega tovornjaka po prerijah spominja na noro vožnjo kočije v znamenitem Fordovem delu Ombre rosse (1-939). Zelo učinkovita je igra Henryja Fonde in Jane Darwell, ki sta za svoji vlogi prejela Oskarja.
STALKER, SZ 1979.
Režija: Andrej Tarkovski. Igrajo: Aleksandr Kajdanov-ski, Alisa Frejndlih, Anatolij Solonicin, Nikolaj Grinko. V četrtek, 16. aprila, ob 23.20 na Italia 1.
Znanstvenofantastična zgodba bratov Strugacki se v rokah Tarkovskega prelevi v razmišljanje o prelomih med resničnostjo, ki je večkrat za človeka nerazumljiva, in človekom samim. Stalker je človek, ki živi ob robu zapuščene industrijske cone, preživlja pa se tako, da ilegalno in na skrivaj vodi v prepovedano območje znanstvenike in radovedneže.
Film o človeški notranjosti, film razmišljanja in nedeja-nja, se v obliki metafore loteva človeka samega (Solaris 1972, Zrcalo 1974). Ritem je počasen, odlično ga podčrtuje izbira barv (prvi del je posnet v črno-beli tehniki, drugi del, na prepovedanem območju, je v barvah, vendar prevladujejo umerjeni toni: zelenkasti, rumenkasti, rjavi). V vsakem kadru se kaže iskanje po stilni dorečenosti, kot če bi režiser hotel z obliko potešiti razklanost prikazanih dvomov.
imetje in družino m krenili bodo proti zapadu.
Film sicer odstopa od bogatejše Fordove vestern
Pripravlja: Boris Devetak
DEAD OR ALIVE -
MAD, BAD AND DANGEROUS TO KNOW - LP
Novi look in čudni naslov tega zadnjega albuma so verjetno edina originalnost, ki jo ansambel Dead Or Alive posreduje poslušalcem in vedno manjšemu številu fansov.
Zdi se, vsaj na platnici, da je tudi pevec grupe Pete Burn »zašel« po sledovih bolj znanega Boya Georgea. Morda se kdo spominja pesmi You Spin Me Round, ki je menda ena izmed njihovih najreprezenta-tivnejših songov, no... podobno je sedaj: stil posameznih songov se ni bistveno spremenil, še vedno vztrajajo s kompjuterizirano glasbo, ne da bi iskali kaj novega, svežega, in se tako ponavljajo.
Še vedno so, vsaj po mojem mnenju, vse preveč prisotni bobni in razne drum machine, ki ne dosežejo svojega učinka, ker so si skoraj vse skladbe precej podobne. Edino izjemo predstavlja pesem Come In-side, ki se rahlo oddaljuje od monotonosti celotnega albuma.
Vsekakor bi se zaustavil še na agresivni Son of A Gun, ki dokazu-
X---------------------------*---------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: ....................................................
Naslov:.............................................................
Glasujem za:........................................................
Moj predlog:........................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
je, da so Dead Or Alive vse prej kot slabi glasbeniki. Vendar se je tudi tokrat izkazalo, da ni vse zlato, kar se sveti.
Ostale pesmi so: Brand New Lo-ver, Lil Save You AH My Kisses, Then There Was You, Something In My House, Hooked On Love, I Want You in Special Star.
Nove plošče
današnji televizijski in radijski sporedi
n ram
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika: Azienda Italia
11.00	Aktualnosti: Okrog nas 11.55 Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - flash
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Oddaja iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Mladinska oddaja: Pista! (2. del)
18.30	Nanizanka: Pika Nogavička - Izlet v naravo
19.00	Nanizanka: Aeroporto internazi-onale - Bugie tra fidanzati
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Gesti di Nazareth (4. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Dnevnik. Posebna oddaja
23.10	Dokumentarec: Mednarodna panorama - V svetu tišine
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	j
11.15	Informativna oddaja: Raziskava z videom
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -Una vincita al lotto
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativna oddaja: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Fraulein Doktor (akcij., It. 1969, r. Alberto Lattuada, i. Suzy Kendah, Giancarlo Gian-nini, Capucine, Silvia Monti)
As RAI 3_______________ |
12.10	Informativna oddaja: Od osnovne do srednje šole
12.40	Dokumentarec: Zemljepis danes
-	Valovi in obale
13.00	Informativna oddaja: Blago in moda - Znanje in kreativnost
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Informativna oddajai: Fifo diretto
-	Pomoč pri domačih nalogah
14.30	Šport: mednarodni teniški turnir (iz Barija)
16.30	Film: Luciano Serra pilota (pust., It. 1938, r. G. Alessandrini)
18.00	Risanka: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Sodobni umetniki - Roy Liechtenstein
20.05	Informativna oddaja: Ko je najstnik sam - Pot povratka
20.30	Gledališka predstava: Posvečeno Shakespearu - Henrik VI. (r. Jane Howell, i. Peter Benson, Brenda Blethyn, 2. del)
22.05	Dnevnik
22.10	Drama (2. del)
0.10 Dnevnik
0.35 Nad.: Ritorno a Brideshead
! Ir RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik: Tednik
11.00	Nadaljevanka: Sonce in sence (8. del španske nadaljevanke)
16.45	TV mozaik (pon.)
17.15	Poročila
17.20	Otroška oddaja: Makedonske ljudske pripovedke
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol -Izgubljeni fračji zaklad (9. del ameriške nan.)
18.15	Aktualna oddaja: Kidričevi nagrajeni '87
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Srce gorate dežele (2. del)
21.05	Dokumentarna serija: Po sledovih Slovencev v svetu - Ameriški Slovenci in 2. svetovna vojna
21.50	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Povračilo (dram., Avstral. 1986, r. Bill Bennett, i. David Ar-guo, Gia Carides, Lydia Miller, Brian Syron)
r]lP) TV Koper_____________.
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Z zasedanja delovne skupnosti Alpe Adria in izjava Mirana Potrča
TRST — Program tečajev Zavoda za poklicno izobraževanje TRST — Ansambel SSG vabljen na Sterijino pozorje
TRST — Razstava tržaškega mojstra Sormanija
TRST — Pausig v gal. Torbandena
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV novice
20.30	Opera: Valkira (Wagner, orkester Festivala iz Bayreutha, dir. Pierre Boulez)
22.00	TV Vsedanes
22.10	Opera (2. del)
[ M CANALE5_______________
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.50	Rubrika: In studio
8.10	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Dietro la porta chiusa (dram., ZDA 1948, r. Fritz Lang, i. Michael Redgrave)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.301 Colby
22.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.30 Nanizanka: 1.00 Mis-sione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I^giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Il padre di fa-miglia (kom., It. 1967, r. Nanny Loy, i. Nino Manfredi, Ugo To-gnazzi)
22.35 Filmski tednik
23.05 Film: Ransom, stato di emergenza per un ra-pimento (akcij., VB 1974, i. Sean Connery) 0.50 Nanizanka: Ironside
f|) ITALIA 1
8.20 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.45 Fantasi-landia
9.30 Film: In piena luce (krim., ZDA 1971, r. Robert Day)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in af-fitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanka: La časa nella prateria
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Licia dolce Licia
20.30	.Film: Fracchia la belva umana (kom., It. 1981, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Anna Maz-zamauro)
22.55 Športna oddaja: A tut-to campo
23.25	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA, Boston Celtics-Chicago
1.05	Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: Gašper - La cosa
14.00	Nadaljevanka: Happy End
15.00	Nanizanka: Signore e padrone
16.30	Risanke: Mimi, Gigi, Il fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Aloha Paradise
20.30	Film: La časa di Mary (srh., 1981, r. James Robertson, i. J^mes Ho-ughton, Albert Salmi)
22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Il momento della verita (dram., It. 1964, r. Francesco Rosi)
1.00 Nanizanka: Nero Wolf
i ^ TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, Il tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
19.45	Športna oddaja
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.45	Nanizanka: E la vita continua
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt, od Mont Blanca do prostega plezanja, mozaik; 13.20 Zbori; 13.40 Skice; 14.10 Naš jezik,
14.20	Ne prezrimol; 15.00 V svetu filma; 15.45 Postni govor; 16.00 Osebno;
17.10	Revija Primorska poje; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica Marjana Lipovška; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije;
13.30	Melodije; 14.05 Živalski karneval - zoološka fantazija za dva klavirja in orkester (Camille Saint-Saens); 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov;
18.15	Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val radia Koper; 14.30 Pesem tedna; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Moj lepi_ Rovinj; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Življenje živali; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 18.33 Jazz; 19.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.15 Nočni val z Marijo in Tončkom Bebcem.
Cesto med Jazbinami in Lečnikom bodo začeli graditi do septembra
Možnost tudi za napeljavo vode na Jazbine
Jutri v Gorici in Novi Gorici 15. dijaško srečanje DOSP
Predvidena udeležba 800 dijakov iz vse Primorske
V zelo kratkem roku bodo pričeli urejati odsek ceste med kočnikom in Jazbinami na območju števerjanske občine. S tem se bodo izboljšale prometne zveze med Gorico in Brdi. Gre za poseg, predviden in financiran z zakonom o izvajanju osimskega dogovora in za kar je predviden skupni strošek v znesku 1,5 milijarde lir. O načrtu smo že nekajkrat poročali. Zadnjič red približno enim letom, ko je je ila o tem razprava v goriškem pokrajinskem svetu in ko je bil tudi odobren načrt. Postopek pa je bil, kakor so pojasnili na zadnji seji pokrajinskega sveta, napačen. Pokrajinska uprava, oziroma pokrajinski svet si je prisvojil pristojnost, ki mu ni pripadala. Ker gre za objekt, ki je predviden in financiran z zakonom o izvajanju osimskega dogovora, je odobritev načrta in postopek za oddajo del ter druge zadeve v pristojnosti dežele. Pokrajina opravlja samo nekakšno vlogo posrednika.
Zato so o tem vprašanju ponovno razpravljali v pokrajinskem svetu.
Po formalni plati je stvar zdaj urejena in v zelo kratkem roku bo razpisana dražba in bodo tudi oddana dela. Zadnji rok za začetek del je namreč 7. september 1987. Do tega datuma mora biti opravljen tudi postopek za razlastitev oziroma zasego zemljišč.
Omenjeni rok nameravajo dosledno spoštovati, je bilo slišati na torkovi seji pokrajinskega sveta, kjer je bil obrazložen tudi finančni načrt. Od celotnega predvidenega stroška (1,5 milijarde lir) znaša izklicna cena za dela približno eno milijardo lir. Razlika je na razpolago za druge stroške (odplačilo zemljišč, morebitni poviški, razni stroški itd).
Med krajšo razpravo je načelnik svetovalske skupine KPI Silvino Po-letto predlagal, naj bi med izvajanjem del skušali rešiti tudi vprašanje povezave med goriškim in števerjanskim
vodovodnim omrežjem, s tem da bi Jazbinam dobavljali vodo preko kočnika in Gradiškute, kar bi nedvomno pomenilo znaten prihranek že pri sami investiciji kakor tudi kasneje med obratovanjem. Občinska uprava y Šte-verjanu namreč pripravlja načrt za dokončanje izgradnje vodovodnega omrežja na Jazbinah, kamor naj bi vodo pošiljali iz Števerjana. To je seveda povezano z velikimi režijskimi stroški, ker je treba vodo najprej potisniti na nadmorsko višino okrog 250 metrov, območje Jazbin pa je dobrih 150 metrov nižje. Z napovedanim pričetkom del za izgradnjo ceste med Jazbinami in kočnikom bi bilo mogoče vprašanje rešiti drugače, predvsem pa bolj gospodarno.
Pokrajinski odbornik za javna dela Edoardo Bressan je na seji izrazil razumevanje za predlog in njegovo osebno razpoložljivost v iskanju rešitve.
V Novi Gorici izvajajo še zadnje organizacijske priprave na tradicionalno, že petnajsto Dijaško obmejno srečanje Primorske - DOSP. Vsakoletna manifestacija, ki združuje primorske dijake, bo jutri, 11. aprila. Kot znano, se srečanje izmenično odvija po raznih krajih na Primorskem. Po precej letih bo tokrat ponovno v Gorici, ali bolje v obeh Goricah, saj se bo srečanje odvijalo tako na eni kot na drugi strani meje.
Organizator je Naravoslovni šolski center v Novi Gorici, vendar v pripravah sodelujejo tudi območna enota Zavoda za šolstvo Slovenije ter šole v Gorici, kjer se bodo odvijala nekatera tekmovanja. Predvidevajo, da se bo srečanja udeležilo okrog 800 dijakov slovenskih srednjih šol iz vse Primorske ter iz Trsta in Gorice. Med njimi bodo tudi dijaki italijanske narodnosti iz Trsta in Gorice.
Srečanje se bo pričelo ob 8.45 na stadionu v športnem parku in v telovadnici osnovne šole IX. korpusa v
Novi Gorici. Dopoldne se bodo nato odvijala športna in kulturna srečanja. Dijaki in dijakinje se bodo pomerili v odbojki, atletiki, namiznem tenisu, plavanju, teku in pohodu po ulicah obeh Goric. Kulturni program zajema sledeča srečanja: šolska glasila, literarni natečaj, likovne izdelke, okroglo mizo in razgovor mladinskih vodstev, računalništvo, glasbene in dramske predstavitve, kviz o Primožu Trubarju (ki ga bo ob 12. uri prenašal Radio Koper). V Kulturnem domu v Gorici se bo odvijalo tekmovanje v namiznem tenisu, plavanje bo v bazenu na Rojcah, v prostorih goriške šole pa bo tudi tekmovanje v računalništvu. Preostali program se bo odvijal v šolskem in športnem četverokotniku ob Erjavčevi ulici v Novi Gorici.
Ob 12. uri bo predstavnike šol sprejel predsednik novogoriške občinske skupščine. Rezultate bodo razglasili ob 15. uri, sledi podelitev priznanj, uro kasneje pa je predviden zaključek srečanja.
Ministrstvo dodelilo sejemski uvozni kontingent za Espomego
Ministrstvo za zunanjo trgovino je za letošnji mednarodni blagovni sejem Espomego, ki bo od 9. do 17. maja, sklenilo dodeliti poseben uvozni kontingent za blago, za uvoz katerega je sicer potrebno ministrsko dovoljenje. S tako odločitvijo je bil goriški sejemski prireditvi dejansko priznan mednarodni pomen.
Kakor izhaja iz tiskovnega poročila goriške Trgovinske zbornice, bodo kontingent za razne vrste blaga in posamezne kvote za razstavljavce določili pri Ministrstvu za zunanjo trgovino.
Razstavljavci morajo seveda predložiti prošnjo, in sicer preko Trgovinske zbornice, najkasneje do 19. maja letos. Predvidene so različne možnosti za uvoz blaga, in sicer: dokončni uvoz na sejmu razstavljenega blaga, uvoz blaga, ki je bilo kupljeno na podlagi na sejmu razstavljenih vzorcev bodisi s strani tujega proizvajalca ali razstavljavca, in uvoz blaga, izdelanega v tujini, ki je bilo kupljeno na podlagi vzorca, ki ga je na sejmu razstavilo italijansko podjetje.
Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu sejma, telefon (0481) 22177.
■ Na pobudo združenja MOVI in tr-žiške občine bo jutri in v nedeljo v Tržiču študijski posvet na temo Pravice in potrebe ostarelih in nepokretnih oseb. Posvetovanje bo v dvorani Pa-lazzetto Veneto jutri ob 15. uri, v nedeljo pa ob 9. uri.
Danes in jutri v Gorici pokrajinski kongres KD
V Gorici se danes pričenja 31. pokrajinski kongres Krščanske demokracije. Začel se bo drevi, ob 18.30 s poročilom pokrajinskega tajnika Gianfran-ca Criscija, nadaljeval pa se bo jutri in, predvidoma, tudi v nedeljo dopoldne.
Člane stranke bo na kongresu predstavljalo 216 delegatov. Največ jih je z območja Gorice (62), sledijo delegati območja Tržič—Ronke—Poljan (61), krajev na desni strani Soče (54) in krajev na levi strani Soče in Gradeža (39).
Na kongresu bodo izvolili tudi novo 36-člansko pokrajinsko vodstvo ter neposredno pokrajinskega tajnika. To funkcijo naj bi tudi v bodoče zaupali Gianfrancu Crisciju in je bil prav glede tega menda dosežen sporazum med predstavniki raznih struj. Prav tako je bil menda dosežen dogovor o sestavi pokrajinskega vodstva in bo predstavljena enotna lista "Linea De Mita".
Predvidoma se bo kongresa udeležil poslanec Mino Martinazzoli, načelnik skupine KD v poslanski zbornici.
Terzo te at v o nocoj v Verdiju
Ena naj solidne] ših goriških amaterskih gledaliških skupin, Terzo teatra (letos praznuje desetletnico delovanja) bo drevi ob 20.30 nastopila v Verdijevem gledališču z igro Josepha
Otta Kesselringa Arsenico e vecchi merletti. Režiser predstave je Mauro Fontanini. Za gledališke abonente so na razpolago vstopnice po znižani ceni.
Načrtovanje prostora in zaščita okolja
Danes in jutri se v sejni dvorani Trgovinske zbornice nadaljuje interdisciplinarni seminar o prostorskem načrtovanju, ki ga prireja sociološki inštitut ISIG v sodelovanju z inštitutoma za arhitekturo, urbanistiko in načrtovanje na univerzah v Trstu in Vidmu. Tokrat bo govor o zaščiti okolja in njeni povezavi s prostorskim načrtovanjem.
Dopoldne, od 9.30 do 13. ure, bodo poročali arh. Luciano Venier, inž. Dio-nisio Vianello in prof. Franco Mancu-so. Po vrsti bodo obravnavali zaščito okolja v deželnih prostorskih planih Furlanije-Julijske krajine, Veneta in avtonomne pokrajine Trento. Od 15. ure dalje bosta inž. Mario Nova in arh Ugo Baldini poročala o podobnih izkušnjah v Lombardiji in Emiliji-Ro-magni, ob 17. uri pa bo zaključna razprava. Jutri dopoldne s pričetkom ob 10.30 bo okrogla miza o deželnem urbanističnem planu glede na zaščito okolja.
Mladi so se razgovarjali o problemih pri delovanju
Kot smo že poročali, je Mladinski krožek v prejšnjih dneh praznoval 15 let delovanja. Ob tej priložnosti so sklicali predstavnike mladinskih odsekov in krožkov, ki delujejo na Goriškem in Tržaškem na razgovor o problemih v zvezi z mladinskim delovanjem danes.
Potek srečanja je pokazal, da doživlja mladinsko delovanje nekako krizno ali vsaj prehodno obdobje. Večina posegov je namreč pokazala, da mladi niso zadovoljni s tem, kar so doslej uresničili. Prizadevajo si, da bi vsebinsko obogatili svoje delovanje, v okviru katerega imajo še vedno največjo težo družabnost in plesi.
Glede tega pa se v marsikateri skupini postavljajo težave. Mnogi krožki so doživeli generacijske menjave članstva z vsemi problemi, ki se pri tem postavljajo. Mladi so danes kritični do lastnih organizacijskih struktur, ki se nekaterim zdijo preozke, drugim pa pomanjkljive. Večjo pozornost pa bodo morali vnaprej posvetiti predvsem ciljem in programom delovanja, da bo res odgovarjalo željam in potrebam čim širšega kroga mladih.
V Tržiču aretirali zvodnika in moža, ki je pretepel ženo
Težka nesreča v Ul. Diaz
Z dostavnim vozilom trčil v drevo
V Tržiču so te dni aretirali dve osebi zaradi povsem različnih prekrškov. Nekoliko razgibana je bila aretacije Claudia Del Nerija iz Škocjana ob Soči. Orožniki so bili že dalj časa pozorni nanj, ker naj bi se mož ukvarjal z izkoriščanjem prostitucije. Domnevnega zvodnika so orožniki pričakali pred American barorn v Tržiču, kamor je navadno zahajal. Čakati so morali dobre pol ure, naposled pa se je Del Neri res prikazal in so mu nataknili lisice ter ga pospremili v goriški zapor.
Prav tako v Tržiču so aretirali 64-letnega Maria De Marina. Že večkrat so se sosedje pritožili zaradi hrupa, ki ga je možakar povzročal ob družinskih prepirih z ženo, 62-letno Estello Zaez. Tokrat pa je bil De Marin nekoliko nasilnejši, saj je revico tako naklestil, da se je morala zateči v bolnišnico. Zdraviti se bo morala deset dni, nasilni mož pa bo kak dan (do sodne obravnave, ki bo predvidoma po hitrem postopku) počakal na hladnem.
Obsojen zaradi prepirov v družini
O prepirih v družinskem krogu je bil govor tudi na preturi v Gorici včeraj, ko se je pred pretorjem pojavil 43-letni Karlo Lavrenčič z dolgim spiskom obtožb. Mož, ki živi v Sovodnjah, naj bi večkrat žalil, grozil in zmerjal ženo ter mladoletni hčerki. Temu obnašanju naj bi po ženinem pričevanju bilo vzrok neupravičeno ljubosumje, pa tudi kak kozarec vina. Naposled naj bi moža prijavili, ko se je ob nekem izbruhu jeze ponovno spravil na ženo in na sosedo.
Spisek šestih obtožb se je zaradi amnestije in umika prijav nekoliko skrajšal. Za preostale prekrške je pre-tor Lavrenčiča obšodil na osem mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Na dvajset dni zapora in sto tisoč lir globe je bil prav tako včeraj obsojen Carmine Russo. Moža so zajeli orožniki z dolgim nožem (rezilo je merilo 9 centimetrov) in ga prijavili zaradi nedovoljene nošnje orožja.
Obvestilo prefekture
Goriška prefektura obvešča, da se prošnje za ureditev statusa bivanja in zaposlitve tujih državljanov na italijanskem ozemlju (rok zapade 27. aprila letos) v krajih, kjer ni uradov državne policije, lahko vložijo tudi na poveljstvih karabinjerjev.
Ureditev formalnosti določa zakon 943 z dne 30. 12. 1986.
Od dijakov trgovskega zavoda Žiga Zois smo s prošnjo za objavo prejeli sledeče pismo v zvezi z nekaterimi organizacijskimi nesporazumi ob dijaški menifestaciji. Kot smo poročali včeraj, je Slovenski medšolski dijaški odbor napovedal za danes stavko v zvezi z vprašanjem gradnje slovenskega šolskega centra. V okviru stavke bo ob 10. uri v Kulturnem domu javna debata, na katero so vabljeni dijaki, šolniki in drugi.
Pismo dijakov Žiga Zois se glasi:
V Primorskem dnevniku z dne 8. 4. 1987 smo dijaki slovenskih šol prebrali članek o zavrnitvi finansiranja načrta za gradnjo slovenskega šolskega središča v Gorici. Organizirali smo takoj skupen protest, ki naj bi nas združil v Kulturnem domu, kjer bi naslednji dan imeli zborovanje in debato. Kot domenjeno, smo se danes, v četrtek, zbrali pred šolo, a smo zvede-
Težja prometna nesreča se je zgodila včeraj zgodaj zjutraj v središčni Ulici Diaz, žrtev pa je 39-letni uslužbenec Franco Dose iz Gonarsa, Ul. Trieste 54. Trenutno je na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici zaradi večkratnega zloma leve noge in poškodb na prsnem košu.
Dose je z dostavnim vozilom — razvaža namreč mleko Tor.vis — silovito trčil v lipo, v neposredni bližini vojašnice finančne straže. V bližnji trgovini je namreč nameraval pustiti nekaj konfekcij mleka. Po dosedanjih ugotovitvah je pripeljal s Korza proti ploščadi Culiat. Menda je pri zavijanju proti trgovini, z zadnjim delom vozila oplazil najprej eno drevo, potem pa silovito trčil v naslednje. Voznik je težko ranjen ostal ujet v razbitinah
li, da sta bili stavka in debata prene-šeni na jutri, v petek. Res je, da je v sredo popoldne predstavnik naše šole dobil telefonski poziv, s katerim mu je bilo javljeno, da je stavka preneše-na na naslednji dan, a vsi drugi nismo vedeli nič.
Ob tej priložnosti se prisrčno zahvaljujemo tistim, ki so poskrbeli za to, da nas obvestijo pravočasno, kako naj se vedemo. Misel, ki se nam sedaj poraja, je: ali dijaki oddelka Žiga Zois res nismo vredni sodelovati pri odločanju oblike stavke? Saj bi mi stavkali!
S tem v zvezi smo odločili na skupnem zborovanju, ki smo ga imeli danes zjutraj, da se stavke udeležimo danes, v četrtek, medtem ko bo jutri reden pouk.
S spoštovanjem Dijaki DTTZ Žiga Zois
dostavnega vozila, od koder so ga osvobodili šele gasilci. Nesreča se je zgodila okrog pol šestih.
Zaradi večkratnega zloma leve noge in drugih poškodb je sprva kazalo, da bo potrebna amputacija, vendar so zdravniki sredi jutra izrekli nekoliko bolj optimistično prognozo. Dose bo ozdravel v treh mesecih, če ne bodo medtem nastopile težave.
Preiskavo o težki nesreči vodijo pri prometni policiji.
O radioaktivnosti eno leto po Černobilu
Danes popoldne s pričetkom ob 17.30 bo v pokrajinski sejni dvorani javna debata na temo »Černobil leto kasneje: kopičenje radioaktivnosti v ekosistemih v Gorici in naši deželi«. Prireja jo krožek Rinascita, govoril pa bo Pierluigi Nimis, profesor biologije na Univerzi v Trstu.
Prireditelji utemeljujejo pobudo s potrebo po jasnosti in večji informiranosti ljudi o tako žgočih vprašanjih. Javno mnenje je še pred nekaj dnevi ostalo zbegano ob polemiki med deželnim odbornikom za zdravstvo Ren-zullijem in Informacijskim odborom o radioaktivnosti glede prisotnosti radioaktivnega stroncija v naših krajih. Eno leto po jedrski katastrofi je torej čas, da se premosti konflikt molk—alarmizem in se pojasni dejansko stanje v zvezi s posledicami sevanja pri nas.
razstave
V	Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavlja akademska slikarka Stanislava Pudobska. Ogled do 11. aprila.
V	deželnem avditoriju je do 12. aprila odprta razstava ob 15-letnici delovanja goriške sekcije združenja Italia nostra.
pismo uredništvu
Organizacijski nesporazumi med dijaki
SKLAD
»MITJA ČUK«
vabi na
FOLLIES ’87
ZA VAS BODO ČARALI:
Van Veos Vikj Rosini Josita
GORICA - Kulturni dom V nedeljo, 12. aprila 1987, ob 18. uri
razne prireditve
Mladinski odsek KD Sovodnje priredi jutri, v soboto, 11. aprila, ob 20.30 mladinski ples v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop do zasedbe prostorov..
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Arsenico e vecchi merletti«. Gledališka predstava.
CORSO 17.30-22.00 »11 colore dei soldi«. VITTORIA 17.15-22.00 »Ultimo tango a Parigi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-21.00 »La storia uffi-ciale«.
EKCELSIOR
Nova Gorica in okolica
SOČA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Kronični samomorilec«.
Krmin
COMUNALE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Drevi nova premiera SSG
Anton Petje v monodrami P. Suskinda »Kontrabas«
(Foto Montenero)
v sodelovanju z Založbo Lipa
Julij Beltram
POMLAD V ISTRI
Istrsko okrožje cone B STO 1947 -1952
str. 353, lir 24.000
Pomlad v Istri daje oris dogodkov in razmer v nekdanji coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, oz. v Istrskem okrožju od leta 1947 do 1952, obdobje, v katerem se je oblikovala povsem nova družbena, politična, nacionalna in socialna podoba tega dela ozemlja. Avtor piše deloma v obliki spominov, deloma po zgodovinski metodi z uporabo in citiranjem virov.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Po dveh predpremierah, ki jih je vodstvu Slovenskega stalnega gledališča narekovala programska potreba in ki sta izvajalcu Antonu Petjeju omogočili preverjanje reakcije občinstva na nekaterih kritičnih prehodih drame, lahko mirno rečemo, da gre Kontrabas z nocojšnjo premiero v dolgo vrsto ponovitev. Delo mladega nemškega pisatelja Patricka SiisKinda, ki je ob svojem nastanku v hipu preplavilo ves nemško govoreči svet, uprizarjajo trenutno v sedemindvajsetih deželah. To pa je tudi povsem razumljivo, ko spoznamo, s kako preprostimi sredstvi spregovori avtor o stiski sodobnega človeka, zmeraj bolj osamljenega in zmeraj bolj zaprtega v svoje bivališče, pa naj bo to večje stanovanje ali manjša soba.
Kontrabasist razgrne pred nami svoje življenje, svoje ambicije, svoje stiske in neuspehe, svojo tesnobno samotnost. Marsikdaj zazvenijo njegove besede, ko da nam govori iz duše, zakaj nekaj tega kontrabasista je skoraj v vsakem od nas. Največkrat si tega seveda ne upamo priznati in pravimo kot SUskind: Ne mislite, da sem jaz tisti kontrabasist, jaz namreč igram klavir, sicer slabo, ampak klavir, kontrabas igra moj prijatelj.
Monodrama Kontrabas, ki doživlja velik uspeh tudi v knjižni obliki, je avtorjev prvenec, kateremu je pred dvema letoma sledil roman Vonj. Ko se je neznani avtor moral predstaviti, je o sebi zapisal:
AVTOR O SEBI
Rojen sem leta 1949 v Ambachu na Stemberškem jezeru in ne igram kontrabasa, ampak klavir. Od sedmega leta življenja je za mojo glasbeno izobrazbo skrbela gospodična Traudl Schulze iz Ambacha, to pa je pomenilo vežbanje del Huni prihajajo, Album za mladino in nekoliko sonat za klavir štiriročno Antona Diabellija. Z dvajsetim letom sem končal študij klavirja s Kuhlauovo sonatino in 1. stavkom Haydnove Simfonije z udarcem pavk.
Ker sem po očetu podedoval prekratko tetivo na petem prstu, od matere pa predolg drugi, tretji in četrti prst, sem se moral omejiti na spremljanje v akordih, in ko sem se odpovedal solistični karieri, sem se v zimskem semestru 1968 vpisal v študij novejše in nove zgodovine na Univerzi v Munchnu, ki sem ga še kar uspešno dokončal 1974. S seminarjem pri prof. Ludvigu Hammermayerju o Britanskih otokih med dvema vojnama in referatom o političnem in socialnem angažmaju Georgea Bernarda Shawa po 1918. Obenem sem, poleg drugega, delal v skladišču oddelka za pogodbe in patente podjetja Siemens, v dancing baru Pri zakletem Holandcu v kraju Berg am See in kot profesionalni namiznoteniški sparing-par-tner.
Od takrat delujem kot pisec krajših, neobjavljenih proznih tekstov in daljših, neekraniziranih scenarijev. Življenje si služim s tem poslednjim in s Pisanjem ekspozejev, ki jih, zaradi njihovega izrednega stila, televizijski uredniki težko odklanjajo.
Delo Kontrabas sem napisal leta 1980. V njem je — med marsičem drugim — govor o življenju človeka v njegovi mali sobi. Pri pisanju sem se moral nasloniti na lastno izkustvo, saj največji del svojega življenja prebitem v sobah, ki so vse manjše, v sobah, ki mi jih je vse težje zapustiti. No, upam, da bom nekega dne našel sobo, tako majceno in tako tesno prižeto obme, da bo, ko jo bom zapuščal, sama šla za mano.
V taki sobi bom potem poskusil napisati delo za dve osebi, katerega vsebina se bo odvijala v nekoliko sobah.
Patrick Siiskind
Razstava ob 80-letnici rojstva Srečka Vilharja
__________pismo uredništvo_____
Še o seminarju v Gorici
V ponedeljek, 6. aprila, so v hali koprske osrednje knjižnice odprli razstavo, posvečeno 80-letnici rojstva Srečka Vilharja borca, revolucionarja, kulturnoprosvetnega delavca ter bibliotekarja in dolgoletnega ravnatelja koprske knjižnice.
Razstava, ki bo na ogled do 25. aprila, skuša v kronološkem zaporedju prikazati Vilharjevo življenje in delo. Pri tem prednjači publicistika, ki je razdeljena po naslednjih temah: razprave in članki Srečka Vilharja v zbornikih in revijah, Vilhar v publikacijah študijske knjižnice v Kopru, Vilhar bibliotekar, Vilhar zgodovinopisec ter Vilhar urednik in strokovni recenzent.
Začetki Vilharjevega publicističnega dela segajo v leta 1927/28, ko je objavil prve prispevke v goriških dijaških listih Iztok in Soča. Kasneje je objavljal v Delu (Trst) ter v emigrantskem listu Istra, ki je izhajal v Zagrebu. Zaradi anonimnosti podpisovanja, slabe ohranjenosti ilegalnega in NOB tiska pa njegovi publicistični prispevki iz teh obdobij niso vključeni v razstavo, kakor tudi ne v njegovo bibliografijo, ki zajema podatke šele po letu 1945.
Pravi razmah pa doseže Vilharjeva publicistična dejavnost po zaposlitvi v koprski študijski knjižnici leta 1958. Vsega objavljenega je več kot 250
člankov in razprav s področja knjižničarstva, šolstva, kulture, zgodovine in pomorstva ter 5 obsežnih knjig o pre-komorcih.
Od leta 1961 do 1976 je Srečko Vilhar kot avtor, soavtor in urednik sodeloval pri publikacijah, ki jih je na njegovo pobudo izdala koprska študijska knjižnica. Kot soavtor je v omenjeni zbirki izdal študijo Prerez zgodovine slovenskih knjižnic in knjižničarstva na Primorskem (1961) ter katalog pomorske literature študijske knjižnice v Kopru (1967). Dve njegovi deli pa sta izšli v tej zbirki povsem samostojno. To sta publikacija Dante 1865-1965, posvečena 700-letni-ci rojstva velikega italijanskega pesnika, ter Slovensko učiteljišče v Kopru 1875-1909, s katerim je Srečko Vilhar zaključil bogato in ustvarjalno življenje.
Vilharjevo publicistično delo na področju bibliotekarstva je na razstavi prikazano z izborom strokovnih sestavkov iz revialnega tiska. Kot pomemben dejavnik pri razvijanju in pospeševanju knjižničarske stroke na Primorskem, je bil Srečko Vilhar tudi pobudnik za ustanovitev Društva bibliotekarjev Primorske ter njegov prvi predsednik. Za aktivnost in izredne zasluge na tem področju je prejel leta 1967 najvišje bibliotekarsko priznanje — Čopovo diplomo.
Spoštovani odgovorni urednik,
želim se vam zahvaliti za pozornost, ki jo je vaš časopis posvetil seminarju, ki ga je v Gorici priredil Odsek za kulturo deželnega odbora KPI na temo »Tradicija in spremembe v deželni družbi: prispevek slovenskih intelektualcev. Predlogi in izkušnje.« Referati in posegi, ki so bili zelo številni, tako da nekateri diskutanti niso prišli niti na vrsto, so dokazali željo in zmožnost, da se stvarno in poglobljeno razmišlja tudi o najbolj zagonetnih vprašanjih.
Dobili smo podobo, in to izjavljam povsem iskreno, manjšine, ki je italijanski nacionalizem ni potisnil na mrtvi tir in niti je ni zakoličil ob vprašanjih gole samoobrambe. Iz svoje lastne izkušnje opažam, da so poskusi getizacije slovenske manjšine propadli, kar je potrdil tudi seminar v Gorici. Tu smo lahko poslušali »zrelo« manjšino in njene intelektualce, ki se soočajo z najbolj živimi problemi sodobne kulture in s spremembami, ki se dogajajo v svetu. Gre za zrele intelektualce, ki želijo priti vprašanjem do dna in to z obvladanjem znanstvenih metod, ki jih nudijo različne znanstvene stroke in različne izkušnje.
Tu je še drugo spoznanje, na katero bi rad opozoril. Prav gotovo ste opazili, da posamezna razmišljanja v Kulturnem domu niso bila v funkciji Italijanov (prisotnih in odsotnih) in niti niso bila podana v smislu neke »loče-
ne kulture«, ampak so zaobjemala celoto problema. V tem smislu je bil govor tudi o slovenskem vprašanju v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Pišem vam, ker se mi zdi pravilno, da javno izrazim te svoje misli. Predvsem pa želim poudariti pomen, ki ga ima za Slovence in vse nas dejstvo, da lahko računamo na tako zajeten in širok krog intelektualcev. To je koristno za civilno življenje v Trstu in v vsej deželi. Tudi v tem smislu se izkaže nujnost, da pride do izglasovanja globalnega zaščitnega zakona, ki naj zagotovi »trdnejše« življenje manjšine in ki naj »sprosti« ves miselni potencial, s katerim razpolagamo.
Pišem pa vam tudi zato, da opozorim, da je že danes živo vprašanje, kako dati pravilno »težo« kulturnim predlogom, ki jih oblikujejo Slovenci v F-JK. To vprašanje si morajo z vso resnostjo zastaviti stranke in druge organizacije vključno s kulturnimi dejavniki našega mesta in dežele.
S spoštovanjem
Stelio Spadaro
Berite
»Novi Matajur«
iz umetnostnih galerij
Razstava Sergia Pausiga v Torbandeni
Likovne razstave se v Trstu vrstijo kar druga za drugo. Samo v soboto so odprli kar štiri. Eno v središčni galeriji Torbandena, ki spada med najzahtevnejša tržaška likovna razstavišča. Tu je postavil na ogled svojo novejšo bero mladi likovni mojster Sergio Pa-usig, ki je po rodu sicer Goričan, a že nekaj let živi v Benetkah, občasno pa se mudi tudi v Trstu.
Pausig je star le nekaj nad trideset let, vendar ga že nekaj let uvrščajo med zelo veljavne mojstre, kar posredno dokazuje že najmanj ducat osebnih razstav v zahtevnejših galerijah ter sodelovanje na še številnejših skupinskih likovnih manifestacijah doma in v tujini.
Mojster Pausig se tokrat že četrtič predstavlja tržaškemu občinstvu in sicer z ducatom velikih olj ter s šestimi manjšimi deli. Slogovno je Pausig zelo dosleden. Svoje motive skoraj vedno zajema nekako iz notranjosti, iz zaprtega prostora, nekako tako, kot bi vsak motiv posnel z balkona ali zaprte terase, in to z notranje strani balkona odnosno terase, kajti v ospredje vsake svoje kompozicije postavlja kak predmet, ki z zunanjim motivom nima nobene zveze, kakor na primer vazo s cvetjem, kos pohištva ali kakršnekoli opreme, ali pa karkoli drugega, s čimer zapolni na platnu ves prednji del. Pri tem pa velja dodati, da prav te predmete slikarsko izpelje do podrobnosti, tako da
daje na primer vtis, kot bi šlo pri opremi, pri pohištvu za nekakšne intarzije.
Tokratna njegova razstava zajema dva ciklusa in sicer šest velikih olj, ki nosijo skupen naslov Paysage nordi-gue, torej nordijska pokrajina, ter prav toliko enako velikih olj z enotnim naslovom Paysage de Panama, torej panamska pokrajina. Dela so si vsebinsko močno podobna, strukturalno pa celo povsem enotna. Mojster pač z balkona ali terase gleda na morje ali na jezero ter na otok ali na kopno na drugi strani ponavadi mračnega jezera ali morja. Vendar je ta del kompozicije - namreč morje in otok, ki predstavljata na nek način osnovo dela - praktično le dopolnilo, kajti mojstrova likovna sposobnost, mojstrova izrazna moč se vidi v upodobitvi že omenjenega balkona, že omenjene terase in tega, kar mojster nanjo naniza, pa čeprav je treba hkrati upoštevati tudi dejstvo, da daje posameznemu delu ali če hočemo v konkretnem primeru vsakemu ciklusu del poseben ton prav morje ter otočje na njem.
V začetku smo rekli, da Pausiga uvrščajo med že uveljavljene mojstre, vendar se zdi, da se je vkleščil v v začetku izbrano motiviko in v način slikanja, ki ga s samim tem sili v nekakšno kompozicijsko ponavljanje, iz katerega se ne bo tako zlahka izvlekel. (Fre)
Skupinska razstava v Miljah
V miljski Beneški hiši bodo v soboto odprli skupinsko razstavo z naslovom »Nero materico« (Črna snovnost). Sodelovali bodo naslednji umetniki: Pasguale Campanella, Roberto Floreani, Fulvio Giannini, Bruno Lorini in Bartolomeo Migliore.
Ob razstavi, ki jo prireja Skupina 78, bodo predstavili tudi knjigo z uvodnim tekstom Marie Campitelli.
VN Brazilije v formuli ena
Danes prve uradne vožnje
RIO DE JANEIRO — Z današnjim prvim dnem uradnih poskusnih voženj za nedeljsko VN Brazilije v Jacarepa-guaju, se začenja tekmovalna sezona v avtomobilski formuli ena. Vse kaže, da napovedanega bojkota pilotov, ki se hudujejo nad »prometnim davkom«, ki jim ga je vsilila zveza, ne bo, čeprav vprašanja do sinoči še niso rešili. Predsednik FOČA Bernie Ecclestone
je zagrozil: »Kdor bo plačal, bo tudi dirkal«, Prost pa je v imenu pilotov odvrnil, da ne nameravajo stavkati, a tudi nočejo, da bi jih izkoriščali. Prireditelji so medtem razdelili med hiše ventile za omejitev moči motorjev tur-bo. Za to novost vlada veliko zanimanje in tudi določena zaskrbljenost, saj pravijo, da so nevarni, čeprav so jih uvedli z namenom, da bi zmanjšali hitrost bolidov. Z ali brez ventilov pa ostajajo favoriti vedno isti. Mclaren, Lotus in Williams so najmanj za razred boljši od ostalih.
Nedeljsko dirko za VN Brazilije bo predvajala tudi italijanska televizija s pričetkom ob 17.45.
Nogomet: v polfinalnih tekmah evropskih pokalov
Presenečenja v prvih tekmah
V	prvih polfinalnih tekmah evropskih nogometnih pokalov prav gotovo ni manjkalo presenečenj. V »anticipi-rani finalni tekmi« pokala prvakov med Bayernom iz Miinchna in Real Madridom so zasluženo slavili domačini, ki bi lahko zmagali še z večjo razliko. Ne smemo pozabiti, da je v ključnem trenutku sloviti sodnik Valentine »podaril« Bayernu enajstmetrovko ter izključil vročekrvnega .hranita in nato še Mina, vendar pa smo od španskega moštva vseeno pričakovali nekaj več. Za Real Madrid pa ni še vse izgubljeno. Španci so doma, kot znano, »strašni« in lahko spreobrnejo katerikoli izid.
V	drugem polfinalu je Porto tesno premagal Dinamo iz Kijeva, vendar pa je slednji vseeno favorit za uvrstitev v veliki finale, kjer bo končno »šlo zares«.
V	pokalu pokalnih prvakov sta presenetljivo zmagali obe gostujoči moštvi. Lokomotiv iz Leipziga je v Borde-auxu premagal domačine in je torej
dovolj, da v povratni tekmi nadzoruje »ranjene« Francoze, izredno koristno zmago pa so dosegli Cruiffovi varovanci v Zaragozi. Ajax je namreč na tujem dosegel kar tri gole (proti dvem domačinov) in mirno čaka na razplet dogodkov.
Tudi v pokalu UEFA sta bili obe tekmi zelo zanimivi. Italijansko nogometno javnost je predvsem zanimalo srečanje med Goteborgom, ki je premagal nič manj kot Inter, in Tirolom, ki je izločil Torino. Po predvidevanjih je gladko, s 4:1, slavilo švedsko moštvo in dokazalo, da so bili prvotni zadržki na račun avstrijskega moštva utemeljeni: Tirol je namreč le šibka ekipa, ki bi bila v Italiji kvečjemu zrela za B ligo. Uvrstitev v finale bo za Goteborg le formalnost. V drugem polfinalnem srečanju je zahodnonemška Borussia favorizirana proti Dundee Unitedu, saj je na tujem remizirala z 0:0.
Povratne tekme v vseh treh pokalih bodo v sredo, 22. aprila.
Priljubljeno tekmovanje obmejnih višješolcev
Športni spored DOSP
Dijaško obmejno srečanje Primorske je pred svojo 15. izvedbo. Jutri se bodo namreč v Novi Gorici in Gorici srečali slovenski in italijanski dijaki z obeh strani meje. Praznik šolske mladine se bo začel v goriškem prostoru, na območju, ki je v zadnjih letih pokazalo veliko vitalnosti. Dovolj je, da se spomnimo na vrsto prireditev na športnem, rekreacijskem in kulturnem področju, ki so se zvrstile med obema Goricama na pobudo raznih organizacij in skupin. Tokratna prireditev pa bo imela' svoj poseben pečat. Srečali se bodo namreč mladi, študirajoča mladina, ki dosledno kaže veliko mero strpnosti in volje po sodelovanju.
V okviru letošnjega dijaškega srečanja se bodo mladi pomerili tudi v nekaterih športnih disciplinah, ki se bodo odvijale v telovadnicah in odkritih športnih središčih obeh mest. Posamezne discipline, ki so vključene v DOSP, so naslednje: odbojka, atletika, namizni tenis, plavanje, tek in pohod po ulicah. Zbirališče vseh udeležencev
bo med 7.30 in 8. uro v prostorih Srednje lesarske šole v Novi Gorici.
SPORED TEKMOVANJ
9.30: moška odbojka (telovadnica SLŠ in OŠ S4. Štrukelj); ženska odbojka (telovadnica OS IX. korpusa in Športni park).
10.00: namizni tenis - moški in ženske (telovadnica Kulturnega doma Gorica); plavanje (občinski bazen na Rojcah); tek po ulicah (start in cilj pred telovadnico OŠ M. štrukelj).
10.15: pohod po ulicah (start in cilj pred telovadnico OŠ M. Štrukelj).
15.00: razglasitev rezultatov in podelitev priznanj (Srednja lesarska šola).
Naj povemo, da bosta tek in pohod po ulicah speljana po začrtani progi in sicer: Leninova ulica in Prvomajska ulica, prečkanje meje na prehodu v Škabrijelovi ulici, Ul. Orzoni, Scodnik, Semeniška ulica, Ul. Favetti, Corsica in Formica ter Erjavčeva cesta.
Matej Čuješ zmagovalec Kanina 87
BOVEC Mladi ^smučar ravenskega Fužinarja Matej Čuješ je zmagovalec tradicionalnega, tokrat šestega po vrsti, pokala Kanin 87. Včeraj je namreč v veleslalomu zasedel šesto mesto, danes pa je bil v slalomu najhitrejši med le sedemnajstimi smučarji, ki so uspešneje izpeljali obe vožnji. Na startu pa jih je bilo kar 79 iz šestih držav. Vendar pa jih je večina imela težave z občasno gosto meglo, pa tudi progo organizatorjem nikakor ni uspelo dovolj dobro utrditi. Rezultati so naslednji:
1.Čuješ (Jug.) 1'35"57; 2. Sensberger (Av.) r35'’86; 3. Grašič 1'35"99; 4. Žagar (oba Jug.) 1'36"91; 5. Bireš (ČSSR)
fet^iillSurlič
Tenis: Istrska riviera odložitev zaradi dežja
PORTOROŽ — Zaradi dežja so morali preložiti včerajšnjo drugo kolo
mednarodnega teniškega turnirja Istrske riviere. Tako bodo danes, seveda če se bo vreme izboljšalo, odigrali drugo kolo s pričetkom ob 8.30, v popoldanskih oziroma večernih Urah pa še tretje kolo. Obenem se bodo pričela tekmovanja dvojic. (Kreft)
Mednarodna regata v Portorožu
PORTOROŽ — Danes se bo na re-' gatnem polju v Portoroškem zalivu pričela tradicionalna tridnevna mednarodna jadralna regata za pokal Cas-sino v olimpijskih razredih 470, leteči holandec in finn. Organizator piranski Pirat pričakuje več kot 100 posadk iz desetih držav. Največ je seveda zanimanja za nastop obalnih olimpijskih kandidatov predvsem za koprsko posadko Kosmina - Sosič v razredu 470 ter za piransko posadko Puh - Muhad-žeri v razredu leteči holandec. Na programu bo pet regat. Start današnje prve pa je predviden za 9. uro. (Kreft)
Prvoligaši so jo tokrat skupili
Milijardni prvoligaški nogomet jo je v pokalnih nastopih zopet skupil. V četrtfinale so se uvrstila kar štiri drugoligaška moštva. Milan, Verona in Roma (na sliki z Bologno) so »sramoto« doživeli v gosteh, Torino pa doma, zato je prišlo po srečanju s Cagliarijem do hudih izgredov
Mladinske igre: v športni palači
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Odbojkarski finali
Danes dopoldne bodo v tržaški športni palači sklepna odbojkarska srečanja v okviru Mladinskih iger za nižje srednje šole. Kot smo že pisali, so naše šole dosegle v tem tekmovanju izreden uspeh.
Mladi odbojkarji in odbojkarice nižje srednje šole Kosovel z Opčin bodo igrali v obeh finalih za pokrajinski naslov. Medtem ko se bodo dekleta pomerila z vrstnicami italijanskega zavoda Bergamas, bodo imeli fantje na drugi strani mreže dijake šole Gregorčič iz Doline. Prvi dve mesti sta med moškimi torej že oddani našima nižjima srednjima šolama. V malem finalu bo dvakrat igrala šola Cankar. Fantje se bodo pomerili za 3. mesto z zastopniki šole Rittmeyer, dekleta pa z dijakinjami zavoda Čampi Elisi.
Spored srečanj
Dekleta: 8.30 finale za 3. mesto Cankar - Čampi Elisi; 9.30 finale za 1. mesto Kosovel - Bergamas.
Fantje: 10.30 finale za 3. mesto Cankar - Rittmayer; 11.30 finale za 1. mesto Kosovel - Gregorčič.
G. Furlanič
Domovci spet pred težko nalogo
Jutri bodo domovci gostovali v Re-dipuglii pri solidni peterki Corridoni-ja, ki je zdaj z 20 točkami na prav dobrem petem mestu na skupni lestvici. Semoličevi varovanci si ne smejo privoščiti več nobenega spodrsljaja, če še hočejo računati na prestop v višjo ligo.
Belo-rdeči so v prvem srečanju proti jutrišnjemu nasprotniku visoko zmagali (z obilno stolico in visoko razliko v koših), toda povratne tekme ne gre podcenjevati. Hladna telovadnica v Redipuglii je namreč že večkrat prekrižala račune marsikateri ekipi. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri.
V prvi diviziji bodo srečanje med Domom in Albo Gioio iz Krmina odigrali šele v ponedeljek, 13. t. m. v telovadnici Kulturnega doma v Gorici s pričetkom ob 20. uri.
(M. čubej)
Na Tržaškem
Na Tržaškem bo ta konec tedna na sporedu zadnje kolo regularnega dela. Vprašanje drugega mesta, ki omogoča
boljše izhodišče za »play-off« (udeležile se ga bodo prve štiri uvrščene ekipe), je še odprto, toda Alabarda se bo zdaj pomerila s povprečnim CGI, borovci pa bodo jutri gostili Santos, člana velike četverice.
Na sporedu bo tudi slovenski derbi. Tokrat se bosta v Dolini pomerila Breg Adriatherm in Polet, tekma pa bo le formalnega značaja. Isto velja tudi za Kontovel Electronic Shop, ki ima sicer jutri možnost, da z zmago v neposrednem dvoboju dohiti Libertas na petem mestu ob upoštevanju, da morajo nato Kontovelci nadoknaditi še eno zaostalo tekmo.
V 1. diviziji se je regularni del že končal, boji se nadaljujejo le v skupini D, v kateri nastopajo peterke brez pravice do napredovanja. V nedeljo zjutraj bo na sporedu derbi med Borom in Kontovelom.
FERROVIARIO
- BOR RADENSKA 95:89	(52:48)
BOR RADENSKA: Kovačič 2, Korošec 17 (4:5), Salvi 4, Barini 3 (1:1), Štefan Semen 2 (0:1), Pregare 18, Pieri 27
(5:5), Kneipp 8, Aleksander Semen, Smotlak 6.
3 TOČKE: Korošec 1.
Borovci so si po vsej' verjetnosti z zasluženim porazom v zaostali tekmi proti povprečni ekipi Ferroviaria zapravili drugo mesto na končni lestvici. Začetek tekme je bil dokaj spodbuden, naši so takoj povedli, nato pa popolnoma popustili predvsem v obrambi, da so nasprotniki brez večjih problemov polnili koš. Končno so se plavi v sredini drugega polčasa le prebudili in so z dobro obrambo nadoknadili zamujeno ter celo povedli. Zgleda, da je bilo to borovcem dovolj, saj so spet popustili v skokih. V napadu so zgrešili vrsto začetniških napak, nasprotnik je to izkoristil.
Vzroke poraza strnemo v par točkah: 1. izredno pomanjkljiva obramba ter slab skok, 2. veliko zgrešenih protinapadov, 3. nepovezana igra v napadu, kjer ni bilo skupinske igre ter veliko metov iz neizdelanih položajev in v nepravih trenutkih. S takim odnosom do igre same, bo pot v »play off« zelo kratka. (Vato)
»Trofeja Jadran« v minibasketu
Na sporedu že prvi boji
V mladinskih nogometnih ligah je puž), Štoka, Battigelli, Sardoč, Zac-bilo na sporedu nekaj zaostalih sre- chigna (Štolfa).
čanj.	Tržačani so povedli z močnim stre-
lom iz 20 metrov, potem ko je živi zid odbil prosti strel, nato pa so še podvojili, ko je napadalec, po kotu, s hitrim strelom, presenetil obrambo. Edini nevarni strel gostiteljev je dal Škabar iz prostega strela.
V drugem polčasu so se rdeče-ume-ni le opogumili, a gostje so spet dosegli gol, tokrat iz protinapada. Naši so imeli dobro priložnost z Luxo, a vratar je strel ubranil, Škabarjev prosti strel pa je šel za las čez prečko. V zadnji minuti je sodnik zaradi dveh rumenih kartonov izključil Luxo.
(Š. M.)
BREG - FORTITUDO	9:0 (2:0)
STRELCI: R. Gombač 2, P. Dazzara 2, Buzzi 2, Vrše, Mauri, Grilanc.
BREG: Giglifano, Strain, Ota, M. Gombač, Švab (v d. p. Laurica), K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Vrše (v d. p. Grilanc), P. Dazzara, Buzzi (v d. p. Impellizzari).
Da so Brežani ponovno prišli v začetno dobro formo, priča včerajšna zmaga v zaostali tekmi z Miljčani, ki doslej v prvenstvu niso igrali slabo. Brežani so z napadalno igro in dobro fizično kondicijo povsem nadigrali nasprotnike. Pohvaliti je treba vse, predvsem vratarja Giglifanoja, ki je lepo ubranil 11-metrovko. (R. G.)
V sredo se je na Tržaškem in Goriškem začelo tekmovanje za prvo »Trofejo Jadran«, ki se ga udeležuje šest zamejskih ekip. To je pobuda našega vodilnega košarkarskega kluba v prid mladinske košarke. Izida prvih dveh tekem 1. kola:
POLET — DOM	40:32 (20:9)
POLET: Petaros, Tavčar, Vatta 8 (2:4), Senica, Colja 4, Pro 6 (0:2), Ferfo-Ija, Ravbar 20 (2:4), Purič, Lakovič, Franco, Vidah 2.
DOM: Bednarik 21 (1:2), Primožič 6, Faganel 7 (1:2), Jarc, lacchin, Sošol, Gergolet, Zulian, Černič, Pintar, Prinčič, Fereghin.
O tekmi, ki sta jo odigrali moštvi v sredo, ni kaj prida povedati. Pri Opencih je blestel Martin Ravbar, v goriš-kih vrstah pa Jan Bednarik. (A. Vremec)
SOKOL - BOR	31:63
SOKOL: Devetak 3, Legiša 6, Peric 2, Širca 2, Kobal, Umek, V. Vaupetič, A. Vaupetič 10, Gherli 8.
BOR: Bandi 3, Ferluga, Cupin 9, Ga-loppin 12, Grbec 13, Giacomini 2, Valenti 6, Verri 2, Korošec 4, Rustja 8, Gregorič 6.
Razlika med ekipama je bila velika, tako da so borovci, ki so sicer starejši, zmagali brez težav.(Kov.)
NADALJNJI SPORED
1. kolo: Breg - Kontovel (danes v Dolini ob 17.30). 2. kolo: Breg - Dom (15.4. ob 17.30); Polet - Bor (15.4. ob
18.00)	; Kontovel - Sokol (14.4. ob 17.30). 3. kolo: Dom - Kontovel (25.4. ob
11.00)	; Bor - Breg (25.4. ob 11.00); Sokol - Polet (25.4. ob 11.00). 4. kolo: Polet -Breg (2.5. ob 16.00); Kontovel - Bor (2.5. ob 16.00); Dom - Sokol (2.5. ob 16.30). 5. kolo: Bor - Dom (9.5. ob 17.30); Polet -Kontovel (9.5. ob 15.00); Breg - Sokol (9.5. ob 15.00). 6. kolo: Dom - Polet (16.5. ob 16.30); Bor - Sokol (16.5. ob 17.30); Kontovel - Breg (16.5. ob 16.00). 7. kolo: Dom - Breg (23. 5. ob 16.30); Polet - Bor (23.5. ob 16.00); Sokol -Kontovel (23.5. ob 16.00). 8. kolo: Kontovel - Dom (30.5. ob 16.00); Breg - Bor (30.5. ob 15.00); Polet - Sokol (30.5. ob
16.00)	. 9. kolo: Breg - Polet (6.6. ob
15.00)	; Bor - Kontovel (6.6. ob 17.30); Sokol - Dom (6.6. ob 16.00). 10. kolo: Dom - Bor (13.6. ob 16.30); Kontovel -Polet (13.6. ob 16.00); Sokol - Breg (13.6. ob 16.00).
_________NARAŠČAJNIKI_____________
PRIMORJE - CAMPANELLE 1:0 (0:0)
STRELEC: Tomasetig.
PRIMORJE: Blason, Gherbassi (Sul-lini), Pečar, Princival, Tence,_ Prasselli, Frassinelli, Štoka, Pascut (Štefančič), Tomasetig, Zorzut (Žagar).
V	prvem polčasu so bili gostitelji v premoči, a velikega števila predložkov napadalci niso izkoristili, edini strel Štoke pa je bil prešibak.
V	drugem polčasu so Prosečani igrali še bolj zmedeno. Kljub skromni igri, so si naši ustvarili nekaj priložnosti. Najprej je Tomasetig nevarno streljal z roba kazenskega prostora, nato je isti igralec nevarno prodrl, a nad njim so zakrivili prekršek in je iz 11-metrovke realiziral. Štoka je nato z glavo poslal žogo mimo vratnice. Nekaj minut pred koncem je Blason uspešno ubranil prosti strel gostov.
(Š. M.)
_________NAJMLAJŠI_________
PRIMORJE - ZAULE	0:3 (0:2)
PRIMORJE: Franza, Decarli, Pahor, Škabar, Luxa, Ligozzi, Riolino (Tram-
Dijaško prvenstvo: atletika
A. Baučer (Slomšek) prvakinja v krogli
Dijakinja učiteljišča Slomšek Analiza Baučer je v okviru Dijaškega prvenstva nastopila na atletskem tekmovanju v metu krogle in med naraščaj-nicami z dosežkom 11,15 m osvojila prvo mesto in naslov pokrajinske prvakinje. Baučerjeva je bila tudi najbolj uspešna članica maloštevilne slovenske odprave, ki se je udeležila tega šolskega tekmovanja.
Osnovnošolska olimpiada ŠŠT
Jutri plavanje v šoli Da Vinci
V okviru osnovnošolske olimpiade bo Športna šola Trst jutri priredila plavalno tekmovanje, ki bo v bazenu šole Da Vinci pri Sv. Jakobu. Za letošnjo izvedbo se je prijavilo 170 (okrog trideset več kot lani) otrok iz vseh desetih mestnih osnovnih šol, kar potrjuje, da vlada za to športno panogo precejšnje zanimanje.
Vodstvo ŠŠT sporoča naj pridejo otroci v bazen po naslednjem vrstnem redu: šola Finžgar ob 11.15, Župančič in Milčinski ob 11.25, Gregorič-Ste-pančič ob 11.35, Bazoviški junaki^ Milje in Kette ob 11.45, Grbec in Širok ob 11.55, Ribičič ob 12.05.
Tenis: gajevke se pripravljajo
Ženska teniška ekipa Gaje, ki se pripravlja na prvenstvo under 16 (začelo se bo konec tega meseca), je odigrala prijateljsko srečanje z vrstnicami društva Terni. Gajevke so nastopile v postavi Alessia Rudež, Daša Grgič in Eva Mauri. Končni izid je bil 2:2, posamezni dvoboji pa so se takole iztekli: Rudež - Zangrando 7:6, 6:2; Grgič - Lu-isina 6:1, 6:1; Mauri - Šban'3:6, 0:6; Ru-dež/Grgič - Zangrando/Luisina 6:9.
Da je delovanje našega teniškega društva na mladinskem področju čedalje bolj uspešno, priča tudi vest, da sta bila brata Borut in Aleš Plesničar povabljena na deželni selekcijski zbor igralcev under 10, ki bo v ponedeljek v Gradišču.
Amaterski nogomet: disciplinski ukrepi
Kot je bilo pričakovati se nogometaši Primorja po dogodkih z nedeljske tekme proti Muggesani (o katerih smo poročali v včerajšnji številki) niso izognili roki nogometne pravice. Gian-franco Milani in Bruno Starc sta bila diskvalificirana za eno kolo, Dario Antoni pa za dve. Enako strog je bil sodnik tudi z igralci Muggesane.
Nič kaj dobro se pri sestavi moštva v prihodnjem kolu ne piše niti dober-dobski Mladosti. Za eno kolo je bil diskvalificiran Fulvio Devetak, kar za dve pa Hilarij Kobal.
JK ČUPA
vabi lastnike kajutnih jadrnic na sestanek, ki bo v danes, 10. t. m., ob 20.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Glavni točki dnevnega reda: vložitev prošnje za dosego meritvenega spričevala AOR, predstavitev tekmovalnega programa za letošnjo sezono. ŠD MLADINA
vabi člane na zaključni večer in na društveno nagrajenje jutri, 11. t. m., ob 19. uri v Domu A. Sirk v Križu.
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 12. t. m., ob vsakem vremenu 1. POHOD »MEMORIAL MIRKO ŠKABAR« od Praprota do Velikega Repna. Odhodi od 8.30 do 10.30. Poskrbljeno za prigrizek in družabnost. Vabljeni.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi svoje planince in prijatelje na 1. pohod »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Velikega Repna, in sicer v nedeljo, 12. t. m., ob 8.30 iz Praprota.
Na nedeljskem tržaškem smučarskem prvenstvu v Sappadi
Velik uspeh zamejskih
V nedeljo je bilo v Sappadi tradicionalno tržaško smučarko prvenstvo za trofejo Cividin, katerega so se s svojimi tekmovalci udeležila vsa zamejska društva, ki se ukvarjajo s smučanjem: ŠD Mladina, SK Devin, ŠD Breg in SPDT. Prvenstvo je tokrat priredilo Sci CAI Trieste, takoj pa moramo dodati, da je bila organizacija pomanjkljiva, saj še mnogo po zaključku tekmovanj niso bili znani uradni izidi.
Vsekakor lahko poudarimo, da je na tem prvenstvu zamejsko smučanje verjetno opravilo' kvaliteten skok. Predstavniki naših društev so namreč osvojili vrsto prvih, drugih in tretjih mest, kar daje dobro upati za bodočnost zamejskega smučanja. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da kvaliteta tržaškega smučanja vseskozi pada, tega so se zavedali oz. tudi priznali predstavniki vodilnega tržaškega kluba Sci Club 70. Žal uradnih društvenih lestvic še ni, prvenstvo pa je premočno osvojil prej omenjeni klub. Drugouvrščeno društvo Sci CAI XXX ottobre je doseglo okoli 1600 točk (prvi kakih 2700), tretji Sci CAI Trieste pa, po naših računih, 1530. Neuradni skupni seštevek točk naših društev znaša 1526, kar je torej tik pod vrhom.
Na dlani je torej, da če bi tokrat zamejci nastopili skupno in bi v to prvenstvo vložili več organizacijske moči, bi nam celo drugo mesto ne moglo uiti (čisto mimogrede povedano). Naš najboljši klub je bil Devin, ki je za las prehitel Breg in Mladino, medtem ko je nekoliko zaostalo SPDT.
IZIDI
MIŠKI: 1. Enrico Denich (SC 70) r00'13; 5. Borut Plesničar (Mladina) T08"67; 7. Aleksander Purič (Devin) 1T2"38.
MIŠKE: 1. Uršula Nussdorfer (SC 70) T02"64; 4. Valentina Suber (Mladi-na)r08"44.
DEČKI: 1. Enrico Manzani (SC 70) 58"15; 3. Robert Renčelj (Devin) 58"63; 8. Christian Volpi (SPDT) 1'02"91; 13. Aleksander Zacchigna (Devin) T07"05: 27. Erik Tence (Mladina) T30''30.
DEKLICE: 1. Francesca Valli (SC 70) 58"06; 3. Francesca Rapotec (Breg) 59"70; 8. Sarah Sosič (Devin) 66''28: 10. Katja Kosmač (Breg) 1'09"64.
NARAŠČAJNIKI: 1. Andrej Kosmač (Breg) 54"60; 3. Aleksander Žezlina (SPDT) 55"50; SrErik Vodopivec (Breg) 57’75; 7. David Tavčar (Mladina) 59"42; 14. Adrijan Ferluga (Mladina) 1T3"58;
17.	David Sfarcich (Mladina) T2TT0;
18.	Robert Briščak (Devin) 1'26"91.
NARAŠČAJNICE: 1. Elena Camiolo
(SC 70) 56"22; 2. Valentina Fachin
(SPDT) 1'06"07; 3. Erika Svetlič (SPDT) 1'06"49.
MLADINCI: 1. Stefane lancich (SC 70) TOT'85 - tržaški društveni prvak; 4. Giulio Taučer (Mladina) 1'08"13; 7. Mauro Franza (Devin) 1'09''58; 10. Robert Paulina (Devin) T10"30; 11. David Zidarič (Devin) riO'83; 12. Sandi Škerk (Devin) 170"92; 13. Christian Cosoli (Mladina) 1TT'26; 14. Miran Zobec (Breg) 1T2"50; 15. Pavel Kralj (Devin) 172"93.
MLADINKE: 1. Anna Maria Taucer (SC 70) 59"46; 6. Helena Volpi (SPDT) 172"64.
ČLANI: 1. Alessandro Fonda (SC 70) r03''56; 17. Aljoša Škabar (Devin) r08"38; 21. Andrej Pangos (Mladina) 1'08"81; 26. Damjan Vodopivec (Breg) 1'10”28; 29. Devan Cesar (SPDT) 176"02j 31. Paride Sosič (Mladina) ri6"75; 34. Florjan Žerjal (Breg) 1T9"28; 36. Edvin Žerjal (Breg) 1'28"02; 42._Danjel Gomizelj (Devin) T42"62.
ČLANICE: 1. Cristina Zoch - tržaška društvena prvakinja (SC 70) 57"88; 10. Tamara Pieri (Devin) 1'06"71; 11. Katja Škerk (Devin) T06"84; 13. Silvana Bo-neta (Breg) 1T3"59.
VETERANI - kategorija Al: 1. Ful-vio Bacchelli (SAI) 1'05"77; 6. Mario
Nova Gorica bo v nedeljo doživela pravi nogometni praznik. V goste namreč prihaja Integral Olimpija, moštvo, ki vodi na prvenstveni lestvici slovenske nogometne lige in ima največ možnosti za osvojitev naslova prvaka. Novogoričani pa se borijo za obstanek in so z dobrimi igrami pritegnili pozornost ljubiteljev nogometa. Vozila so tudi v zadnjem srečanju v Murski Soboti zaigrala dobro in borbeno, vendar nesrečno (tudi po zaslugi sodnika) izgubila proti Muri z 1:3. Koper pa je proti trboveljskemu Rudarju prikazal učinkovito igro in zmagal tesno z 1:0.
Morda odločilno srečanje bodo odigrale v soboto odbojkarice Cimosa Koper v Novi Gorici. Zmaga v primorskem derbiju bi jim v primeru ugodnega razpleta na drugih igriščih še omogočila obstanek v drugoligaški konkurenci. V prejšnjem kolu so izgubile doma proti drugouvrščenemu Fu-žinarju z 2:3. Tudi sicer je bil zadnji
smučarjev
Boneta (Breg) r22"09; 7. Enio Bogateč (Mladina) T23"93; 9. Silvano Ferluga (Breg) 1'25"61; 10. Boris Bogateč (Mladina) 1'26"55.
VETERANI - kategorija A2: 1. Mario Rapotec (Breg) 1T0"61; 9. Umberto Žerjal (Breg) T22"88; 12. Marjan Suber (Mladina) 1’25"36; 13. Stojan Sosič (Devin) T25"94; 16. D. Kosmač (Breg) 1'36"35.
VETERANI - kategorija A3: 1. Paolo Kulturer (SC 70) 1T2"36; 9. Josip Pangos (Mladina) 1’23"93.
VETERANI - kategorija A4: 1. Paolo Cuzzi (XXX Ottobre) 1'21"27. VETERANI - kategorija BI: 1. Giovanni Blasco (Dopolavoro Ferroviario) 177"21. VETERANI - kategorija B2: 1. Gianantonio Longaretti (Dopolavoro Ferroviario) 1'29"68. VETERANI - kategorija B3: 1. Duilio Rella (S. Giusto) T31 32. VETERANI - kategorija B4: 1. Luigi Ponti (S. Giusto) 1'46''43.
DAME - kategorija A: 1. Esther Co-sulich (S. CAI TS) 171"91; 2. Nataša Volpi (SPDT) 1T4"32; 6. Mara Plesničar (Mladina) 1T3"94. DAME - kategorija B: 1. Egle Cossetto (XXX Ottobre) 173"04. DAME - kategorija C: 1. Marcella Bagato (Dopolavoro Ferroviario) 1'20"09.
vikend neuspešen za primorske šester-ke. Novogoričanke so izgubile v Tuzli z 1:3. Kanalski Salonit pa je doživel kar dva poraza z 0:3 (proti Železničarju in Jedinstvu). Presenetila je Izola, ki je ugnala vodilni Granit v slovenski ligi za moške.
H koncu gredo tudi tekmovanja v slovenskih košarkarskih ligah. Pri moških bo Postojna verjetno ostala na 3. mestu (nazadnje je izgubila proti vodilni Libeli), iz lige pa se, kot kaže, poslavljata Koper in Kraški zidar. Dekleta Cimosa so dosegla novo zmago. Jadran in Ajdovščina sta v sredo vnaprej odigrala primorski derbi v slovenski rokometni ligi, zmagali pa so igralci iz Hrpelj s 24:16.
Letošnjo sezono so že zaključili primorski smučarji. Na Sorici je bilo še sklepno tekmovanje primorske tekmovalne skupnosti, na Kobli pa republiško prvenstvo za cicibane, na katerem so primorski tekmovalci dosegli nekaj lepih uvrstitev, (dk)
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
Na vrhu lestvice je sedaj ekipa Ar-redo 1 iz Ločnika. Gasilci Caldinija so namreč počivali. Naš prapor-Val je tokrat zmagal v Krminu, 01ympia pa je premagala Corridoni.
IZIDI 12. KOLA: 01ympia - Corridoni 3:1, Fincantieri - Lib. Capriva 3:2, Lib. Cormons - Naš prapor-Val 0:3, In-trepida Mariano - Arredo 1 1:3, Pall. 86 Fossalon - Futura Torriana 0:3. Počivala je ekipa VVF Caldini.
V zaostalem srečanju je Futura premagala Lib. Cormons s 3:0.
LESTVICA: Arredo 1 20, VVF Caldini 18, Fincantieri 16, Intrepida 14, Futura 12, 01ympia 10, Čapriva in Naš prapor-Val 8, Corridoni 6, Lib. Cormons 2, Pall. 86 Fossalon 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej konkurenci ima SIS iz Ločnika že štiri točke prednosti, kljub temu pa je prvenstvo še vedno zelo izenačeno. Med slovenskimi ekipami je 01ympia zmagala in je še vedno pri vrhu lestvice, Šovodnje Agorest pa so v gosteh dosegle pomembno zmago proti Az-zurri in to po petih setih igre.
IZIDI 12. KOLA: 01ympia - Soteco 3:1, Lib. Capriva - Pall. Mossa 0:3, Far-ra - Pall. 86 Fossalon 3:0, Lib. Cormons - Fincantieri 3:0, SIS Lucinico - Acli Ronchi 3:0, Azzurra - Šovodnje Agorest 2:3. Počivala je Intrepida iz Maria-na.
LESTVICA: SIS Lucinico 22, Intrepida 18, Lib. Cormons, Mossa in 01ympia 16, Azzurra 14, Šovodnje Agorest in Farra 12, Soteco in Lib. Capriva 6, Acli Ronchi 4, Fincantieri 2, Pall. 86 Fossalon 0.
UNDER14 ŽENSKE
ŠOVODNJE AGOREST - MORARESE
3:0 (15:13, 15:6, 15:11)
ŠOVODNJE AGOREST: A. in T. Kuzmin, Petejan, Atzori, Pahor, Grillo, Ceselli, Devetak, Oretti, Fajt.
Da bo v tem srečanju zmaga pripadala ekipi Šovodnje Agorest, sploh ni bilo med potekom tekme nobenega dvoma, ker je Morarese bila mnogo šibkejša. Verjetno je to bil vzrok, da je bilo srečanje dolgočasno in demotivirana je bila tudi igra zmagovalk.
(D. R.)
FINCANTIERI TRŽIČ - SOČA CE-
RIMPEX 2:1 (15:11, 15:12, 7:15)
Skozi vso tekmo je bilo opaziti ravnotežje. Pri naših dekletih se je poznalo, da jim manjka trening. Dekleta namreč trenirajo ob sredah, presledek do ponedeljka, ko se je odvijala ta tekma, pa se je zelo poznal. Opazuje se, da ob ponedeljkih igrajo slabše kot ob sre-
dah, ko tudi trenirajo. Med tekmo so napravile nekaj nepotrebnih napak. V tretjem setu pa so se naše uigrale in ga tudi sproščeno osvojile. (P. T.)
IZIDI 8. IN 9. KOLA: Fincantieri -Azzurra 1:2, Lib. Cormons - Šovodnje Agorest 3:0, Lucinico - Mossa 0:3, Pall. Morarese - Soča 0:3, Soča - Azzurra 3:0, Mossa - Pall. Morarese 3:0, Sovod-nje Agorest - Lucinico 3:0, Dom Agorest - Lib. Cormons 0:3, Intrepida Fincantieri 0:3.
LESTVICA: Šovodnje Agorest, Dom Agorest, Soča in Lib. Cormons 15, Mossa 13, Fincantieri 12, Intrepida 9, SIS Lucinico 8, Azzurra 6, Morarese 5.
NA TRŽAŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
Borovci so z vodilnim Interjem po pričakovanju zgubili, a tudi to srečanje je pokazalo, da je razmerje sil v prvenstvu dokaj izenačeno in »plavi« so si po nepotrebnem že zapravili nekaj točk.
IZIDI: Inter - Bor 3:0, DLFAC - Pal-lavolo TS 3:2, Volley Club - Rozzol 3:2, CUS TS - La Marmotta 3:0, Le Volpi -Prevenire 3:2.
LESTVICA: Inter 1904 24, Le Volpi 22, Prevenire in CUS TS 18, VolIey Club 16, ASSDI, Bor in DLFAC 12, Rozzol in Pallavolo TS 6.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina B
BOR FRIULEKPORT - MONTASIO
3:0 (15:12, 15:9, 15:12)
BOR FRIULEXPORT: Superina, Žerjal, Rojc, Del Piero, Mauri, Pernarčič, Volpi.
Borovke so tudi tokrat igrale v okrnjeni postavi, a se to pot niso pustile presenetiti in so dokaj suvereno premagale enega direktnih tekmecev za obstanek v ligi. Borovke so gotovo boljše, kot kaže njihov položaj na lestvici, a zaradi številnih razlogov niso nikoli nastopile v popolni postavi, (f)
Ob nekaterih odložitvah je lestvica nekoliko nepopolna. Dejansko vodi OMA Armes, ki ima tekmo manj od slogašic, tekmo manj pa imajo tudi Bor Friulexport, Breg in Montasio. Velja spet poudariti, da le prvouvrščena pojde v finale, že šestouvrščena pa je obsojena na izpad v 2. divizijo, ki jo bodo ustanovili prihodnje leto zaradi prevelikega števila ekip.
IZIDI: OMA Armes - Breg 3:0, Sokol Indules - Prevenire 0:3, Sloga Koim-pex - Blitz Vivai Busa 3:0, NPT - Montasio 3:1, Bor Friulexport - Montasio 3:0.
LESTVICA: OMA Armes in Sloga Koimpex 18, NPT 14, Prevenire 12, Bor Friulexport 8, Breg 6, Montasio in Blitz Vivai Busa 4, Sokol Indules 2.
1	šport na primorskem
■11

V nedeljo bo v Novi Gorici praznik
danes igra za vas - danes igra za ras
			iz pla	umskega sveta - iz planinskega sveta
Marko Jarc
totocalcio
Ascoli - Sampdoria	X	2
Avellino - Inter	X
Brescia - Atalanta	1
Fiorentina - Empoli	1
Juventus - Roma	1X2
Milan - Torino	1X2
Udinese - Como	1	X
Verona - Napoli	X	2
Bologna - Cremonese	1
Cagliari - Bari	1
Lazio - Cesena	1
Piša - Campobasso	1
Sambenedettese - Lecce	X	2
Marko Jarc (letnik 1957) je kot osnovnošolec začel z nogometom. Nekaj let je namreč igral v mladinskih vrstah doberdobske Mladosti. Z leti pa je zapustil nogometni pravokotnik in se preselil ob odbojkarsko mrežo, kjer je začel pri goriškem Domu. Tu je igral 4 leta, nakar je oblekel dres štandreške Juventi-ne oziroma OK Val, kjer je za člansko ekipo odigral tudi nekaj tekem. Sedaj je opustil aktivno odbojko, ta šport pa sledi kot dopisnik za naš list. Prejšnji teden je Damjana Kralj zadela 7 izidov
Za tokratni Totip je značilno, da vse tri prve stave zadevajo neapeljske dirke.
V	prvi dirki (1.600) bi se morala za zmago boriti konja skupine 2 Esoti-co Prad in Edyz, ki sta v dobri formi, nevaren pa zna biti tudi Feystongal (skupina 1).
V	drugi dirki, na isti razdalji, je naš favorit konj skupine 1 Host of Waverly, izenačen boj se obeta tudi med članom skupine X Super Play in skupine dva Newmarket.
Tretja dirka v Neaplju ima zelo močno skupino X, v kateri lahko konja Supreme Confort in Everglade Hanover grenita pot bolj favoriziranemu Mačk the knife (skupina dva).
Četrta dirka bo v Modeni. Čeprav ima visoko startno številko je naš favorit Ediaxal RV (skupina ena), moral pa se bo paziti predvsem Carabi-niera (sk. X) in Biseskija (sk. 2).
V	Montecatiniju bo dirka na razdalji 1.640 m. Favorit je konj skupine 2 Dudley, a Del Pruno (startna številka ena) in D'Aiello (sedem) sta zelo neugodna tekmeca.
Zadnja dirka v Rimu je galop. Tal-mont s številko 1 (sk. 1) je naš favorit, sledita mu Leprtoot (sk. X) in Villoso (sk. 2).
Dirka tris
Dirka bo v Agnanu (Neapelj). Na startu je 20 konj. Naši favoriti pa so: Embrone (št. 19), Cockpitt (št. 20) in Noble Chanson (št. 18). Za sistemiste: Diderot (št. 6), Cent (št. 3) in Elabu-am (št. 14).
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
2 1 1
X 2 2 X X
1
X 2 2
X 1 1 2 X 2
Navdušenje otrok na izletu po Krasu
Slovensko planinsko društvo iz Trsta je to nedeljo skupno s Športno šolo - Trst priredilo izlet za osnovnošolsko mladino po Krasu, ki je vsestransko zelo dobro uspel. Čeprav je vreme še v soboto hudo grozilo, da bo izlet »sabotiralo«, se je v nedeljo popolnoma uneslo, tako da so bili pogoji res idealni za tak prijeten spomladanski sprehodek v družbi žvrgoleče-ga mladeža. Ne pretoplo in ne'premrzlo torej, pa tudi nekajurna počasna hoja je vsem prijala, tako da so bili na koncu navdušeni in veseli vsi,
52
otrok desetih slovenskih osnovnih šol iz Trsta in okoliša, pa tudi tisti iz Zgonika, spremljali pa so jih starši in mladinski vodniki SPDT, člani mladinskega odseka tega društva.
Vesela druščina se je podala peš od Obeliska pri Opčinah po grebenski poti do Frlugov, nato pa nadaljevala proti Padričam ter v poznih popoldanskih urah zaključila svojo pot v Bazovici,^ kjer so jih pričakali nekateri starši in prijatelji. Učenci so na »startu« dobili polo z vrsto vprašanj, na katera so seveda morali čim bolje odgovoriti. Vprašanja so bila na gorsko in naravovarstveno tematiko, bila pa so relativno lahka, saj so predstavniki šol v glavnem pravilno odgovarjali na »pasti«, tako da so vse šole dosegle visoka točkovanja. Otroci so morali biti stalno pazljivi ob poti, saj je bil večkrat od njihovega opazovanja odvisen pravilen odgovor.
Najboljše so odgovarjali učenci ka-tinarske šole Milčinski, ki so le za eno točko prehiteli Šentjakobčane in Miljčane ter za dve Svetoivančane. Ocenjevalni pohod se je torej zaključil v »sprintu«, vsi pa so bili v bistvu zelo pridni. Ta izid bo veljal za osnovnošolsko olimpiado Športne šole - Trst.
Na poti pri Padričah je Stanko Bole daroval vsem’ otrokom velikonočna čokoladna jajčka, na bližnjem travniku pa je bil na sporedu spretnostni poligon za otroke. Tudi ta je veljal za osnovnošolsko olimpiado, proga pa je vsebovala tek, plazenje, met žoge v tarčo in še marsikaj drugega. Pri računanju izida je bil problem ta, ker je bilo prisotno različno število otrok za vsako šolo. Šteli so se le štirje najboljši izidi, če pa je bilo za eno šolo otrok manj, so morali ti predstavniki večkrat ponoviti traso poligona. Naj-
otroci in njihovi spremljevalci. Skupno se je izleta udeležilo
bolj številna je bila šola Ribičič (12 otrok), sledi pa Župančič (8), Milčinski in Bazoviški junaki (5) in še druge. Iz Barkovelj je prišla le Irina Vitez, ki je progo pretekla dvakrat, njen rezultat pa je nato žirija podvojila.
Kakorkoli že, najhitrejši in najbolj spretni so bili otroci Ribičiča, ki so bili tudi najbolj številni in se torej niso ustrašili sobotnega slabega vremena. Njihova zmaga je torej zaslužena. Dobre izide so imeli tudi zgoniški otroci, ki pa so nastopili izven konkurence, saj njihova šola ne spada v ŠŠ-Ts.
Na travniku pri Padričah je bilo veselja mnogo, saj so se po koncu tekmovalnega dela izleta udeležili poligona tudi starši in spremljevalci. Torej lep izlet, navdušenje, veselje, razposajenost, sončni dan in seveda obveza, da se bodo taki sprehodi in taka tekmovanja še nadaljevali.
IZIDI TEKMOVALNEGA POHODA PO KRASU
1. Fran Milčinski (Katinara) 59 točk; 2.-3. Josip Ribičič (Sv. Jakob) in Milje 58 točk; 4. Župančič (Sv. Ivan) 57 točk; 5,- 6. Karel Širok (Ul. Donadoni) in šola "1.5.1945“ (Zgonik) 53 točk,- 7. Kette (Ul. sv. Frančiška) 49 točk; 8. Finžgar (Barkovlje) 47 točk; 9. Marica Gregorič - Stepančič (Sv. Ana) 43 točk; 10. Bazoviški junaki (Rojan) 39 točk.
IZIDI OTROŠKEGA SPRETNOSTNEGA POLIGONA
1. Ribičič (Irina Peroša, Giulia Sad-lovski, Gianpaolo Carapucci, Tjaša
Gruden, Sara Peroša, Tanja Pitacco, Rudi Buda, Vasja Gregorič, Moreno Tegacci, Ivo Kerže, Zorka Miličevič, Jana Miličevič) 1'47"00; 2. Zgonik (Marko Colja, Aljoša Milič, Alan Milič, Aleks Počkaj, Ivan Zidarič, Katja Milič, Katja Sardo, Elena Husu, Daša Bolčina) 1'4S'2; 3. Župančič (Rado Šušteršič, Metka Udovič, Katja Simunič, Micaela Feiman, Antonella Feiman, Enrico Lapel, Ana Bersan, Gaja Gal-vani) 1 '51" 7; 4. Finžgar (Irina Vitez) 1'52"0; 5. Bazoviški junaki (Ivana Milič, Ivan Furlani, Katja Omari, Aleš Omari, Peter Rasman) 1’52"9; 6. Kette (Maksi Babič, David Sancin) T56"5; 7. Milčinski (Andrej Močilnik, Andrej Stanese, Marko Klobas, Tamara Lorenzi) 2'03"2; 8. Gregorič - Stepančič (Iztok Furlanič, Erik Žerjal, Robert Debeliš) 2'03"4; 9. Milje (Valentina Mis-candel, Roberta Cominotto) 2'05"6; 10. Karel Širok (Dario Košuta, Tom Ober-dan) 2'34"4.
NAJBOLJŠI ČASI POSAMEZNIKOV
1.-2. Aljoša Milič (Zgonik) 25"4 in Moreno Tegacci (Ribičič) 25"4; 3. Vasja Gregorič (Ribičič) 25"8; 4. Marko Klobas (Milčinski) 26"8; 5.-6. Ivana Milič (B. junaki) in Ana Bersan 2T0; 7.-8. Andrej Močilnik (Milčinski) in Ivo Kerže 27'2; 9. Maksi Babič (Kette) 27"3; 10. Peter Rasman (B. Junaki), Ivan Zidarič (Zgonik) in Alan Milič (Zgonik) 2T4. (d. j.)
Zbrani otroci s svojimi spremljevalci in vodniki med nedeljskim izletom od
Obeliska do Bazovice
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasK3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
10. aprila 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Tudi Muslimanski bratje so si utrli pot do parlamenta
Politične volitve v Egiptu Večina Mubarakovi stranki
KAIRO — Egipčani so šli na volitve. Za dokončne rezultate bo sicer treba, še malo počakati, še posebno, ker bo v oddaljenih pokrajinah potekal seštevek glasov dlje kot v glavnem mestu. Po neuradnih podatkih je predsedniška stranka NDP (Nacionalna demokratska stranka) ohranila solidno večino.
Zadovoljstvo predsednika Hosnija Mubaraka, ki lahko že računa na jesensko potrditev predsedniškega mandata, pa je delno skalil viden napredek strake muslimanskih bratov (Ikvan). Mubarak je namreč osredotočil svojo politično kampanjo na pojmu »demokratizacija«, kar je predstavljalo pomemben napredek, če pomislimo, da je bila parola bivšega predsednika Naserja »bliskovita mobilizacija«, medtem ko je njegov naslednik Sadat uporabljal »diplomacijo električnega šoka«.
V vzdušju postopnega uvajanja realne demokracije in odpiranja pa je v Egiptu nastala vrzel, skozi katero se je v
politično tkivo vgnezdila stranka Muslimaskih bratov, ki jo podpira Iran. Ikvan naj bi se ne smel ukvarjati s politiko, v kolikor gre za versko bratovščino, zato pa so se Muslimanski bratiodrekli zavezništvu z laično stranko Novi Vafd in se stisnili pod istim političnim dežnikom z Delavsko socialistično stranko in socialliberalci stranke Ahrar.
Nova zavezništva so omogočila Muslimanskim bratom, da prodrejo do.parlamenta - ki jim je bil do danes nedosegljiv - v trebuhu modernega trojanskega konja. Kako to, da sta socialistični zaveznici sprejeli v svojo sredo iransko navdihnjene Muslimanske brate? Eden izmed razlogov je nedvomno mogočna finančna podpora volilne kampanje, za katero so v dobršni meri poskrbeli bogati člani verske bratovščine. Skrbi predsednika Mubaraka, ki se bo moral zdaj tudi v parlamentu soočati z muslimansko opozicijo, je nekoliko ublažila le vest, da bo Arabska liga ponovno sprejela Egip med svoje države članice.
Danes meni, jutri tebi
V ameriški ambasadi v Moskvi je bilo več sovjetskih mikrofonov kot osebja. Kaj pa v sovjetskih ambasadah v ZDA? Na sliki vidimo zbirko mikrofonov, ki so jih podtaknili ameriški vohuni	(AP)
Ostanki bivšega letala CIA
Pet oseb je izgubilo življenje v letalu lockheed hercules, ki se je raztreščilo na pristajalni stezi vojaškega letališča v Travisu (ZDA). Letalo je bilo bivša last CIA	(Telefoto AP)
Novost v določanju obresti na stanovanjska posojila
RIM — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) je na pobudo Odbora za stanovanjske gradnje (CER) odobril resolucijo, ki uvaja nov sistem določevanja posojil za stanovanja po znižanih obrestih. Odslej bodo te obresti izračunavali v fiksnih odstotkih na osnovi količnikov, ki jih bo določevalo vsak drugi mesec zakladno ministrstvo. Druga novost je v tem, da se odpravi tako imenovana indicizacija, to je navezava količnikov na gibanje življenjskih stroškov: namesto nje bodo zvišali začetno obrestno mero, ki je v breme prosilca (del stroškov prevzame pač država), tako da se pokrije letna inflacijska stopnja v razmerju 4 odstotkov. Novi sistem bo veljal v splošnem tudi za kmečke gradnje.
Resolucija odbora CIPE določa tudi naslednje: za posojila, katerih amortizacija se je že začela, in to po znižani obresti na posojila, kakršna je bila v veljavi pred začetkom amortiziranja, pridejo v poštev prejšnja določila. Primer novih znižanih obresti na osnovi količnika 12,55 odstotka za januar-februar 1987: za najem stanovanja 2,4 odstotka, za nakup stanovanja pa 3,6 odst. ob letnem dohodku 14,5 milijona lir, 5,8 odst. ob dohodku 18 milijonov in 8,3 odst. ob dohodku 24 milijonov lir.
Grški sodniki obsodili pet italijanskih ribičev
BARI — Peterica italijanskih ribičev, ki so jih aretirale grške pomorske oblasti zaradi ribarjenja v grških teritorialnih vodah, je bila na Krfu obsojena na 15 dni zapora. Kazen je pogojna, vendar se ribiči še niso vrnili domov, ker so grške oblasti zaplenile njihovo ladjo.
Do aretacije je prišlo predvčerajšnjim v nekem zalivu na otoku Othoni v bližini Krfa. Ribiški čoln »Folgore«, katerega matična luka je Castro Marina v pokrajini Lecce, je odplul v ponedeljek zjutraj na ribarjenje, zajeli pa so ga v sredo med nevihto, ko je grški patrolni čoln zalotil ribiče pri ribolovu. Pred sodnikom se je peterica zagovarjala, da je spustila mreže v morje med čakanjem, da nevihta pojenja. Grška obalna straža je ribiče aretirala in jih pospremila na Krf, kjer so jim včeraj sodili zaradi ribarjenja v teritorialnih vodah.
Eksplozija uničila stanovanjsko hišo v Bronxu: najmanj 6 mrtvih
NEW YORK — V gosto naseljeni stanovanjski četrti Bronx severno od Manhattna sta plinska eksplozija in posledični požar uničila dvonadstropno hišo in drogerijo. V nesreči je bilo ob življenje najmanj šest oseb, ranjenih pa 29, a pod ruševinami je menda ostalo kakšnih sedem.
Eksplozija je bila, kot kaže, v drogeriji, torej v pritličju stavbe, ki se je v hipu podrla in nato še dolgo gorela. Med policaji in gasilci, ki so naglo privozili na pomoč, je bilo 12 ranjenih. Od šestih žrtev so štiri umrle med zrušenjem poslopja, peta v bolnišnici, šesta — mimoidoči pešec —r pa je podlegla na pločniku.
Reševalci, ki so iskali žrtve, so odstranjevali ruševine z žerjavom pa tudi z golimi rokami, a pomagali so jim nalašč za takšne primere izurjeni psi. Kakor rečeno, je pod ruševinami ostalo več oseb: eno so povlekli iz njih rahlo ranjeno po šestih urah.
Gasilci odnašajo ranjenega moškega	(AP)
Ostanki dvonadstropnega poslopja	(AP)
Letno 60 tisoč žrtev na evropskih cestah
RIM - - V dvanajstih državah Evropske gospodarske skupnosti znaša skupni izdatek za kritje stroškov prometnih nesreč med 17 in 20 milijard lir, oziroma od 60 do 70 tisoč lir za vsakega državljana dvanajsterice. Podatke je zbrala zveza evropskih industrijcev avtomobilske stroke, ki je ugotovila, da je kar 35 odstotkov voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo, pod vplivom alkohola. V Evropi kroži 110 milijonov vozil in število smrtnih žrtev je skoraj 60 tisoč letno.
Poleg alkohola je med glavnimi vzroki prometnih nesreč neprimerno cestišče. V vseh državah EGS so, po mnenju omenjene zveze, ceste v zelo slabem stanju. Odtod potreba po temeljitih popravilih cest, začenši z zidovi in ograjami, ki so marsikje kamniti ali cementni, kar je seveda zelo nevarno. Med nasveti, ki jih je izdelala komisija je nujnost razsvetljave prometnejših cest in potreba po namestitvi zaščitnih ograj v drevoredih. Poleg tega evropski tovarnarji poudarjajo potrebo po obvezni uvedbi varnostnih pasov v vseh državah EGS, kar bi omogočilo, da bi se število smrtnih žrtev zmanjšalo za 25 odstotkov.
Glede na število prevožanih kilometrov je smrtnih žrtev najmanj v Veliki Britaniji (20 na vsako milijardo prevoženih kilometrov), nekoliko več — 21 — na Nizozemskem, 26 v Italiji, 28 v Zahodni Nemčiji in 37 v Franciji. V Italiji je. postal v zadnjih letih promet varnejši: leta 1970 so zabeležili 66 smrtnih žrtev na vsako milijardo prevoženih kilometrov.
Predlogi ministra Signorileja
RIM - Minister za prevoze Signori-le .je predlagal hitri postopek parlamentarne razprave o obveznosti varnostnih pasov na italijanskih cestah. Gre za zakonski osnutek, ki poleg že omenjenega varnostnega ukrepa predvideva tudi uvedbo evropskega vozniškega dovoljenja, in zaostritev nadzorstva nad stopnjo alkohola v krvi voznikov.
Signorile predvideva, da bi bilo z uvedbo obveznosti varnostnih pasov v Italiji 1000 smrtnih žrtev letno manj
kot doslej. Nova določila o vozniških dovoljenjih bodo znatno zaostrila vozniške izpite ter uvedla tudi-za motocikliste poskusno vožnjo, ki sedaj ni predvidena. Dovoljeno bo tudi ugotavljanje alkoholne stopnje v krvi in kdor bo vozil v vinjenem stanju, bo moral počakati najmanj tri ure, preden bo lahko sedel za volan. Predvidene so tudi visoke globe. Nadaljnja določila zadevajo varnost otrok, ki bodo morali biti privezani k sedežem.