List 21. m v • lecaj XLIII. « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 soid., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za ceio ieto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V LJubljani 27. maja 1885. Obseg: Razpis državne štipendij N Cviček. (Konec.) i dopisi. Biki Saditev amerikanskih trt ob šolskih poslopjih v • stega mnricodolskega plem Novičar Volilno gibanj C. k. kmetijska družba kranjska Zamet v stepah. (Dal.) Gospodarske Ntvari. Razpis državne štipendije. Slavno c. k. ministerstvo kmetijstva je dovolilo z dopisom od 28. marca t. 1. št. 4949 za enega kranjskega deželana eno državno štipendijo po 300 gld. na leto za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1885/6, 1886/7 in leto 1887/8 za obiskovanje eno sledečih dveh kmetijskih srednjih šol: Više kmetijske šole v Dečin-Liebwer du na Ceskem, in srednje kmetijske šole „Francisco-Josilinum" v M odi in gu pri Dunaji. Za to štipendijo smejo prositi na Kranjskem rojeni mladenči. Prošnje se morajo glasiti na ime slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva na Dunaji ter morajo imeti izraženo željo, katero teh imenovanih šol prosilec hoče obiskovati. Prošnje morajo se zadnji čas one vinorodne kraje, kodar se je trtna uš uže manj ali več razširila. Pred vsem nam bode morala biti prva skrb ? pr dobiti si kolikor mogoče kolči trtni uši zoperstoječih amerikanskih trt in moj nasvet obstoji v tem; da se izgojuje ob stenah naših šol, ki navadno na prostem stoje, v obliki špalirjev take trte. Milijone dobro dozorjenih kolči dalo bi se na teh dosedaj praznih stenah pridelati katere bi bile pod ? laga za obnovljenje po trtni uši pokončanih vinogradov Posebno bi se pa dalo take kolči pridelavati v krajih ki niso vinorodni širjatev mrčesa ? ker je uže naprej zabranjena raz ? Naši narodni učitelji bi se gotovo za stvar zani mali, ter, po svoji moči pripomogli k narodnem blago stanji. "...... kamen vinarstva zidati. Vsem Sola bila bi pa tudi na tem polji temeljni na katerega bi bilo mogoče napredek našega , ki se jim bode moj nasvet priporočen za stvar zanimajo, naj do 15. avgusta podpisanemu odboru družbe kme- tijske izročiti, prošnjam pa priložiti sledeče priloge: . Krstni list; prošnjik mora biti vsaj 17 let star. . Šolsko spričalo o taki šolski izobraženosti, ka-koršne je pridobiti po dobro dovršenih šestih (za De- čin-Liebwerd) oziroma štirih (za Francisco-Josefinum) razredih javnih srednjih šol. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 10. maja 1885. Sej predseduje družbini predsednik gospod baron Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop Wurzbach. Navzoči so gg. odborniki prošnika v kmetijsko šolo. Predavanja prično se na obeh imenovanih šolah . oktobra Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 10. maja 1885. Brus Jerič stelic, Robič in družbini tajnik Pil ? Ka Ker je na dnevnem redu obravnava državne podpore, katero se ima prositi za leta 1886., povabljeni so bili k seji zastopniki deželne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa gospod c. kr. vladni svetnik Baron Wurzbaeh predsednik. Avgust pl. AVurzbach, deželni odbor pa gosp. cesarski 9 svetnik in deželni odbornik Murnik Gustav Pire tajnik. Tajnik Gustav Pir p 01 o državni podpor f - ^^ w i v» v vv f m jg, mm v/ J/^ ^^ jl V^ * tL * • y %,/ 7 1 l L j ' / ' ^ i t f katero je c. kr. kmetijsko ministerstvo z odlokom iz štev. 4519, kranjskemu kmetijstvu Saditev amerikanskih trt ob šolskih poslopjih. Prof. Jablanczi piše v „Allg. Wein-Zeitung u Do voljenje za prosto uvaževanje amerikanskih. trtni uši dne 17. aprila naklonilo, in sicer za nakup pravega semena ruskega lanu 300 gold. za nakup plemenskih bikov za povzdigo reje ovac . . za povzdigo čebelarstva . za povzdigo umne reje rib 2000 300 150 50 n ?? zoperstoječih trt je le še vprašanje časa, posebno za Memo te podpore je c. kr. kmetijsko ministerstv,os^ tudi obljubilo in deloma tudi priznalo podporo za kme^lv?S Ste® * v" / • ^ \ pj 'is i/ \ V* v. v f-b » z* 166 tijske namene in podvzetja, a tirja poprej načrt ali izkaz porabe. Take podpore so: za pokrajinsko razstavo živine v Postojni, za darila gospodarjem, ki napravijo umna gnojišča, za sadne sušilnice, za povzdigo sadjereje, za podporo mlekarskim zadrugam. Poročevalec tajnik Gr. Pire predlaga: Ker je način porabe one subvencije, za katero je uže denar nakazan, uže zaznačen v proračunu za podporo iz 1. 1885., naj se čez to preide k dnevnem redu, odseku za splošne reči naj se pa naroči izdelati načrt za porabo onih subvencij, katere je ministerstvo pogojno obljubilo. Predlog se sprejme. Tajnik Pire poroča v imenu odseka za splošne reči o potrebni subvenciji za 1. 1886., za katero hoče glavni odbor pri si. c. kr. kmetijskem ministerstvu prositi. Nasveti odseka za splošne reči sprejmejo se z nekaterimi malimi prenaredbami, ter se sklene, si. ministerstvo za sledeče podpore prositi: Kmetijski poduk: dve štipendiji po 300 gold. skozi 3 leta takim, ki hočejo obiskati katero višo gospodarsko šolo, toraj za leto 1886 ...... 600 gold. b) subvencijo podkovski šoli .... 1200 „ 8 štipendij po 50 gold. za učence podkovske šole........ 400 „ 2 štipendiji po 300 gld. za kranjske slušatelje dunajskega živinozdravni- škega zavoda........ 600 „ za nakup kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, koja imajo služiti v poduk, posebno pri potnem predavanji .......... 400 *< za podporo šolskim občinam, ki napravijo šolske vrte - 500 „ za potna predavanja o mlekarstvu in vinoreji......... 