GENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 51 KRANJ, torek, 8. julija 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dudke po tri dinarje Kako velik problem so zaloge pove Podatek, da so v trgovini dudke še P° tri dinarje in zobne krtačke po štirideset dinarjev ... stran Podstrešna soba — atelje in fakulteta Letos za prvomajske praznike je slovenskemu planinskemu društvu Triglav v Ziirichu podaril sliko z motivom mogočne triglavske ste- Bogastvo v otroškem grobu Arheologi so že lani odkrili prve grobove na vzpetini tik pred vasjo, letos pa so z deli nadaljevali in prišli so do novih najdb. Doslej so našli 40 grobov. & "1 BORCI, AKTIVISTI IN REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE ZBRANI V KRANJU - Mogočna politična in kulturna manifestacija je bila ob dnevu borca na Gorenjskem sejmu v Kranju, saj se je tu na 18. zboru aktivistov »n borcev Gorenjske in 16. srečanju rezervnih vojaških starešin zbralo več tisoč ljudi iz vse Gorenjske in iz vseh krajev Jugoslavije. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, predsednik CK ZK Slovenije. Več o srečanju berite na 2. in 7. strani. — Foto: F. Perdan ^°va asfaltna prevleka na gorenjski cesti — Delavci Cestnega podjetja *^ranj so že uredili štiri odseke na magistralni cesti Črnivec—Podtabor, v "olžini skoraj pet kilometrov. Dela so veljalu 140 milijonov dinarjev, denar P* je prispevala republiška skupnost za ceste. Naslednji cestni odsek, ki ga bodo obnovili delavci Cestnega podjetja, bo odsek Korensko sedlo—Ix>g Pr< Kranjski gori. — Foto: F. Perdan. Šimenc vodi na evropskem prvenstvu Rieti, 7. julija — Ivo Šimenc s Kokrice, sicer član Alpskega letalskega centra Lesce Bled, za zdaj uspešno brani naslov evropskega prvaka v jadralnem letenju v klubskem razredu, ki ga je osvojil na prejšnjem prvenstvu v Lescah. Po četrtem tekmovalnem dnevu v Rietiju prepričljivo vodi pred Ohlmannom iz Zvezne republike Nemčije. Šimenc je v štirih dnevnih preskušnjah kar trikrat zmagal in ima pred drugouvršče-nim domala petsto točk prednosti. Dobro se držijo tudi ostali jugoslovanski piloti, saj je Stariha na tretjem mestu in Kolarič na četrtem, (cz) Margaret Thatcher pisala v Mojstrano Veliko veselja je poželo pismo britanske premierke Margaret Thatcher, ki se je zahvalila za vabilo in napisala, da obžaluje, ker ji državniške dolžnosti ne dovoljujejo obiska v Mojstrani... stran 6 Sam sebi poslal telegram Rad je menjal službe. Delo se mu je nekega dne tako uprlo, da je sam sebi poslal obvestilo o očetovi smrti. Telegram je pomolil pod nos referentki ... stran 9 Na skupnem, slovenskem gradimo Globoka je zmota tistih, ki še mislijo, da je ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora sprta s sedanjostjo, da v njej tiči želja po spreminjanju meja in ogrožanju drugih narodov ter njih samostojnosti, da je to sla po veliki zedinjeni Sloveniji. Ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora je le povezovanje slovenske narodne zavesti, je duhovno in kulturno povezovanje Slovencev, ne glede, kam jih je prisodila usoda zgodovine. Tretjina slovenskega naroda živi izven matične domovine in skupni slovenski kulturni prostor naj nas medsebojno tesneje poveže. Lanski plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte v Novi Gorici je samo oživel to zamisel, kije živela že med narodnoosvobodilnim bojem inje doživela svojo potrditev v določilih ustav Jugoslavije in njenih republik, da smo dolžni sodelovati in pomagati našim ljudem, ki živijo zunaj, ne da bi se pri tem vtikali v notranje zadeve držav, v katerih so deli naših narodov in narodnosti. Ta napredna ideja je našla svoje opredmetenje tudi v Helsinški listini. Prizadevanj za skupni slovenski kulturni prostor se zato ne smemo sramovati in o njih boječe govoriti, ampak ga moramo zagovarjati in utrjevati z dejanji, obenem pa prepričevati tudi tiste, ki še vedno mislijo, bodisi na tujem ali doma, da je to izraz slvoenskega nacionalizma. Skupni slovenski kulturni prostor je tudi spoštovanje drugih in težnja, da z njimi živimo v slogi in sožitju. To ni zanikanje in podcenjevanje kulture in duhovnega bogastva drugih, ampak prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju. Zato je predsedstvo republiške konference SZDL s sklepom, da bo temu namenilo še večjo pozornost, ravnalo prav, obenem pa je k sodelovanju pozvalo vse, ki lahko po svojih močeh prispevajo k utrjevanju skupnega kulturnega prostora. Tudi zaradi tega se lahko razelek-tri marsikateri atom, ki št? ogroža enakopravno sožitje doma in na tujem. J. Košnjek V Bukovščici odprli prenovljeno podružnično šolo j^ggka skupščina sprejela program ^hnološko-ekološke sanacije Termike lermika bo čistejša ^Kofja Loka, 2. julija — Do konca prihodnjega leta bo Ter-^ika na Trati vse vrste onesnaženja okolja spravila v okvir ikonsko dovoljenih mej. »r ^bor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta potrdila pro-Us tohnološko-ekološke sanacije Termike z nekaterimi dodatki, ki jih je °tflasil in zahteval izvršni svet. r,a, Gre za to, da morebitna zahteva Termike po novih proizvodnih površi-Hav rurnu OJjnove v sanacijskem programu, ampak bo stvar posebne obrav-dot/' Ul to (<> 00 Emisiju SKPO z Instituta Jožefa Štefana potrebo po jjr™*tnih zemljiščih podprla. Dokler ekološka sanacija ne*ho gotova, Ter-fc*a v širitev proizvodnje ne bo vlagala. Strokovnjaki SEFQ bodo ocenili W Uvedbe ne projekte za sanacijo žveplovega dioksidu, žveplovodika in p**, ki jih bo Termika predložila do konca tega leta. j_j i Že pred več kot sto leti so tod živeli znanja željni ljudje. Tako se je 1871. leta 71 otrok iz bukovškega okoliša spoznavalo z osnovami pisave in računanja. Temelj za šolsko stavbo, ki je zdaj prenovljena, so postavili maja 1911. leta. Leto kasneje je bila že zgrajena. V stoletni kroniki bukovškega šolstva je ta nedelja gotovo pomemben mejnik. Stara šola, ki je postala pretesna za vse dejavnosti, v kateri je bilo neudobno in pozimi mrzlo, je bila vključena v referendumski program prenove oziroma gradnje šol v loški občini, za katerega so združevali denar vsi zaposleni. Podružnica v Bukovščici, ki je ena od treh podružnic matične šole Ivana Groharja v Podlubniku (v Lenartu je že prenovljena, v Bukovici pa še bo), je dokaz več, da referendumski program majhnih podeželskih šol ni obšel. Obnova šole v Bukovščici je stala okrog 40 milijonov dinarjev. Učilnica je zdaj lepo urejena, prav tako kuhinja in večnamenski prostor, ki je telovadnica in kulturna dvorana obenem, novo" gretje bo uspešno pregnalo zimski mraz, nova je tudi toplotno zaščitena fasada stavbe, če naštejemo le nekatera najpomembnejša dela. Seveda pa ne gre prezreti tudi lepe zunanje ureditve šole z igriščem in vrtom, h kateri so s prostovoljnim delom pomagali tudi krajani. Med prenovo šole je učiteljici Zofki Bernik in njenim učencem (vsako leto se zamenjata prvi in tretji razred z drugim in četrtim) prijazno odstopil hišo najbližji sosed Matevž Pogačnik, ki se je lani preselil v novo hišo. Tako pouk ni trpel, celo bolj prijetno je bilo otrokom v topli »učilnici« s kmečko pečjo in domači kuhinji. Septembra pa bodo učenci spet z veseljem prestopili stari šolski prag v prenovljeni šoli. H. Jelovčan Po žledu v loški občini Nov mejnik v stoletni kroniki ■ -v • w • Bukovščica, 6. julija — Danes so v Bukovščici slovesno odprli prenovljeno po- ^^J*aVlCn^O 1C družnično šolo, ki so jo zgradili 1912. leta. Preureditev, ki je temeljito posegla v notranjo in zunanjo podobo šole, je stala okroglih 40 milijonov dinarjev. plačati Skofja Loka, 1. julija - Žled je novembra lani povzročil v loški občini dobro milijardo dinarjev škode v gozdarstvu, kmetijstvu, na električnih in poštnih vodih. Znesek predstavlja 5,63 odstotka družbenega proizvoda občine, zaradi česar so Ločani upali na republiška sredstva solidarnosti za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, do katerih imajo po sedanjem dogovoru in ustaljeni praksi vso pravico. Vendar pa je republiška komisija, ki je pred dnevi o stvari razpravljala, loški predlog zavrnila, čeprav novi dogovor, ki bo upošteval le škodo zaradi poplav in potresov, še ni sprejet in so nekatere občine že dobivale pomoč tudi za odpravo škode zaradi žleda. Argument, češ da so solidarnostna sredstva namenjena le za odpravo škode, ki ogroža ljudi, je iz trte zvit. Glede na to, da komisija rešuje vloge za soli-durnostnu sredstva tudi po dve leti, je to kaj čuden razlog za odklonitev. Sicer pa; kdo bo prevzel odgovornost, če bo zaradi provizoričnega električnega kabla naslednjo zimo koga na Loškem ubilo? Očitno imajo vse občine pravico plačevati v republiški sklad, denarja, ko ga potrebujejo, pa vse nimajo pravice dobiti. Izvršni svet je sklenil, da bo vztrajal tudi pri tej drugi pravici. H. J. V Sloveniji soglašamo z ukrepi zvezne vlade Zategnjene vajeti porabe Ljubljana, 2. julija — Predsedstvo republiške konference SZDL je v torek pozvalo k spoštovanju najnovejših ukrepov zveznega izvršnega sveta, prav tako pa tudi podpori sklepov, ki jih je v sredo sprejela republiška skupščina. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič je v torek z ukrepi zveznega izvršnega sveta seznanil člane predsedstva republiške konference SZDL, v sredo pa je predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj o njih poročal delegatom slovenske skupščine. Ti so sprejeli tudi nekaj dopolnilnih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Zvezni izvršni svet je namreč odločil, da po republikah in pokrajinah lahko sprejmejo nekatere dopolnilne predpise, ki pa ne smejo krniti bistva in usmeritev sklepov zvezne vlade. • Slovenska skupščina je sprejela zakon o pogojih za izplačila za določene negospodarske in neproizvodne investicije za drugo letošnje polletje in za leto 1987. Zvezni izvršni svet je 24. junija določil splošno prepoved vseh izplačil v te namene, vendar se republike lahko odločijo za nekatere izjeme. V Sredo sprejeti slovenski zakon omogoča nadaljevanje gradnje tistih negospodarskih in neproizvodnih objektov, ki so bili konec junija zgrajeni 70 odstotno, gradnjo devetih prednostnih objektov iz temeljev republiškega plana, gradnjo objektov za znanstveno in raziskovalno delo ter izobraževanje, gradnjo zaklonišč in objektov, ki so bili porušeni ali poškodovani v naravnih nesrečah ter gradnjo objektov, za katere predstavlja nad polovico predračunske vrednosti samoprispevek. Izvršni svet pa je pooblaščen ukrepati, če bodo izplačila presegla z zveznim zakonom določeno raven. • Skupščina je s posebnim sklepom zavezala občinske skupščine in izvršne svete, da ukrepajo, kadar ne bo- do spoštovana resolucij ska določila o gibanju osebnih dohodkov. Ni se sicer odločila za administrativno prepoved, vendar je zaostrila odgovornost na tem področju. Nobena skrivnost ni več, da so plače zbezljale in se zajedle v dohodek in akumulacijo. V Sloveniji smo v šestih mesecih izplačali že sedem plač ali eno preveč. Kršiteljem grozijo ostre sankcije. • Sprejet je bil tudi zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi družbenopolitičnih skupnosti (proračuni). Ta zakon bo splošno in skupno porabo uokviril v resolucij-ska določila. Ta poraba mora za pet odstotkov zaostajati za rastjo dohodka, viške pa bo SDK izločila na posebne račune. • Slovenska skupščina je razen tega v sredo sprejela tudi zakon o financiranju posebnih izobraževalnih in raziskovalnih skupnosti. Zakon določa prispevke za tiste, ki niso podpisali samoupravnih sporazumov, njihovo neplačevanje pa povzroča težave v delovanju teh skupnosti. Razen tega pa že veljajo nekateri drugi ukrepi zveznega izvršnega sveta glede cen, oblikovanja nujnih tržnih rezerv, mehanizmov za večji do-tokdeviz v državo, ugodnejšega tečaja dinarja, spodbudnejših izvoznih stimulacij in podobno. Nekateri ukrepi pa bodo prišli ta mesec. Pripravlja se zakon o nelojalni konkurenci, kjer grozijo ostre kazni, zakon o inflacijskem dohodku itd. Slovenija soglaša z ukrepi, so dejali v skupščini, vendar bomo ukrepe sprotno ocenjevali, prek delegatov sodelovali pri njihovem nastajanju in dajali konkretne pripombe. j. Košnjek Zgovorne številke Lani so gospodarske naložbe vrednostno porasle za 72 odstotkov, negospodarske pa kar za 199 odstotkov. Načrtuje se intenzivnejša gradnja stanovanj, kar ne bo zagotavljalo dela le gradbenikom, ampak še okrog 40 panogam, ki sodelujejo pri stanovanjski gradnji. Za okrog 42 odstotkov proizvodov bo treba najaviti spremembo cen 120 dni prej, za cene okrog 4 odstotkov proizvodov, ki jih morajo proizvajalci vrniti na raven 1. marca, pa bo veljal enak predpis. Na ra- čun prvih ukrepov bo gospodarstvo razbremenjeno za okrog 1000 milijard dinarjev. V Sloveniji je znašal delež akumulacije v dohodku v letošnjem prvem polletju le še 15 odstotkov, sredstva za osebne dohodke so rasla za 30 odstotkov hitreje od rasti dohodka, skupna poraba je prehitela rast dohodka za 45 odstotkov, pokojnine za 50 odstotkov in proračunska poraba za 30 odstotkov. Obrzdati bo treba rast najrazličnejših premij, članarin in stroškov za delovne skupnosti ter provizij. Očitno je povsod zavladala prava inflacijska psihoza. - Ni mladih za mladinske akcije Tržič, julija — Z vprašanjem, kako spraviti skupaj brigadirje za domače brigadirske akcije, si belijo glavo tudi na Občinski konferenci mladimi V t^i-ču. Mladincev ne dobe ne za akcije doma, ne za zvezne akcije. Tako jim je s težavo uspelo prepričati 4 mlade Tržičane za zvezno akcijo Timok, ki bo od 4. do 29. julija in 3 pionirje za pionirsko brigado, ki bo delala v Slovenskih goricah. Upajo, da bodo imeli več sreče pri pripravah domače delovne brigade, ki bo v drugi polovici avgusta 10 dni kopala jarke za vodovod v Bistrici pri Tržiču. Lani so se pri kopanju jarkov za vodovod v Gozdu domačini najslabše izkazali. Če bi ne bilo toliko prizadevnih mladih iz Zaječara, bi v Gozdu verjetno še danes ne bile položene cevi. Verjetno pa bo tudi letos prišlo v Tržič na delo v brigado več mladih od drugod kot iz Tržiča. Žal, je tako. D. Dolenc PODPISANA POGODBA ZA PISANJE KRONIKE GORENJSKEGA ODREDA — V petek, 27. junija, so se na Goropekah zbrali člani odbora skupnosti borcev NOV Gorenjskega odreda prav s posebnim namenom: podpisati pogodbo o pisanju kronike Gorenjskega odreda s partizanskim pisateljem Ivanom Janom (drugi z leve). Kronika, za katero so člani odbora in številni drugi borci Gorenjskega odreda ta vet let zbirali gradivo, bo obsegala čas od začetka delovanja I. grupe odredov do ukinitve Gorenjskega odreda avgusta 1944 in z dodatkom o delovanju enot Gorenjskega odreda v novih formacijah. Rokopis kronike bo napisan do 31. decembra 1988, knjiga pa naj bi izšla najkasneje do nasled nje volilne skupščine odbora, spomladi 1990. Pred tem bosta izšla tudi prospekt za prodajo knjige in almanah o Gorenjskem odredu. Knjiga Kronika Gorenjskega odreda bo tiskana v samozaložbi. — Eoto: D. Dolenc _ Komu podeliti Titovo štipendijo? Tržič, julija — 'Ne le dobiti kaj od mladih, tudi podeliti jim kaj, je danes v Tržiču problem. Tako ima Občinska konferenca mladine na voljo 2 Titovi štipendiji, eno za redni študij na fakulteti, drugo pa za študij ob delu. Okrožnice so poslali po vseh delovnih organizacijah in šolah, toda noben predlog še ni prišel od nikoder. Bodo štipendiji, ki nista majhni, res morali prepustiti kakšni drugi občini, kjer imajo več interesentov in seveda, dobrih študentov? D. D. V soboto na Lavtarski vrh Kranj — Odbor skupnosti borcev Prešernove brigade vabi prebivalce Gorenjske na srečanje borcev Prešernove brigade, ki bo v soboto, 12. julija ob 14. uri na Lavtarskem vrhu. Ta dan bo tu odkrito spominsko znamenje Prešernovi brigadi, ki je 16. maja 1944 tu imela težak boj. Na Lavtarski vrh se pride po cesti iz Stražišča skozi Javornik in Čepu 1 je. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. S 16. srečanja Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in 18. zbora gorenjskih aktivistov in borcev v Kranju Milan Kučan: Demokratičen boj mnenj nam je potreben kot kruh Kranj, 4. julija — Osrednja slovenska manifestacija ob dnevu borca je bila letos v Kranju, kjer se je zbralo več tisoč rezervnih vojaških starešin iz vseh krajev Jugoslavije, borcev in aktivistov Gorenjske. Zveze komunistov Jugoslavije dal dovolj jasno vsebino in smer naše sedanje in bodoče idejnopolitične in družbene akcije. Imamo vse, kar nam je potrebno, da presežemo sedanjo krizo: vero ljudi v pravičnejšo družbo in željo, da jo pomagajo ustvariti. Imamo tudi jasno strategijo dolgoročnega razvoja družbe, program ekonomske stabilizacije in kritično analizo delovanja političnega sistema. Imamo ljudi, z dovolj znanja, sposobnosti in volje, da vztrajajo v naporih za uresničevanje teh programov in strategije. Imamo pa tudi dovolj revolucionarnega optimizma za to dolgo in težavno pot pred nami. V težavah, v katere smo zašli, pa nam je demokratični boj mnenj potreben kot kruh. S proslave so poslali pozdravna pisma predsedstvom SFRJ, CK ZKJ in Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije. Prehodno zastavo srečanja Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije so prevzeli predstavniki Makedonije, ki bodo prihodnje leto v nacionalnem parku Mavrovo gostitelji 17. srečanja, prehodno zastavo zbora aktivistov in borcev pa so prevzeli Kamničani, ki bodo leta 1987 organizatorji 19. zbora aktivistov in borcev Gorenjske. Udeležence tega veličastnega zborovanja so pozdravili predsednik skupščine občine Kranj Ivan Torkar, predsednik predsedstva zvezne konference ZRVS Janez Japelj in načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Zorko Čanadi. Slavnostni govornik je bil predsednik CK ZK Slovenije Milan Kučan. V govoru je poudaril, da je 13. kongres Ne le velik politični, temveč tudi velik kulturni dogodek sta bila srečanj« rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in gorenjskih borcev in aktivistov n» Gorenjskem sejmu v Kranju. V kulturnem programu so nastopili veliki pihalni orkester JLA iz Ljubljane, fanfa-risti JLA, partizanski pevski zbor * harmonikarjem Milčetom Stegujerft operna pevka Dragica Čarman, mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja, pionirji Gorenjske, folklorni skupini SAVA in Visoko pri Kranju, reci tatorji iz Pirnič, Radovljice, Kranja i* Ljubljane, iz Zagreba pa je s svojo kle-no besedo prišla dramska umetnic« Senka Sokolovič-Bertok. Bil je lep dan, enkratno množično srečanje nekdanjih borcev in aktivi' stov in vseh tistih, ki bodo na svoje rame prevzeli tudi del nalog, ki so jih n« tako davno nosili borci in aktivisti. Nad zbrane vojaške starešine, aktiviste in borce so ob koncu proslave za; krožili golobi miru, ki so jih spustil1 kranjski pionirji, zatem pa se je mla dež z rdečimi nageljni spustila med te varišice in tovariše, ki so jim pred ena inštiridesetimi leti izbojevali svobodo- Bilo je lepo, prisrčno tovariško src čanje. Se pozno popoldne je bilo v sen; ci kostanjev Majdičevega loga slišati pogovore o nekdanjih težkih dnevih # videti trdne stiske rok soborcev, ki so se po letu dni spet srečali. • D. Dolenc Branko Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj Moralna, kadrovska in I organizacijska obnova | Kranj, 2. julija — Ocenjujemo, da smo na slovenskem kongresu ZK govorili o stvareh bolj konkretno kot na 13. kongresu ZKJ, pravi Branko Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj. pustiti, da so se nekatere razprave preveč osredotočile le na poročanje o položaju v posamezni občini ali tovarni. To na kongres ZKJ ne sodi. Pozitivno ocenjujemo opredelitev zveznega kongresa glede kadrovske politike. Prenehati moramo s horizontalnim kroženjem ljudi, s privatizacijo političnih funkcij. To je bila zahteva slovenskega kongresa, ki se je uveljavila tudi na kongresu ZKJ,« ocenjuje Branko Mervič. Katerih nalog se bo najprej lotila zveza komunistov v kranjski občini? »Prva naloga je moralna obnova Zveze komunistov. Ne gre zato, da bi bili komunisti drugačni od drugih, da bi bili .rdeči jezuiti', kot je dejal Milan Kučan, ampak da sami ne počnemo tistega, za kar menimo, da ni moralno. Druga naloga je idejna diferenciacija, ki se v ZK resnično še ni začela. Ostrejši moramo biti do partijskih sopotnikov, ki ne zastopajo stališč in sklepov organizacije in katerih ravnanje je sprto s programom in statutom ZK. To bo pomembna naloga vseh osnovnih organizacij in njihovih vodstev. Naslednja naloga je kadrovska Obnova, predvsem tam, kjer je komunistov premalo, kjer je premalo delavcev in mladih. Kriti čno je v srednjih šolah. Menim, da mora ZK najprej pokazati rezultate, šele nato se bo med mladimi povečalo zanimanje zanjo. Osnovne organizacije ZK morajo iz anonimnosti. Sestanki so preveč zaprti, stališča so premalo javna, preredko jih najdemo na oglasnih »Priprave na 10. kongres Zveze komunistov Slovenije smo načrtovali tako, da smo se hkrati vključevali tudi v priprave na 13. kongres ZKJ. Temu primerno smo oblikovali tudi razprave regijskega značaja. Oba naša delegata sta z razpravami sodelovala na kongresu v Beogradu. Po končanem zveznem kongresu menimo, da smo na kongresu slovenskih komunistov postavili stvari do razvoja, znanja, uvajanja sodobne tehnologije in soodgovornosti ZKS za uresničitev stabilizacijskega programa bolj konkretno in zavezujoče. Na zveznem kongresu je bilo sicer veliko dialogov, vendar ne bi smeli do- deskah, čeprav se na seji osnovne of" ganizacije marsikaj dogovorimo, p0' tem pa svoja stališča premalo glasn" in odločno zagovarjamo. Terjali bom0 od osnovnih organizacij, da se komun1' sti intenzivneje vključijo v delo SZp*" ki je temelj nadaljnje demokratizacij* političnega sistema. Prvi korak iz pa£ tijskega sestanka naj bo usmerjen 11 SZDL, za kar pa moramo biti uspos^f bljeni. Pozornost dajemo Pfl vlačnejšemu in učinkovitejšemu sist? mu usposabljanja ter organizacij5'' plati našega delovanja, predvsem a" cijskim konferencam v združenem & lu in svetom ZK po krajevnih skupn" stih, kamor so se dolžni vključevati JjJ d i komunisti, ki so zaposleni v delo nih organizacijah na območju kraj. vne skupnosti. Pomembno področje J nam zdi pravočasno in aktualno obv ščanje, pa naj gre za pisane informac^ je ali posvete sekretarjev, če bo P0*r|L no. Po osnovnih organizacijah s seo njim načinom obveščanja niso za voljni. Trajna naloga ostajajo vsi sk . pi, ki smo jih sprejeli pred kongresi, uresničevanja sklepov problemsK konferenc, do opiranja na lastne s1., gospodarske stabilizacije, in0V^ vključevanja v skupščinski slS ^ prek SZDL in družbenopolitični^ zbora ter stalnega sodelovanja čla°^ vodstva občinske organizacije z °sn^ nimi organizacijami, za katere 80 dolženi. Gre za prelom s staro Pr a^jfi sicer bodo vse sedanje naloge čez s leta še bolj žgoče in aktualne kot so daj.« k J. Košnji AGENCIJA BB V SKOFJI LOKI - Ob starem Kapucinskem samosta-nu je v lepo prenovljeni hiši od prejšnjega četrtka, 3. julija, agencija Beograjske bunke, Temeljne banke Ljubljana. Je že tretja na Gorenjskem — za radovljiško agencijo in poslovno enoto v Kranju — opravljala pa bo vse dinarske in devizne denarne posle, od vseh oblik van e-vanja, izplačil osebnih dohodkov in pokojnin, .sprejemanja vplačil, me-njalništva do kreditiranja. Za I-oiane pomeni prihod Beograjske 'ban ke, ki je nosilka kreditiranja drobnega gospodarstva v Sloveniji, i/bolj sanje bančnega servisa v njihovem mestu. Agencijo je slovesno odprla Borka Vučic. podpredsednica Združene banke Beograjske banke Foto: H. J. Bistrica je praznovala Bistrica pri Tržiču, julija Krajani Bistrice pri Tržiču so s svoj krajevni praznik izbrali 4 Ju . — dan borca. Ves teden pred Pra^ nikom so se tod vrstila športna «■ movanja v streljanju, plavanju ,n v šahu, v četrtek, 3. julija, pa je bdjj^ je bilo Otnoupl šoli heroja Bračiča p«"° uznr va, posvečena krajevnemu p1 ku. Najprej je bil pred šolo ptOV£ nadni koncert trži.ške godbe n» P odprli lovsko ra»JJJ i je bila v šoli slovH hala, zatem so vo, ob 19. uri pa j stna akademija, v kateri so na stop!' li šolarji osnovne šole heroja Brft.j_ ča in moški pevski /bor BFT I [l . Na slovesnosti so bila podeM*Lg| tudi krajevna priznanja OF. T * Viktof so jih prejeli Karel Bečan, Dornik, Marija Dvorak, Fornazarič, Anton Kavčič, Kralj, Janez Krvštufek, Merhur in Hedvika Ogris. .ft„j V petek, 4. julija, pa so se krttj ^ Bistrice in vsi Tržičani 'kraJJji tradicionalnem pikniku na t" tki planini. D. D. \ TOREK, 8. JULIJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^IMSSJoMISII' Loški izvršni svet o predsanacijskih programih Alpetoura Turistična agencija nima jasnega cilja Škofja Loka, 1. julija — Alpetourjev tozd Tovorni promet je imel v prvem letošnjem trimesečju za dobrih 28,2 milijona dinarjev izgube, tozd Potniški promet za 22 milijonov in delovna organizacija Turistična agencija za 30,2 milijona dinarjev. V vseh treh kolektivih so po priporočilu loškega izvršnega sveta sestavili predsanacijske programe. Izvršni svet jih je danes obravnaval in ugotovil, da poslovanje v prometnih tozdih ni kritično, saj se je izguba z nekaterimi ukrepi v obeh že porazgubila, medtem ko Turistična agencija utegne imeti rdeče številke tudi v letošnjem zaključnem računu. Vprašanje je namreč, komu v sozdu Alpetour je Turistična agencija sploh potrebna in namenjena, kajti očitno je, da sama zase — majhna kot je — ne more uspevati, v sozdu pa nikakor ne najde sožitja z drugimi, čeprav v njihovo »reprodukcijsko verigo še kako sodi. Izvršni svet je zato naložil sozdu Alpetour in delovni organizaciji Gostinstvo, da do konca oktobra v okviru svoje poslovne politike poiščeta dolgoročno razvojno zasnovo Turistične agencije. Sploh pa bo dal izvršni svet septembra pod drobnogled organiziranost, poslovanje in razvoj soz-da Alpetour. Izguba je, če tovornjak stoji V tozdu Tovorni promet se trudijo, da bi svoje tovornjake čim bolje izkoristili, povečali število prevoženih kilometrov in zmanjšali izgube zaradi Popravil, vzdrževanja ter materialne stroške, ki niso nujni. To jim do neke mere že uspeva, naloga pa je seveda frajna, podobno kot uravnavanje osebnih dohodkov z rastjo dohodka, nagrajevanje po delu in kaznovanje malomarnosti, izboljšanje kadrovske sestave. Boljše rezultate si obetajo tudi od novih gospodarskih ukrepov, zlasti devizne zakonodaje, ki jim letos ni bila naklonjena niti glede izvoznih stimulacij niti zaostajanja deviznega tečaja za inflacijo. Potniški promet rešujejo zlasti cene V polletju tozd Potniški promet ne bo imel več izgube. Aprila so se namreč za četrtino podražili avtobusni prevozi, stroški vzdrževanja vozil so po hudi zimi in preluknjanih cestah v drugem trimesečju začeli realno padati, cene nafte so obstale, visoke plače zaradi izsiljenih sestankov pa so se tudi umirile. To so glavni razlogi, zakaj izgube ni več, ampak je nekaj denarja celo za sklade. Akcijski program, ki ga je delovna organizacija Promet lani sprejela kot posledico ugotovitve lastnih napak, so končno tudi začeli spoštovati. Zaostaja le reorganizacija, ki pa bo predvidoma speljana do konca leta. • Turistična agencija je premajhna Ključni vzrok izgube v Turistični agenciji so neplačane terjatve v tujini v višini 28 milijonov dinarjev. Približno 20 odstotkov jih je bilo junija poravnanih; če ne bodo še ostale, bo Turistična agencija tudi konec leta najbrž v izgubi. Je namreč premajhna in dohodkovno prešibka, da bi take izpade prenesla. Rešitev zanjo ni prodaja tujih zmogljivosti, kar sicer počne, saj je tega dohodka samo za preživetje, ampak prodaja lastnih zmogljivosti, tudi v tujini. Tega pa Turistični agenciji v sozdu Alpetour ne uspe. (Zdaj se sicer dogovarja z Gostinstvom.) Tozdovske meje v Al-petouru so očitno previsoke. Edini poskus iz leta 1981, ko je Turistična agencija ponudila trgu enotni Alpe-tourov paket, je propadel, ker so se sprli pri plačilu stroškov. Alpetour nima marketinga, nima denarja za raziskavo trga in propagando, brez česar pa sodobnega poslovanja ni. Zato tudi Turistična agencija zaman išče svoj prostor pod klobukom sozda Alpetour, ki je organizacijsko in strokovno nemočen, da bi mogočno kolesje »tovarne«, ki ima skupen interes (promet, gostinstvo, hoteli, žičnice, turizem) pognal istemu cilju naproti. H. Jelovčan Gospodarjenje s stanovanji Denar ostaja na žiro računih pšenice, 7. julija — Od lani je ostalo za 18 milijonov neizkoriščenih sredstev na žiro računih hišnih svetov. Obrtnikov ni. u. * jeseniški občini gospodarijo z veli-■ ?r? stanovanjskim skladom, saj je pri-l2no 5.000 stanovanj v družbeni last-Ta stanovanja je treba redno So evat*' nastaJaJ° visoki stroški, saj stanovanja starejšega datuma. v j 0 letošnjem planu skupnosti stančić £ev bodo namenili za mala popravi-jj 33 milijonov dinarjev, za večja po-avila pa 35 milijonov dinarjev. Za Cii?nOVo stanovanJ bodo v jeseniški ob- ^ Porabili 141 milijonov dinarjev. c y^čja vzdrževalna dela na stolpni-jj.*1 'n blokih bodo veljala 45 milijonov l4^arJev. iz amortizacije pa bo šlo še I?* milijonov dinarjev. V teh zneskih 1^ tudi sredstva tekočega vzdrževanja, se zbirajo od stanarin v določenem hjj^otku, odvisno od starosti hiše. Za-*,vo je, da že več let ta sredstva *Urn na žiro računih neizkoriščena, to razmišljajo, da bi ta denar, ki tako teir.rn?tTno 'e^» družili m namenili za ^ebJito obnovo tistih hiš, ki so naj- bolj dotrajane. Ob koncu lanskega leta je bilo neizkoriščenih sredstev kar za 18 milijonov dinarjev. Ko so na Jesenicah obravnavali problematiko v stanovanjskem gospodarstvu, so med drugim ponovno ugotovili, da hudo primanjkuje obrtnikov in da so zato hišni sveti popolnoma brez volje. Marsikaterih perečih vprašanj sami ne morejo rešiti, zato stalno nadlegujejo delavce Dominvesta, češ, »saj vas za to plačamo«. V nasprotnem primeru zagrozijo, da ne bodo plačevali stanarine. Pri oddajanju del in pri planih vzdrževanja je težava v tem, da v začetku leta samoupravna stanovanjska skupnost ne more skleniti pogodb, ker ne more vseh zavarovati, saj se sredstva zbirajo mesečno. Brez podpisane pogodbe in avansa pa izvajalci ne zagotavljajo določene cene, niti se ne držijo rokov. D. S. ^l^govnica ASTRA v Kranju praznuje petnico Kupca je treba tudi °bdržati Muliju je minilo 20 let, odkar je bila v Kranju odprta takrat ena Modernejših trgovin v Sloveniji. Slovesno jo je odprl tedanji t £dsednik skupščine občine Kranj Martin Košir. V Glasu smo ^ |*ut zapisali, da bo to velika pridobitev za vso Gorenjsko in še u Jlrse območje Slovenije, kajti ASTKA je bila takrat najlepše h eJen trgovski lokal v Kranju s tisoč kvadratnimi metri prodaj- Pred žetvijo pšenice Znani odkupni pogoji Pridelovalci bodo za kilogram prvorazrednega zrnja dobili 70 dinarjev, za pšenico drugega razreda dinar manj in za tretjerazredno zrnje dva dinarja manj. Pri oddaji več kot 500 kilogramov pšenice bodo kakovost ugotavljali v laboratoriju, pri manjših količinah pa na podlagi izkušenj. Pšenico, ki bo vsebovala več kot 15 odstotkov vlage, bodo žitne organizacije sušile v sušilnicah. Stroški sušenja bodo za kilogram pšenice s 15 do 16 odstotki vlage 2,50 dinarja, s 16 do 17 odstotki vlage 3 dinarje, s 17 do 18 odstotki 3,60 dinarja, z 18 do 19 odstotki 4,30 dinarja in za vsak naslednji odstotek vlage dodatnih 80 par za kilogram. Polovico stroškov sušenja plačajo kmetje. Žitnopredelovalne organizacije bodo kmetom omogočile, da bodo lahko pšenico zamenjali za koruzo, in sicer v razmerju 1:1,3 (v korist pšenice). Pridelovalci bodo lahko dobili za krmljenje lastne živine tudi 10 odstotkov otrobov in 5 odstotkov krmilne moke. Kmetje, ki bodo oddali s hektara od 2500 do 3500 kilogramov pšenice (družbena posestva pa najmanj 5500 kilogramov), bodo prejeli še deset dinarjev premije iz republiškega intervencijskega sklada za nakup mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in semen; razen tega pa še občinske premije: v kranjski občini, na primer, še 20 dinarjev za kilogram, (cz) w «wi trgovski lokal v Kranju Površine. dojj^at je bilo .geslo trgovine Vse za 'j* A^e'° in počitek, ki pa še vedno ve-m <5 delavcev blagovnice ASTKA se dft da nas postreže kar najbolje in >S$Je trgovina založena z vsem, kar P*tT°' V Pritličju je bogata izbira ta-, in ' lamih oblog, plastična kanalizacija t^°P^(Jbno, v prvem nadstropju bela lH)ro i ' u^u:it'^H- kuhinjska posoda, ***t1 ' sU'kl<)' svetlobna telesa, v S^jJ^m pa barve, laki in delovna zali tvf sredstva, po katerih je ASTKA poznana. Zadnje čase so ta Hvi'^bej po; kB^k obog \Ht " obogatili tudi / opremo /a p',,f»njo. Prav te dni je \ r^i * akciju Gremo v naravo Z ak< 0 hoteli dati poudarek svoji 20-le- tnici. Za kupce so pripravili ugodne nakupe posode, stekla iz steklarne Hrpe lje, prikazali so izdelavo makramojov. polaganje tapet Pazinka in tekstilnih tapet Otočanka. Zdaj se pripravljajo že za akcije v času avgustovskega Gorenjskega sejma. Kaj bomo takrat ugodne je kupili v Astri, je še majhna skriv nost, pravi vodja blugovnice Drago Sitar. V mesecu posebne ponudbe so nudili tudi brezplačen prevoz do 15 km. Videli so, koliko to ljudem pomeni in kot vse kaže, bodo to ugodnost kupcem nudili tudi v bodoče. 1). 