Puštn-ina plućnu« v gotovini Posamezna Številka | din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. Se. 4MS. fCratii, 11. novembra 1939 Izhaja vsako soboto. Naroeaim«: celoletno 40~ din, polletno 20-četrtletno 10 - sin. din, Neodložljiva aadeva Prevzem poslov banovine Hrvatske se bliža koncu. Treba bo resiti še najtežje vprašanje, t. j. finančno vprašanje, ki je bilo doseduj rešeno le začasno in le za dobo do novega proračuna. V denarnih zadevah so si tudi prijatelji občutljivi. Ni pa tako velikega sovražnika naše države, kateremu bi moglo uspeti, da se tudi v tem vprašanju ne bi našla obojestranska zadovoljiva rešitev. Ko bo tudi lo vprašanje rešeno, bodo podane vse glavne smernice in vsi bistveni pogoji za splošno preureditev našega državnega ustroja. Kljub neprilikam, ki jih povzroča evrop- | ska vojna, se politično, gospodarsko in s.;ciul- I no razmerje na Hrvaškem polagoma us tal j uje in dobiva zadovoljivejše lice. Izolirani so skrajni levičarji in skrajni desničarji ter nji- i hovo razkrojevulno delo ne more imeti več I uspeha. Bratje Hrvati uvidevajo na drupri str.i-ni. da hi bili sumi igračka zunanjepolitičnih tokov ter da je njihova bodočnost le v neporuš-1 ji vi zvezi z nami Slovenci in Srbi. Ni nobenega dvoma več, da bodo Hrvatje ob držali svojo avtonomijo, ker I.i kljub prepričanju, da Slovenci, Hrvatje in Srhi -padamo v eno državo, pomenil vsak napail na to avtonomijo tudi že napad na obstoj države. Ni več poti nazaj v centralizem. Hudi naše kulturne in gospodarske povezanosti in radi naše geografske lege je ureditev Slovenije na drug način, kakor bo urejena banovina Hrvatska, nemožna in nezdružljiva z osnovnimi pojmi državoslovja. Govorice, da bo imela Slovenija manjše kompetenee kot Hrvatska so radi tega nesmiselne. Zakaj pa se istočasno ni izdala uredba o bani.vini Sloveniji in zakaj se istočasno ne prenašajo kompetenee na banovino Slovenijo? Tehtni so razlogi, radi katerih naš narodni vodite! j dr. Korošec s svojo delegacijo ni smatral za potrebno, da izsili istočasen prenos kom-petenc. Pomičen razvoj je pokazal pravilnost njegovega giedanja in umestnost njesrove taktike. Radi pravilnega razvoja političnih razmer med srbskimi strankami je bilo treba ohraniti enotnost JRZ ter ohraniti mirno kri tudi v razmerju do zunanjih sosedov. Potrdilo o pruvi'nem gledanju in umesmosti take taktike pridaju sedaj tudi iz hrvaški' strani, ki se sedaj zaveda dragocenosti pomoči naših zastopnikov in ki ve, du bi istočusni prenos kompetenc na banovino Slovenijo stvar š,-bolj kompliciral ter zavlekel tudi izvršitev sporazuma s Hrvati. Še več. Hrvali sarai bodo z vso vnemo pomagali pri sestavi uredb in prenosu kompetenc na banovino Slovenijo, ko bodo imeli proste roke. Doslej smo bili vajeni s hrvaške strani le kategoričnih povelj. Ni jim bilu ma,- naša usoda in niso imeli razumevanja za naše slovenske potrel*-. Prvič prihajajo glasovi razumevanja naše borbe za avtonomijo Slovenije, pa tudi glasniki vzajemnega sodelovanje! ne pa enostranskega diktata. Naše sodelovanje s Srbi se bo moglo izpopolniti z vzajemnim sodelovanjem s Hrvati. Kolikor preje bo izvršena ureditev banovine Hrvatske, toliko bolj !>o ureditev naše banovine postala neodložljiva. Morda se bo našel kdo. ki bi hotel ureditev banovine Slovenije vezati na kake pogoje, ki bi v bližnjem času še ne bi l»li podani. Tako zavlačevanje bi utegnilo škoditi našim političnim in gospodarskim interesom. Zato postaja ureditev banovine Slovenije iz dneva v dan ak'ualnejša.. Ko bo avtonomna Hrvatska dovršena, bo postala za nas banovina Slovenija neodložljiva zadeva. Prava pot /a vsak narod je življenjskega pomena tista pot. oziroma so odločilna tista vodilna načela, katerih se drži, katerim sledi v dobi svojega ruzvoja, ustvarjanja in rasti. Narod je živ organizem, ki e obnavlja iz roda v rod. ki raste, se krepi in razvija, pada in se dviga v svojem razvoju in svoji moči. Skozi stoletja in tisočletja gre narodova rast, preliva se skozi različne dobe kot mogočen veletok. ki včasih brzi in hrumi ves nemiren in odporen skozi ozke skalnate tesni, pada po strminah, pa zopet prehaja v ravnino, se umiri \ svojem nebrzdanem teku iu se počasi ter umerjeno bliža svojemu cilju. Prav tako narod. Tudi narod ima neko določeno pot po kateri hodi, smernice, po katerih se ravna. Tudi narod pozna burne, nemirne, včasih celo revolucionarne dobe svojega razvoja, pa tudi mirne čase napredka in prosppvanja. ko se lahko v miru in z vsemi sredstvi posveča svojemu kulturnemu in civi-lizatoričnemu razvoju vseh svojih tokov in moči, ki izhajajo iz bistva in značaja narodove duše, iz tistih primarnih in elementarnih prusil. ki spe v narodu podzavestno in katere zna vzbuditi le dober voditelj slojega naroda, ki zna povezati in kumulirati posamezne drobce teh prasil v mogočen tok narodove energije, lela in ustvarjanja, pravtako kot se mali potočki zbirajo v mogočno reko. ali kot se i/ neskončno majhnih atomov, jonov in elektronov tvori ogromna električna sila. En sam pogled v naravo, v božje Stvarstvo nam razločno kaže, da v vsej naravi vlada določen, do zadnje podrobnosti izdelan red. neka pot po kateri se gibljejo 'vsi svetovi. Stvarnik je v naravo samo vložil tir.to lastnost, da se uravnava in vodi, da ureju svoj li.zvoj po nekih večnih, trajnih zakonih, ki ■o nespremenljivi, ki vse vodijo tako, da je prav. Pravtako je tudi vsemu človeštvu, kot posameznim narodom dan od Bogu določen razvoj, določena pot, katero morajo prehoditi, katera jim je odmerjena. Bog je narodom dal prosto voljo, da si sami izbirajo in uravnavajo to pot, da si izberejo pravo, ali napačno smer, da si izvolijo napredek in trajen obstoj, ali pa propad in pogin. Zgodovina filozofije in sociologije z vsemi njunimi različnimi sistemi nam jasno kaže, da se je človeštvo le od nekdaj, že od antične dobe naprej pečalo z vprašanjem, kako uvesti v človeško družbo nek primeren veljaven red, ki bi obsegel vse udejstvovanje in izživljanje človekovega duha in delo njegovih rok, ki bi uravnaval delovanje posameznika, skupin, kot vsega naroda. V vsu ta prizadevanja antičnega in modernega sveta, v vse te filozofske in sociološke sisteme in teorije v najrazličnejših odtenkih in niansah, ki skušajo dati človeku neke določene etične norme, po katerih naj se ravna tako posameznik, družina in držav,, — p« sije kot mogočna luč, ki s svojo svetlobo ožarju vso okolico — nauk krščanstvu, katerega je človeštvu izročil Kristus. Krščanstvo je dalo svetu in človeštvu razločen, jasen nauk, večni ~akon, ki ureja in obsega vse naše življenje in udejstvovanje. Nauk krščanstva je zajel ves svet, prišel je v dotiko z vsemi plemeni človeštva, povsod je osrečil ljudstva in narode, ki so se mu podvrgli, ki so praktično izvajali načelu Kristusovega nauka v življenju in dejanju. Krščanstvo je vedno kazalo narodom pravo pot, zt-govarjalo je ljubezen, zavračalo pa nasilje tel branilo male narode ogrožene od večjih. Kjerkoli je krščanstvo bilo preganjano po držuv-ni oblasti, je ljudstvo zapadlo v barburizein. j v temo in zmote poganskega svetu. Zavladalo je nasilje, nevera, sovraštvo. Slovenci smo majhen narod, najmanjši izmed treh narodnih družin Jugoslavije. Smo pa tudi mlad narod v pogledu ivoje narodne in državne svobode. Vedno smo bili tlačeni, zapostavljeni, naša beseda se ni upoštevala, našu volja se ni izvajala. Tlačili so me, nemški grofje in knezi, gospodarila nam Je fevdalna gospodu,graščaki so razpolagali nad življenjemiu imetjem nuših prednikov, kar je ostalo od desetine, so izropali Turki in uničevali skromna domovanja. Pod takimi in podobnimi drugimi nadlogami je hlapčeval naš narod vse do L 1848, za svoje narodne in državljanske pravice, zu uporabo in priznanje svojega jezika v šolah in uradih, pu še dalje vse do leta 1918, do ustanovitve Jugoslavije. To je bila težka in trnjeva pot slovenskegu naroda, ki se ne sme več povrniti. Da se to prepreči, moramo zastaviti vse sile. Površen pogled nu evropske države nam pokaže in pove, da tudi stare kulturne, velike evropske države trese neka vročična razburjenost, notranje neravnovesje, nemir, ki kaže, da kljub vsej tradiciji in bogastvu v evropskih državah in med evropskimi narodi vrt) nove struje in novi tokovi, da so narodi izgubili prava pota, da mrzlično utirajo in iščejo nove smeri, o katerih ne vedo, če so prave, če vodijo do cilja. V tej nemirni in razgibanosti polni povojni dobi je slovenski narod po dolgih stoletjih dočakal in doživel svoj starodavni sen, da živi v svoji narodni svobodni državi. Zato so današnji trenutki za oblikovanje, formiranje in razvoj našega narodnega in državnega življenja spričo vseh teh naštetih momentov, mnogo dragocenejši in krajši kot pu bi bili v preteklem ali katerem koli drugem stoletju. Drugi narodi, ki imajo že stoletja svoje lastne državne tvorbe, so imeli več kot dovolj časa za razvoj in ureditev svojih notranje -političnih prilik, za izgradnjo vseh onih državnopravnih komponent, ki tvorijo bistvo sodobne države, za ureditev notranjih sporov, za prilagoditev ljudstva na nastalo držuvno tvorbo. Pa še te države kot vidimo, imajo danes svoje težave. Kot je bilo 19. stoletje doba liberalizma, tako je dvajseto — stoletje boljševizma. Komunistična in boljševiška propaganda je preplavila evropske države. To se ji je posrečilo zato, ker so evropske države danes na znotraj zastrupljene in razkrjojeno, ker so se odvrnile od prave poti krščanstva, ker so j premalo moćne, da bi paralizirale strup boljševizma. Odtod ves ta duhovni nemir, needi-nost in sovraštvo, pohlep po nadvladi in imperialističnih težnjah, odtod tudi sedanja vojna. Strup komunistične propagande je zajel več ali manj skoro vse evropske države in narode. Povsod se skuša uveljaviti. Brez škode za svoj narodni in državni razvoj ga bodo preboleli le tisti narodi, ki so na znotraj dovolj zdravi in močni, da bodo zavrnili vse kvarne vplive in posledice te moderne bolezni, čepruv bo treba doprinesti mogoče nekaj žrtev. V najtežjih časih povojne dobe, v največjem vrvežu evropskih dogodkov ureja slovenski narod danes svoje notranje domače zadeve, ki so se doslej po krivdi naših narodnih i/dajalcev zanemarjale. Ureja končnoveljav-no svoje narodno in državno življenje. Za ureditev vseh narodnih in državnih vprašanj so drugi narodi imeli časa desetletja in stoletja, mi imamo tedne in mesce. Zuto moramo vsi na delo I povečano vnemo in energijo, če nam je pri srcu lastna usoda in oh- j stoj. Tisti, ki pri tem uelu stoje ob strani, so naši nuj večji sovražniki. Na dveh frontah se mora slovenski narod boriti. Na eni strani proti nasprotnikom avtonomne banovine Slovenije, ki se večinoma rekrutirajo iz domačih Efialtov, na drugi strani pa proti razkrojevalnemu duhu in "propagandi boljševizma. Zmagal pa bo, če se bo držal ,<■ izhojene in preizkušene prave poti, ki je nakazanu v dveh paralelnih smereh: če bo ohrani* zvestobo katoliški cerkvi in načelom krščanstva, katerega prednosti smo zgoraj navedli, in če bo ohranil ljubezen do svoje ožje domovine in do svoje države Jugoslavije. V tem znamenju bo slovenski narod premagal sedanje težke čase in tudi nevarnost boljševizma. sg. !'■'■■ Nesoežalen tovarnar : Kako je sprejmi neki kranjski to- j varnar gospo, ki je prišla pobirat milodare na bedne družine. Zima prihaja vedno s hitrejšimi koraki med j nus in povzroča ne malo skrbi zlasti med bednimi družinami. Treba je tople obleke, treba je drv za kurjavo in še drugih potreb, poleg najpotrebnejšega, to je hrane. Da se vsaj malo pomaga in olajša beda tem revnim družinam, ki jih pri nas gotovo ne manjka, gredo naše kranjske gospe, ki so pri Vincencijevi konferenci, prosit in pobirat milodare za te družine. S tem naše gospe vršijo prav lepo humanitarno delo, a vse to le za to, da se p« maga bednim. Tudi letos smo videli te gospe, kako so hodile od hiše do hiše in trkale na vrata in prosile. Zgodi se pa tudi včasih, da ljudje z godrnjanjem dajejo za reveže, dajo pa samo zato, du se ne zamerijo, včasih pa tudi kak gospodar naravnost nahruli gospe, ki pobira za bedne. Tako se je zgodilo ravno prejšnji teden, ko je prišla neka gospa prosit k nekemu kranjskemu tovarnarju, ki mu je bila sreča naklonjena, da je po vojni nenadomu obogatel, čeprav je bil preje velik revež, da ni mogel preživljati niti svoje družine. Danes je bogataš. Ko je prišla dotična gospa k njemu, je takoj videl, s kom ima opravka in je bil takoj v začetku silno neprijazen in oduren. Potem pa je začel s svojimi litanijami, ki pokažejo, kakšno visoko izobrazbo ima gospod tovarnar. »Nobenega dinarja ne dam za te p. . .e klerikalce, ki so take s .., e!" Ko mu je gospa hotela pojasniti, da tu ne gre za klerikalce, ampak za reveže, ki naj bodo enega aH drugega prepričanja, ni nič pomagalo. G. tovarnar je kar nadaljeval: .Najbolj grdo se mi pa zdi, da uganjate tak klerikalizem in to prav povsod. Takim ljudem — nič! Ke-daj pu je bilo slabše kakor je danes, ko so na vladi ti p...i klerikalci..." itd. Ne bomo navajali vsega kar je povedal g. tovarnar, ki nI mogel takoj najti niti primernih besed v svojem slovarju, da bi dal duška svoji jezi proti tem nesrečnim klerikalcem, ki so mu strnili toliko slabega in ki mu kri pijejo. Ne bomo dalje komentirali govoričenja in razburjenja tako »uglednega in spoštovanega g. tovarnarja", ki je pokazal s tem le svojo izobrazbo in srčno kulturo. JUTRI NA TOMBOLO V KRANJ STRAN 2 ^GORENJEC. A h as ver: P&kerM is vsakdanjega Htijenja Teko **) Jim godi! Te dni *em prejel iz tujine pismo, v katerem mi pise nečakinja med drugim tudi sledeče: . . . »Napiši številko osem, potegni v sredi številke črto, pa bodeš videl, spodaj in zgoraj, kakšno je naše življenje . . ." Dvšipljmj v vlaku. S prijateljem sva se z jutranjim vlakom vozila v Ljubljano. Sedela sva sama v maiem kupeju in se pomenkovala o mnogočem. V Kranju sta'v najin kupe vstopila kakih 20 let stara gospodična in — kakor sem pozneje i/ njunega pogovora razbral —- njen oče, vpoko-kojen železničar. Gospod je bil skromno, toda redno oblečen, gospodična hčerka pa po najnovejši modi. Splošno, posebno pa moje zanimanje pa je gospodična vzbujala, ne mogoče radi njene lepote, pač pa radi njenih, naravnost eksotičnih barv in maž. Ustna je imela na 2 cm široko in precej grobo ntličena z temnim rudečilom. Popukane obrvi pa je na-domestoval širok in do sredine očesnih globin segajoč črn pas. Tudi podočje je bilo črnkasto melirano. Tel obruz pa je bil svetel oziroma Praatnik Kmečke %ve%e v Šenčurju maslen, kakor roke od mesarja. Ko sem to gospodično dalje časa opazoval, sem zapazil, da je tudi njen vrat imel eno čudno, redko barvo, kater« pa r.i bila izumetničena, pač pa popolnoma naravna. Vrat jte bil namreč umazan in sicer tako umazan, da je bolj vzbujal pozornost vsakega opazovalca, kakor pa vse dru gr umetne barve na obrazu. Zato tudi ni čudno, da so moji pogledi toliko časa tičali na vratu te gospodične. To moje opazovanje pa je končno presedali tudi gospodični sami in me je radi tegu na-hrulila z naslednjimi besedami: ..Ali »en vam tako všeč, da bi me mogoče rudi kupili?" Jaz pa sem ji mirno odgovoril: „() ne, gospodična, na vašem telesi: vidim samo eno naravno barvo in tej naravni barvi, ki jo imate na vratu, pravimo na kmetih umazanija. Zato pa sem gledajoč vas, toliko časa razmišljal, kako bi vam povedal, da bi bilo bolje, da kupite košček mila in z njim to uma/an(;» odpravite, kakor pa, da kupujete nepotrebna, dragu ril-dečila in črnila za vaš obraz." V tem trenutku pa smo prispeli v I.jublja- 99Živel je nekoč mogočen kralj . • . 9» Tržič 8. novembra. Tako so nam včasih začeli naši dedje skoro vse pravljice. Časi se pa spreminjajo in z njimi tudi naše lepe pravljice in povesti. Če bodo naši potomci v vedno modernejših časih sploh imeli še kaj časa in prilike zu krajšanje zimskih večerov svojim vnukom, tedaj bodo svoje povesti začeli približno takole: »Živel je nekoč mogočen nacionalni šef. Imel je več žena, katere je izbiral kar izmed svojih podložnikov. Z njimi se je trudil na vso moč. da bi čimprej pognal svoje premoženje. Pri tem utrudljivem delu ga je večkrat zalotilo jutro in zgodilo se je, da je ves »truden" in omamljen zaspal na sredi ceste v svojem avtomobilu. Doma pa so njegovi podložniki čakali pred zaklenjenimi vrati. Davno je že odbila ura. ob kateri bi se morali javiti svojemu gospodarju na tlako, toda vrata se niso odprla. Na vse strani so hiteli brzi sli. toda eospodarja. ki je s ključi sanjal sredi ceste, niso našii. Zato so se podaniki vrnili R3 svoje domove. Pa niso bili zaradi tega preveč žalostni, kajti gospodar jih je pri vsem tem svojem zapravljanju prav slalo plačeval. Končno s mu je posrečilo, da se je gospodarstvo srečno približalo svojemu koncu. Čim bolj pa so bile redke njegove trgovske zveze, tem pogosteje in številnejše so bile njegove prijateljske zveze z natakaricami. Pa se je zgodilo, da ga je enu teh njegovih prijateljic slekla, ker ji ni bil v stanju plačati »usluge" in pijače. Užaljeni nacionalni šef se ji je za to predrznost grozno osvetil s tem. da se ji je enostavno »Dodelal" na prag. Nesrečnež je dobro čutil, da se mu bliža zadnja ura, kajti postajul je vsako noč nemirnejši. Končno ni imel več obstanka na enem samem kraju, temveč je v |>oznih nočnih urah tulil zdaj pod enim zdaj pod drugim oknom, dokler ni slednjič dobil mrzel poliv ni glavo. To se je ponavljalo vse dotlej, dokler...." In naši potomci bodo to moderno pravljico zaključili prav tako kot so jo dedje:..... njegove slave je bilo konec in njegovo kraljestvo je razpadlo v prah. Verjemite, da bodo našim vnnkom prav tako minili dolgi zimski večeri ob električnih ogrejevalnih pripravah, kot so nam ob starih krušnih pečeh. Tukajšnja Krajevna kmečka zveza je skupno s svojo mladino letos zopet prav slovesno praznovala zahvalno slovesiiirat iz hvaležnosti do Bogu za letošnje poljske pridelke. Na zahvalno nedeljo, dne 5. novembra se je ob poli treh popoldne zbralo več sto mladine iz vse šenčurske župnije pred Prosvetnim domom Dež, ki je naletaval ves dan. je prav te ure prenehal, tako da se je vso svečanost mog'a v ršiti v najlepšem redu. Točno ob napovedanem času se je formiral sprevod v župno cerkev. Na čelu sprevoda je šla farna godba, nato zustavu MKZ-e. Sledili so: g. senator Brodar in g. žnpan Umnik ter odbor KZ-e. Nato j«- stopala mladina v štiristopih — vsa obložena * najlepšimi pridelki, ki jih je letos v »bilici poklonilo nebo šenčurski fari. ko se je sprevod zgrnil po cerkvi, je bila cerkev prenapolnjena. Pred oltar je stopil g. žnpnik Gnidovec iz Vogelj ter navdušil /. lepim govorom vse navzoče k hvaležnosti, ki je prišla do vidnega izraza v mogočni zahvalni pesmi, ki jo je zapela vsa ccike* takoj po končanem govoru. Ob sklepu cerkvene pobožnosti je g. župnik Lepa gesta trssiške predilnice Prav lepo socialno gesto je napravila trži-ška predilnica s tem, da je vsem svojim delavcem povišala plačo za 10%). Navajamo ta zgled z željo, da ga posnemajo tudi druga podjetja. Samo 268 mirnih let Angleški zgodovinar Robert H. Cnshing je opozoril te dni, da je poznalo človeštvo v 3521 letih samo 268 let miru, to se pravi nekaj manj kot 8»/0. V vseh ostalih 3255 letih so se vodile sovražnosti v različnih krajih zemlje. Bostonski profesor Thomas P. Mnrrav pa je s svoje strani ugotovil da je 78"/o teh vojn izbruhnilo v 5. in 4. četrtletju leta. 14e/o v času med aprilom in junijem in le 8"/» v času med januarjem in marcem. Iz tega sledi, da je mir le izjemen pojav in pomenja v stvari le nekake vojne počitnice. Gnidovec slovesno blagoslovil vse pridelke, ki jih je mladina prinesla s seboj v cerkev. Iz cerkve je sprevod odšel v Prosvetni dom, kjer se je začela slavnostna akademija. Zal. da i'" bila tokrat dvorana za polovico premajhna! Pred nabito polno dvorano so nastopili govorniki — Ferjanova, Umnik, Vavpotič — z izbranimi govori, ki so se vrstili s prelepimi odrskimi prizori iz kmečkega življenja. Po enourni akademiji so se kmetje trumoma vračali na svoje domove — znova vsi navdušeni za svoj lepi kmečki stan. In zopet je polagoma začelo padati z neba. da so udeleženci po svojih domovih lažje premišljali o lepili vtisih, ki so jih prinesli od zahvalne slovesnosti. Blagoslovljene pridelke pa so de'oma pomešali med ostale pridelke, deloma pa so jih veselo použili tisti, ki niso mogli na slovesnost, pa tudi domačn živina. Vsi pa smo odnesli jak vtis. da se ob takih kmečkih praznikih človek šele- prav zave, koliko lepe poezije hrani r sel i kmečki stan in 'kako blagodejn > delo vrši med slovenskim narodom ravno Kmečka Modernisacija banovinskih cest Do spomladi bosta asfaltirani cesti Kranj Britof in Kranj — Kokrica. Poleg državne ceste Ljubljuna — Kranj, ki bu prihodnje leto že vsa dovršenu in modernizirana, se nam pa obetu tudi modernizacija banovinskih cest v našem okraju. Grudbeno ministrstvo je naročilo, naj se takoj napravijo načrti za modernizacijo in asfaltat-ijo ceste Kranj — Britof. ter ceste Kranj -Kokrica — .Naklo. Kot poročajo iz Beograda, bo ta modernizacija in asfaltacija morala biti dovršena že do prihodnje pomladi. Ko bodo izvršeni načrti, bomo o tem j>odrobneje poročali. Jezerska cesta, kot smo že zadnji? pihali, pa itak pride s I. aprilom I. 1940 v državno upravo. Polagoma se bo moderniziralo vse omrežje cest v okolici Kranja, kar je zasluga prizadevanja lokalnih faktorjev, naših slovenskih ministrov in uvidevnosti v vladnih krogih. ŠIRITE IN BERITE „GOREi\JCA« Jo/a Herfnrt: Za gorami se je budil prvi svit. V dolini ob potoku se je porajala rahla, koprenasta megla in lebdela nad jaso, kot tenka, prozorna vilinska halja. \ grmovju se je prebudila rdečegrla taščica in zagostolela mlademu dnevu v pozdrav. Tiho, da, neslišno sem prišel v zaklon, odložil oprtnik in pripravil puško — močno trocevko. Vzhodna stran neba je jela rdeti, vsa škrlatasta in razkošja barv polna je postala, iz opazovanja barv me je zmotilo klicanje ptička in vreščanje neke druge plice. Počasi sem se obrnil v smer od katere je prihajalo klicanje in uzrl skoro tik pred seboj taščicino gnezdo z mlado kukavico, ki je že dobivala svojo prvo pernato oblekeo. Taščica ji je pravkar prinesla zajtrk in odtod ono pihanju podobno vreščanje kukavičjega pastorka. Pivi žarki so pokukali čez mogočne smreke sosednje gore in me toplo poščegetali. Jasa pod menoj je bila trdovratno prazna, srnjad ni izstopila, ali se je že pred jutranjim mrakom pomaknilo v goščo. Sonce je obsijalo taščicino gnezdo, /vabilo me je. hotel sem posneti na ploščo ljubki prizor, ko majhna mamica krmi velikanskega otročiča. Odložil sem puško, razve/al oprtnik in počasi, previdno pripravljal kamero. \ dolinici pod menoj se je jela kregati šoja. kos je preklinjal in taščica je zmerjala. Mislil sem. da velja vsa ta nevolja in jeza meni in sem mirno uravna-.val kamero. Za hip sem ukrenil glavo, po hrbtu me je mrzlo spreletelo — na pol streljaja je stal divji lovec, v modrem delovnem predpasniku in s vojaško puško v roki. Knu samu misel, kot preblisk skozi možgane, planil sein k puški, katero sem prej prislonil k motročni bukvi, podrl spotoma le govoril o pomenu proslave predsednik Jadi unske struže v Kranju g. dr. Bežek. Nato pa je sledil koncertni del večera. Naša domača op,.run pevka gdč. Vera Majdieeva nam je z vso dovršenostjo in občutkom zapela :ti-ri pesmi, za kar je prejela obilo toplega priznanja in več lepih šopkov. Prvič smo videli in slišali koncertirnti mlado iu nadarjeno pianistko gdč. Marijo Horakovo. ki je spremljala gdč. Mnjdičevo, nato pa je odigrala štiri zelo ljubke točke in pokazala jako dobro interpretacijo in odlično moderno tehniko. Tudi gdč. Ilorakova je za svoj nastop žela priznanje in prejela lepe šopke rož. Proslavo, oziroma koncert je zaključila himna Jadranske straže, katero je zapel pod vodstvom ge. Slugove in g. Liparja Mladinski zbor gimnazije. Proslava Jadranskega dne je bila prav posrečeno izvedena, zlasti pa ji je dal še poseben poudarek koncertni del. Ob tej priliki bi izrazili željo naj nam naša operna pevka gdč. Majdičeva, ki razpolaga z obsežnim opernim repertoarjem pripravi v zimski sezoni operni večer, na katerem bi nam zapela nekaj njenih najodličnejših opernih arij. Tudi pianistko gdč. Horakovo bomo ponovno radi slišali v kakih večjih partijah. Merodajni krogi naj nam oskrbi jo tak koncert iu bo publika zelo hvaležua. TeiaJ Rdeiega kriia Sreski odbor društva Rdečega križa priredi v drugi polovici tega mesca bolničarski tečaj. i ki se bo vršil v Okrožnem uradu v Kranju. Tečaj bo obsegal skupno 64- ur. tedensko po I dvakrat v večernih urah. Predavali bodo gg. zdravniki iz Kranja in se bodo udeleženci poučevali praktično o negi bolnikov, posebno pa bi se vadili v prvi pomoči proti napadom iz zraka. i Rdeči križ Vas vabi. posebno naše žene in dekleta, da se priglasite pri odboru Rdečega ' križa (g. učitelj Vidic pri sreskem načelstvu) i za ta toliko potreben tečaj. Vabljeni so tudi 1 vsi moški, katerih ne veže vojaška dolžnost. I Predvsem imajo prednost oni, ki so absolvi-rali že samarijanski tečaj. Pridite, vsako delo v prid bližnjemu je plemenito če je storjeno iz ljubezni revežu, siroti, bolniku, ranjencu, beguncu! Današnji čas mora vzbuditi v vsem narodu zavest da je treba vse sile žrtvovati organizaciji, ki deluje v korist naroda! TRŽIČ Zdroženje rokodelskih obrti v Tržiču poživlja vse svoje člane in članice, da naj poskrbijo za svoje vajence in pomočnike nove predpisane poslovne knjižice, ker bodo z. novim letom 1940. stare delavske kujižice poslale popolnoma neveljavne. Vsak naj prinese s seboj dve mali fotografiji format 4 in pol x b cm. S seboj naj prinese vsak krstni list, ali družinski list, ali kak drug važen dokument. Knjižnice se dobe in izvršijo pri tajništvu obrtnega združenju v Tržiču. Cas veljavnosti poteka h koncu, zato naj vsak pobiti za nabavo nove poslovne knjižice. ..Mlini pod zemljo"' je naslov prekrasni igri iz rimskega življenja v četrtem stoletju, ki smo jo imeli priliko videti preteklo nedeljo na našem odru. Igra prav nazorno kaže zagrizeno sovraštvo starega poganstva nasproti krščanstvu. V tem nas nekoliko mdi spominja na razmere v današnji dobi. Igralci so 1 zelo dobro rešili svojo vloge: tako hinavski črnec Numida. oblastni svečenik Saturnij, pohlepni Žid Metran, veren senator Prob in sin j Cecilij, tribun Valent in drugi. Dejanja je ■ zelo poživilu lepa in primerna scenerija ter j razkošni kostumi. Igra se bo ponovila v nedeljo 12. nov. ob ; poli štirih popoldne. Kdor je še ni videl, naj nikakor ne zamudi. Zaradi velikega zanimanja priporočamo, da si vstopnice nabavite v predprodaji. Združenje čevljarskih mojstrov v Tržiču sklicuje sestanek svojih članov za nedeljo 12. novembra ob dveh popoldne v meščansko šolo. Na dnevnem redu bo razgovor o novo nastalih razmerah, ki so nastale vsled splošnega povišanja cen. PREDOSLJE Sestanek JRZ v Predosljih. Pretekli torek se je vršil v našem domu redni mesečni sestanek, ki je izpadel nad vse pričakovanje lepo in v popolno zadnvoljnost naših faranov. G. ravnatelj Gubrov.šek iz Ljubljane nam je ooleg notranje in zunanjepolitike podal tudi smernice, kakšno naj bo naše gledanje nu današnje svetovne dogodke. Tudi naši pevci so pod vodstvom g. upravitelja Fajona ta večer nastopili in nam prav dovršeno zapeli tri narodne pismi. Prosimo jih, naj nam še v bodoče napravijo taka Velela presenečenja. Na tu sestanek so prišle tudi naše ženi- in deklet«, Veseli nas, da se je tudi nežni ženski spol začel zanimati za politična in gopodar-ska vprašuiija. I u sestanek je pokazal, da znamo predniki furani ceniti farno skupnost in edinost. Danes I m> težki časi, zato nam jo taka skupnost nujnu ! potrebna. Radi prihajamo v naš don., kjer bo-j do taki sestanki redno vsak mesec! Delavci in vojaške vaje I \ pojasnilo zadnjič priobčenih pravil o pra-j vicah delavcev, ki radi vojaških vaj ne more-i jo vršiti svoje službe, in o odgovarjajočih dni-i žnostih delodajalcev prinašamo danes nekaj j praktičnih primerov. Delavec S. B. je stopil v službo sredi 1. ; 1958. Od božiča 1938. do praznika sv. Treh kraljev 1939. je bil na dopustu, ker se ni delalo radi pomanjkanja naročil ter sestavljanja bilance. Maja mesca pa nekaj časa radi bolezni ni mogel delati. Septembra 1939. je bil klican na enomesečne vojaške vaje. Koliko mu mora delodajalec plačati za čas vojaški vaj? — Štiritedensko denarno mezdo po odbitku cca " din za vsak dan. Služba je trajala namreč neprekinjeno vsaj eno leto. kljub dopustu in bolezni, ker pomenita dopust in bolezen zgolj prekinitev dela, ne smatra jih pa zakon za prekinitev službe. Odbitek po 7.— din, ki je določen v kolektivni pogodbi stavbnega delavstva, je smatrati kot najnižjo ocenitev enodnevne hrane, stanovanja, obleke in podobnega. «rr\T ti M\ • tU ■ Delavcu S. L, ki je bil več kot eno leto dni nepretrgoma v istem podjetju, je bila služba odpovedana. Teden dni pred potekom "Kipov ednega roka pa je Š. I. n.eral na vojaške vaje. - Kaj je z njegovo službo in koliko mezde mu gre? — Ker siužba prestane s potekom odpovednega roku, mora S. I. zahtevati le enotedensko mezdo kljub temu, da je bil pred vpoklicem že več kot eno leto neprekinjeno v isti službi. Vojaške vaje na potek odpovednega roka namreč ne vplivajo. Tudi odbitek za prejemke na vojaških vajah 1» S. I. pač moral dopustiti. Pomočnik J. E. jc bil več let pri istem obrtniku. Začetkom I. i939. se jc z mojstrom spri in bil odpuščen iz službe. Na prošnjo pa ga je mojster že čez kakih 14 dni zopet sprejel nazaj. Jeseni je moral na vojaške vaje. — Koliko more zahtevati? — Samo enotedensko mezdo brez odbitja, ker je bila služI i. t odpustom prekinjena. Zgornji primeri naj pokažejo, kakšne okolnosti morejo vplivati na pravice delavcev do odškodnine za čas vojaških vaj, in kakšne ne, (ločini glede pravice delavcev do nadaljevanja služI e po vrnitvi z vojaških vaj par" ni treba posebnih pojasnil, ker načelo da se službeno razmerje po vojaških vajah ne prekine, vse pove. Delavci, ki se vrnejo z vojaški vaj, so še vedno v službi svojega delodajalca |M)d istimi pogoji kot so bili pred nastopom vaj. Kdor zahteva izpolnitev službene pogodbe, ga še ni polomil, kakor se je ijraz.il nek podjetnik. Navodila udeležencem gasilske tombole Tombola se vrši v nedeljo 12. novembra ob 2. nri popoldne.; radi spremembe igralnega načrta t. j. z izpadom dveh številk v eni vrsti (amb), bo igra zaključena tekom dveh ur. I Prireditev bo zopet organizirana tako, da se ! bodo prenašale z ojačevalcem vse napovedi 1 iz odra tndi v Prešernovo ulico in na Mencin-' gerjev trg. Vsakemu posetniku tombole bo j povsod zagotovljen jasen in razločen sprejem. : Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi — dostopni in prehodni ves čas igre. I Poleg table na glavnem odru bo nameščenih j še 8 pomožnih tabel, ki bodo omogočile kon-i trolo izžrebanih številk. Apeliramo na vse posetnike, da ne silijo v : bližino glavnega odra. ker povzročajo s tem ! le nepotrebno gnječo. Dostop s kolesi v igralni prostor ne bo do-; voljen. Za kolesa bodo pripravljena sli; a miliva v gostilnah izven igrašča in drugod ter bodo primerno označena. Došli avtobusi bo-I do parkirani za Narodnim domom, j Železniška direkcija bo skrbela za udoben prevoz ter ojačila vse dopoldanske vlake: po ; potrebi bodo organizirani tudi posebni vlaki, ki bodo vozili kot drugi del rednih vlakov, i Ponovno opozarjamo, da je pričetek tombo-| !c točno ob 2, uri; to naj upošteva predvsem j Gorenjska, ker se na popoldanski vlak ae bo ; čakalo. Vsak udefleženec naj označi na zgornjem robu točen naslov. Igralni načrt bo letos pre-inenjen v toliko, da odpadejo ambe — povečano pa bo število vseh ostalih dobitkov. KRANJSKA GORA Udeležencem nedeljske tombole v Kranj n bo na razpolago za povratek poseben vlak. ki bo odhajal iz. Kranja ob 17. uri 20 minut ter bo imel direktno zvezo za Kranjsko goro oz. Rateee-Planico. ŠKOFJA LOKA Vsem žnpnim uradom priporočamo za popravila cerkvenih ur tvrdko Markič Franc, mehanična delavnica in splošno ključavničarstvo. — Stražišče pri Kranju. I vajan z novo aparaturo, katero je g. Cegnar ! te dni nabavil iz Milana. Nov« aparatura je j ena najboljših v Sloveniji in daje odlične, pla-j stične slike in naraven,, nepotvorjen ton, ki i bo zadivil vse poslušalce. O tem napredku ki-j na -Šmartinski dom", ki predvaja te dni filma ' -Verdi" in -Druga poročna noč", obveščamo ; vse naše čitatelje in ljubitelje filma. K opisu I aparature se še povrnemo. Obrtništvo Nujno in važno! Zaradi zamenjave delavskih knjižic so biii že vsi mojstri s posebno okrožnico obveščeni, da jih morajo do gotovega roka vsi pomočniki zamenjati. Sedaj jih pa ponovno opozarjamo, da čas za zamenjavo že poteka, ker morajo biti vse stare knjižice do najkasneje 31. 12. 1939. zamenjane. Po tem roku ne sme nihče zaposlovati pomočnika ali delavca, ki nima nove poslovne knjižice. Da ne boste imeli mojstri in drugi podjetniki, ki zaposlnjete pomočnike ali delavce, koncem leta nepotrebnih sitnosti, Vam priporočamo, da nenadoma naročite svojim uslužbencem, da si takoj preskrbe tu novi dokument. Vsi. ki so se redno izučili kakega obrta, dobe nove poslovne knjižice pri zanje pristojnem obrtnem združenju, ostali pa pri občinah, kjer stalno prebivajo. Skupno združenje obrtnikov v Kranj n. FILM Pomemben dogodek v kinu „Šmartinski dom". Film ..Verdi" predvajan z novo aparaturo. Sinoči je kino „šmartinski dom" pred povaldjeno publiko predvajal pevski in glasbeni film ..Verdi", ki nam prikazuje življenje in delo velikega skladatelja. Film je bil pred- MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Odda se meblira-in soba boljšemu gospodu. Razgled na trg. Mestni trg 17/11. Lepo delavnico in sobo primerno za vsakega obrtnika oddam na prometnem kraju. Prodam poceni 30 visokih hrušk. Rojina Ko-krško predmestje 4. Dve popolnoma novi dvostanovanjski hiši nu Gorenji Savi se prodasta. Naslov v upravi. Kupim enostanovanjsko hišo v bližini Kranja. Naslov v upravi -Gorenjca". Trgovski lokal v Kranju primeren tudi za obrt se zelo ugodno odda v najem. Ponudbe na upravo ..Gorenjcu" pod značko -Lokal 2". Oddani stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje. Poizve se pri Pavlic Jožku, krojaču. Klane. Otroški športni voziček v dobrem stanju kupim takoj. Naslov v upravi .Gorenjca", Oddam sobo snažnemu gospodu. Naslov v u-pravi ..Gorenjca". GASILSKA TOMBOLA V KRANJU se vrši ob vsakem vremenu, tudi če bo dež.