500 „ za razširjevanje umnega kmetijstva, potem tiskanih razprav, knjig, knjižic itd., posebno v podporo družbenemu listu »Kmetovalcu" .... 800 „ Dalje se prosi si. ministerstvo, da blagovoli kot vsako leto, tako tudi 1. 1885. deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu izdatno podpirati. 2. Razstave: Za pokrajinsko razstavo 1. 1886. v Kranji 1000 gold. Melioracije: premije za umno napravljena gnojišča ........... 300 „ premije v zboljšanje pašnikov, planin itd........... 400 „ podpora za izsuševanje in namakanje zemljišč........ 400 „ Posebna rastlinoreja: za nakup pravega semena ruskega lanu ........... 500 „ za nakup dobrega, čistega deteljnega semena .......... 300 ;; ; c) za povzdigo sadjarstva in v podporo družbenemu vrtu....... 500 n za napravo uzorne amerik. sadne sušilnice.......... 500 „ za nakup kolči in bilf amerikanskih trt, ki se ustavljajo trtni uši . . . 400 „ , (Gozdarstvo: Za premije pogozdovanja itd...... 200 „ 6. Živinoreja: za nakup dobre plemenske govedi . 6000 „ za podporo na novo ustanovljenim mlekarskim zadrugam..... za nakup ukviških plemenskih ovnov podpora čebelarskemu in ribškemu društvu .......... 1000 gold. 500 rs 200 77 Zahteva c. kr. kmetijskega ministerstva, da se predloži načrt premiranja govedi v Kranjski gori, se odstopi odseku za splošne reči, da v prihodnji seji o tem poroča. Na znanje se vzame dopis intendance tretjega kora, da je c. k. vojno ministerstvo zaukazalo, kolikor moč kupovati potrebne reči za vojake neposredno pri producentih. C. k. deželna vlada naznanja, da bode c. k. erar tudi letos kupoval konje, sposobne za vojaške namene, ob priliki premiranja lansko leto. konj pod tistimi pogoji, kot Dr. Schuchardt iz Draždan pošlje po njem sostav-ljen načrt amerikanske sadne sušilnice ter poroča, da se bode v kratkem tudi v Ljubljani mudil ter se oglasil v pisarni kmetijske družbe. Razgovor o zapisniku, kojega je sostavila komisija za ogledovanje nove ograje, ki jo je napravil sosed vrta c. k. kmetijske družbe Zdešar, preloži se na prihodnjo sejo. Prošnja oskrbništva grajščine bledske, da se do- voli prodati 25. novembra 1883. L od kmetijske družbe kupljeni bik, ki ni več sposoben za pleme, se sklede rešiti po došlih poročilih, katere je naročil glavni odbor pri gospodu dekanu v Gradu. Na novo v družbo se sprejme gosp. Karol Puppis, trgovec v Gorenjem Logatci. Cviček. Spisal Gustav Pire t (Konec.) Zadnjič sem trdil, da je dolenjsko vino v Ljubljani in na Gorenjskem predrago. Spiošno po vseh gostilnah se toči količkaj pitno dolenjsko vino po 40, 44 do 48 kr. liter. Ali je ta cena primerna? Nikakor ne Spodnjeavstrijsko vino, kojega pridelovanje je mnogo dražje kot dolenjskega vina, ki se pa še podraži s tem, da se mora po tri leta v kleti držati, ker drugače ni pitno, toči se na Dunaji v navadnih gostilnah liter po 32 in 36 kr. To vino pa nikakor ni slabo, dolenjsko se še od daleč ne da z njim primerjati in zunaj tega mora se v poštev jemati veči vžitninski davek na Dnnaji ter velike stroške tamošnjili gostilničarjev. si pa oglejmo račune naših ljubljanskih in gorenjskih gostilničarjev. Dolenjsko vino stane v Ljub- po "40 do 48 gold. hektoliter. ljano ali v kak drug gorenjski kraj pripeljano 18 24 gold. in prodaja se Toraj kupčuje gostilničar z 100%- Priznavam. da se najdejo tudi izjeme, da se vino mora dražje plačevati; plača se pa dostokrat tudi ceneje in splošno ali pa skoraj za vse slučaje je pa moja trditev vendar prava. Kako se pa razdeli za vino iztržena svota? Eno če-trtinko dobi vinogradnik, ena četrtinka odpade na vožarino in užitninski davek, dve četrtinki vtakne pa v žep gostilničar. — Vsak pošteno misleč in nepristransko sodeč človek mora z menoj vred veliko krivico obsoditi, ki se godi na škodo dolenjskemu vino- bilo več popilo in vinogradnik o ? gradniku. Ko bi se gostilničar zadovolil s 50°/ bi vino ceneje ter bi se ga bi hitreje in lože svoje vino poprodal. Morda se z mojo trditvijo komu zamerim, a kar je res, je res, vsaj «f 10? • • f » lahko vsak spozna, da pri nas na Kranjskem gre naj- ako Dolenjci ne bodo v pravem času na dru^o pot v bolje pekom, mesarjem in gostilničarjem. Ko bi svojem gospodarstvu ukrenili, ni pričakovati konca izplačala, gotovo njih bedi in rešila jih tudi ne bode tako vroče zaže- se gostilničarska obrt tako dobi bi ne imeli toliko gostilničarjev. V bogati spodnji av- ljena železnica. Dolenjska je po vsem ^agdkultTrna stnjski deželi pride na 206 prebivalcev en gostilničar, pokrajina in železnica bo le takrat zaželeno korist do-v revni kranjski deželi, katera obsega tudi nerodo- našala, ako bodo imeli Dolenjci kaj prirodnih pridelkov za izvaževanje. Dodatek. V ;;Slov. Narodu" od 19. maja se mi odo vitni Kras in sploh dosto nerodovitne zemlje, pride pa 124 prebivalcev na enega gostilničarja. Vse veden e mere so na veliko kvar dolenjskemu vinarstvu in vštričr prevratom dolenjskega gospodarstva m z zopet nekako zbadljivo očita 19. številki „Novic" pisal, da „danes brezvestnost, ker sem v se tudi reorganizovati vinskakupčij to izvršiti, to je pa reč dolenjskih zastopnikov tijskih podi itd > kako kme- pr o daj liter." 