1). V nagradni igri ASTRE, so bili izžrebani naslednji bralci Gorenjskega glasa: 1. Ivan Troha, Triglavska 38, Mojstrana, dobi stensko quartz uro; 2. Franc Mertelj, Brezje — tapete Pazinka; 3. Janka Mirt, Sebcnje 61, p. Križe — tapete; 4. I^ado Pintar, Tuga Vidmarja 2, Kranj — tapete; 5. Mateja Glavač, Jama 19, p. Mavčiče — plastični prt; 6. Gregor Zavasnik, Zg. Bela 68, Preddvor, tapete Pazinka; 7. Teja Oblak, Mestni trg 16, Skofja Loka, tapete; 8. Miro Demšar, Cesta 26. julija 43. Naklo — alfa nožek; 9. Andreja Žvokelj, J. Puhurja 2, Kranj — alfa nožek; 10. Mojca Zigart, Vrečkova 6, Kranj — alfa nožek in Sonja Hi-kel, Za žago 8, Bled prav tako alfa nožek. Zaloge so hudo breme za bohinjske trgovine Dudke po tri dinarje Bohinj, julija — Kako velik problem predstavljajo zaloge za bohinjske trgov ne dovolj pove že to, da so v trgovini v Studorju (1. julija je v njej in v Jerel prevzel prodajo zasebnik) več let stare dudke še po tri dinarje, zobne krtačk po štirideset dinarjev ... V bohinjskih trgovinah, s katerimi gospodari Mere* torjev tozd Savica, naredijo na mesec za okrog 100 milijonov dinarjev promt ta, medtem ko je vrednost njihovih zalog blizu 140 milijonov. Povedano drv gače: bohinjske trgovine so v prvem četrtletju prispevale k skupnemu prihod ku temeljne organizacije 16 odstotkov, k vsem zalogam pa 30 odstotkov. Mercatorjeva temeljna organizacija Savica ima v Bohinju živilske trgov ne v Bohinjski Bistrici, Ribčevem lazu, Kamnjah, Gorjušah, Koprivniku, Stai Fužini, Srednji vasi, Ukancu in Nomenju, trgovini z železnino in tekstilom Bohinjski Bistrici ter bife Tiger, skladišče in delikatesno trgovino na Bledi Pet trgovin je pred dvema letoma prevzela od Gozdarske kmetijske zadrug Srednja vas, dve od teh, v Studorju in Jereki, je zaradi premajhnega promet in prevelike družbene režije 1. julija letos oddala v zasebne roke, natančneje prodajo živil in najnujnejših življenjskih potrebščin je v teh krajih prevzt Rajko Jalen z Bohinjske Bele. V Mercatorju ob tem razmišljajo, da bi odda zasebniku še trgovino v Gorjušah, vendar ugotavljajo, da bi jo glede na pre met lahko prevzel le domačin, ki bi si del zaslužka poiskal še v drugi dej ivne sti (kmetijstvu, gozdarstvu, obrti...). Primerjave med posameznimi trgovinami v temeljni organizaciji Savic so pokazale, da se blago na trgovskih policah v Ljubljani obrača še enkrat h: treje kot v Bohinju, kjer imata močnejše zaledje kupcev le prodajalni v Bc hinjski»Bistrici in Stari Fužini, v času turistične sezone pa tudi v Ribčevem le zu in Ukancu. V večini bohinjskih trgovin (od dvanajstih je pet samopostre-žen) marža ne prinese toliko, da bi lahko z njo krili vse izdatke (elektrike vodo, ogrevanje .. .) in osebne dohodke zaposlenih. Zasebniku bo bržčas le nt koliko lažje, nenazadnje tudi zato, ker je občinska davčna politika naravnan tako, da spodbuja zasebno prodajo v odročnejših in manjših krajih. Bohinjci razumejo težave, ki pestijo trgovino zaradi zalog in vse višji' stroškov, pa vendarle ne morejo razumeti, da ponudba ne sledi potrebam kr£ jev in zahtevam turizma. Prav imajo, ko trdijo, da niso vse le objektivne okol ščine, temveč je veliko odvisno tudi od ljudi, od zaposlenih v trgovini in njihc vega posluha za potrošnike. Šop otroških, več let starih cucljev na polica trgovine v Studorju, kjer je malo rojstev, nas ne more prepričati o tem, da s naročila trgovcev vedno v sozvočju z željami krajanov. Že smo pri drugem pre blemu: medtem ko je Bohinj še pred leti »izvažal« prodajalce, se zdaj obstaj časi, ko jih ne bo več niti za domače trgovine. Niso krive le plače, temveč tuč naše šolstvo, težavnost poklica in še kaj. C. Zaplotnik N 0 Y 0 S Detektor neviht in bliskov Francoska firma Franklin France je izdelala detektor, ki napoveduje bližajočo nevihto z grmenjem in bliskanjem. Naprava napove prihod nevihte pol ure do uro prej in omogoča zaščitne ukrepe, na primer zavarovanje ljudi na gradbiščih, občutljivih instalacij, anten, radijskih relejev, televizijskih pretvornikov, vrtalnih ploščadi, žerjavov, prenos vnetljivih snovi, razstreljevanje min in drugo. Naprava ugotavlja približevanje nevihte z anteno; membrana, ki vibrira, pa meri vibracijo elektrostatičnega polja v višini tal. Signalizacija je zvočna, s sireno, ki se vključi za dve sekundi. Elektronsko strašilo za ptice O novih elektronskih strašilih za ptice, ki so jih izdelali v Angliji, so ugotovili, da preprečujejo škodo na posevkih in tako povečujejo dohodek. Naprave so namenjene za varstvo sadnih dreves, vrtnin in drugih rastlin. »Strašilo« je sestavljeno iz štirih zvočnikov, ki jih lahko postavimo v razdalji 25 metrov. V določenih časovnih presledkih odda 56 alarmnih zvokov, ki se prenašajo od zvočnika do zvočnika. »Strašilo« deluje na podlagi fotoelektrične celice, energijo pa ji dovaja 12-voltna žarnica. i* Železniški poklici tud za dekleta V Železniški srednji šoli v Ljublj ni se za prometne transportne tehn ke V. stopnje in za strojevodje pra tako V. stopnje lahko šolajo tudi dt kleta. V železniškem prometu nt mreč postajajo pogoji dela vedno bol sodobni in tako privlačni ter doseopr. tudi ženskam. Letos se bo tako na te srednji šoli v Ljubljani učenkam z. prometno transportne tehnike prvi v 140-letni zgodovini železnic na Sle venskem pridružila tudi kandidatk; za strojevodjo. Bodoča strojevodki nja je že uspešno opravila zahtevei pregled zdravstvenih sposobnosti. Filbova impregnacijska naprava V LIP-ovi temeljni organizaciji Fil bo v Bohinjski Bistrici so na pobude tehnologov in škofjeloškega LTH — tozd Livarna — izdelali napravo, : katero je mogoče odpravljati slabe tesnost odlitkov, odkovkov in varjen cev. Gre za tehnološki proces, pri ka terem iz poroznega odlitka izsesaj' zrak in nato prazen prostor zapolnij* s posebno maso. Z napravo je mogc če impregnirati do 1500 kilogramo odlitkov iz aluminija ali 4500 kilogn mov odlitkov iz sive litine. Prototip s preskusili junija. V Filbu predvidevč jo, da se bo naprava tudi dobro pre dajala, ker nadomešča uvoz in je iz ključno domače proizvodnje. IZ C0SP0PARSKECA SVETA Jelovica posodablja proizvodnjo Škofjeloška Jelovica je zadnja leta malo vlagala v posodobitev proizvod nje. Po letu 1977 je kupila le nekaj strojev, s katerimi je nadomestila že izre bljene, delno pa je z nakupom povečala tudi proizvodne zmogljivosti. Ozka gi la in odvisnost od dobaviteljev, predvsem pri proizvodnji stavbnega pohištva so spodbudila delovno organizacijo, da je z mednarodnim IFC kreditom naku pila za 2,8 milijona mark novih strojev. Njihova prednost je v tem, da bode omogočali tudi proizvodnjo manjših serij. Večina strojev že obratuje, nekatere še postavljajo, zadnje bodo namestili po dopustih. Novi stroji so avtomatizira ni in nekateri med njimi tudi elektronsko krmiljeni. Celotna vrednost opreme (skupaj s carino in pripravljalnimi deli) je 730 milijonov dinarjev. Letos le d«, set predlogov Delavci Alplesa iz Železnikov so lani predlagali 55 novosti in izboljšav i proizvodnji. Triintrideset je bilo uporabnih in so delovni organizaciji prinesl za skoraj 20 milijonov dinarjev gospodarske koristi. Alples je lani za vzorn organizirano inventivno dejavnost prejel občinsko priznanje, eden od delav cev pa je dobil naziv Inovator leta. Za zdaj letos zdaj kaže še slabo: delavci s v prvih mesecih predlagali vsega deset izboljšav. Med nami se pojavlja pasiv nost, pa tudi malodušje. Premalo je kritičnosti do obstoječega načina dela. Pr delu ne vidimo slabosti, zato jih pa tudi ne odpravljamo,« ugotavlja inž. Stane Piri h. Ropot povzroča okvare sluha V radovljiškem dispanzerju za medicino dela so v začetku letošnjega leta pregledali delavce begunjskega Elana, ki delajo v okoljih, kjer ropot presega 90 decibelov. Pregleda se je udeležilo 94 odstotkov ogroženih delavcev. Rezultati testiranja sluha so pokazali, da je stanje problematično. V proizvodnji smuči je okvar sluha manj, ker so s poostrenim nadzorom dosegli, da delavci vsaj na najbolj izpostavljenih mestih uporabljajo zaščito proti ropotu. Prece; slabše je stanje v proizvodnji športnega orodja, v prototipni delavnici in v vzdrževanju, kar je po eni strani tudi razumljivo, saj večina delavcev na tel mestih ne uporablja zaščite. mmmmMGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. JULIJA 1986 KRATKE PO GORENJSKEM Jesnica — S sektorsko gasilsko vajo in veselo Besniško nočjo v soboto in sve-ano otvoritvijo požarnih bazenov v Zabukovju in v Zgornji Besnici v nedeljo »opoldne so v krajevni skupnosti Besnica v kranjski občini proslavili letošnji trajevni praznik. Letošnje praznovanje je tako potekalo v znamenju delovne -mage domačih gasilcev, ki so ob tej priliki v zahvalo za dolgoletno delo obdarili tudi svoja člana Maksa Gartnerja in Alojza Ahačiča. Predsednik sveta vrajevne skupnosti Miha Sušnik pa je na nedeljski svečanosti pred Domom družbenih organizacij podelil priznanja krajevne skupnosti Alojzu Čarmanu, ložetu Sušniku in Vinku Jeranu. Popoldansko slavje so sklenili z veselico, na tateri je igral ansambel Gorenjesavski kvintet. Priredili pa so tudi srečolov in .egljanje za drva. — A. Ž. >rečanje v Kamniški Bistrici amniška Bistrica - V soboto, 19. julija, ob 16. uri bo v Kamniški Bistrici >et tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev. Prireja ga podružnica Iz-iljenske matice Slovenije Domžale Kamnik. Za srečanje pripravljajo tokrat idi bogat kulturniprogram. Prireditelji še posebej vabijo izseljence in zdom-a, da pridejo v Kamniško Bistrico. Vabljeni pa so tudi vsi drugi obiskovalci a prijeten izlet. fares pravi praznik glasbe v Gorjah_ orje - V soboto, 28. junija popoldne, se je na športnem igrišču v Gorjah jralo toliko ljudi z Gorenjske, Avstrije, Švice in Nemčije, da so zasedli ves, va tisoč kvadratnih metrov velik prostor. Prišli so na praznik glasbe ob 20. bletnici ansambla Alpski kvintet, ki je slavil tudi sprejem diamantne plošče t štirih zlatih. Poleg domačih ansamblov so na prireditvi nastopili tudi godci l pevci iz sosedje Avstrije. Najbolj pa je seveda navdušil nastop ansambla lpski kvintet. Manjkal je le Vinko Šimek. Pohvaliti velja tudi vse, ki so skrili za to, da ni bil nihče žejen in lačen. To so bili predvsem možje in fantje evskega zbora iz Gorij. J. Ambrožič )elegati ZRVS so ocenili delo_ esenice - Delegati občinske konferece ZRVS Jesenice so na letni konferenci gotovih, da iz preteklega obdobja več nalog ni bilo opravljenih. Med vzroki za i je bilo tudi nerešeno vprašanje glede poklicnega sektorja. Šepalo pa je tudi sklajevanje in načrtovanje akcij med predsedstvom občinske konference RVS, komisijami in krajevnimi organizacijami. Uspešno pa so v krajevnih onferencah ZRVS organizirali obrambno usposabljanje in preverjanje zna-ja. Med krajevnimi organizacijami v občini je bila najboljša na Hrušici, naj-eč težav pa so imeli na Plavžu. Za novega predsednika občinske konference '.RVS so izvolili Zorana Krejiča, za podpredsednika Janeza Gregorija in za se-retarja Janeza Žnidarja. J. R. rećanje naturistov ranj - Na nedavnem tradicionalnem srečanju naturistov Alpe-Jadran v ampu Monsena v Rovinju so se športno — družabnih iger poleg 800 naturistov ! Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Jugoslavije udeležili tudi člani Dru-i.va naturistov Gorenjske s sedežem v Kranju. Med desetimi ekipami so ranjski naturisti v odbojki osvojili tretje mesto. Zmagali pa so v vlečenju vr-l, prenašanju ribiških zabojev, v vseh disciplinah krosa in v štafetnem tek-lovanju otrok. Na srečanju so s prospektom predstavili tudi prvi gorenjski aturistični kamp Smlednik, ki ga upravlja Turistično društvo Dr agočajna — loše, sodeluje pa tudi Društvo naturistov Gorenjske. D. P. PISALI STE NA Slaba pot V soboto, 21. junija, sem šla na srečanje invalidov pri Tmovcu v Dupljah. Nisem šla na avtobus, ampak peš od Podbrezij do Dupelj. Vednar mi je bilo žal, saj je bilo na klancu proti Dupljam toliko kamenja, da sem komaj srečno prišla do Tmovca. Kamenje, ki je sedaj na poti, bi lahko koristneje uporabili, mostiček prek Bistrice pa je sedaj popravljen in varen. S tem je odstranjena velika nevarnost. Zaradi kamenja pa je sedaj nevaren klanec in tega bi morali popraviti. S. Pretnar, Podbrezje 67 Prijetno srečanje invalidov Srečanje invalidov Kranja in Maribora je bilo prijetno. Srečali smo se v gostišču Trnove. Prišel je tudi Mito Trefalt, vendar je moral prekmalu oditi. Razveselili smo se plesa otroške folklorne skupine iz Preddvora in glasbe ansambla Triglav, ki nam je igral stare viže in s tem obudil spomine na mladost. Vsi smo prejeli darila, kosilo in odlično malico. Srečanja smo bili veseli posebno tisti, ki smo osamljeni. Veseli nas, da bomo drugo leto slavili že 10. obletnico pobratenja med invalidi Kranja in Maribora. S. Pretnar, Podbrezje 67 Pripombe bralca Kot dolgoletni bralec se oglašam z nekaterimi dobronamernimi pripombami. Že dalj časa opažam, da je Gorenjski glas tako kot tudi drugi časopisi, ki jih tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani, preluknjan po zunanji dolžini listov. Ker berem tudi v avtobusu, ni prijetno, če ti listi zaradi tega padajo po tleh. Prav tako želim, da bi bilo malo manj reklam in več poučnega in zanimivega čtiva. Vprašujem tudi, zakaj ne objavljate več križank. Pogrešam jih. Toliko za sedaj, naslednjič pa šc kaj pohvalnega. Upam, da boste te stvari uredili. Tovanško vas pozdravlja Jože Frančeškin, Ulica Gorenjskega odreda 18, Kranj Vzgoja za stara leta S tovarišico sem šla proti Kovor-ju. Dohiteli sva tovarišico, ki je peljala otroke iz vrtca Bistrica. Zadnja deklica v vrsti se je obrnila in rekla: »Glej, tele stare korete grejo pa kar za nam.« Vzgojiteljica je to dobro slišala, a ni rekla niti besede, da bi otroka posvarila. Je to vzgoja? Saj bo tudi ona enkrat stara. Greta Ahačič, Bistrica, Tržič Ljubiteljica Praškega jezera l*isali ste nam in se podpisali Ljubiteljica Iraškega jezera. Pokličite nas na telefon 21 — 835 ali 21-860, lahko pa se oglasite tudi v uredništvu Ulica Moša Pijadeja 1, Kranj. Uredništvo Krajevna skupnost Cerklje Caka jih gradnja vežic Cerklje, 8. julija - Janez Martinčič, predsednik sveta krajevne skupnosti: »V minulih štirih letih je bilo v krajevni skupnosti veliko narejenega. Veliko dela pa nas čaka tudi v tem srednjeročnem obdobju.« V minulem mandatnem oziroma srednjeročnem obdobju je bilo v krajevni skupnosti Cerklje z naseljema Vasco in Pšenično Polico v kranjski občini veliko narejenega. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Cerklje Janez Martinčič, ki je bil do zdaj osem let predsednik športnega društva Cerklje ocenjuje, da je tudi za to srednjeročno obdobje program krajevne skupnosti zelo zahteven. V minulem obdobju je bila največja akcija v krajevni skupnosti napeljava in razširitev telefonskega om-mrežja. Telefon je dobilo 140 novih naročnikov. Na celotnem cerkljanskem območju pa so dobili 800 novih telefonskih priključkov. V središču Cerkelj sta bila nadalje odkupljena stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. S tem so rešili varnejši prehod otrok in krajanov. Asfaltirali so nekaj cest, napeljali javno razsvetljavo na Vovke, obnovili pa so jo v Pšenični Polici. Končana so bila dela pri obnovi glavnega vodovoda skozi Cerklje. Pričeli so z izgradnjo novega avtobusnega postajališča v zgornjem delu Cerkelj. Veletrgovina Živila Kranj je obnovila trgovino Gorenjka. Člani gasilskega društva obnavljajo oziroma urejajo gasilski dom. Upajo, da bodo z deli končali prihodnje leto, ko bodo praznovali 95-letnico obstoja in delovanja društva. »Med letošnjimi načrti velja še posebej in na prvem mestu omeniti izgradnjo mrliških vežic v Cerkljah. Za to bo treba najprej ustanoviti gradbeni odbor, ki se bo skupaj z organi krajevne skupnosti moral najprej lotiti pridobitve potrebnega zemljišča, potem pa tako tudi tehnične in gradbene dokumentacije. S krajevnimi skupnostmi Brnik, Grad, Poženik, Velesovo in Zalog bo treba skleniti samoupravni sporazum ter se dogovoriti za zbiranje denarja. Letos bo v Cerkljah dograjena tudi avtobusna postaja. Načrtujemo asfaltiranje cest v naselju Trnovlje. Urediti nameravamo javno razsvet- Z odstranitvijo dveh zgradb so v Cerkljah poskrbeli za lepši izgled kraja. S tem pa so poskrbeli tudi za varnejši prehod otrok in krajanov. Janez Martinčič, novi predsednik sveta krajevne skupnosti Ijavo v vseh treh vaseh. Obnoviti želimo dvorano v zadružnemu domu in še bi lahko našteval. Omenim pa naj, da se bo letos začelo tudi odva-žanje smeti pri vseh gospodinjstvih. Še večjo skrb bomo namenili tudi obveščanju krajanov; tako na zborih, oglasnih deskah in v krajevnem glasilu Cerkljanske novice,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Martinčič. Za krajevno skupnost Cerklje pa lahko ugotovimo, da je bila ob skrbi za boljši standard krajanov in komunalni urejenosti značilna tudi živahna društvena dejavnost na različnih področjih. Razen sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so bila delovna tudi posamezna društva. Med slednjimi najbolj izstopajo kulturno —umetniško društvo s pevsko in dramsko sekcijo, športno društvo Krvavec, ki letos praznuje 35 letnico in gasilsko ter Avto —moto društvo. Precej pozornosti pa je bilo tudi pri delu delegacij in ponovnemu povezovanju sedmih krajevnih skupnosti pod Kr- vavcem- J. Kuhar Kovorski problemi Kovor — Na nedavnem zboru krajanov v Kovorju so opozorili na več problemov, ki jih tarejo v krajevni skupnosti. Krajani so že zdaj nezadovoljni zaradi smetišča. Bojijo pa se, da bo nova industrijska cona na Loki onesnaževanje še povečala. Zato terjajo dobro urejeno kurjavo oziroma ogrevanje. Urediti bo treba tudi dostopne ceste. Problem je tudi pomanjkanje prostora na pokopališču. Ker pa sta tudi pokopališči na Bistrici in v Tržiču že premajhni, se predvideva skupno pokopališče v Kovorju. Nad takšnim načrtovanjem v Kovorju niso nič kaj navdušeni, saj bi tako dobili prav vse neželjene komunalne dejavnosti. Razmisliti bi bilo treba, če ni morda še kje kakšen drug, primernejši prostor za mestno pokopališče. Dolgoletni problem v Kovorju pa je tudi kanalizacija Po načrtih naj bi potekala po levem in desnem kanalu. Krajani pa s tem niso zadovoljni. Vztrajajo, naj poteka po »grabnu« in obenem zajema tudi vodo, ki teče po njem. D. P. Zlata poroka v Pristavi Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas; Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. Amor pa res ne izbira kraja, kje naj izstreli svojo puščico ljubezni. Greti in Janeza, Teranova s Pristave, je doletelo leta 1935, ko sta vsak po svoje prišla kropit enega od Pristavčanov. Brhko dekle je bila Greti, iz Borovelj doma. Stric jo je vzel v Pristavo za svojo, ko ji je bilo štiri leta. Za šiviljo se je izučila. Janez pa je bil Placarjev s Tr-stenika, sedlar in tapetnik. V Domža- Lepa gobarska trofeja Ob takile mareli pa gobarju poskoči srce. Petnajstletnemu Skalar jo ve mu Francijo iz Kranja je tudi. ko jo je našel prejšnjo nedeljo na Beli. Sest ji bilo vseh, jurčkov pa toliko, da jih splob ni štel. Foto: D. Dolenc lah se je izučil in potem delal pri trži-ških mojstrih Zupanu in Marklju. 5. julija 1938 sta se Greti in Janez vzela, takoj zatem, 29. julija 1936, pa je postal svoj mojster. Za oboje bosta julija praznovala 50. obletnico. Huda konkurenca je bila včasih v sedlarski obrti, se spominja oče Janez-Vesel si bil vsakega dela. Med vojno so ga partizani pogosto obiskovali; zanje je delal komasne, nahrbtnike in komi' sarske torbice. Po vojni je bilo spet hudo. Tudi takrat si moral prijeti za vsako delo. Tapetništva se je tudi lotil. Ni* koliko divanov in kavčev je bilo oblazinjenih v njegovi delavnici. Prav zarad1 tega jo je povečal. Pa kolesa je lakiral-Posebno r ; je za to postavil. Bil je dober mojster, 11 vajencev je izučil- §e danes, pri 75. letih dela. Sedlarske )* bolj malo, zalo ga pa bolj poznajo love«, kajti izdeluje posebne nahrbtnike z* lovce, take, da lovec lahko zloži vanj tudi ustreljeno žival. Od vsepovsod hodijo po te njegove nahrbtnike, iz Avstrije, od Tolmina, Kočevja, Kopra, Pa /. vse Gorenjsko tudi. Kdaj jima je bilo najlepše? Ko sta bila mlada, pravita, pa tudi danes uiiv^ ta lepo starost Tri otroke imata, vS dobro preskrbljene, <> vnukov In 2 prav nuka /a kratek čas. Dobro se razurn^ jo I >a hi ! ivje držalo, da hi ^ malo uživala. Brez dela pa nobeden 00 njiju ne /.dr/i. Lepo praznovanje jima želimo In * veliko zdravih skupnih let. D. Dolenc TOREK. 8. JULIJA 19»6 KULTURA 5. stran (mmmssmGLAs Slikar Alojz Štirn iz Britofa PODSTREŠNA SOBA -ATELJE IN FAKULTETA Britof — Letos, za prvomajske praznike, je slovenskemu planinskemu društvu Triglav v Ziirichu Alojz Štirn podaril veliko, več starih milijonov vredno sliko z motivom mogočne severne Triglavske stene ... Dejanje, vredno pozornosti in dokaz, da med nami še živijo ljudje, ki ne gledajo le na denar. Že dvaintrideset let je navezan na čopič, paleto, slikarsko stojalo. Štiri jeta^ je v Kranju obiskoval likovni krožek, ki ga je vodil akademski slikar Ljubo Ravnikar. Med služenjem yojaškega roka si je krajšal prosti cas z dejavnostjo v likovni sekciji. Štirinajst let je sodeloval v društvu likovnikov v Kranju, kjer mu je skrivnosti slikarstva odkrival Milan »atista. V začetku osemdesetih let se je včlanil v društvo likovnih sa-rnorastnikov v Ljubljani. V Donitu, kjer je kot inženir organizacije dela zaposlen na področju poslovne informatike, vodi likovni krožek, ki ga obiskuje osem delavcev. Za njim je prek štirideset samostojnih in okrog sto skupinskih likovnih razstav. Prvič je samostojno Razstavljal v Zalogu pri Cerkljah, trenutno si njegove slike ogleduje v nastanitvenem centru v Šiški. Ustvarja v podstrešni sobi novozgra-iene m^e v Britofu. Tu je njegov slikarski atelje, pa tudi njegova likovna akademija. Veliko kupuje strokovno literaturo, se poglablja v likovne probleme, veliko poskuša tudi na platnu, na papirju. V treh desetletjih je ustvaril okrog dva tisoč slik, od katerih jih je nekaj zašlo tudi v Kanado, Španijo, na Nizozemsko, v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Švico... Med motivi njegovih slik prevladujejo morska krajina, planinski svet, tihožitja, pogledi na sodobno arhitekturo. Med slikarskimi tehnikami sta v ospredju olje in akvarel. Alojzu je slikanje prijetna sprostitev po delu, veselje, izziv samemu sebi. Letni dopust najraje preživlja v Istri, kjer znova in znova odkriva zanimive motive. Že zgodaj, ob štirih zjutraj je običajno na plaži. Mir, ki ga prekinjajo le ribiči in bučanje morja, ga navdaja s posebnimi občutki, ob katerih svinčnik, kreda ali čopič ne odslikavajo le krajine, temveč tudi razpoloženje. Zelo rad opazuje in slika stare istrske hiše, stara mestna jedra, pastirske stanove, naš gorski svet. »Čeprav le amater, kaj drugega slikar ni nikoli hotel biti, se je Alojz Štirn ob prirojeni likovni nadarjenosti, prodnosti pri delu in študiju klasičnih likovnih del dokopal do osebnega likovnega stališča in do obsežnega slikarskega znanja. Pri slehernem motivu, ki ga poskuša prenesti na papir ali platno, hoče ponazoriti tudi notranjo vsebino in razpoloženje,« je ob eni od Štirnovih razstav zapisal kritik Franc Zalar. * C. Zaplotnik Kranjski večmedijski in literarni dogodek polletja BIL JE AMBIENT IN V NJEM ČLOVEK **rojekt Dušana Grobovška v galeriji Nova. Diapozitivi + video + plakati -f glasba 4- ritmizirana proza = potopis = retroturistični dogodek. Zbirka besedil kot gledališki list. dogajalo se je v soboto, 28. junija, v rostorih kranjske galerije Nova, ob D]v^tih zvečer. Po Kranju razobešeni ret ^e Pa P°štn0 povabilo na Velvroturistični dogodek Potovanje ali m£er na relaciji Kranj - Firence, so p Privabili v soboto zvečer, ko so rancozi v daljni Mehiki natepli Bel- gijce, vtisu v mesto. V začetku mi je bilo kar m žal, ker so Francozi po mojem inten-samo tur P.°kazali najboljši nogomet, retro-0k'stični dogodek pa na začetku ni Jala t Posebnega - nekaj je naga-še . hnika, Dušan je bil nesproščen, glJ?aJbolj pa smo bili nesproščeni mi, jen a poslušalci in tisti večer neso-st kpotovalci. Potem je celotna zadeva no k'• °-°bivala svojo večdimenzional-Groh ki J° Je avtor projekta Dušan zjvib°všek vedno bolj pomensko os- ,.• Posamzenosti niso ostale Pile ene rniniature, marveč so se stoti l V kompletno strukturo enosti. Pro-sPet°n°U ^e zao^eva sicer pojenjavala, granZaradi tehničnih razglasij in neui-tor; °sti edinega akterja na sceni, avli n& parnega. Potem pa smo pripotova-poZau °nec in sam sem medtem čisto setti na ^atinija, Cuelemansa in deko sSot?lavo omamljeno publiko... Tabli v a*' *c zc*aj oa< zunuJ pokazal sobo-Priso? •r' k° nas Je s'arja dva ducata tnih čepelo v kleti Delavskega do Zunanji povod dogodka je bilo Dušanovo spomladansko romanje skozi Benetke v Firence in nazaj v Kranj. Ob tem potovanju so nastali zapiski s poti, impresije, okrašene in pregnetene s poetično igro, ki zadovoljuje uho s harmonijo zlogov in besednih korenov, duha pa vznemirja s pomenskimi vsebinami, ki jih ustvarjajo pretanjeno razstavljene besede, povezane v stavke. S poti je avtor prinesel tudi vrsto diapozitivov, od tistih tradicionalno - turističnih do na novo ustvarjenih, morda celo postmodernističnih. Potem se je vse smiselno prelivalo in dopolnjevalo med seboj: slika je dopolnjevala sliko, beseda sliko, glasba sliko, beseda film, slika glasbo... Bil je ambient in v njem je bil človek. Celotni dogodek je tako vzbujal vtis popolnega potopisa, ki hoče zajeti vse, od golobljih drekcev, neba nad Firencami, Boticcellija, Michelangela, opozorila pred aidsom... To je takšna oblika dušeslovnega potopisa, ki ga je pri nas v literaturi spočel Izidor Cankar v romanu S poti: potopis, ki ni samo Baedecker, ampak zabeleži predvsem notranje popotnikove vzgibe na potovanju, kar se mi zdi idealna oblika potopisa. V tem oziru je oblika sobotnega retroturističnega dogodka pravkar opisani potopis. Nekdo bi rekel, da je takšna reč sicer zanimiva, ni pa kaj posebnega, kar je posebno in po moje enkratno pri celi stvari, je to, da je Dušan soočil Kranj, ki je izhodišče njegovega potovanja, ker je pač od tu doma, z Benetkami in Firencami; v tem soočanju razkrinka kranjsko duhovno klimo kot provinci-alno, travmatično in duhomorno (primerjaj Čast na stran in dias Veliki in mali pesnik). Slednje se mi zdi poleg izvirno zasnovanega potopisa največja kvaliteta sobotnega dogodka. Da pa stvar ne bi ostala samo pri enkratnem poskusu in se potem zgubila, je Dušan pripravil tudi snopič, v katerem v obliki kolaža predstavlja zapiske, ki jih je prebral na sobotnem večeru, obenem pa v njem razkrije tudi svojo filozofijo potovanja. Ob tem je zanimivo, da se da snopič brati kot čisto samostojni literarni umotvor, kar pomeni, da smo v Kranju po lanski Skatljici pesmi dobili novo zbirko, ki jo je tako kot prvo, omogočila kranjska ZKO. Za konec samo upam, da bo Dušan dogodek ponovil - morda na kakšen večer, ko v bližnjem okrožju ne bo veselice, saj z dobrim nogometom je zdaj tako konec. Za sobotni večer pa mu lahko vsi tedaj prisotni zakličemo en glasen bravissimo. M. Pušavec Uspehi slovenskega slikarja Poldeta Oblaka v Italiji Častni Član accademie dturopa Jamski slikar Polde Oblak / Bleda, ki danes živi med Miinchnom in Ljubljano, je ob 20-letnici j^nnifesta liagmenti/.nia, ki so ga julija 1W>(> v Miinchnu skupaj zasnovali slikarji Polde Oblak, ladžar Georg Kress in Italijan Nicola Bianco, postal častni član Accademie d'Kuropa v Neaplju. Z ^šamanife?tom, ki med drugim raz-"trau zdr,Jževanje figuralne in ab-. ne. likovne govorne v isti sliki /a tuj0>.,0lJ popolne izrazne moči naspro-^twh. Sl misli, občutkov in stanja ty- . "lini, UUCUIKUV lil .SlUllJil $ir$| ^kev, se je naš slikar zapisal v Ve o 'vr°Pski prostor kot pobudnik no ^ftnsW V nem^kem, švicarskem in ita %lai( n likovnem prostoru, je Poldi Pri Accademii d'Kuropa je 1983. in 1984. leta prejel veliko zlato medaljo v okviru velike nagrade Mediterana, na Siciliji je 1983. leta prejel nagrado zlate limone v Bagnerii, te dni (fi. junija) pn je postal član Accademie d'Kuropa in prejel tudi drugo nagrado za avant-' gardno slikarstvo, ki je bila podoljima v Rimu. ki —»iivuviiem prohiuiu, jc i utuc prejel največ priznanj v Italiji. V septembru bo skupin.) fragmenti stov skupaj z italijanskimi gosti pripravila veliko razstavo na Siciliji, pred tem pa se bo umetnik po šestnajstih letih spet predstavil domačemu občinstvu v galeriji Šivčeve hiše v Radovlji Za prihodnje leto pripravlja Polde Oblak večjo retrospektivno razstavo svojih del v Kostanjevici na Krki. M. A. KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V razstavnem salonu Dolika je odprta razstava slik in grafik akademskega slikarja Iveta Šubica. KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava 'LAKOT, akaaemskega slikarja Franca Beštra. v Mali galeriji se predstavlja z grafičnimi deli Bernd Hubert Romankiewitz iz Bavreutha. V galerijskih prostorih v Tavčarjevi ulici razstavlja knjižne ilustracije Marjan Amailetti. V sejni sobi nove upravne stavbe razstavljajo fotografije člani foto filmske sekcije pri KUD-u Sava: Terezija Bučan, Andreja Homan, Jana Kramžar, Emil Miklošič, Andrej Muravec in Janko Zupan. KRANJSKA GORA - V prodajni galeriji Čevder razstavlja likovna dela akademski slikar Andrej Jemec. BLED - V festivalni dvorani razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pi-čman. ŠKOFJA LOKA - V Homanovi hiši je odprta stalna slikarska razstava akad. slikarja Franca Novinca. BOH. BISTRICA - V domu Joža Ažmana razstavljajo Anton Plemelj, Albin Polajnar, Janez Ravnik in Metka Vovk-Mauser. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. JESENICE — Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odprta od 8. do 16. ure, razen ponedeljka. Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je odprta od 8.30 do 16. ure, razen sobote. Liznjekova domačija (etnološki muzej) v Kranjski gori je odprta v torek, četrtek in soboto od 7. do 19. ure. RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova soba v Radovljici sta odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. in 16. do 18. ure. V Čebelarskem muzeju so na ogled žive čebele v opazovalnem panju. Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 18. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu razstavlja Erika Marija Bajuk, akademska slikarka, izseljenka iz ZDA. ZA POLETNO AKADEMIJO VSE PRIPRAVLJENO Radovljica - Od 21. do 27. julija bo v Radovljici 5. poletna akademija za staro glasbo. Imela bo sedem razredov, in sicer za kljunasto flavto, baročno violino, baročno petje, baročno oboo, čembalo, baročni ples in pevsko učenje ter vprašanja stila. Poleg mojstrskih tečajev bodo dopoldne tudi navadni glasbeni tečaji zavse, ki bi radi kaj več zvedeli o stari glasbi. Popoldne pa bodo komorna muziciranja, seminar baročnega plesa za vse udeležence ter strokovna predavanja, ki jih bodo vodili docenti akademije in ugledni slovenski glasbeni strokovnjaki. Akademija bo zaključena s koncertom študentov na Festivalu Radovljica. D. D. TRIDESET LET ZBIRKE KONDOR Ljubljana — Tridesetletnica rednega izhajanja pomeni izjemen založniški uspeh, ki ga je letos dosegla tudi Mladinska knjiga z zbirko del iz domače in svetovne književnosti Kondor. Med 234 naslovi, ki so v tem času izšli, je 109 naslovov iz svetovne književnosti, 103 pa so iz slovenske. Brez dvoma je za ta-' ko dolgo življensko dobo zbirke več tehtnih vzrokov, med katerimi je pomembnejši ta, da zbirka ni ostala le v okvirih šolskih bralnih programov, ampak je razširila krog bralcev na srednješolce, študente in odrasle. V zbirki je bilo objavljenih veliko prvih prevodov v slovenščino in sploh prvih literarnih objav tega ali onega avtorja v slovenskem jeziku. Pomemben del vsake knjige v zbirki je tudi spremna beseda, ki je iz komentarja ali skopih opazk o avtorju in njegovem delu prerasla v precej ambiciozno zasnovano literarno študijo. B. Bogataj NOVI ROČK '86 Ljubljana - Letošnji Novi ročk kljub vsem zapletom bo, in to v Križankah. Žirija/ki jo sestavljajo Peter Barbarič, Marjan Ogrinc, Ičo Vidmar in Igor Vidmar, je izmed 38 prispelih prijav izbrala tri skupine, ki bodo sodelovale na sklepni prireditvi: S. O. R. (Idrija), Center za dehumanizacijo (Maribor) in De-molition Group (Cerklje pri Krškem). V programu Novega ročka '86 pa bodo sodelovali tudi predstavniki več takoimenovanih neodvisnih skupin kot so sodelavci Neue Slovvenische Kunst, goste pa bodo organizatorji iskali tudi v tujini. V. Bešter GRŠKI PEVCI V RADOVLJICI Radovljica — V četrtek, 7. julija ob 20. uri nastopajo v preddverju radovljiške graščine grški pevci. Člani mešanega pevskega zbora iz Karditsa bodo v pr vem delu koncerta peli renesančne pesmi zaključili pa s finalom iz Rossinije ve Stabat Mater. Drugi del koncerta pa je namenjen grški glasbi. Grški pevsk> zbor je znanm po vsej Evropi, dobil je že vrsto velikih nagrad na pevskih pn reditvah v Aosti, Spittalu in drugje, tako da se obeta ljubiteljem zborovske pe srni res lep glasbeni večer. ABV Glasbeni dc^odek NASTOP DRUŽINE OGNJANOVIĆ Kranj — Zadnji gostje zaključujoče se glasbene sezone so bili v Glasbeni šoli člani družine Ognjanovič: Zlata — sopran, Dragiša - bas in Tatjana - klavir. Glasbeni večer je predstavljal komibnacijo samospevov in solističnih klavirskih točk. Pianista Tatjana Ognjanovič, diplomantka ljubljanske Akademije za glasbo v razredu prof. Dubravke Tomšič —Srebotnjakove, je najprej igrala eno tehnično zahtevnejših Mozartovih klavirskih sonat v a —molu, KV 310. Prva iz takozvanih Mozartovih pariških klavirskih sonat v treh stavkih (allegro, andante in presto) je v muzikalnem pogledu zanimiva tako kot celoten Mozartov univerzalni glasbeni opus zlasti po melodični plati. Pianistka Ognjanoviče-va je poudarila in podčrtala hkrati vsa najbolj izpostavljena klavirska mesta in Mozarta predstavila v prvi muzikalni podobi. Nato sta jzmenjaje pela basist Dragiša Ogrnjanovič in sopranistka Zlata Ognjanovič. Basist je pričel svoj del recitala s solistično basovsko arijo Sarstra iz Mozartove opere Čarobna piščal, nadaljeval z Michlovim samospevom Pevcu (na besedilo F. Prešerna) in ga za ključil z dvema črnskima duhovnima pesmima v priredbi H. T. Burleigha (De ep River in Svving, Ixw). Sopranistka pa je odpela dvoje Beethovnovih Pesmi, dva samospeva Benjamina Ipavca (Iz gozda so ptice odplule in Ven v mrak in vihar) ter sklenila ta del pevskega recitala z dvema Ciganskima pesmima A. Dvoržaka (Ko me stara mati je učila peti in Ej, ta moj triangel). Basist Dragi ša se je še najbolje izkazal v izvirnem slovenskem samospevu za basovski glas Pevcu, sopranistka Zlata pa v prvem od obeh Ipavčevih samospevov. Tehtni spremljevalni delež je imela vseskozi pianistka Tatjana Ogrnjanovič, ki je tudi sklenila kranjski nastop celotne družine s klavirsko Balado št. 4 v f-molu, op. 52 F. Chopina. Franc Križnar V Zasipu odkrili staroslovansko grobišče Bogastvo v otroškem grobu Zasip, junija — Arheologi so odkrili prve grobove na vzpetini tik pred vasjo že lani, letos pa so z delom nadaljevali in prišli do novih najdb. Doslej so našli 40 grobov in 15 okostij, med drugim tudi otroški grob, v katerem je bilo zakopano pravo malo bogastvo: bronasta ploščica, pokrita z zlato folijo, bronasta zaponka, ogrlica iz steklenih jagod ... Zanimivo je, kako so arheologi sploh odkrili staroslovansko grobišče v bližini Zasipa. Ne na podlagi ljudskega izročila in pripovedi o strahovih in brito-fu niti ne naključno — da bi, denimo, kdo od domačinov opazil čudne stvari ori kopanju temeljev za hišo ali za ilev. Do najdbe so prišli — reci in piši - povsem načrtno, na osnovi izkušenj, A so si jih pridobili pri odkrivanju gro-lišča Dlesc v vasi Bodešče. Ko so v Za-;ipu naleteli na lončevino, ni bilo več lobenega dvoma o tem, da je vas obstajala na tem mestu kot je danes že v staroslovanskem obdobju. Sledilo je iskanje grobišča. Pri tem si je dr. Andrej Pleterski, znanstveni sodelavec za staroslovansko obdobje na Inštitutu za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pomagal z jožefinsko zemljiško knjigo iz leta 1786, v kateri so ohranjena tudi vsa ledinska imena za Bled in okolico. Ime »Na Žalah« ga je ob pomoči še enega katastra (iz leta 1825) pripeljalo na vzpetino nedaleč od ceste, ki vodi z Bleda v Zasip. Raziskovalci so si potem pomagali z izkušnjami, ki so si jih pridobili pri odkrivanju staroslovanskih grobišč na blejskem območju, in poskusno kopanje jih je lani tudi pripeljalo do prvih grobov. Letos maja in junija so z delom nadaljevali, tako da so doslej odkrili že 40 grobov in 15 okostij. V enem od otroških grobov so našli pravo malo bogastvo, v drugih pa uhane, prstane in podobne Arheologi se bodo vrnili v Zasip prihodnje leto; del že odkopanega grobišča pa kaže, da so tu pokopavali ženske in otroke. Oobro jutro, elektronika Poljski telefon: soba — balkon Jesenice, 30. junija — Mladi Alen Šest je odličen mladi elektronik, nanj so postali pozorni v jeseniški Železarni. Obilo Alenovih idej, od strašilne maske do naprave za javljanje dežja, vse mu pride prav, celo star poljski telefon. 13-letni Alen Šest, učenec Osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah, je elektroniko pozdravil s tako krepkim »dobro jutro« in tako razumno vstopil v ljen svet, da so na mladega raziskovalca postali vsi pozorni. Zrele zamisli, presenetljive ideje in obilo inovatorske žilice mu je prineslo prvo nagrado na gorenjskem tekmovanju mladih elek-tronikov, na jugoslovanski razstavi na Reki pa je za avtomatski vlažilec zemlje prejel kar srebrno plaketo. Mali Alen, ki ima v malem prstu že fiziko za srednje šole, pravi o nagrajenem vlažilcu: »Že prejšnje počitnice sem razmišljal, kako bi star števec iz radia povedal z žico in žebljem. Vedel sem, da bi . U'to K«slitelj V.i. /bora akti-stov »n borcev. Iz govora Milana Kučana: • Ambicija in misel mladega rodu ob vsem spoštovanju ne moreta obstati na tem, kar so z revolucionarnim naporom, delom, odpovedovanjem in žrtvovanjem dosegli njegovi očetje. To bi zaustavilo razvoj, omrtvi-lo bi duha in akcijo revolucije. Mladi ljudje so nič manj ostri kot borci in drugi naši ljudje v svojem nezadovoljstvu z razmerami v družbi, s položajem v razdelitvi družbene moči in bogastva, pa tudi najbolj kritični do naše neenotnosti, oportunizma in sebičnosti. • Zveza komunistov se prebuja iz apatije. Ne pristaja na vdajo ne vesti ne odgovornosti. To vliva pogum. Toda potrebno bo trdo delo, mnoge izboljšave in odločne spremembe v sami zvezi komunistov, da bodo sadovi naporov vidni, cilji uresničeni. • Ni mogoče brez posledic v nedogled živeti zaprto v partijskih organizacijah, tam tarnati in kritizirati, sporočati in naročati drugim in samozadovoljno živeti v prepričanju, da bodo stvari v redu, ker jih bo partija vzela v svoje roke. • Jugoslavija je danes velika učilnica politične demokracije, lastne našemu sistemu socialističnega samoupravljanja. Moramo se šele naučiti pravih oblik demokratičnega, polemičnega in ustvarjalnega soočanja mnenj in izpovedovanja različnih stališč. Tudi nasprotnih stališč, mnenj in pogledov ni bilo nikoli toliko kot ravno sedaj. Nikoli ni bilo tudi toliko organizirane možnosti, da se ta stališča povedo javno. Zdaj lahko v praksi preizkusimo, kako je, če se o nekem vprašanju pokažejo različna, celo nasprotujoča si mnenja. • Politični in ekonomski problemi so na stežaj odprli vrata neprizanesljivi kritičnosti in pravemu plazu različnih interpretacij vzrokov težav, v katere smo zašli. • Slovenci smo pokazali in dokazali, da smo sposobni in da hočemo kot narod izpolniti sleherno zahtevo človeške in razredne solidarnosti. Prav zato se v Jugoslaviji zavzemamo za politiko čistih računov. V njej vidimo najbolj zanesljiv način, da nihče — ne posameznik ne skupnost — drugemu ne bi vzel tistega, do česar ni upravičen, ker ni rezultat njegovega dela, ker ni najprej storil resnično vsega kar je v njegovi moči, da bi izpolnil svoj dolg do skupnosti. •■ Narodnostni značaj Slovencev, naslonjen na najboljše izročilo svoje lastne preteklosti, se je korenito in v najbolj usodni meri prenovil prav v naši borbi, v socialistični revoluciji. • Za enotnost se zavzemamo in smo odgovorni tudi mi, a enotnost na ustavnih temeljih, ki zagotavljajo enakopravnost, enake pravice in enake odgovornosti, ki nas vse v Jugoslaviji združuje na poti k skupnemu napredku. Jugoslavija je naša skupna domovina. Slovenci druge domovine nimamo. In v tej domovini, za katero smo se borili, želimo govoriti svoj jezik, razvijati svojo kulturo, izpovedovati svojo nacionalno samobitnost, odločati o rezultatih svojega dela, se razvijati kot sodoben narod. Delegacijo ZRVS iz Hrvaške so v sredo popoldne in v četrtek dopoldne spremljali predstavniki občinske konference ZRVS Radovljica, popoldne pa so bili gostje občinske konference ZRVS Škofje Loke. Obiskali so tudi Dražgoše, kjer jim je spregovoril pisatelj Ivan Jan-Srečko. -letnico. Danci bodo ob jubileju pripravili mednarodni plavalni miting, na katerega bodo povabili tudi šest najboljših plavalcev iz Radovljice, -cz • Mladi odboj kar j i v poletni šoli Počitniška razigranost in resna vadba Škof ja Loka, 2. julija — Osemdeset najobetavnejših mladih odbojkarjev iz vse Slovenije se je ob koncu junija zbralo v poletni odbojkarski šoli v športni dvorani Poden v Škofji Loki. »To je tradicionalna akcija Odbojkarske zveze Slovenije, za katero lahko rečemo, da je tudi dokaj uspešna in učinkovita. Pred šestimi leti Slovenija ni imela niti enega državnega reprezentanta, medtem ko jih ima letos v različnih starostnih kategorijah kar sedemnajst. To je rezultat načrtnega dela z mladimi v klubih, nekaj pa je k napredku zanesljivo pripomogla tudi poletna šola,« je dejal Marko Zadražnik iz Preddvora, trener slovenske kadetske reprezentance in asistent na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. »Ugotavljamo, da konec junija ni najprimernejši čas za odbojkarsko šolo, ker se nekateri igralci učijo za popravne izpite, drugi pa so že odšli na dopust, zato tudi predlagamo, da bi šolo za vse kategorije, razen za mladince, izvedli med zimskimi počitnicami in da bi na priprave povabili še več pionirjev in pionirk.« Med osemdesetimi odbojkarji je bilo v poletni šoli tudi več igralcev in igralk iz gorenjskih klubov: mladinka Slavica Vojičič (Triglav), kadetinji Simona Škrjanec in Nada Voiičič (obe Triglav), pionirke Polona Zni-daršič, Alenka Potočnik (obe Triglav) in Iris Vauda (Bled), mladinec Go-razd Ferjan (Bled), kadeta Gregor Mihelič in Simon Jan (oba Bled) ter pionirja Blaž Lenček (Bled) in Marko Slamnik (Železar). V šoli so »poučevali« tudi trije gorenjski trenerji: Štefan Udrih, trener blejskih odboj-karic, je vodil vadbo mladink, Marko Zibert, trener igralk Triglava, trening pionirk in deloma kadetinj, vadbo kadetov pa Marko Zadražnik, trener moškega moštva Triglava. V športni dovrani Poden je bilo vse dni v času poletne odbojkarske šole zelo živahno. Mladi igralci in igralke so vadili udarce, sprejem žoge, se učili taktičnih zamisli in načinov igre. Simona Škrjanec iz Podbrezij, dijakinja naravoslovno-matematične usmeritve na kranjski srednji šoli in igralka Triglava pravi: »Lani sem bila v poletni šoli v Novi Gorici, letos sem tu, v Škofji Loki. V nekaj dneh sem se veliko naučila, predvsem pa sem spoznala, da bo treba še pridno vaditi. Trenerji so našo igro posneli in jo potem s pomočjo video naprav predstavili igralkam. Veliko, veliko je še napak in slabosti.« Alenka Potočnik iz Kranja, igralka Triglava, bo jeseni začela s šolanjem na grafični šoli v Ljubljani: »Trenirala sem že rokomet, košarko in atletiko, zdaj pa že leto dni vadim odbojko pod vodstvom Marka Žiberta. Odbojka je lep, privlačen šport in ker ne pozna grobosti, je še posebej primeren za ženske. Prvič sem na poletni šoli in četudi je trajala le tri dni, mi je koristila.« Simon Jan z Bleda je letos končal osnovno šolo: »Na Bledu ima odbojka tradicijo. Pa ne le to: zadnje čase dosega tudi lepe uspehe, zato je med mladimi veliko zanimanja za to športno panogo. Vadim jo že štiri leta, letos pa bom prvič zaigral v mladinskem moštvu, ki bo nastopalo v drugi slovenski (članski) ligi.« Marko Slamnik iz Žirovnice, učenec osmega razreda: »Počitnice bodo hitro minile. Tri dni smo trenirali v Škofji Loki zdaj se bom pridružil od-bojkarjem Zelezarja, ki so že 1. julija postavili svoj tabor v Savudriji. Avgusta se bodo že začele priprave za novo sezono.« C. Zaplotnik Mladi odbojkarji: (od leve proti desni) Simona Škrjanec, Simon Jan, Alenka Potočnik in Marko Slamnik. Tretji kolesarski maraton za pokal Kavke Najhitrejši Ivan Rajgelj Kranj, 6. julija — Športno društvo Jakob Štucin in bar Kavka sta preteklo nedeljo že tretjič priredila kolesarski maraton od Kranja do Jezerskega. V vseh moških in ženskih kategorijah je nastopilo tristo naših kolesarjev-re-kreativcev, med njimi tudi doslej naš najboljši kolesar, Bojan Ropret iz Ho-temaž. Bojan je prav na progi od Kranja do Jezerskega začel svojo uspešno športno pot. Vsi udeleženci maratona so dokazali, da zmorejo pritiskati pedala tudi po strmini navkreber, športni delavci iz društva Jakob Štucin pa so se ob pod- Od tekme do tekme • Športna tekmovanja ob krajevnem prazniku — Mladinska organizacija iz Bistrice pri Tržiču je v počastitev praznika krajevne skupnosti pripravila več športnih tekmovanj, na katerih je sodelovalo prek 70 mladih. V rokometu je zmagala Deteljica pred Bistrico I in Bistrico II, v namiznem te nisu Martin Aljančič pred Matjažem Hudobivnikom in Janezom Bečanom, v streljanju z zračno puško Lado Ban pred Alešem Srečnikom in Dragom Hribarjem, v šahu Martin Aljančič pred Marjanom Bogatajem in Jernejem Potočnikom. V plavanju so bili med fanti do 15 let najhitrejši Žiga Planine, Boštjan Teran in Sebastjan Ka ramet, med dekleti iste starosti Suzana Valjavec, Maja Klančar in Beti Ropret, med fanti starimi od 15 do 20 let pa so slavili Uroš Aberšek, Matjaž Hu-dobivnik in Aleš Markun. — J. Kikel pori bara Kavka ponovno izkazali kot spretni organizatorji takšnih športnih prireditev Med vsemi kolesarji je bil najhitrejši Ivan Rajgelj, ki je progo od Kranja do Jezerskega prevozil v 38 minutah in 37 sekundah. Vrstni red — moški A: 1. Ivan Rajgelj, 2. Lojze Oblak, 3. Janez Zakotnik, moški B: 1. Jože Hafner, 2. Franc Ple-Stenjak, 3. Vinko Novak; kategorija R: 1. Franc Turk, 2. Janez Reberšak, 3. Martin Krečič; ženske: 1. Vuda Uršič, 2. Majda Korošec, 3. Renata Bregar. -dh Lokostrelci za svetovno prvenstvo Ljubljana, 29. junija — Naši najboljši lokostrelci so imeli v Ljubljani še eno izbirno tekmo v disciplini hunter in field za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Radstadtu v Avstriji. Na tej tekmi je v konkurenci članic v instinktivnem streljanju zmagala Ksenija Podržaj i/. Šenčurju. Med mladinci stu bila v disciplini coumpound najboljša lokostrelca kranjskega Ikosa Slana in Štilec. Določili so tudi člane državne reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu. V disciplini prosto bodo nastopili Marko in Marjan Po držaj ter Natlačen, v instinktivnem streljanju Prelovec, Čolnar, Kranjc, med članicami Karmen Podržaj, med mladinci prosto Pavlin in Medved, v instinktivnem pa Ves in Požar. -dh Pionirjem Triglava ni uspelo Kranj, 6. julija — Vaterpolisti krarf skega Triglava so dva dni gostili nirska "moštva Primorje /. Reke, M'' dost iz Zagreba in domače pionirS« moštvo. Merili so se v kvalifikacijah« nastop na letošnjem pionirskem drŽ# nem prvenstvu. Toda tokrat domačemu pionirske!*1" moštvu Triglava ni uspelo, da bi se u^j, stilo v sklepni del, tako kot je Pr^ njim to uspelo Triglavovim kadetom' mladincem. Najboljšo igro so na tej*] turnirju pokazali mladi vaterpoU8*« Primorja, ki so premagali oba naspr^ nika. Za uvrstitev na drugo mesto, v pelje v finale, so bili pionirji Mlado^ boljši od Triglava. ^ Izidi - Triglav : Mladost 5:11, W( dost : Primorje 8:9, Triglav : PrimO" 2:13. j. Vrstni red — 1. Primorje (Reka).1 Mladost (Zagreb), 3. Triglav (Kranj)' —dl» ( Državno kolesarsko prvenstvo Mladinci Save najuspešnejši na kronometer Krško, 8. julija -- Čluni kolesarskega društva Matija Gubec iz Krškega in kolesarski delavci iz Bele krajine so minuli konec tedna pripravili letošnjo državno prvenstvo kolesarjev v vožnji na kronometer in v cestni dirki. V vožnji na kronometer so največ uspeha poželi kolesarji kranjske Save, ki so zmagali v obeh mladinskih konkuroncuh, pri članih pa so v odsotnosti kolesarjev ljubljanskega Roga in kranjske Save zanesljivo zmagali Novomeščani Med mlajšimi mladinci je moštvo Save (Štular, Drinovec, Sajovec) zmagalo z več kot minutno prednostjo pred Krko, med starejšimi mladinci pa so bili Galof, Ječnik in Čemažar za 17 stotink sekunde hitrejši od kolesarjev Roga. Na posamični dirki so kranjski kolesarji ostali brez naslova državnega prvaka Med mlajšimi mladinci je bil Cvjetičanin drugi, med starejšimi Ječnik tretji, med člani — vozili so 154 kilometrov je bil Pblan.ec drugi (za Papežem iz Novega mesta) in Lampič četrti, med ženskami pa sta se Ločni-karjeva m Golobova z Bleda uvrstili na šesto in sedmo mesto, (cz) RepubliSko prvenstvo v padalstvu Vsi naslovi v Lesce Maribor, (i. juliju — Nu letoS njem republiškem padalskem prvenstvu v klasičnih discipk" nah v Mariboru so bili po pričakovanju najboljši tekmovalci ALC Lesce Bled, ki so osvojil' vse ekipne in posamične naslove. Med člani je v skupni razvrstitvi zmagal Branko Mirt ^ Strahinja, bil pa je najboljši tudi v skokih na cilj (v osmih poskusih je zgrešil ničlo le za štiri centimetre) in v disciplini figuratiV' nih skokov. Drugi je bil Bogdan Jug, ki je bil najboljši tudi v mladinski konkurenci, in tretji Komun Božič. V skupinskih skokih na cilj je z 19 centimetri v štirih skokih zmagala druga eki' pa ALC Lesce pred prvo leškO ekipo, ki je zgrešila cilj za 2«> centimetrov, (cz) V Kranju odbojkarska šola Kranj, 7. julija — Odbojkarski h l .i i\ !)(> t elKil ,i\ iMl-.t.i l,rl|",!tltB tradicionalno, /o retrio letno "dl>".1 sko solo, na katero bo poleg pionir1* tos povabil tudi mladinke, stare 1 16 let m pO možnosti nekoliko večje končani soli ho najobot ivnejše igri vključil v redno vadbo. Prijave spj ma ni telefon 23 840 ah 21-82° 13. julija. TOREK, 8. JULIJA 1986 KRONIKA 9. STRAN ©©g^lMISSGLAS Opremo bodo morali uvoziti Gasilska ekipa za nevarne snovi Kranj, junij — Nedavna izlitja mazuta v Savo so pokazala, kako slabo smo pri nas usposobljeni in opremljeni za posredovanje v nesrečah z nevarnimi kemikalijami, naftnimi derivati in drugimi snovmi, ki predstavljajo veliko nevarnost za človeka lr» okolje. Zato nameravajo pri kranjskih poklicnih gasilcih usposobiti in opremiti posebno ekipo za nevarne snovi, pri jeseniških pa za posredovanje v predoru. Akcijo vodi Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, o Ustanovitvi in delovanju interventne enote za odstranjevanje posledic nemarnih snovi pa se bodo v prihodnjih aneh izrekli gorenjski izvršni sveti in svet gorenjskih občin. Gre namreč za gorenjsko akcijo, usklajeno s slovensko, po kateri je Kranj predviden kot regijski center, ki naj bi imel poklic-n° gasilsko enoto usposobljeno tudi 2a intervencije ob nesrečah z nevar-JUmi snovmi, za posredovanje v predoru pa naj bi se usposobili jeseniški Potrebovali bodo 13 novih delavcev . Izkušnje in normativi zahodnih dr-*av (domačih ni) pravijo, naj enoto sestavlja pet do devet strokovno Usposobljenih delavcev. Ob nesrečah 2 kvarnimi snovmi bi sicer sodelova-0 več gasilcev, vodstvo pa bi prevzela specializirana ekipa oziroma posebno vozilo s posadko treh delavcev. °dja bi bil kemijski tehnik, voznik posebej usposobljen za takšno vozilo in gasilec, posebej usposobljen za delo z nevarnimi snovmi. Ker imajo pri kranjskih poklicnih gasilcih štiri izmene, bi torej potrebovali 12 novih delavcev, celotno dejavnost pa bi vodil strokovnjak. Skupaj bi torej potrebovali 13 novih delavcev, od tega štiri kemijske tehnike in inženirja kemijske stroke. Opremo bodo morali uvoziti Čeprav se pri nas radi pohvalimo, da smo dobro opremljeni za splošni ljudski odpor, pa ni tako za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Takšne opreme na domačem trgu sedaj ni mogoče dobiti, zato jo bodo morali uvoziti. Rabili bodo posebno vozilo RFC-11 rosenbauer z zabojniki, ki omogočajo posege ob nesrečah z naftnimi derivati, kislinami, lugi, radioaktivnimi snovmi, za reševanje na vodi. K temu pa še dodatno opremo za pobiranje in zajemanje plavajočih snovi na vodni ^akole preprosto v nesrečah z nevarnimi snovmi ne gre. NESREČE ^^Sori poginile ribe mo^k°lja Loka, 1. julija - V Sori je od okr0 na Suhi do vasi Reteče poginilo °kr08 dvesto podusti. Škode je za ribi* NO.OOO dinarjev. Vzorce vode in dali v preiskavo. Motorist trčil v avto Boh. Bistrica, 4. julija — Janez Mencinger, 1964, iz Bohinjske Bistrice je med vožnjo z motornim kolesom močno rezal nepregledni ovinek in se zaletel v osebni avto, ki ga je pravilno po svoji desni vozil Slavko Cvetrežnik, 1954, iz Bohinjske Bistrice. Janez Men-cinger se je huje ranil. ^trok utonil v jezeru 0ra: 5. julija — Dopoldne se je v W{, • m letnem kopališču v Blej-yutin ?ezeru utopil 14-letni Sergio Cre-n*l i u"8**' ki J° Pr'šol na Hlod na N^keo uP'no učencev slovenskega di-fto ga8a doma Srečko Kosovel iz Tista. N>a)e ^e Potapljač našel pet metrov od •e t>i|u'n ()sem metrov globoko v vodi, htelij Vsu pomoč zaman. Njegovi pri-Nc, ? So dejali, da je bil dober plava-0 ni jasno, zakaj je utonil. oniobila sta gorela ,-r^'L 3. julija - Ko je Anka To £k^ .Železnikov peljala moževega fi- bihie. P°d pokrovom prtljažnika iz-'n unJ. ipo?ar- Razširil se je na cel avto z 11 vse gorljive dele. Požar je na-H>t>i:rt*di kratkega stika na električni ■ n,,. "vi ftk«.de |e za okrog 200.000 di i Kri ^rca £** 4- JullJa ~ Vne,u se J° tudi ^ila m> Anderle iz Tržiča. Ko je lhn\ t3rotl Bistriški planini, se je I' •sk(,,l"),"r- Škode na avtomobilu, ki ,WUj v eeloti pogorel, je za pribli- u°00 dinarjev ^aninec omahnil metrov globoko Alkohol jo je vrgel Iz bifeja na kranjski avtobusni postaji so miličniki reševali močno opito S. S. Dekle, ki je očitno precenilo svoje pivske sposobnosti, so najprej z rešil-cem poslali v zdravstveni dom, nato pa domov. Spet star znanec Natakarica iz Doma borcev se je naveličala pijanega razgrajača, ki je grozd 111 1 je O. S., star znanec miličnikov, ki so ga zaradi slabih izkušenj raje Kar pridržali do streznitve, da ne bi še naprej robantil naokrog. Skril se je roki pravice Delavec jeseniške Železarne je v pijanosti udaril vratarja. Ko sta prišla miličnika, junaka ni bilo več. Skril se jima je, a ne za dolgo; ob pol treh popoldne je omagal na pločniku Ceste maršala Tita. bJ^h***1* K<»ra, 4. julija Okrog JK, ' ^"poldne i erni sleni 'L***lefS» H*ku smor- '»»do ranil so ji" 'R-iden H.,len, I!!!,(!, ..• /.. V^n" ■ e prv' v •s'i ^iltk IzRubil J« ravnotežje in Mkcij niotrov globoko V reševal ^ kp J** s°delovalo dvanajst člane-ranjska gora. Kdo nadaljuje Iskrijado? V noči na 30. junij je nekdo z dvorišča Iskre Kihernelil'.e v Kranju ukradel HO steklenic vina laski rizling, vrednega ,'»7.000 dinarjev. Vino je baje osta lo od Iskrijade v Savskem logu, ki jo je tatic hotel podaljšati Prosimo ga, naj vino vrne, da Iskrasi ne bodo obupali od žeje . 11. J. površini in ustrezna nevtralizacijska sredstva. Izračunali, so da bodo za nakup potrebne opreme in za začetek delovanja ekipe (strokovno usposobljenost) morali zbrati 149 milijonov dinarjev, od tega 6.750 nemških mark in 4.785.000 avstrijskih šilingov. Stroški delovanja posebne ekipe pa bodo po zdajšnjih izračunih znašali 62 milijonov dinarjev. Sklicali bodo zainteresirane delovne organizacije Svoje bodo morale reči delovne organizacije, ki v proizvodnji uporabljajo nevarne snovi, in tiste, ki jih zakon zavezuje, da ukrepajo ob nesrečah s takšnimi snovmi. V dogovoru z njimi (Vodnogospodarsko podjetje, Cestno podjetje, Rudnik urana, Kemična tovarna Podnart, Železarna Jesenice, Petrol, Iskra, Sava ...) bodo dorekli ustanovitev in delovanje posebne gasilske ekipe ter način financiranja. V dogovarjanju bodo sodelovali tudi predstavniki interesnih skupnosti Gorenjske, ki jih ta problematika zadeva (vodno gospodarstvo, cestno gospodarstvo, komunalno gospodarstvo, energetika, varstvo okolja in varstvo pred požari). Na Gorenjskem ni odlagališča za nevarne snovi Brez odlagališča za nevarne snovi delovanje posebne gasilske ekipe ne bo učinkovito. Prav problematika odlaganja nevarnih snovi pa na Gorenjskem še ni rešena. Najdlje so v Kranju, kjer je izvršni svet pred dnevi potrdil program za ureditev odlagališča posebnih odpadkov v Teneti-šah. Po izračunu naj bi prihodnji dve leti potrebovali 100 milijonov dinarjev, od tega letos 2 milijona dinarjev za vsa predhodna dela in načrte, leta 1989 pa 300 milijonov dinarjev za ureditev odlagališča, ki naj bi uporabno dovoljenje dobil leta 1990. Ustrezen samoupravni sporazum naj bi sklenile delovne organizacije, v katerih nastaja največ posebnih odpadkov (Sava. Iskra, Planika, Ikos, Tekstilindus, KŽK, Alpetour, Gorenjski tisk, Ibi, Exoterm in Zvezda). Spremljajoči problem pa bodo ustrezno usposobljeni delavci, ki jih je težko dobiti, njihovo ravnanje pa je v nesrečah odločilnega pomena. Kranjski poklicni gasilci pravijo, da bodo problemi tudi s prostori, saj so njihove garaže že zdaj pretesne. M. Volčjak Kdo je videl nesrečo? Kranj, 1. julija — Zjutraj ob 7.35 je v razbitinah osebnega avtomobila fiat 750 umrla 76-letna voznica Marija Arhar iz Medvod. Nesrečo na magistralni cesti med Drulovko in Mejo naj bi domnevno z nepravilnim prehitevanjem povzročil voznik Alpetourovega avtobusa, ki je vozil proti Ljubljani, s končno postajo v Vinici. Med vožnjo proti Ljubljani je začel prehitevati vozilo Arharjeve, ko mu je nasproti v osebnem vozilu zastava 101, last AMD Kranj, pripeljala kandidatka za voznico z inštruktorjem. Z vozilom sta zavila na desno stran C6Ste in zavirala. Med tem je avtobus že prehitel fička in peljal naprej. Takrat je iz še nepojasnjenega vzroka zaneslo voznico Arharjevo na levo stran ceste, kjer je trčila z avtomobilom AMD Kranj. Iz zme-čkanin fička so jo potegnili kranjski poklicni gasilci. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo in izredni izvedenski tehnični pregled njenega vozila. Prometni miličniki postaje Kranj prosijo priče in potnike v Alpetou-rovem uvtobusu, naj jih pokličejo na tel. (064) 21-743, da pomagajo pojasniti okoliščine te smrtne ne- KLICAJ ZA VARNOST -^- Kolesarji tudi izzivajo Res je, da se morajo kolesarji na cesti pogosto podrejati sili močnejšega (voznika avtomobila), mu pustiti prednost, četudi je nima, da se rešijo. V križišču nepazljiv avtomobilist kaj lahko spregleda neznatnega kolesarja. Posebej nevarno je tudi, ko avtomobilist, ki je kolesarja ravno prehitel, pred njim nato zavije desno. Kolikokrat je samo pametna presoja kolesarja preprečila najhujše, lahko le ugibamo. Druga plat medalje pa pravi, da so tudi številni kolesarji na cesti nepazljivi, da premalo poznajo in upoštevajo prometne predpise, da celo izzivajo, skratka, da so — v prispodobi — kot biki pred rdečo zaveso. Morda je res dolgočasno voziti druščini kolesarjev v gosjem redu drug za drugim, ko pa je vožnja v skupini, ki mineva v klepetu, bolj prijetna. Kajpak taka skupina zasede dobršen del voznega pasu, če ne kar celega ... Kolesarskih stez imamo pri nas res premalo. Pa vendar se dogaja, da celo tam, kjer so, niso polno izkoriščene. Za primer vzemimo stezo na Delavskem mostu v Kranju. Kolesarji z navadnimi kolesi vozijo lepo po njej, kakor hitro pa ima kolo ukrivljeno krmilo, steza že ni več dovolj dobra zanj. Včasih so se tako oblastno obnašali samo kolesarji-športniki, danes se, žal, tudi veliko rekreativcev. Mladost je pač norost. Običajno zmajemo z glavo, ko vidimo akrobate na kolesih. Je res tako super stati zadaj na prtljažniku prijateljevega kolesa ali žuliti zadnjico na krmilu? Mogoče je zabavno, nekaj posebnega, udobno, varno pa prav gotovo ni. H. J. S SODIŠČA Vabljivo Iskrino skladišče Kranj, 27. junija — Zaradi grabeža in ponarejanja poslovnih listin je Temeljno sodišče v Kranju obsodilo Janka Fendeta, 1940, iz Kranja na enotno kazen tri leta in šest mesecev zapora. Zaradi napeljevanja k poneverbi je naložilo pogojne zaporne in denarne kazni tudi devetim soudeležencem. Sodba še ni pravnomočna. Oto Ravnihar, 1942, iz Škofje Loke je dobil pogojno eno leto zapora in 85.000 dinarjev denarne kazni, Jože Košir, 1932, iz Škofje Loke, deset mesecev zapora ter 85.000 dinarjev denarne kazni, Roman Markič, 1947, iz Naklega, eno leto zapora in 12.000 dinarjev denarne kazni, Slobodan Ferkol, 1945, iz Domžal, deset mesecev zapora in 170.000 dinarjev denarne kazni, Peter Regovec, 1933, iz Kranja šest mesecev zapora in 40.000 dinarjev denarne kazni, Anton Oblak, 1949, iz Škofje Loke, osem mesecev zaporo in 40.000 dinarjev denarne kazni, Hasan Mehič, 1951. iz Ljubljane osem mesecev zapora in 30.000 dinarjev, Janez Ažman, 1948, iz Naklega ter Franc Likozar, 1941, iz Kranja pa vsak po šest mesecev zapora in 30.000 dinarjev denarne kazni. Razen tega so vsi dolžni plačati odškodnino Iskri Kibernetiki ter stroške kazenskega postopka. Janko Fende si je od konca leta 1982 do 22. januarja 1985, ko je bi! skladiščnik v Iskri Kibernetiki, prilastil skupaj najmanj 3918 kilogramov raznih vrst granulatov za izdelavo plastičnih mas v vrednosti najmanj 1,115.807 dinarjev. To je storil tako, da je izdajal različnim obrtnikom — kooperantom Kiberneti-. ke. Telematike, članu Elektrovoda Lju- bljana in šoferju POZD Plastor ljublja-na večje količine materiala kot bi ga moral, ti pa so material odpeljali, ne da bi ga plačali. V letih 1983 in 1984 je Janko Fende v materialne kartice, ki so predstavljale nalog skladišču za izdajo materiala, vpisoval lažne podatke ali pa je popravljal dejansko izdane količine materiala. Oto Ravnihar, Jože Košir, Roman Markič in Slobodan Ferkol so Janka Fendeta nagovorili, da jim je neupravičeno, brez ustreznih dokumentov in plačila, izročil določene količine materiala, za kar so ga kasneje nagradili. Tako so prejeli: Oto Ravnihar daplen v vrednosti 173.874 dinarjev, Jože Košir za 173.100 dinarjev tehnila, Roman Markič za 136.608 dinarjev hostaforma in 85.164 dinarjev daplena, Slobodan Ferkol za 347.097 dinarjev ravikrala in makrolona. Podobno so delali tudi Peter Regovec, ki je Iskro prikrajšal za 76.200 dinarjev ultramida, Anton Oblak 31.166 dinarjev akulona, Hasan Mehič za 58.924 dinarjev hostaforma, Janez Ažman za 24.794 dinarjev akulona in Franc Likozar za 12.880 dinarjev novodurja. H. J. Sposojenega denarja ni vračal Kranj, 27. junija — Temeljno sodišče v Kranju je Zvoneta Lončariča, 1953, iz Kranja in brez zaposlitve, spoznalo za krivega več kaznivih dejanj in ga obsodilo (sodba še ni pravnomočna) na enotno kazen pet let in šest mesecev zapora. Spisek kaznivih dejanj, ki jih je sodišče Zvonetu Lončariču dokazalo, je dokaj obsežen, začenja pa se z najza-jetnejšo goljufijo oktobra 1984. leta, ki mu je vrgla 219.320 dinarjev. Tedaj je bil Zvone Lončarič zaposlen kot inka-sant vodarine pri komunalnem podjetju Vodovod za območje mesta Kranja. Denar je vzel od pokasirane vodarine pri potrošnikih in si ga prilastil na škodo Vodovoda. Sicer pa si je Zvone Lončarič denar najraje sposojal pri ljudeh. Enkrat z izgovorom, da rabi posojilo za nakup kamiona, drugič za rezervni del za avto, tretjič za popravilo avta, ki se mu je pokvaril med potjo, četrtič za plačilo nekega stroja, pa za plačilo davka in celo za predujem za (ne)najeto stanovanje. Ljudje so mu v stiski pač pomagali, denarja pa potem seveda niso več videli. Njegovo najdražje posojilo znaša 300.000 dinarjev; dobil jih je marca lani od R. B. iz Kranja, ki pa mu jih potem ni vrnil, kot sta se dogovorila. Podobnih goljufij je 1984. in 1985. leta napravil še več. Sposodil si je 25.000 pa 78.000, 20.C 7.0::0, 30.000, 50.000, 28.000, O.550, 10.C33, 5.700, 15.000, 17.748. IC.318, 40.000 dinarjev ter več manj^ . ;ot med 4«0C} in ~..»i,0 dinarji. Posoji o bila v dinarjih, pa tudi v devizah, i j si j Zvone Lončarič rad sposojal denar tudi od naših ljudi na Koroškem in Madžarskem, češ da se mu je pokvaril avto in sam nima dovolj denarja za popravilo. Za številne goljufije je Temeljno sodišče v Kranju Zvonetu Lončariču naložilo enotno kazen pet let in šest mesecev zapora, razen tega pa bo moral oškodovancem posojila tudi vrniti z obrestmi vred. H. J. Samemu sebi poslal telegram .leseni« e, 7. junija — Rafo Vareškič iz Tuzle si je izposojal in prodajal smučarsko opremo. V hiši na Kodinah je ukradel žago in stroj, ker so ga odslovili. Senat temeljnega sodišča, enote na Jesenioah, le pod predsedstvom sodnice Marije Rozman obsodil 26-letnega Mala Vareskica iz Tuzle, začasno /i • čega na Jesenicah, na enotno kazen dveh let zapora. Rafo Vareškic je rad menjal službe, nazadnje je bil pri jeseniškem Kovinarju. Delo se mu je nekega lepega dne obupno uprlo, zato je .sam sebi poslal telegram, da mu je umrl oče. Telegram je pomolil pod nos referentki v Kovinarju. Verjeli so mu, dali izredni dopust in 2.000 dinarjev iz sindikalno blagajne. Poslej Rafa niso več videli, kajti spoznal je, kako se da ta lahko verni svet koristno pretentati. Nekaj časa se je za silo preživljal ta ko, da je pomagal pri gradnji hiš na Kodinah, v posebno sušnih mesecih pa prodajal sobno opremo v vrednosti 50.000 dinarjev. Oprema je bila last prijateljice, pri kateri je stanoval in ki ji je vsake toliko časa vztrajno obljubljal zakon. Ko ga je zasebni graditelj odslovil, je obupan nad negotovo usodo ukradel nekdanjemu delodajalcu motorno žago in električni vrtalni stroj v vrednosti 60.000 dinarjev. Kmalu je naletel na kupca in spet je bilo nekaj časa veselo. Ko je Gorenjsko pobelil sneg, si je Rafo Vareškic, ki je imel rahlo neresen odnos tudi do dokumentov (pri sebi je vedno nosil tri zdravstvene izkaznice, več hranilnih knjižic in več spričeval), poiskal nov posel. Na svojo pest je pobiral parkirnino pod Krvavcem, si izposodil smučarsko opremo na Krvavcu in jo za 50.000 dinarjev prodal, enako mu je uspelo v izposojevalnici na Ravnah v Robinju. V Robinju je celo javil miličnikom, da so mu opremo ukradli. A tam mu niso in niso hoteli verjeti, čeprav je bil Rafo prepričljiv kot že dolgo ne. Zaradi več kaznivih dejanj so Rafa Vareškiča obsodili na dve leti zapora. Dejal je, da bi vse povrnil, če bi bil le na prostosti. Na vprašanje, kje bi stanoval, je nemudoma odvrnil, da v gostilni Kobal na Jesenicah. Malce ne rodno je le to, da v tej gostilni že več kot deset let ne oddajajo sob. D. S. Pojasnilo V zvezi s člankom o nasilnem obnašanju Bojana Klemenčiča iz Kave bara 13 na Jesenicah, se je oglasila lastnica lokala. Želela je pojasniti, da Bojan Klemenčič ni lastnik Kava bara 13 na Jesenicah, kakor je vsepovsod in očitno tudi na sodi šču trdil, temveč da ga je v resni- . vzel samo v najem. (^^SScJMEnGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 8. JULIJA 1 — kompletno stavbno pohištvo — stropne in stenske obloge — montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte VSE NA ENEM MESTU — 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov — brezplačen prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa — stavbno pohištvo FCO vgrajeno — za stropne in stenske obloge popust 10 % I., II. klasa do 12/7-1986 — za opuščene programe do 40 % znižanje in 10 % popust za okna Jelobor ST do 31.7.86 VAM NUDI JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58! SGP TEHNIK lfflK\J«a SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI, Kidričeva 43 a obvešča porabnike komunalnih storitev: L Z odčitkom vode po 1. 7. 86 se bodo spremenile cene vode in kanalščine. Od takrat dalje bo znašala vodarina 68 din/ m' za gospodinjstva, 120 din/m* za industrijo Železniki, 92 din/m' za industrijo v Žireh in 80 din/m* za ostale porabnike; za kanalščino 62 din/m' za gospodinjstva, 95 din/ m' za industrijo v Železnikih, 130 din/m* za industrijo v Ži-reh in 80 din/m' za ostale porabnike. 2. S 1. 7.1986 so se spremenile cene komunalnih odpadkov in znašajo 11 din/m' za gospodinjstva, 12 din/m* za družbene dejavnosti in 24 din/m* za ostale uporabnike. 3. S 1. 7.1986 se v povprečju povečajo cene pristojbine za vodovod za 38,48 %, pristojbine za kanalizacijo za 38,64 %, cene pogrebne službe za 39,73 %, delovna sila za 39,74 %, ra-zobešanjje zastav 39,60%, odvoz kontejnerjev 39,65%, odvoz s smetai skimi vozili 39,92 %, ureditev deponije v Dragi 39,21%, vzdrževanje zelenic 39,27%, prevozi in streji 34,84 %. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Zbor delavcev z delegati družbene skupnosti razpisuje dela in naloge DIREKTORJA Pogoji: — višja ali visoka izobrazba pedagoške ali andragoške smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih in vzgojno-izo-braževalnih delih ter druge pogoje, ki jih določa Zakon o združenem delu in Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Delavska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1 a, z oznako »za razpisno komisijo.« r J r G ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o., Kranj, Cesta JLA 6 Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87 Za študente visokih šol in učence srednjih šol bomo podelili naslednje štipendije: poklic in program (smer) stop. zahtev. št. stop. naslov štipenditorja elektrikar-energetik IV. 4 TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2 a elektrikar-energetik IV. 6 TOZD Elektro Kranj Kranj, M. Vadnova 3 elektrotehnik- V. 4 energetik elektrikar-energetik IV. 1 TOZD Elektro Sava Kranj, Stara c. 3 dipl. inž. VIL 2 • Delovna skupnost elektrotehnike skupnih služb DO (energetika) Elektro Gorenjska Kranj, Cesta JLA 6/III elektrotehnik- V. 1 energetik Kandidati za štipendijo morajo predložiti: — vlogo (obr. DZS SP-1) — fotokopijo zadnjega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o dohodkih staršev — potrdilo o premoženjskem stanju Prijave za razpisane štipendije morajo prosilci oddati do 15. julija 1986. Vloge pošljite na naslov štipenditorja ali direktno na: DO Elektro Gorenjska, Kranj, Cesta JLA 6/III, Kranj. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Uprava za notranje zadeve KRANJ Objavlja prosta dela in naloge v oddelku skupnih služb 1. VKV AVTOMEHANIKA Pogoji: — končan program triletnega izobraževanja ko-vinsko-predelovalne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj 2. SNAŽILKE Pogoji: — končana osnovna šola — poskusno delo Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu zakona o notranjih zadevah. Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Kranj, oddelku skupnih služb, Cesta JLA 7, Kranj. O izidu objave bodo kandidati obveščeni pisno v 15 dneh po izbiri kandidata. FRANC JEKOVEC KRON ELEKTRONIK, Koroška 20, KRANJ objavlja prosta dela in naloge 1. TEHNOLOŠKEGA ORGANIZATORJA RAZVOJA IN SERVISIRANJA \ Pogoji: — visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri > — poznavanje sistema ISKRA EPABX SI 2000 i — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in naft gah r Kandidati za razpisana dela in naloge tehnološkega organiztt torja morajo imeti sposobnosti vodenja in organiziranja tefc nološko-proizvodnega procesa. i 2. RAZVOJNO-SERVISNEGA INŽENIRJA I Pogoji: — visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri f — poznavanje sistema ISKRA EPABX SI 2000 j — 3 leta delovnih izkušenj 3. NA POČITNIŠKO PRAKSO ZA OBDOBJE JULIJ IN GUST 1986 sprejmemo: — UČENCA SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE za pomo*r administraciji - UČENCA SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE, SMER TELEKOMUNIKACIJE, za pomoč pri montaži in servisir* nju telefonskih naprav ^ Za razpisana dela in naloge pod 1. in 2. nudimo primeri osebne dohodke. f Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dok*r žili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh p^objavi. I \M Iskra Delta t ISKRA DELTA Komisija za delovna razmerja DO Iskra Delta, Ljubljani Parmova 41 S objavlja prosta dela in naloge za območno enoto v Kranju: r 1. REFERENTA NABAVE S (1 delavec) Pogoji: — srednja izobrazba tehniške ali ekonomske smeri — 1 leto delovnih izkušenj — poznavanje osnov računalništva in marketinga t — vozniški izpit B kategorije 2. ČISTILKE * (2 delavki) T Pogoji: — 8 razredov osnovne šole k Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delov" nim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o orga^ ziranosti delovne organizacije. p Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih de'f in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjeV nju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO Isld't Delta, o. e. kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41. ! računalniški sistemi delta Kidričeva 51, Škofja Loka Objavlja na podlagi sklepa DS DO JAVNO PRODAJO ZAS*! 5 DENEGA DVOSOBNEGA STANOVANJA V IZMERI 58,05 >* < v Frankovem naselju 168, Škofja Loka. Izklicna cena staflf j vanja je 11.034.644 din. Javna licitacija bo 17. 7.1986 ob 10. & \ v prostorih DO LIMOS, Kidričeva 51, Škofja Loka. Rok prijave je 8 dni od javne objave na naslov delovne org* j nizati je z oznako »za javno licitacijo«. Predkupno pravico imajo delavci zaposleni v DO LIMOS, o"^ roma imetnik stanovanjske pravice. rr Informacije so na voljo v delovni organizaciji. 2 Soua Urara Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. 64000 Kranj, Škofjeloška 6 Za potrebe Sektorja za organizacijo in informacijske sisteme objavljamo delovni nalogi: PROGRAMSKO VZDRŽEVANJE FINANČNIH OBDELAV Pogoji: — visoka ali višja izobrazba organizacijske strojne ali elektro usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj ali — pripravnik z uspešno opravljenim IBM testom PROGRAMSKO VZDRŽEVANJE KOMERCIALNIH OBDELAV (ponovna objava) Pogoji: - visoka izobrazba organizacijske strojne ali elektro usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj ali — pripravnik z uspešno opravljenim IBM testom Za potrebe Splošnega sektorja objavljamo delovno nalogo: TISKANJE NA OFFSET STROJU Pogoji: — grafični tehnik ali tiskar za tisk s ploskve z enim letom delovnih izkušenj Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, v 8 dneh po objavi SouKiUroro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n.o.sol.o. 64000 Kranj, Škofjeloška 6 jj1 Smo delovni kolektiv, ki si stalno prizadeva za boljšo kvaliteto svojih izdelkov. Zato pa je poleg ostalega potrebna tudi sodobna in dobro vzdrževana strojna oprema. Da bi omogočili kvalitetno nadziranje in vzdrževanje strojne opreme pri proizvodnji avtop-nevmatike, vabimo DIPLOMANTE SREDNJE TEHNIČNE SOLE - STROJNA SMER IN ELEKTRO (jaki tok) k sodelovanju za potrebe tekočega vzdrževanja avtopnevmatike. Omogočimo opravljanje PRIPRAVNIŠTVA. Pričakujemo, da se boste usposobili za samostojna vzdrževalna dela na zahtevnih strojih procesne opreme. Verjamemo vam, da je odločitev težka. Zato PRIDITE na neobvezni razgovor, o predvide nem delu in o možnostih vašeg« NADALJNJEGA STROKOVNEGA RAZVOJA. Hkrati si boste tudi lahko ogledali strojno opremo in okolje, v katerem bi opravljali delo. Javite se na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjelo-ška cesta H. Takoj zaposlimo - STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za tekoče vzdrževanje strojev v TOZD avtopnevmatika. Delo je triizmensko. - EKONOMISTA (VI. st.) v DO Sava Commerce za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška cesta 6. TOREK, 8. JULIJA 1986 f---1-1-:- MALI OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE .11. STRAN ^UU OGLASI tei.:27 960 Prodam folc STROJ za strešno ope- OVjsoko 5, Šenčur_10682 MINI KOMPONENTO internacional ^LjSVVjjrodam. Tel.: 22-711 10683 Prodam TRAKTOR štore 404 super, čredno dobro ohranjen in z vso dodat-"° °Rremo, star eno leto. Viševica 3 P°a Senturško goro, Cerklje na Go- gg^kgmjel.: 42-560_ 10684 L^JHlam industrijski ŠIVALNI SiBOJsinger. Tel.: 70-145 10685 Prodam barvni TV ITT, najboljšemu Rudniku. Mikolič, Reteče 8, Škofja ~^L____10686 s .rodam črno belo TV v okvari. Fran-PgSkSgnjna 8, tel.:28-918 10687 7q c0£rundi9. Prodam za 20 SM. Tel.: (i22§9______10688 letPr°dam Darvni TV gorenje, star 7 'NOlvlV pM 'n RAD1° z GRAM0F°- 74-928 10689 rad H,FI aParaturo traucivvat 80 Ey"!°'80W ojačevalec, 2 zvočnika 60 f^~IgU741228 _10690 Dr^rodam TRAKTOR same 45, RM 4, tj.,°2enih 1.000 km, v odličnem sta-■4^-!SrJica_54, Zg. Gorje_10691 lM,9-?dno Prodam črno bel TV, star 4 LtaTpl " ™r----10692 IgLij7-705 po 21. uri halnx 6nJam PUHALNIK burja za pu : 2 nožmi. Pet"' D---l; ' »•»««■• 1 tel.: 42-883 Emu 2 nozmi- Peter Rogelj, Lenart 1, -HiHNe, tel.: 49-RRl 10693 fl!gdbeni mat. bicP|j5?^°mbi PLOŠČE 5 cm in ra-""REZO. Sp. Brnik 10, Cerklje 10701 «mrl°Ldam 30 OPAŽA in 2 m^ suhih kli« ov,h DESK Kuhar, Grad 59, Cer--Jp—_ 10702 neip°da^~a^maturne MREŽE 10/6, ce-kln t , er Markič, Strahinj 61/a, Na-!^J^47J145_ 10703 PLOMcarn sune smrekove in borove ut1E.5cnn. C. 26. julija 5, Naklo ha—__ _10704 Droiod^^"ma smrekovih PLOHOV. ^£^a_Besnica 26_10705 0B|ann,ni nrastov PARKET in stropne ^H^prodam. Tel.: 40-310 10706 Te|r°ocanri 10 kosov OKEN 140x 160. -^-i?J>48_____10707 Vi I2dam 350 kosov cementne OPE •hj x 30 x 20 cm. Zaloše 6, Podnart p-—____10708 jp0Da ^0 m-' suhega ladijskega ?eeia~0 Pranjo Ponebšek, Bohinjska r-^-J£^odJ5. ure dalje,_10709 lagodno prodam 3100 kosov ZIDA-tei rnodelarec 25x30. Tenetiše 64, ^^I87_______10710 o° °marice. vzmetnice, žimni unaro » * °9ledalom, divan, trodelno fejei-n 8 dnevno sobo z vitrino in bi 'sak fj-6 skupaj za 100 000 din Ogled ^ice S' Frar|c Hribar, Šobčeva 14, ŽaT^^Pi3 '0694 K? i ole,i,ve nujno prodam kom «tas,°vin C0' lepo onramena l ^M r,3,' naravna barva, cena a BUrW9, d vsak dan dopoldne. Hali . ,rT1l,č,Valburga 5, Smlednik --- 10695 biSj staro 2,5 let ,3 „ ' *AlvlR-r0dam 250 1 HLADILNIK * Dežmana 8, stanova nadstropje 10696 ^JjtrS1 dve leti star HLADILNIK, ^fenje Tel. 28 249 10697 H0s^ POMIVALNI STROJ slobo . P^^2LJJ5_021_10698 tir>a ZAMRZOVALNO SKRINJO «JB0|.Te| 75 055 popoldne . Po^>~---____^__10699 k Hlft-rl1 Pr°dam ŠTEDILNI K in sobno !i«djka pjL). Rezka Šolar, Dom dr Be -riadovljica 10700 1» Bl.dV^1J§b" HIŠ° Ljubljani prodam 250 m* zemlje Tel.: 10715 vrtom v Mahmutovič, Ribenska 10716 §N odr ,no Pomivalno KORITO z R?!L« Lol ,a,nik°m Frlic, Gosteče 3, _10719 lahko v okvari. 10720 za kosilnico BCS nama škofja loka V veleblagovnici Nama Škofja Loka so se ta teden odločili, da vam na pultu posebnih prodaj (zunaj pred veleblagovnico) ponudijo: — sončna očala (iz uvoza) in preparate za sončenje. Obenem pa vas opozarjajo na nove izdelke, ki jih bodo ravno tako prodajali na pultu posebnih prodaj: DEM — nitka za nego zob, in električni odstranjevalec komarjev EL-C0C. V času od 1. do 14. julija pa vam Nama v sodelovanju z Gorenjem nudi 10 % popust pri nakupu plinskih, električnih in kombiniranih štedilnikov. ilanovanja Iščem STANOVANJE v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 10569 Samska uslužbenka nujno rabi STANOVANJE v Kranju, lahko pri starejši osebi nudi tudi pomoč v gospodinjstvu. Šifra: »Zanesljiva in poštena« _10712 V centru Tržiča prodam trosobno STANOVANJE z etažnim centralnim ogrevanjem, zagotovino in kredit. Tel.: 50-646_10713 Kupim dvo- ali trosobno STANOVANJE v Tržiču ali Bistrici. Šifra: telefon 10714 razno prodam Prodam moško športno KOLO na pet prestav, manjši, ugodna cena. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Irena Pečnik, Frankovo naselje 69, Škofja Loka_10579 GLISER 3,6 m s PRIKOLICO, ugodno prodam in motor TOMOS 18. Dru-lovka 52_10665 Ugodno prodam seme krmnega OHROVTA. Tel.: 49-174_10666 Prodam večjo količino suhih BU-TAR. Trboje 7_10667 RIBEZ rdeč in črn prodajamo od 7. do 20. ure. C. 1. maja 4, Kranj, tel.: 21-582_10668 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 29 349_10669 Prodam plastični ČOLN, rabljen Bl-LJARD in nerabljen pletilni stroj Sin ger. Šilar, Zbilje 1/a, na Jeprci 10670 Prodam novo tovorno, športno PRIKOLICO, nosilnost 350 kg, pokrito, 0,8 x 1,3x0,5. Tel.: 24-923__10671 Prodam planinske ČEVLJE alpina, šivane, št 40. Tel.: 34 709_. Prodam novo strešno OPEKO folc in VRATA za GOLF JX, leva ter prednjo masko za JGL. Roman Pustovrh, Sv. Duh 75, Škofja Loka_10672 KRAVO po izbiri, 2 priključka za prikolico k Z 101, zapravljivček (PREK) prodam. Podreča 24, Mavčiče 10673 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje 4 plin + 2 elektrika in avtomobilsko PLINSKO NAPRAVO bedini Tel.: 26-826_10674 Prodam ZX SPECTRUM 16 K in pro-grame. Tel: 26 340 _10675 Prodam gumijast na vesla za dve osebi. Tel.: 26-340_10676 Prodam moško športno KOLO personal Hotemaže6, tel : 45 359- 10677 Prodam 4 komade GUM michelin 165x15 zimske, malo rabljene. Tel.: 61 995 zvečer_10678 Prodam PŠENICO. Lahovče 42, Cer kije na Gorenjskem_10679 Prodam dva KAVČA, rabljeno PRI KOLICO nosilnost 2500 kg, ŠIVALNI STROJ, rabljen za 4 SM. Zapuže 2, Be gunje___10680 Prodam ležalne SEDEŽE za škodo 1000 Š. Rudi Penič, Trnje 12, Železniki. Tel.: 66-270_10734 Prodam moško športno KOLO maraton na 10 prestav. Starman, Lju-bljanska cesta 1, Škofja Loka 10735 Prodam NOVO KABINO za traktor Deutz. J. Borštnika 6, Cerklje 10736 Prodam dolgo poročno OBLEKO številka 38-40. Tratnik Mira, Župančičeva 16, Kranj. Tel.: 23-647, int. 71, dopoldne^_10737 vozila Prodam Z 101, letnik 82. Franc Baj-želj, Bavdkova 34, tel: 23-511 10584 Prodam Z 750 LE, letnik februar 85, 12.000 km, cena 80 SM. Tel.: 77-692 od 10. do 14. ure_10585 Prodam Z 101, letnik 77. Zg. Brnik 129_10586 Z 750 LE, letnik 82, 19.500 km, gara-žirano, prodam. Tel.: 76-253 10587 Z 750 LE, letnik 82, prodam. Tel.: 061/326-961 int. 25 23 dopoldne, popoldne 61-784_10588 Z 750, obnovljeno, nujno prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan po 15. uri. Novak, Finžgarjeva 4/a, Lesce _10589 Prodam avto LADA 1200 kombi, letnik 82, prevoženih 52.000 km. Peter Klofutar, Kolodvorska 5, Kranjska go-ra, tel.: 88-414 do 15. ure_10590 Prodam VARTBURG, letnik 74. Mla-karjeva 47, Šenčur_10591 FIAT 750, prodam. Lom 26, Jože Godnov, Tržič, tel.: 51-353_10592 Ugodno prodam ŠKODO 120 L, letnik 77, 60.000 km, garažirano, cena 45 SM. Tel..28-245_10594 Prodam 126 P, letnik 80. Tel.: 40-526 _10595 Prodam APN 6 ali menjam za HI Fl stolp. Tel.: 41-159_10596 Prodam dobro ohranjen MOPED dvo brzinec, starejši letnik. Janez Glo-bočnik, Šempeterska 35, Kranj 10597 Prodam Z 101, letnik 73. Markelj, Mlinska 17, Bled_10599 Prodam Z 101, letnik 77 za 33 SM. Marija Mežnarec, Hraše 27, Lesce _10600 Prodam cros MOTOR 49 cm3 za 12 SM. Tel: 75-957 popoldne 10601 Prodam dobro ohranjen ELEKTRONIK 90. Jurij Zupan, Kovor 13, Tržič _10602 Prodam motor za MOSKVIČA 1500. Alpska 44, Lesce_10603 Prodam Z 101, letnik 78, prevoženo 65.000 km, registriran do marca 87, ce ha 40 SM. Jelenčeva 39, Kranj 10604 Prodam Z 101, letnik 78 v voznem stanju. Tel.: 50-270_10605 Prodam Z 101, letnik 78. Zg. Brnik 12/a, tel: 42-838_10606 Ugodno prodam Z 101, letnik 74, registrirano do 13.6.87, obnovljeno. Asim Pašič, C. Revolucije 2/a, Jesenice_10608 Prodam R 4 letnik 78. Janez Čar-man, Forme 8, Zabnica_10609 Prodam Z 101 GTL, letnik 84 ali menjam tudi za manjše ali starejše vozilo. Srečko Toman, Tovarniška 10, Lesce, tel.: 74 109_10610 Ugodno prodam DIANO, letnik 77. Senično17 10611 Prodam FIAT 750. Leše 7, Tržič 10612 Prodam KADET, letnik 69. Bojan Za jec, Golnik 67_10613 Prodam FIAT 126 P, letnik 78. Slak, Zg. Bitnje 168, Žabnica (pri Gasilskem domu)__10614 Prodam avto KOMBI Z Furgon, letnik 80, ogled vsak dan od 8. do 12. Zdravkovič, Koroška 53, Kranj 10615 Prodam Z 750, starejši letnik in dolgo poročno OBLEKO št. 38-40. Tra tnik, Župančičeva 16, Kranj 10616 Prodam Z 101, letnik 74, vozna, nere gistrirana za 16 SM. Župančičeva 12, Kranj _10617 Prodam Z 850, letnik 82 za 50 SM, registracija januar 87. Bajt, Triglavska ul.2,Žiri_10618 Prodam zelo ohranjen GOLF diesel, letnik 1984, tel 36-633_ Prodam dve dirkalni kolesi - Pina rello št. 60 in Benatto št 58 Tel. 36 633 Z 750, letnik 71, registriran do januarja, ugodno prodam, ogled vsak dan. Jerala, Mrakova_1, Kranj_10619 Prodam SPAČKA, letnik 75, obno-vljen. Vlado Todorovič, Mlaka 170, tel.: 27-149_10620 Prodam APN 6 in rabljeno motorno ŽAGO. Tel: 82-983 od 20. do 21. 10621 Prodam 126 PZ, dobro ohranjen. Ku-har, Grad 59, Cerklje_10622 Poceni prodam Z 101 confort, letnik 80. Stane Ažman, Kovor 89 10623 Prodam Z 850, letnik 81. Pangeršica 12, Golnik, tel.: 46-192_10624 Prodam karamboliran avto OPEL MANTA, letnik 72, z vgrajeno plinsko napravo. Vrhunc, Rudno 20, Železniki, tel.:66-050_ 10625 Prodam Z 101 mediteran, letnik 79, 50.000 km. Ramovš, C. 1. maja 30, ogled zvečer od 20. ure 10626 Ugodno prodam, Z 101, letnik 76, prevoženih 114.000 km, registriran do maja 87. Nomenj 47, Bohinjska Bistri -ca__10627 Prodam MOPED 15SLC, letnik 78, ter motor in menjalnik za Z 101. Alojz Novak, Bokalova 8, Jesenice 10628 Prodam OPEL KADET 1200 C, I. registracija 76. Tel.: 51-200 popoldne _10629 KADET diesel lux 1,6, letnik septem-ber 83, prodam. Tel.: 75-834 10630 Prodam 125 P, letnik 76. Velesovo 35 _10631 Prodam Z 101, letnik 76. Šmid, Titov trg 25, Kranj _10632 Prodam Z 750, letnik 78. Tel.: 66-340 _10726 NSU 1200, registriran in z nadomestnimi deli, prodam. Oblak, tel.: 60-091 int. 334, dopoldne_10727 Prodam dele za DIANO: motor, menjalnik, letne in zimske gume ter druge dele. Izidor Demšar, Martinj vrh 32, Železniki_10728 Dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik 80, prodam. Peter Čadež, Binkelj 28, Škofja Loka, tel.: 61-802._10729 Prodam R 4, letnik 77, za 50.000 din in staro DNEVNO SOBO. Moša Pijade 5, stanovanje 10 _10730 Prodam Z 750, letnik "77. Jenko, Ja-ma 8_10731 Prodam TOMOS 14 M, letnik 83. Robert Oblak, Sv. Duh 142, Šk. Loka _10732 Z 101, letnik 77, prodam za 30 SM. Škofic, Dvorje 9, Cerklje, tel.: 42-128 10733 Prodam eno leto staro TELICO siv-ko. Zasavska 44, Orehek_10657 Oddam PSICO ovčarko, staro 2 leti. Tel.: 061/627-160_10658 Prodam JARKICE, stare devet tednov, sorte prelux. Urh, Zasip, Reber 3 _10659 Prodam brejo KRAVO in ZREBETA starega deset mesecev. Frlic, Vinharje 6, Poljane nad Škofjo Loko 10660 Prodam KRAVO simentalko, brejo devet mesecev. Franc Rahne, Nadole 20, Vodice nad Ljubljano_10661 Prodam več TELET simentalske pa-sme. Čebašek, Trboje 62_10662 Prodam teden starega BIKCA si-mentalca. Jeglič, Podbrezje 113 10663 Hvali 432 Pol!anšek' Sel° 31 • z jvečer 10721 Umrla nam je naša draga MARICA ZNOJ Pogrešali jo bomo in jo ohranili v lepem spominu, zlasti mali Lulzim za katerega je skrbela in mu pomenila kakor mamica. Družina Ramadani Honorarno zaposlimo UPOKOJENKO za pomoč v kuhinji. Penzion Man-ca, Janez Filipič, Gradnikova 2, Rado-vljica. Tel.: 75-504._ 10526 Honorarno zaposlimo ŽENSKO za čiščenje poslovnih prostorov. Delo je v jutranjem času. Šifra: Kranj 10718 Vodovodnemu instalaterju nudim dober OD z možnostjo dodatnega nagrajevanja. Prijave sprejemamo po te-lefonu 27-015 po 16. uri.__ POINANIFVA Iščem PRIJATELJICO do 50 let, neodvisno, za skupno gospodinjstvo. Za-puže 2, Begunje_10681 lokali V Škofji Loki vzamem v najem prostor za mirno obrt po možnosti z električnim priključkom. Šifra: »Dobro plačilo« 10664 OSTALO Prodam JARČKE. Draksler. Golni-ška 1, Kokrica, Golnik Prodam KRAVO križanko, brejo 8 mesecev, drugo tele. Praprotna poli-ca 24, Cerklje_10633 Prodam 5 tednov staro TELIČKO Ropret, Zg. Bitnje 41_ 10634 Prodani BIKCA in dva PRAŠIČA ali menjam za brejo ali jalovo TELICO. Virmaše 42, Škofja Loka . ...00644 Prodam TELICO in KRAVO JurSj ' Rozman, Dragočajna 16_10645 Prodam PRAŠIČA 30 in 40 kg. Zgoša 47/a, Begunje _. ■ 10646 Prodam PRAŠIČE težke po 50 ih ' 30 kg ter PUJSKE stare 7 tednov. Sp. Brnik 60__10647 Prodam dva KOZLIČKA, stara 8 tednov. Miro Rozman, Golnik 75.10648 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca za rejo. Lahovče 61 10649 Prodam 7 tednov stare PSIČKE nemške ovčarke z rodovnikom. Primož Ahačič, Begunjska 43/a, Bistrica pri Tržiču_10650 Prodam TELICO brejo 8 mesecev. Ana Grošelj, Dobje 2, Poljane 10651 Prodam mlado KRAVO s TELETOM. Puštal 104_10652 Prodam TELICI simentalki breji devet in štiri mesece. Kovač, Log 26, Škofja Loka_10653 Prodam 2 leti staro TELICO v petem mesecu brejosti ter TELIČKO, staro eno leto za nadaljnjo rejo. Jenko, Go-dešič 53, Škofja Loka_10654 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov za nadaljnjo rejo. Albin Lo trič, Jamnik3, Kropa_10655 Prodam plemenske OVCE. Lončar, Žiganja vas 10, Tržič_10656 zaposlitve Zaposlim MIZARSKEGA POMOČNI-KA in DELAVCA za priučitev. Mizar-stvo Hafner, Zasavska 2._10521 Sprejmem DELAVCA za priučitev v lakirnici. Lakiranje kovinskih predmetov, Janez Zupan, Jezerska c. 93/c, Kranj_10522 Za čiščenje STANOVANJA rabimo pomoč 1- x tedensko 2 do 3 ure. Old-hamska 10.__10722 PREKLIC! Podpisana Blazin Peter, Jereka 18 in Rozman Marija, Srednja vas 74 v Bohinju, preklicujeta neresnične besede o Mariji Cesar, Jereka 15, Bohinj. _10723 Mlad fant z veseljem do dela na kmetiji želi spoznati starejše ljudi za pomoč na kmetiji. Šifra: dedovanje _10724 Skupina MONSUN išče uigranega mladega bobnarja z opremo. Tel.: 26-708_ 10725 V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ANTONIJA VELECHOVSKY rojena MAJERlC od nje se bomo poslovili na ljubljanskih Žalah v sredo, 9. julija 1986 ob 16. uri. Na dan pogreba bo žara v 16. mrliški vežici. Žalujoči: sin Marjan z družino Preddvor, 5. julija 1986 Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica PAVLA BAJTA se lepo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu Merkur Kranj, Zvezi borcev in Gasilskemu društvu Trboje, za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo pevcem in duhovniku za lep obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Pavla, sin Franci in hčerka Dragi z družinama ter sestra Rezka Žerjavka, 22. junija 1986 Sporočamo, da je v 86. letu umrl JANEZ KOCIJANČIČ strokovni učitelj v pokoju Od dragega pokojnika se bomo poslovili danes ob 16.30 uri izpred hiše žalosti Vrbnje št. 7 pri Radovljici. Žalujoči: sinova Janez in Jaka z družinama V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da nas je v 53. letu starosti kljub neizmerni volji do življenja po hudi bolezni za vedno zapustila naša ljubljena in nepozabna mami, mama, sestra, teta, sestrična in tašča MARICA ZNOJ prodajalka v pokoju od nje se bomo poslovili v torek, 8. julija 1986 ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: hčerka Stanka z možem Dušanom, sin Marko z ženo Greto, vnučka Jure in Katja, sestra Dragica z družino in ostalo sorodstvo Kranj, Bad VVilsnack, Trbovlje, Hrastnik, Celje, Bariloche novice in dogodki Utrinki z 31. izseljenskega piknika na loškem gradu Zemlja domača ni prazna beseda j Škofja Loka, 5. julija — Tudi letos se je piknika v tisočletni Škofji Loki udeležilo veliko naših izseljencev oziroma njihovih mlajših generacij z vseh koncev sveta; iz Argentine, Združenih držav Amerike, Švedske. V sproščenem vzdušju so prisluhnili lepi domači besedi, pesmi, godbi, se zavrteli v plesnih korakih in pozabili, da je njihov vsakdan drugačen: daleč od ; domače zemlje, na katero so še vedno priklenjeni s srcem. Mladi slovenski Američani v pesmi ohranjajo govorico svojih dedov. Da se ne morejo odtrgati od nje, dokazujejo vsako leto znova tudi s prihodom na loški grad. V živopis-nem vrvežu, med stojnicami z različnimi spominki, ribniško suho robo in kičem, si jih tokrat v množici komaj spoznal. Samo nagelj ček na njihovih prsih je povedal, da so prišli iz tujine. Kulturni program je bil dobro izbran, bogat, v njem pa so sodelovali tudi izseljenci. Sestre Budja s Švedske so ubrano zapele, navdušili so tudi mladi pevci Krožka 77 iz Clevelan-da in Krožka 26 iz Chicaga. Sicer pa se je domovina predstavila njim; svoje delo so prikazali učenci čipkarskega krožka iz šole v Železnikih, otroška folklorna skupina šole Petra Kavčiča in plesna folklorna skupina Stara Loka, pevski zbor dr. Bogdan Derč iz Ljubljane, pa domači vokalni kvartet Spev, Ljubljanski oktet in ženski nonet iz Kočevja. Program sta prikupno povezovala Alenka Bole-Vrabec in starosta loških piknikov Janez Ziherl. Osemnajs.tletna Kathleen Žitnik iz Clevelanda je že četrta generacija izseljeni-ške družine v Združenih državah Amerike. Pogovarjali sva se po slovensko, saj je osem let vsak teden obiskovala slovensko šo- lo, se v njej spoznavala s slovensko slovnico, literati, zgodovino, kraji, običaji. »Pojem v Krožku 77, kjer nas je petnajst Slovencev,« je povedala Kathleen. »Oče je pomočnik direktorja krožka. Dobivamo se enkrat na teden v slovenskem domu. Pojemo samo slovenske pesmi in nekatere ameriške, ki smo jih prevedli v slovenščino.« Dejala je še, da ji je v dedovi domovini lepo, da je že tretjič prišla in da bo zagotovo še.« Leopold Karlin je doma iz Stare Loke, dvajset let pa** živi na Švedskem, v Landskroni. Njegova žena je ena od članic 'pevskega tria ' sester Budja. »Imamo svoj klub Lipa, ki šteje okrog 150 članov. Veže nas skupna domovina in kar redno se sestajamo. Skoraj vsako leto pridem domov. Letos nameravamo ostati kakšne tri tedne. En teden smo že tu, večinoma okrog Loke. Na pikniku že dolgo nismo bili, ker je za nas malo prezgodaj.« Liselotte Ar- telj sicer ni izseljenka, je pa žena Slovenca v Ziirrichu v Švici. Ravno danes sta praznovala 12. obletnico poroke. Liselotte se je naučila govoriti slovensko, pa tudi vsi trije otroci, posebno še največji, jo obvladajo. »Slovenija mi je všeč, nenavadna je, ker ima tako skupaj gore in morje. Radi prihajamo sem na dopust, izseljenski piknik pa bi moral biti vsaj teden pozneje, saj so otroci šele včeraj končali pouk v šoli. Na pikniku sem drugič. Lepo je.« H. Jelovčan OBISKOVALCEM GOZDOV Vetrolom v gozdovih v letu 1984 in žledolom v preteklem letu sta povzročila povečan pojav in razvoj gozdnih škodljivcev — lubadarjev. Letošnje toplo vreme je za razvoj lubadarjev še ugodnejše, zato je zdravje gozdov ogroženo. Prvi znaki umiranja, pretekle katastrofe ter povečan razvoj lubadarja so nevarni razdiralni dejavniki naših gozdov. Pri zatiranju nevarnega smrekovega lubadarja se moramo gozdarji poleg ostalih načinov zatiranja posluževati v omejenem obsegu tudi insekticidov — škropiv. Te uporabljamo v gozdu izjemoma za zatiranje smrekovega lubadarja na posameznih posekanih lovnih drevesih. Obiskovalcem gozdov priporočamo, da v neposredni bližini podrtih dreves ne nabirajo gozdnih sadežev. Posamezna podrta drevesa so lahko škropljena z namenom zatiranja lubadarja. Prosimo, da sprejmete to obvestilo z razumevanjem ter kot skrb delavcev gozdnega gospodarstva za zdravje naših gozdov. Poleg tega obiskovalce gozdov še prosimo, da ne ruva-jo kolov na pogozdenih površinah z macesnom. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ MAŠČEVANJE? - Valentin Me-žan, kmet iz Zagoriške ulice na Bledu, obdeluje dvajset hektarov zemlje, redi trinajst glav živine, na enem hektaru goji tudi sadno drevje. S sadnim vrtom ima še posebno veselje. Letos so jablane lepo cvetele in če ne bo toče ali kakšne druge nevšečnosti, bo pridelek obilen. Sadjarsko vnemo je Valentinu letos v eni od junijskih noči zagrenil neznanec, ki mu je — bržčas iz maščevanja — polomil 23 malih sadnih dreves. Odlomljene veje in vrhovi so zrcalo skrhanih odnosov. Sodni cenilec je ugotovil, da je storilec povzročil na mladih jablanah za 153 tisoč dinarjev škode. »Nekatera drevesa bom izruval, ker ni več nobenega upanja, da bi še kdaj obrodila; druga bom obrezal in potem se bo kmalu videlo ali se bodo obrasla ali ne,« je dejal Valentin, eden redkih sadjarjev na Gorenjskem, ki ne uporablja škropiv in drugih kemičnih sredstev, (cz) Cesto v Žiri bo gradil Tehnik Škofja Loka, 1. julija — Na današnjem zasedanju loške skupščine je predsednica izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin pojasnila, kako je z gradnjo ceste od Trebije do Žirov. Povedala je, da je bil razpis za dela objavljen v začetku maja, medtem ko so konec maja nameravali podpisati pogodbo z najbolj ugodnim*izvajalcem. Ker pa so bile ponudbe med izvajalci očitno dogovorjene, s številkami prek realne vrednosti, je gradbeni odbor razpis razveljavil. Ponudbe so se gibale med 1,24 in 1,30 milijarde dinarji. Ponudba domačega podjetja Tehnik, ki jo še strokovno preverjajo, se nanaša na 1,02 milijarde dinarjev. Gradbeni odbor se je namreč odločil, da bo gradnjo ceste Trebija—Žiri poveril Tehniku, ki je za tovrstna dela v dobršni meri usposobljen in tehnično opremljen, za druga pa bo sam iskal so-izvajalce. Tehnikova ponudba bo dorečena te dni, tako da se bo priprava in sama gradnja lahko prek poletja nemoteno odvijala. Podrobnosti seveda še niso docela jasne, tako tudi ne, kako se bo promet do Žirov med gradnjo ceste odvijal. Gotovo je, da bo tovorni promet občasno preusmerjen na Logatec, da bodo potniki občasno prestopali z avtobusov oziroma, da bo cesta občasno sploh zaprta. „ T H. J. Z vlakom vaših spominov Od Bleda do Kanala Bled, 7. julija — Vlak vaših spominov, kot so sedem desetletij stari hla-pon muzejske vrednosti poimenovali predstavniki TTG Ljubljana, bo jutri prvič popeljal goste z Bleda in iz Bohinja na enodnevni turistični izlet od Bleda do Kanala. Vlak bo krenil z Bleda ob 8.45, nekaj minut čez deveto bo v Nomenju, pol desetih v Bohinjski Bistrici in uro kasneje na cilju v Kanalu, na Bled pa se bo vrnil po šesti uri zvečer. Vmes se bo dogajalo marsikaj zanimivega: v Nomenju bo prva priložnost za fotografiranje muzejskega vlaka, privlačna bo vožnja skozi šest kilometrov dolg predor pod bohinjskimi gorami v dolino Bače, skozi Podbrdo, mimo Grahovega in Mosta na Soči do Kanala, kjer bo na starem mestnem trgu družabna prireditev z glasbo in plesom, dovolj pa bo tudi časa za ogled Neptunovega vodnjaka, Marijine cerkve, znamenitega mosta čez Sočo in mestne hiše s črno kuhinjo. TTG navaja v ponudbi le ceno v tuji valuti (26 britanskih funtov), kar bržčas pomeni, da je prvi turistični izlet z vlakom muzejske, vrednosti namenjen predvsem tujim turistom. Na Bledu sprejemajo prijave v poslovalnicah Alpetoura, Generalturista, Globtoura in Kompasa, v biroju turističnega društva Bled in v recepciji kampa Zaka, v Bohinju pa v poslovalnici TTG v Bohinjski Bistrici. ^czj Pastirski dan vsakič bolje obiskan — Tudi letošnji 3. pastirski dan na kampu v Podljubelju, ki ga je priredilo Turistično društvo Podljubelj s pomočjo domačega KUD-a in številnih kmečkih gospodinj, je uspel. Nastopilo je 10 harmonikarjev, zaplesala je mlada podljubeljska folklora, zvrstila se je vrsta družabnih prireditev, za ples je igral ansambel Triglav, kmečke gospodinje pa so spet pripravile številne domače dobrote za pod zob. Tokrat so se jim pridružili še člani turističnega podmladka, ki so imeli svoj »štant«, kjer so prodajali arniko, prave gorenjske nageljne in pecivo, ki so ga tudi sami spekli. — Foto: D. Dolenc Škofja Loka, 5. julija — Na zvezno mladinsko delovno akcijo Džerdap 86 je odpotovalo 41 škofjeloških brigad i rk in brigadirjev, ki se jim bo na akciji pridružilo še šest vrstnikov iz Stipa, tako da bo brigada popolna. V njej so zastopani srednješolci in delavci, medtem ko študentov ni. Čeprav so tudi Ločani imeli težave pri zbiranju brigadirjev, se vendarle lahko pohvalijo, da je njihova mladinska brigada letos edina popolna na Gorenjskem. Na akciji Džerdap bo ostala mesec dni. V nedeljo je odšla na delo tudi gorenjska pionirska brigada, katere organizatorji so bili letos Ločani. Pionirji bodo delali v Slovenskih goricah. — H. J. — Foto: F. Perdan Disco Sora — Gorenjska zabavišča (4) Goste kradejo, mar ne? Težave se začnejo že kar na začetku. Disco Sora je namreč tako dobro skrit, da ga obiskovalci izven Škofje Loke, tudi če vedo, da je na Puštalu, težko najdejo. Ko pa končno najdeš stavbo, še zmerom nisi prepričan, če si prišel prav. Nikjer namreč ni opozorilne table, da gre za disco. Napis Alpetour-Kava bar Sora, ki je opazen, pa je verjetno namenjen dnevnemu obratovanju lokala, a očitno opravlja univerzalno nalogo. Se zadnje dvome o tem, da si prišel na prvo mesto prežene gruča mladih, ki stoji pred vhodom. Podobno kot v kranjskem Klubu 2 so tudi tu vhodna vrata na stežaj odprta, s to razliko, da je potrebno za vstop odšteti 500 din, kar je vse konzumacija. Od vstopa po krajšem hodniku pridemo do prvoga širokega in dokaj velikega prostora, ki opravlja dve nalogi: preko dneva je to lokal, ob petkih in sobotah od 21. do 3. ure zjutraj pa se spremeni v del disca. Vendar najemnik zaba-Kranc Teropšič očitno ne ve točno, kaj in kako. V tem prostoru namreč sveti cel kup navadnih luči, ki z barvastim televizorjem in nekaj gledalci (dnevna soba?) zaokrožujejo celoto. Od tod pridemo naprej v prostor obdan z lesom in podoben ši- rokemu hodniku, kjer je ob mi' zah plesišče. Le-to je osvetljeno P klasičnimi malimi barvastimi ref lektorji in ob tem opazimo še cel kup ugasnjenih luči . V kotu z rp žnato barvo osvetljenega majhne ga odra (pred časom so imeli tudi »živo« glasbo) je prostor za disco jockeva, ki pa v bistvo opravlj delo tonskega tehnika. Dokaj čis zvok, ki prihaja iz zvočnikov s naslanja na disco glasbo. V času našega obiska je bilo discu Sora okrog 70 obiskovalcev Zaščitni znak marsikoga, ki je b disi sedel na odru ob plesišču a v enem od separejev, so bile kaV' bojke in pivo. Vzdušja ni bilo pra; vega, ustvariti ga ni mogla nit* peščica mladih, ki se je ob zvokih glasbe po/.ibavala na plesišču. i Posebno poglavje je gostinska postrežba, ki je po besedah najemnika v rokah Alpetoura. S tem mislimo predvsem na to,đ| obiskovalcu, za katerega je OfflJ no, da je v tem zabavišču prvič« pri točilnem pultu »pozabijo« p0' vedati, da ima po nakupu coca-cO' le (200 din), od konzumacije S® zmerom v dobrem 300 din. Pa naj se temu reče slučajna pozablj1' vost ali po domače kraja, gre za odnos, ki n<> Alpotouru ne naj«»l niku ne more biti v ponos' Vine Bešter (T < J MERKUR kranj Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z .redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le« Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, (veto Zaplotnik, Andrej 2alar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža In reprofotografija: Nada Prevc, I-oj/.*- F.rjavec in Tone Gu/.elj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje 2.600 din. v. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj