Kmečka trgovina Bi bilo tudi potrebno! Zadnjič smo na tem meatu porocali o ukrepu, ki ga je izdala kr. banaka uprava proti susmarBtvu in mesetarstvu po aejinih. Da je ta ukrep na mestu, mora pritrditi vsakdo. Potrebno bi bilo, da bi se akcija proti mešetarstvu razširila tudi na sadno trgovino in na kupfievanje v podeželju sploh. Seveda je tukaj nadzorstvo oblastev otežkočeno. Dal bi se pa uvesti nadzor na sledeči način: Vsak, ki kupuje jabolka ali pa druge kmetijske pridelke, kot fižol, krompir, žito, živino, seno, gobe itd., bi moral imeti posebno izkaznico, iz katere bi ae lahko spoznala kupčeva, oziroma mesetarjeva strokovna aposobnost v predmetih, ki jih kupuje, za koga ae nakup vrsi in če ima dotični, za katerega se nakup vrši, res pravico do kupčevanja z nakupovanimi proizvodi. Nakupovalec bi se moral z navedeno izkaznico pri prodajalcu izkazati, preden začne z njim kupčevati. Izkaznice bi izdajalo okrajno načelatvo na predlog upravičenega trgovca le onim nakupovalcem, ki a a.pričevali lahko dokažejo svojo atrokovno sposobnost v predmetih, ki jih bodo nakupovali, da ao pošteni in na dobrem glaau in da v svrho po|tenja nakupa jamčijo s primemo kavcijo v denarju, posestvu ali podpisom uglednih, poštenih mož iz njegove bližnje okolice. Izkaznice za nakup sadja bi ae izdajale samo onim, kateri imajo potrebno izobrazbo, ki jo morajo dokazati s spričevalom kakšne kmetijake šole. Slične zahteve bi ae naj stavile za izdajanje izkaznic pri nakupu ostalih kmetijakih pridelkov. Trgovaki gremij je za letosnje nakupovalce sadja že predvidel izkaznice, samo pogoji, pod katerimi se naj te izkaznice izdajajo, niso predvideni. In baš pogoji, pod katerimi se naj izkaznice izdajajo, so najbolj važni. Odlok v navedenem smislu, izdan od kr. banske uprave, bi pri kupčevanju v podeželju napravil mnogo reda, ki bi koristil v glavnem kmetu, kateri bi tako vedno lahko videl, pri Cem je tn a kom kupčuje. Mednarodna trgovina s trdim lesom Na mednarodnem tržišču je že dva meaeca zelo iskan hraatov les. Cena hraatovini se je v zadnjem času zvišala za 10%. V splošnem ae dobro prodajajo remeljni za pohištvo. Jugoslovanska hrastovina je na m.ednarodnem trgu cenejša kot poljska (ki prav tako kot mi izvaža zelo veliko hrastovega lesa), poleg tega je pa še jugoslovanaki hrastov les boljši kot poljski. Nižja cena in boljsa kakovost leaa nam da prednost pri tekmi 8 poljakim hrastovim leeom, zato Je pa tudi povpraševanje po našem leau veliko. Prav tako kot hraat se išče jeaen in brest. Ovira pri izvozu bresta je pa nepravilno pripravljeno blago. Trgovina z bukovim lesom je pa bolj slaba. Italija in Španija, kjer smo prodajali največ bukovega lesa, v zadnjem času slabo kupujeta. španija je izčrpana po državljanski vojni, Italija pa krije avoje potrebe z bukovino iz Kalabrije. Pač pa gredo v denar doge. V prvi vrsti kupujejo doge Angleži, Nizozemci, pa tudi Nemcl. Štednja železniških uprav po raznih državah je pa povzročila zastoj v trgovini z železniškimi pragi. Gospodarske zanimivosti Po kakšnem blagu se povprašuje. InformacijBkl oddelek zavoda za poapeševanje zunanj« trgovine sporoča, da v Parizu povprašujejo po toporišdih za metle od 16 do 25 mm v premeru, eirku in leseni posodi; v Rimu po loju; v Londonu po oljnatih pogačah (prgah) in konoplji; v Roterdamu po hmelju; v Berlinu po konoplji; v Montevideo po rezani bukovini, boru, zdravilndh zeliščih ln žganju; v Buenos Aireau po hrafltovih sodih za vino; v Amaterdamu po leau in predelanih kožah. Zanimanci ae naj obrnejo na Imenovani zavod v Beogradu, poštni predal 818. Clgarete z lapuhom kade v Nemčiji. Po najnovejši odredbi nemškega finančnega ministra se mora tobaku (radi štednje, da se ga manj uvozi) primesati liste češenj, osoljene liste vrtnic, cvetje detelje, dišečo perlo (rastline), lupine citron, lapuh, posus^e koprive, timjan in sivko. Mešanica tobaka z navedenimi rasUinami se mora označiti z navedbo primesi, n. pr. tobak s »lvko, cigarete z lapuhom itd. Primes znaša zaenkrat 5% tobaka. Jogoslovansko-Halijanskl goepodarski odbor se bo seetal od 20. do 25. julija v Rimu v svrho poveCanega medsebojnega prometa. Za pol milijona mark bomo lahko izvozili zgodnjega sadja v Nemeijo. Cene še niso določene. Devet milijonov brezposelnih je še v deželi zlata, v Severni Ameriki. Lani jih je bilo 11 milijonov. Eno milijardo dolatjev zlata so poalale evropake države v zadnjem času v Ameriko, da si zagotove vojne potrebačine za čaaa vojne. Kltajci plačujejo svoj dolg. 530 milijonov dolarjev so Kitajci plačali svojdin dobaviteljem orožja. Ker Kitajci redno plačujejo, se jim tudi orožje dobavlja in zato se Japonci hudujejo na Angleže. . Cene goveje živine Voli. Maribor debeii 3.80—5 din, poldebeli 3.20 do 4 din, plemenaki 4.25—5.75 din; Ptuj 4—4.25, Dravograd 4—4.50 din, Slovenjgradec 3—4 din, Veliki Gaber 4.50—6.50 din, Logaiec 5—6 din, Laško 5—5.75 din, Kamnik 4.75—5.50 din, Kočevje 5—6 din kg žive teže. Biki. Maribor 3—4.25 din, Muraka Sobota 4.50 do 5.50 din, Lendava 4—4.50 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 3.50—4.30 din, plemenake 3.50—4.50 din, za klobasarje 2—3 din, molzne 4—5.25 din, breje 3.50 ^.50 din, Ptuj 3—3.75 din, Murska Sobota 2.50—3 din, Dravograd 3 do 4 din, Slovenjgradec 2—3 din, Slov. Konjice 3.50—4 din, Logatec 4.50—5 din, Laško 3.50-4 din, Kočevje 4 din kg žive teže. Telice. Maribor 4—5.25 din, Ptuj 4.25 din, Murska Sobota 4.50—5.50 din, Lendava 4—4.50 din, Slovenjgradec 3—4 din, Slov. Konjice 4.50 din, Veliki Gaber (okraj Litija) 4—5 din, Logatec 5.50—6 din, Laško 4.75—5.25 din, Kamnik 5—6 din kg žive teže. Teleta. Maribor 4.50—6 din, Ptuj 5 din, Murska Sobota 4.50 dinj Lendava 5—6 din, Koroško 5—6 din, Slov. fConjice 4—4.50 din, Veliki Gaber 7 din, Logatec 7—8 din, Laško 5—6 din, Kamnik 5.50—6.25 din, Kočevje 7—8 din kg žive teže. ; Svinje Plemenske. V Mariboru je cena ista kot zadnjič. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 80—190 din komad. kg žive teže pa 6.75—7.25 din. Prgutarji. Ptuj 7—7.75 din, Murska Sobota 8 do 8.50 din, Dravograd 7 din, Slov. Konjice 8 din, Logatec 9 din, Laško 8 din, Kamnik 8.50 din, Kočevje 7 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Dravograd 10 din, Slov. Konjice 9 din, Logatec 10—11 din, Laško 10 din, Kamnik 8.50 din kg žive teže. Tržne cene Meso. Volovsko 10—12 din, kravje 8—10 din, vampi 6 din, pljuca 5 din, jetra 10 din, loj 6 din, teletina 10—12 din, svinjina 14—16 din, svinjska pljuča 8 din, jetra 10 din, alanina 16 din, suha slanina 18—20 din, mast 17—19 din, šulika 20 do 22 din, prekajeno meao 18 din, hrenovke 20 din, polsuhe kranjske klobase 26 din, euhe 30 dln, salama 45 din kg. Perutnina. Majhen piačanec 8—12 din, malo večji 14—15 din, kokoš 22—28 din, raca 20 din, gos 40 din. Drva. Muraka Sobota trda 80, mehka 50 din, Dravograd 75 din, Slovenjgradec trda 70, mehka 40 din, Slov. Konjice 70 din, Logatec 65—70 din, Laško 60—65 din, Kamnik 70—80 din, Kočevj« 50 din kub. meter. Krma. Vojaštvo v Mariboru kupuje seno po 65 din, alamo po 32 din q, in sicer ob sredah in petkih. Ptuj aeno 50 din, siama 25 din, Mursko polje sen<? 40—45 din, slama 20—25 ddn, lDravograd seno 50 din, slama 35 din, Slovenjgrad«? seno 75 din, slama 50 din, Slov. Konjice seno 40 do 50 din, 8lama 30 din, Kodevje seno 80 din, slama 50 din cent. Sadje. V Mariboru in Celju hruske 5—8 dln, marelice 6—10 din, breskve 4—8 din, češnje 3 do 5 din, vrtne jagode 6 din, gozdne jagode 12 din, liter borovnic 1—2 din, češenj 2—3 din. Sejmi 24. julija svinjBki: Sredisfie — 25. julija tržnl dan s svinjami: Dolnja Lendava; svinjskl: Ormož; živinski: Maribor; živinski in kramarskit Dobrovnik, Kozje, Mežica, Slov. Bistrica, zaleo — 26. julija svinjaki: Celje, Ptuj, Trbovlje; Hr vinski in kramarski: Teharje — 27. julija tržnl dan: Turnišce; živinski in kramarski: Beltinoi — 28. julija svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Dobija Lendava — 29. julija BVinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.