3 t kom a j Slavnemu vredništvu „S1. N Kra šovec 20 gold. hekto- priznavam, Kar mi „Slov. Narod" očita, da sem v Radečah da se nisem obračal pri sostavi dotičnega članka do posameznih trgovcev z vinom in tudi mislim, da bi tega trdil, zavinc ali imajo pa za cviček olikan ali neolikan okus, to je pa meni vse eno. Da imajo res ljubljanski vinopivci da imajo ljubljanski vinski kupci neolikan okus sem trdil le od ljubljanskih vinskih konsumentov, ljedelstvo, ki je meni po vsem merodajna nihče na mojem mestu ne bil storil, a porabil sem pa vinsko statistiko, izdano od c. k. ministerstva za po- V imenovani statistiki stoji slab okus, potrjuje „Narod" sam. ker pravi da sin vedno bolj Sternovo narejeno vino, prava zavrenka, ki nikdar vinograda videla ni." Ako bi pivci zavrnili krčmarja, ki se jim upa ponuditi zavrenke, gotovo se sicer se pa Ta-belle Weinbaugebiet Durchschnittspreise der letz-ten 3 Jahre fiir fertige Weine pr. Eimer za prihodnost preskrbi z naravnim vinom v Ljubljani ne toči le Ster narejeno vmo ampak VI tudi dosto tacega, ki se je pridelalo na drožjah dolenj skega vina, a ne na Dolenjskem, ampak v temnih ljubljanskih kletih. Konečno naj še omenim, kako se v Ljubljani vino pozna: Neko vino, ki je bilo na neki dolenjski razstavi takoj zavrženo in niti vanji pripuščeno, ker je bilo, kakor Nemec pi pantscht" ter zalito v Lj ubljano , kjer ji VII r> cviček" slovelo. Kaj pa porečete o presojeni, „ge-, prodano je bilo do zadnje kapljice kot izvrsten VII s „tropinovcem t • • it/ 4 Karstgebiet der Stadt Triest Unteres Karstgebiet Terran (Hektol. 14*13) Oberes Karstgebiet Prosecco, Terran & Merzemin 9—15*48 fl. (Hektoliter 15*9 27*35) Prosecco, Terran & Merzemin 6 75—8-33 . (Hektol. 11-93 14-72 fl.) gostilničarji, ki je slovel za izvrstnega spoznavatelj vin in kojega je kranjska kmetijska družba imenovala udom presojevalne komisije pri mariborski vinski razstavi? Ta gospod je pri presojevanji izvrstnega bu-ketnega vina rekel: „stinkt nack dem Fass". Marsikaj mi je še na srci, -posebno kletarstvo ljubljanskem ceno z 20 Naslanjaje se na te številke vzel sem povprečno za hektolitei vina vanja trte ki je toliko bolj opra gorenji Kras in pa tržaški Kras imata večino trt vsega Krasa, in ker je cena odnjsm *KjasU zato toliko više zaznamo- tej pokrajini so po imenovani statistiki žlahtnih plemen (Merzemin, Rifošk, Korvin -------- o -----------^uouuiiu ivxv leti otvu X lgilUl) , HčtiVUI naših gostilničarjev, a ker je spis uže tako predolg večina trt Rifošk postal, prihranim si to za drugi pot Pignol), kakor pa v unih dveh pokrajinah, koder je Dolgarepka in Gnjet. Priznavam da se da s časnikarskimi članki kaki stvari ali osebi men vsaj ni bil nikdar oškodo- škodovati. ali Vse, kar sem tukaj o dolenjskem kmetijstvu pisal, sem tudi uže pri raznih prilikah na Dolenjskem in vati producentov kraškega terana tako tudi v Radečah ustno imel kmete pred seboj, ni se mi skoraj zdelo potrebno Bike čistega muricodolskega plemena avno sem se osebej praviti, da se ta gospodarski prevrat ne kupili so na dražbi 23. dne more v teku enega leta niti v teku enega desetletj m v Postojni sledeči siti, ampak da je treba počasi in po možnosti tak Kovšca iz Planine prevrat osnovati. Gotovo pa nisem nikdar tako ne- Otoničar iz Cirknice razumljivo govoril, da bi zamogel najbolj zabiti kmet Zilierl iz Logatca. g. gospodarji: Anton Frenetič iz Dolenje vasi, Anton ? Peter Kraigher izyHraš, Janez Anton Poljšak iz Šturije, Janez iz mojega govora sklepati, da bi vsled avnanja po mojem navodu morala živina od „božjega vzduha Vsled odloka c. veti Res je pa, da sem trdil zi- ministerstva za poljedelstvo od Ako Dolenjci pravočasno svoje kmetij- enega bika zastonj 28. aprila 1885. 1., št. 5209, dobila je županija ilirsko bistriška bika proti polovici cene in županija zemonska stvo preustroje primerno zdajšnjim razme r uže sedaj poprimejo za orožje prot a m t e trtni uši, ne bode škod mrčes, tako velik Odkar sem kak > ki jo prouzroč se misl Politične stvari. pričel z objavljenjem tega članka, došlo mi je mnogo dopisov, kateri me potrjujejo v mojem prepričanji in iz katerih zamorem posneti, da nisem _______ napačno sodil dolenjskega vinarstva; došlo mi je pa volitev med Slovenci je°okl ob enem še mnogo gradiva, kojega za sedaj nisem po abil, kar Pospeševati naj bo dolžnost pa v prihodnji priliki hočem storiti Volilno gibanje. Najpomenljivejša dogodba preteklega tedna glede konservativne ga kranjskih velikih posestnikov in preobrat lilnega odbo njegovega načelnika grofa Hohenwarta"; to besede ker slabo gmotno vsacega, ki stanje dolenjskega gospodarstva katere bodo dolgo časa zvonele še po ušesih naših Ap mu je zato prilika dana, faltrernovcev; veselo pa bodo tudi odmevale po široki do vrhunca prikipelo ? in naši avstrijski domovini * t Oklic glasi se do besede tako: mati obli da kljub temu Dne 5. junija bo imelo veliko posestvo vojvodine lastne osebe v svojem programu kranjske iz nova voliti svoja državna poslanca za prihodnjo šestletno postavodajalno dobo. Konservativni odbor velikega posestva meni, da na ta imenitni trenutek ne sme čakati, da tudi on ne spregovoril nekoliko besed do svojih častitih tovarišev tega volilnega razreda, da, to se mu zdi tem potreb-nejše, ker se je eni stranki velikega pesestva, ki se poveličavanja em dal popolno poroštvo zvestega in marljivega delovanja in značaj postopanj Oklic grofa Margherij se Velečastiti volilci! Dvajset let je uže, kar delujem v javnem živ juvgov,, ^ vm vv.ua^a po^.a, 1 j e n j i, štiri in trideset let, kar po opravilih obču imenuje ustavoverno, zljubilo razglasiti volilen oklic, ki Jem s svojimi someščani, in priznati moram, da več- svojo moč išče edino le v zasramovanji iu natolcevanji Jega spostovanja in zaupanja si n e bi nasprotne stranke, in kateremu zatoraj ne smemo mogel pridobiti, kakor da sem bil pre bil V se* molčati. s t i m i leti od Vas izvoljen d r ž a v n o z b o r s k i m mirni zavesti, da smo po potih, ki nam jih kaže poslancem. Zaupanja, katero ste mi takrat izkazali, mislim, aa po svoji delavnosti v državnem zboru nisem za blagor naša ustava, po vseh svojih močeh skrbeli dežele in države , katere moč in slava bo tudi v prihodnje vodilo našega delovanja, in da nikdar najmanjše zgubil. Vede, prilike nismo dali, ki bi tudi le na videz opravičevala ostudna očitanja omenjenega volilnega oklica, z vso odločnostjo zavračamo te izrastke strankarske strasti. da se pri volitvi sme le tisti kandidat na-zmage, o katerem so volilci prepričani, da je poštenega zasebnega značaja, kojega dobre ali slabe lastnosti navadno odsevajo tudi v javnem živ- takim orožjem se mi nečemo vojskovati, in tako Ij^oji, usojatn si opominati na svoje dolgoletne, mnogo orožje se nam ne zdi primerno veljavi velikega posestva, stranske opravilne zveze z meščani dolenjskih mest, po je Mi tudi svojim nasprotnikom radi pripoznavamo, da njih konečni namen ravno isti, za katerega naša srca države. bijejo, namreč blagor dežele, pa moč in katerih bi uteguil le inalokaterim izmed Vas popolnoma neznan biti. Ljubljani rojen, sem vse svoje življenje preživel Pa kakor radi jim to pritrdimo, ravno tako živo smo na Dolenjskem, ker sem kot nezavisen posestnik t/ ^ ' ^ • fl w • • 1 * a ■ v* a 4 « 4 prepričani, da pota, po katerih jo oni v ta namen zavijajo, pota, po katerih sta dozdaj v državnem zboru hodila od njih izvoljena zastopnika, nikdar nobenega ne pripeljejo k pravem cilju. Združba z nasprotniki, ki vse zanikajo in odrekovauje davkov ne more ne deželi koristiti in ne državi; pa tudi žalostna prikazen da je bila izmed vseh dežel našega cesarstva Kranjska dozdaj edina, v kateri so bili zastopniki velikega posestva v brezobzirnem (absolutnem) nasprotovanji proti vsem zastopnikom vseh drugih volilnih razredov v deželi, pač ni pripravna temu volilnemu razredu ohraniti veljavo in vpliv, še manj pa ju pospeševati. Nam se zdi, da se veliko posestvo, ako ima v resnici prihodnost dežele in njeuih koristi pred očmi, ne zemljišča in raznih obrtnij z meščani in kmeti zvesto se udeleževal sreče in nesreče, in so mi torej precej natančno znane potrebe in želje dolenjskih mest. katera se smelo tirjajo od se Imam kandidata kot zastopnika razumnega mestnega prebival- druga svojstva, stva, ne morem sam soditi, tudi se ne sam svoje mnenje o tem izrekal. spodobilo, da Pač pa morejo oni, ki so se z menoj vred skozi i sme samega sebe obsojevati k nezmožnosti, da se mora marveč prebivalstvu postaviti na čelo, ter tam kazati vodilni in pomirovalni vpliv, ki bode deželi v blagoslov, njemu samemu pa v slavo. šest let borili in poganjali za nravnoversko od- gojo mladine, za narodno ravno p ravnost in za gmotne koristi moje ožje domovine Kranjske, merodajno sodbo storiti, in ne motim se, če rečem, da bode sodba mojih kolegov v preteklem državnem zboru se glasila, da sem znal si pridobiti pohvalo svojih političnih nasprotnikov. Ne stopam pred Vas z brezštevilnimi obljubami, kojih izpeljava je le premnogokrat od vseh drugih čini-teljev, kakor od dobre volje in zmožnosti posamičnega In v tem smislu se hočemo volitve vdeležiti, v tem poslanca zavisna. smislu prosimo vse, ki se poganjajo za napredek in za mir v deželi, ki nečejo občutno kratiti vpliva deželnega zastopstva v državnem zboru, da naj se nam pridružijo in osebno pridejo k volitvi, ali pa pošljejo svoje pooblastilo, ako bi jim samim nikakor ne bilo mogoče priti. Potrebni predgovor zarad določitve kaudidatov bo 4. junija popoludne ob 5. uri v ;;Hotelu Evropa", in bomo pri tej priliki tudi poročali o konečnein vspehu našega predloga za kompromis, ki smo ga zvesti svoji vedno razodevam spravljivosti ponudili nasprotni stranki. Zato se zanašamo, da se boste uže pri tej priliki zbrali v polnem številu. Ljubljani 20. maja 1885. Dovoljeno mi naj bo samo izreči svoje mnenje o dolenjski železnici, katera je, odkar sem jo s svojim govorom v državnem zboru iz dolzega spanja zopet zdramil, v vsakem volilnem programu najimenitnejša točka. Tudi še zdaj ne odjenjam od svoje v državnem zboru zastopane misli, da je le tedaj upanje, da se do- lenjska železnica dožene, ako se bode kot državna železnica, kot del evropskega železnocestnega omrežja, za zdaj vsaj gradila do bregov reke Kolpe. Samo po sebi je razumljivo, da se bom potezal za to, da se državne in deželne ceste na način potrebam primeren umno prelože in dopolnijo, nikdar pa Konservativni volilni odbor velikih posestnikov vojvodine kranjske: se ne bom zadovoljeval, da bi se s nek a Hugon knez Windischgratz Jožef Friderik Seunig. tisoč goldinarji, kateri se nam za neskladno in nepremišljeno preložitev nekaterih gričev ponujajo, gradenje železne ceste odkupilo, in od katere zavisi vsled njene nepreračunljive na- Karol grof Hohemvart. Albin grof Margheri. --rodno-gospodarske, financijalne instrate- Druga pomenljiva izjava zadnjih dni je program gične važnosti sreča in nesreča Kranjske, bivšega poslanca za dolenjska mesta grofa Alb. Mar- morda celega cesarstva. gherija. Tudi njegovemu oklicu mora priznati pri- tem zmislu bodem ves svoj trud in vso svojo jatelj in nasprotnik, da je mojstersko sostavljen, da so moč zastavljal. načela njegove po vsem prava, beseda možata in dostojna, da se je kandidat modro varoval, usta polna je- Ko sem bil pred šestimi leti iz Vaših rok prevzel mandat, obljubil sem, da Vam ga bom čistega in brez I €9 madeža zopet nazaj dal: s tem to storim, in ako uvi- podpore pri zgradbi krajnih železnic. Vprašali se gosp. dr. Dolenc protivil deželni podpo dite, da sem svojo obljubo spolnil, prosim Vas iz nova za Vaše zaupanje in za Vaše glasove pri prihodnji dr-žavno-zborski volitvi: jaz ne bodem nikdar pozabil, pavski dolini. In ako bi se jeli tedaj samo, i tudi ako bi se šlo za podpo kraj železnice po vi da ostanem, kar sem do zdaj svoje slovenske domovine. Novem mestu 21. maja 1885. bil 9 zvest sin drugi kranjski poslanci Margheri. že na poprijeli dr. Dolenčevega vaščanskega politikovanja, jeli bi bili potem kedaj imeli sadjerejsko šolo na Slapu? Strme pa smo čuli iz ust deželnega poslanca in --uda narodnega kluba dr. Dolenca očitanje zoper de- Sicer o volilnem gibanji na Kranjskem spregovorimo lovanje izvrševalnega odbora. Ako se res ves čas zad-drugem mestu. Sploh lahko omenimo, da je uže njega zasedanja ni mogel vdeleževati delovanja poslancev. in tedaj ni zvedel naravnost, kaj se je v zbornici danes skoraj gotovo, da bodo zopet izvoljeni vsi dosedanji poslanci, grof Hohenvvart celo v dveh okrajih, iu v narodnem klubu godilo bila pa vsaj nj e g o Po vsem zagotovljene so, kolikor je pred volitvijo dolžnost, po prestani bolezni brati in poprašati kaj samo sploh mogoče soditi, izvolitve v kmetijskih obči- se je tam godilo, ako ne poprej, vsaj takrat, ko je kot nah: krško-novomeških-črnomaljskih-Ljubljana-Litija in namestnik vstopil v deželni odbor. Vsak naroden po gorenjske, tudi notranjske so po sedanjem stanji uže slanec bi mu bil rad povedal, da so narodni poslanci popolnem zagotovljene za dosedanjega poslanca Oorezo. Ne popolnem dognan je še volilni okraj radešk trebansko-kočevski, kjer se je baje s pomenljivim vspe- slabo spričalo pisatelj alnemu odboru poleg druzih dolžnosti dali na- Ono očitanje ga toliko manj logo, voditi državnozborske volitve marljivosti hom deželne sodnije svetovalec Jakob Hren proti knezu more priporočati za izvolitev v državni zbor, ker vsaj Windischgratzu. Vendar pa se nam poroča, da se po njegovem dosedanjem javnem delovanji volilci ne po morejo imeti vzroka, njega više staviti dosedanjega zaslužnega poslanca kakor svojega tudi v tem okraju izvoli priporočenec izvrševalnega odbora knez Windisch-Gvatz. mestih so vse druge volitve nedvomljive, samo O gosp. Hrenovi kandidaturi sodimo drugače. Ta v dolenjskih mestih in trgih ne bo mogoče popolnem gospod je nadarjen in je svojo kandidaturo gotovo do- zanesljivega izreči do zadnjega trenutka. Vendar pa stojno oglasil; tudi smo prepričani, da bi on, ako izvo- imamo danes zabiležiti o tej volitvi prav merodajno do- ljen, marljivo sodeloval in složno postopal z drugimi godbo, to je, sklep volilnega shoda, ki je bil binkoštni našimi poslanci. Gotovo se mu mora v zaslugo šteti J 1 -------f ' ---j ~ -.uuvu^i! ------_ l--------------------ujisiu. i tiaoiu^j OlCtl, ponedeljek v Novem mestu v navzočosti grofa Mar- da se je pri volitvi po smrti srrofa Barbo-ta odpovedal gherija, prof. Šukljeja in pa odposlancev izvrše- kandidaturi na korist knezu Windisch-Gratzu. Pa večina zaupnih mož izrekla se je gotovo iz enakih vzrokov, kakor prvič za veljavno osebo kneza , ki je v minolih petih letih zvesto valnega odbora gg. Sveteca in dr. Vošnjaka. tem shodu izrekli so se volilci razun dr. Poznika grofa M ar gherija. Pri za T d i s c h - G r a t Prav zadovoljni pozdravljamo ta odločen korak no- stal na strani naših slovenskih poslancev in mnogo, vomeških volilcev, ker upamo, da odločuje enako po- deželi naši in našemu narodu koristnih korakov izdatno podpiral s svojo veljavno besedo v krogih, kateri se bolj ka- voljno, da dosedanja poslanca grofa Margherija kor koristno za volilce in pa složno in vspešno delo- ozirajo na besedo takeg moža vanje slovenskih poslancev sploh in pa za našo narodno melj disciplino. kakor na še bolj ute Gotov prošnje in tožbe druzih poslancev smo si za to, da je tudi za ta okraj izvrše Ako izvrševalni odbor in vsi bivši državni poslanci valni odbor vestno ravnal in v bivšem poslancu pripo po zaslišanih zaupnih možeh priporočajo kandidata, se roč pravega kandidata ker > da se priporoča postati: prost odvetnik smejo volilci vsakega okraja zanesti oni, kateremu tudi volilci smejo brez skrbi skazati zaupanja več, kakor pa onemu, ki se ponuja in sili sam, narodne strani okrajni sodnik Gerč Hren še ni|, kar obeta morebiti veliko bolj zavolj sebe, kakor zavolj volilcev. Za južno-štajerska mesta in trge priporoča se od kot protikan didat Foregge Brati bila sta zadnje dni v slovenskem dnevniku, sprejme kandidatu Ravno pa čujemo, da Gerčar ne ki je prijavil poprej tudi oklic izvrševalnega odbora, še Za volitve v lst dva druga volilna oklica, prvi dr. Dolenčev Hrenov. > drugi priporoča društvo »Edinost tri slovanske kandidate v sledečem oklicu Brat j Istrani! Dne 29. t m imate voliti po prvem bilo bi zelo zapeljivo, obširneje govoriti, slanca v skupini kmečkih občin za državni zbor v Beču pa opustiti hočemo to, v prvi vrsti glede na to, da sta Vsaka ptica v svoje gnjzdo leti in samo ob sebi je raz oba ta kandidata narodnjaka , oziroma prvega pa tudi zato, ker je bilo prizadevanje njegovo, čeravno silovito vendar in to v korist Notranjcem brezvspešno. ljivo, da ona zastopnika morata biti moža Vaše krvi Društvo »Edinost" je v tem obziru po Vašega jezika 9 edavalo ljudsko mnenje in Vam more na podlagi res Dveh opomb pa vendar-le ne moremo zamolčati: ničnih poizvedeb priporočati, da na dan volitve daste Prve zoper njegovo nasprotovanje podpiranja krajnih svoje glasove tem-le možčin: železnic, drugo zoper trditev, da izvrševalni odbor nima pravice, voditi volitev in proglašati kandidatov. Nikdar nam ne bo na misel prišlo, zagovarjati go- lilnih okrajih: Lošinj, Pazin in Volosko dr. Dinko Vitezič, odvetnik v Krku spodarstvo, po katerem bi dežela privoljevala milijone slav Spincič olilnih okrajih: Koper, Poreč, Pulj: Veko podpor za zgradbo krajnih železnic. Ako pa je bilo prav, da je dežela dala mnogo tisuč Kopru 9 C kr profesor in šolski nadzornik v Dne junija t goldinarjev podpor za nove ceste, za mostove, ako mo- in trgov Istre za državni zbor rajo tudi kranjski davkoplačevalci pri davkih dokladati mnogo onih podpor, katere potrebujejo pasivne želez- pa imajo voliti volilci vseh mest o državnega poslanca katerega Vam priporoča podpisano društvo: dr. Frana Mandica. zdravnika v Trstu Bratj volilci! Priporočenci so niče (na pr. gorenjska), ako tudi kranjski davkoplačevalci plačujejo obresti od onih posojil, katera so se morala najeti za drago zgradbo južne železnice, tedaj ne bodo z vsemi svojimi močmi delali za dobro našeg našega roda in jezika, vsi rojeni istrski Slova načajni možje ai. kateri dvomimo, da imajo tudi oni kraji Kranjske, ki ne vži-vajo dobrot prometa po železnicah, pravico, zahtevati nite prav čenega naroda iti tirjali vsikdar in tla vsod njega zako Udani svojemu cesarju in kralj > hočejo ti možje delati na to, da se uvede mir med narode, kateri žive pod blagim okriljem Nj. Veličanstva. Naši kandidati so prijatelji cesarske vlade v Beču, dočim se to o kandidatih italijanske stranke ne more reči, ker so dosedanji italijanski poslanci, kateri tudi zdaj na novo kandidirajo, bili protivni dunajski cesarski vladi. Naši protivniki priporočajo kandidate, kateri obečajo, da se bodo borili za italijanske interese, za italijansko narodnost in za italijansko kulturo. Naš narod ne more in ne sme glasovati za take može. Nam je treba naših ljudi, naših zastopnikov, kateri se bodo brigali za naše koristi. Pesnik Preradovič poje: ;;Tudja majka ima svoje, nepoznaje jade tvoje, tudja ljubav ljubi svoga." Na dan volitve naj nikdo od Vas ne ostane doma, ker je uže skrajni čas, da pokažemo domačim in tujim protivnikom, da smo svoji v svoji hiši. Istrani volilci! volite zgoraj omenjene može, katere Vam priporočajo Vaši najiskreneji prijatelji in predlaga politično društvo „Edinost". Na Goriškem pričakuje se, da zmagajo bivši poslanci dr. vitez Tonkii, prošt Valussi in grof Coronini, na mesto lahona Payer-ja pa se priporoča grof ŽigaAtems. O zadnjem pričakuje se, da morebiti zmaga v ožji volitvi. — Zoper dr. Tonkli-ja razposlal pa je očividno eden bližnjih tovarišev njegovih včeraj došlo brošuro z naslovom »Pozor, goriški Slovenci", v kateri zasluženemu narodnjaku mnogo očita, v obče pa to, da si naklada mnogo več častnega delovanja, kakor pa zmagati more. Nočemo se vtikati v to domačo razpravo goriških rodoljubov, ker nismo dosti podučeni v nadrobnosti tamošnjega narodnega življenja. Zdi se nam pa, da očitanje glede zadeve blagoslovljenja zastave tamošnjega delavskega društva ni neutemeljeno; nasproti pa tudi trdimo, da je očitanje popustljivosti dr. Tonkli-jevega postopanja v državnem zboru krivično. Njegovi tovariši slovenski poslanci dobro vedo, da se je za naše narodne pravice boril zmiraj v prvih vrstah. Kdor se spominja posebno, kako možato je zavrnil neko izjavo ministra Conrada v budgetnem odseku, kako neustrašeno je zagovarjal javno in za kulisami narodne tirjatve slovenskih poslancev in to ne manj pogumno po njegovem odlikovanji, kakor prej, pridružiti se mora naši sodbi, da je 0110 očitanje krivično in neumestno. Kar se nam pa pri tej brošuri naj bolj neprimerno zdi, je to, da je na svitlo prišla tikoma pred volitvijo tako da napadenemu ni več mogoče zavrniti, kar je krivičnega, in ker jo nevarnost, da še po tej dogodbi zoa pri volitvi nastati zmešnjava — v veliko škodo goriških Slovencev. — Kakor smo sicer prepričani o koristnosti resne in stvarne kritike, tako se nam čas za njo tekoma pred volitvijo zdi prav nesrečno izbran. Na Koroškem so se prvotne volitve izšle po-voljno in iz volitev ministra Pinotaje baje zagotovljena. — O izvolitvi prvoboritelja koroških Slovencev profesorja Einspilerja pa so nade še zelo male. Zabavne stvari. Zamet v stepah. Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoriean. (DaJje.) Dokler sem bil na poti, vsak dan je imel svoje učinke; zatirali so dogodek, ki je bil zadel me v stepah. Aii ko sem Dil vrnil se v Krasnojar in ko sem bil ostalo zimo žrtvoval samoti breziljudnega doma? oživel je njegov vpliv in vznašal se je skoro po dolgosti časa, ki je bil med menoj in tem pripetljajem. Misel je zmirom motila se z njim, vernejše in vernejše je kazala mi ga. Ni vdomačila se bila v meni samo nevarnost, ki je grozila mi le malo časa, krepkejše je v kri vlezlo se mi to, kako sem se umeknil jej. Zmirom sem krasne device obraz imel pred seboj. Ker je bila žrtvovala se mi, čutje, ki je bila razodela mi ga, — čutje, ki je bila vzbudila ga v meni, prihajalo mi je na um vsako tre-notje, spomini pa so prominjali se v verno zajetje, v odločeni predmet popolnega užitka. Koval sem naklepe, a na videz — pesniške, prav po stepni navadi — naklepe, da se promenim, resnično poboljšam in re3 svoj život posvetim temu preporodu. Sklenil sem, da pojdem zopet ti j a, v tisto zakotje poiskat ubežoih Kalenikov, ali o tej priliki redarstveno in z vojsko, kar mi je gotovo dovoljevala pravica; pokažem da se jim, da sem miren vladar usodi njih cele rodbine; ali da svojih pravic ne pokažem, njih svobode in mira ne razkalim, če mi dade le Marijco. Lahko bi jo bil odpeljal samovoljno; ali da bi ne rabil nikakove sile, da bi nje ločitva od znanih ljudi in od nje uže znanega sveta bila strpnejša, menil sem, da pregovorim deda, ker sem prizanesel mu in podelil svobodo, da mi oddade to vnuko, — njo pa, da preverim, da je nezakonito prisvojena, kar sem upal, da mi skoro gotovo omogoči nje nežna natora in posebna vdanost. Odpeljal bi jo bil v Odeso, zaupal kakemu nežnemu varstvu, da bi bili nauki prošinili nje bistro glavico; a ko bi bila vjemala se z mojo omiko, pozakonil bi se bil z njo, odpeljal bi jo bil iz dalekega mesta v samotni Krasnojar, menil sem: nihče tam ne bode izpodtikal se ob-me, zato ne, ker nihče ne bode poznal moje skrite blaginje. Takov roman je snovala mi obraznost, dokler premislek ni dihnil va-nj svoje hladne duše. — Ta bedna Marijica, ki bi bila utegnila biti edin prid mojega pota, ne bila bi mu bila prva žrtva!... Ker je bila slabotna, bolehava, ali bi bila strpela vnetja, ki sem ja pripravljal jej?... Ali bi jej bil mogel celo dopovedati, da je ne edinijo se svetom natorne rojstvene zveze, da lehko, brez vjedljive bolesti razdere vse zveze priljubljene pri-rojenosti in raznih običajev? — Kar je bila, na to jer povspela se in mogla povspeti se le vsled svojega posebnega položaja. Nesrečnica, predno je bila zagledala dnevno svetlobo, — predmet posebne usmiljenosti bridkim dušam, zbog svoje slabosti osvobojena vsakdanjega truda, in ki je o tem nedostaku in o samoti bila svojo misel izročila priprosti obraznosti in prirojenostim, ki je živela v divji in otožni natori, — nesrečnica je izražala v sebi vse včinke — in to je bilo bitje tistih bitij, ki žive na meji dveh svetov, — bitje, ki tisti trenotek vidi menj in več, nego drugi ljudje, in v vsem razlikuje se od njih. — A stepne koče takov angelj, taka vedeževalka in prorokinja bi vdala se temu? — ali bi ne prikazala se v drugem krogu — nedolžna devica, na pol zmočena? — ali bi ne mogla tam vsaj živeti?... To bi bila morala biti moja skrb. Hotel sem divji cvet presaditi na vrt v plodovito zemljo; ali da-si je mladeniška zaupnost zagotavljala mi, da cvet zatega del ne zgubode svoje barve, ni svoje vonje, pač pa, da se o umeteljnostni skrbi razspe v dosle svetu neznano čudo, vendar nisem mogel odločiti se, da bi bil težki in nevarni poskušnji izdal njega srečo, a celo njega život. Pa da strpi to poskušnjo, ali bi zato bila srečna bila? .... Ali bi jaz bil srečen bil — ali bi ves svoj život bil varal z njo?... a da sem jej vse odkril, ali bi jej razjasnjena resnica ne bila bolestna bila in poniževalna? ... ali bi ne bila odrekala, da sem žrtvoval se jej? — a jaz sam — ali bi nikoli ne bil kesal se zbog tega čina, a kar bi še hujše bilo, ali bi ne bil očital si ga? (Dalje prih.) Naši dopisi. Iz St. Vida nad Ljubljano. (Slovesnost blagoslovljen)a nove zastave katoliškega društva rokodelskih pomočnikov) v Seat-Vidu nad Ljubljano bo v nedeljo dne 3L. maja. Spored: 1. Sprejem ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob 9. uri dopoludne. 2. Zbirališče obeh društev in narodne čitalnice šent-vidske, v društvenih prostorih, točno ob % 10. uri. 3. Izhod zbranih društev ob */410. v farno cerkev. 4. Ob 10. uri slovesen uhod prevzv. knezoškofa gospoda Jakoba Misije v farno cerkev. 5. Slovesna služba božja, a) Nagovor premilostnega gospoda knezoškofa; b) slovesna velika sv. maša; c) blagoslov nove društvene zastave po pre-milostnem gospodu knezoškofu; d) odhod premilostnega gospoda knezoškofa. 6. Izhod iz cerkve vseh društev v gostilno „pri Kraljiči". 7. Pozdrav gostov po preč. gospodu predsedniku domačega rokodelskega društva. 8. Zabijanje žebljev v novo blagoslovljeno društveno zastavo. 9. Skupni obed. 10. Vdeležitev vseh društev s zastavami slovesnega sklepa Šmarnic v farni cerkvi ob 724. uri. 11. Obhod društev s zastavami po vasi med spreinljevanjein vojaške godbe. 12. Skupno fotografo-vanje domačega društva. 13. Prosta zabava. 14. „Tom- bola" ob 6. uri. — Med posameznimi točkami svira godba domačega pešpolka št. 17. Iz Ljubljane. (Binkoštni prazniki) med Slovenci značili so se lotos prav po volitvah. — Vreme bilo je v nedeljo lepo, v pondeljek pa deževno. Ljubljana bila je v nedeljo polna veselih birmancev in v praznični lišp oblečenih botric, pondeljek pa se je vse poskrivalo pred mokroto vremena. In tudi pri volilnih pripravah videti so bila taka dvojnata lica. Zmagezavedne besede grofa Hohenwarta v oklicu za velike posestnike — nasproti pa po zasluženji bičana nedostojnost in ošabnost bar. Apfaltrernovega oklica kaže nam krasno podobo zmagujoče pravičnosti proti zmeraj razpor rodeči n a p u h n j e n o s t i. Binkoštni pondeljek bila sta tudi dva volilna shoda prvi v Novem Mestu, kjer so se sošle odločilne nasprotne si osebe v sredi volilcev. — Volilci izrekli so se odločno za grofa Margheri-ja in so s tem soglasjem z izverševalnim odborom pokazali, da vedo ceniti narodno stvar v narodni slogi in disciplini. Tako oklepanje dežele krog svojih zaupnih mož pa daje izvoljencem veljavo in moč, da moreje vspešao delati volilcem, deželi in državi na korist. Drug volilni shod bil je v Postojni tudi tam so volilci kmetijskih občin pokazali, da niso tako nevedni kmetovalci da bi ne znali razločiti pšenice od lulike. Tako se nadejamo, da bo izid volitev, ki se prične juteršnim dnevom, časten za naš narod in blagonosen za našo deželo. — (Dolenjska železnica). Včeraj došli so v Ljubljano inženirji za trasiranje dolenjsko-kočevske železnice. Vodja inženirjev, vladni svetovalec, Dostal posvetoval se je še včeraj s konsorcijem. — (Kmetijsko potno predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družoe g. Gustav Pire v nedeljo 31. t. m. po poludanski službi božji v Trnovem pri Ilir. Bistrici. — (Javna zahvala.) Slavna c. k. kmetijska družba kranjska v Ljubljani je z dopisom od 14. t. m. št. 458 naznanila, da dobi tukajšnja občina brezplačno enega bika, kojega je dne 22. t. m. v Postojni od gosp. družbenega podpredsednika Sevnika hvaležno prejela. Vrli gospod se je izkazal veščaka v tej zadevi, je res prav lepo plemeno živino nakupil (8 bikov za nas Notranjce.) Za milostno brezplačno podeljenega junca se v imenu tukajšnje občine najtopleje in prisrčniše zahvaljuje si. c. kr. vladi, kmetijski družbi kranjski in vsem onim, ki so v tej zadevi kaj pripomogli. Občina Jablanca v Doljnem Zemonu 25. maja. Jos. Potepan, obč. predstojnik. — (f Gosp. Martin Bavdek), bivši župan v Ud- matu in ud močvirskega odbora, odličen uarodnjak iu zmiraj zvest domoljub, ki je pred 2 leti tudi cesarja pozdravil na čelu Udmatcev in v spomini one dogodbe vzidat dal v zid svoje hiše spominjsko ploščo , umrl je minulo soboto po kratki bolezni v starosti 56 let. — Bodi zemlja lahka, svoji rodbini in svoji domovini pre-rano umrlemu narodnjaku! Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Kakor povsod, tako tudi tukaj prevladuje v javnosti volilni boj, kjer ste si stranka stranki, oseba osebi nasproti. Nasproti kandidatom levičarjev oglašajo se demokratični kandidatje, kateri uže brez ovinkov naglašajo mogočnost države in so zato za spravo z drugimi narodi in zoper vsako ožjo zvezo z nemško državo , kakoršno zagovarjajo veliko - nemški narodovci Schonerer, Knotz. Pričakuje se, da na Dunaji zmagata najmanj dva taka demokrata Kronawetter in Lueger. Položaj levičarjev pa znači najbolj čudna prikazen, da starega sovražnika avstrijskih Slovanov, bivšega ministra Herbsta njegovi lastni volilci ne marajo več, da tudi propade v onem volilnem okraju, katerega so mu odkazali njegovi tovariši proti knezu Schwar-zenbergu in da so mu zato zatišje preskrbeli v volilnem okraju dunajskega srednjega mesta. — Ako se primerja, kako se godi staremu rogoviležu Herbstu in kako se odlikuje pravicobraneč grof Hohenwart, da ga volita ob enem koj volilna okraja, je pač to najboljši dokaz, kako že sedaj sodi zgodovina o delovanji obeh mož. Edina zguba, katera preti konservativnim Nemcem na Nižeavstrijskem, je ta, da brž ko ne propade pošteni kmet Oberndorfer proti najhujšemu hujskaču kmetov Kirchmajerju. — Na Gornjeavstrijskem zmagala je pri volitvi volilnih mož skozi in skozi konservativna stranka. Nemška. — Knez Bismark spustil je svojo bombo zoper nasledstvo vojvoda Cumberlandskega pri vladi vojvodstva Brunsviškega. Predložil je namreč v imenu pruske vlade pri zaveznem svetu izjavo, v kateri trdi, da bi bilo vladanje vojvoda Cumberlandskega v Brun- sviškem nevarno za javni mir nemške države, ter je predlagal to naznaniti začasni vladi brunsviški. S tem korakom je za sedaj nemogoče storjeno vresničenje postavne pravice imenovanega vojvoda na prestol brunsviški. Ogerska. — Razstavo obiskalo je skupno tudi češko poljedelsko društvo z načelnikom knezom Lobko-vicem. Obiskovalci bili so sijajno sprejeti in gostje imeli so v razstavi in pri ogledovanji mesta odlične spremljevalce. Vidi se, da si Madjari znajo po poti gostoljubnosti pridobivati političnih prijateljev. — Včeraj peljala sta se kralj in kraljica, rumunska skoz Budapešt, poto-vaje v Sigmaringen. Mudila sta se tam eno uro. Angleška. — Vojna angleška vrnila se je z Sudana — nečastno, kakor je bilo njeno vojskovanje nesrečno. Vse velike žrtve angleške vlade bile so zavržene. Kandidatje, katere priporoča volilai odbor za volitve, ki bodo jutri dne 28. maja in torek dne 2. junija t. 1., so naslednji: kmečkih občinah dne 28. maja t. L: Za sodnijske okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašiče, Ribnica. in Zatičina: gospod Karol Klun J kanonik in deželni poslanec v Ljubljani 2. Za sodnijske okraje: Kamnik, Brdo, Kranj, Loka, Tržič, Radolica in Kranjska ^ora prevzv. gosp. grof Karol Hohenwart J tajni svetovalec Nj. Veličanstva, predsednik najvišemu računskemu dvoru in grajsčak v Ravnili na Notranjskem. Za sodnijske okraje: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož in Idrija: gospod Adolf Obreza J posestnik in deželni poslanec v Cirknici. |L. ■ v 4. Za sodnijske okraje: Novomesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in gosp. Viljem Pfeifer, posestnik in deželni poslanec. v Za sodnijske okraje: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in 3Iokronog svitli knez Ernst Windischgratz bivši državni poslanec. i II. V mestih in trgih dne 2. junija t. 1.: Za Ljubljano, ki voli 2. junija, in za trgovinsko zbornico, ki voli 3. junija prevzv. gosp. grof Karol Hohenwart tajni svetovalec Nj. Veličanstva, predsednik najvišemu računskemu dvoru in grajščak v Ravnih na Notranjskem. 2. Za Postojno, Idrijo, Vrhniko, Lož, Radolico, Tržič, Kamnik. Kranj in Loko gosp. dr. Josip Foklukar 7 posestnik in deželni poslanec v Ljubljani. v 3. Za Rudolfovo (Novomesto), Višnjogoro, Krško, Kostanjevico, Črnomelj, Metliko, Ko čevje in Ribnico: gospod grof Albin grajščak v Otočci pri Rudolfovem. Centralni volilni odbor v Ljubljani dne 20. maja 1885. Luka Svetec, Ivan Murnik, Fster 7 dr. Josip Vošnjak 7 dež. poslanec. dež. odbornik. župan in dež. poslanec. dež. poslanec Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški * dež. poslanec. 7 Luka Robič, dež. poslanec. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk m založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljam.