®&tdar la Correspondetl-c*a a: Cas. Correo No, 8. Sucursal 17 - Es. Aires. RedaccilGn y Administraclčn LEANDUO Ii. ALEM 14 T. E. 34 -1322 Uradne ure od 10—12 •k naročnina: Za eno leto $ 8.— Za pol leta $ 5.— Za Inozemstvo 2 dolarja Po«amazna Štev. 20 ct«. (LA VOZ ESLOVENA) PERIODICO QUINCENAL I)E LA COLEOTIVIDAD ESLOVENA (VCUOESLAVA) PARA TODA SUD AMERICA REGI8TRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 207218 FRANQUEO PAGADO Concesičn NT 3159 TARIFA REDUCIDA Concesion N’ 1551 LETO (ASO) IV. BUENOS AIRES, 19 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1949 Num. (štev.) 37 KAKO SE JE ODIGRALA SODNIJSKA KOMEDIJA V BUDAPESTU V Budimpešti .se je vršil proros ;>*•«>>a po politični policiji oboroženi s puškami. Od vsakega, ki je vstopil v poslopje se je po večkrat zahtevalo, da pokaže ''stopnico, a oni kateri so nosili s seboj akte, so bili primorani, da pokažejo porcijo vsebino istih. Razpravi je prisostvovalo mnogo dopisnikov 1» vseh krajev sveta. Edino j ugoslo-vanski tisk ni prisostvoval procesu, ker so madžarske oblasti poskrbele, da dva tedna pred začetkom razprave Izženejo dopisnika Tanjuga. Razpravi so prisostvovali diplomatski predstavniki kapitalističnih držav, toda jugoslovanskim diploma-tlčnim predstavnikom je bilo onemogočeno Prisostvovati razpravi. *e prvi dan sojenja, ko je bil zaslišan Laslo Rajko, izkazale so se vse umazane Metode in cilj tega procesa, številni dopisniki v svojih poročilih o razpravi, so se strnjali z ugotovitvijo, da je Rajku dodeljena vloga avtomata za dajanje “dokazov” Proti Jugoslaviji. Rajk s svojim monotnim in neborbenim Klasom s katerim Je izgovarjal nad štiri n ve trajajoči govor v naprej pripravljen in naštudirane izjave v duliu Resolucije Infonnbiroja, je rekel: “Rankovlč je naglasil, da so oni od samega začetka pazili, da bi revolucionarni elementi ne prišli na vodilna mesta in da se vsa oblast nahaja v Titovih rokah. Kadi tega je na narodni osnovi ustanovljena Narodna Fronta.'’ Na. daljeval je: “Rankovič me je opozoril na potrebe, da pridobim na svojo stran kulake.” Da bi se socialistično Jugoslavijo predstavilo kot napadalko in Izzivalko ogorčenih madjarskih delovnih mas, organizatorji procesa so izmislili “jugoslovansko zaroto" ter v njo celo zaplell pripadnike kardinala Mindszentija in bivšega predsednika vlade Ferenca Nadja. Na tajnem sestanku v Faksu “v začetku oktobra” lanskega leta je Rankovlč po Rajkovih besedah izjavil sledeče: “Najkategorično Titovo stališče je, da po Resoluciji Informbi-roja ne more biti govorjenja o prevzemanju oblasti mirnim potom, potom glavnih političnih sil, temveč s silo in oboroženim potom je treba uničiti narodno-demokra-tčni sistem.” Ter nadaljuje: “Rankovlč je rekel, da v narodno-demokratičnimi deželami za onemogočanje nadalnjega razvijanja demokratičnega socializma, je potrebno vpeljati sile Vatikana. Lahko so računa, da bo Mlndszenti na ukaz zapadnih sil in Vatikana izvedel tako odločno politiko, da se bo koncem januarja ali začetkom februarja 1949. leta pričela po vseh vaseh, mestih in okrožjih vstaja proti demokratični vladi.” Toda onim, ki so sestavljali budimpeški proces, so se Vatikansko sile izkazale nezadostne, pa so v igro zapleli še desničarsko stranko. V poročilu Rankovlča — govori Rajk — je bilo tudi to, da pri volitvah 1947. leta vztrajam pri pomaganju volilne propagande Barankovičevi in Fajfer-jevi stranki. Vse to je Hajk pred sodiščem s hrbtom proti občinstvu, ravnodušno in z neborbenim glasom izgovarjal. Govoril je v dolgih presledkih skoro po pol ure, brez da bi ga kdo prekinil. Sodišče ni moglo od njega dobiti odgovorov, on se ni branil, ničesar ni oporekal in je vse, kar je v zvezi % Jugoslavijo “priznal”. Rajkove izjave morejo služiti kot po-niebno sredstvo proti temu, kjer se jo ln-formbirovska resolucija zaplela in kjer so je izkazala lažnivost in ničvrednost, to je proti socialistični stvarnosti v Jugoslaviji. Informblrovski voditelji skozi Rajkova usta proglašajo, da sc socializem v Jugoslaviji gradi samo zato, da bi voditelji Jugoslavije lahko prikrili svojo “špijonsko vlogo” in svoje “izdajstvo”, ltajk je “priznal”, da mu je tovariš Rankovlč ob priliki razgovora v Kelebijl 1947. leta izjavil: "Treba sl je biti na jasnem s tem, da niti Tito niti člani jugoslovanske vlade, ne želijo Jugoslaviji narodno demokratični sistem, tem manj pa izgradnje socializma. Navzlic temu, Je bila jugoslovanska vlada prisiljena, da povzame take mere, toda to je bilo radi tega, ker so jugoslovanske delavne mase primorale, da se to napravi.” Kakor vidimo, so Informblrovski čarov-njaki lahko na tem procesu papravili vse, kar se jim zljubilo. Oni so “dokazali”, da jo “hrabri” in “neustrašljivi” jugoslovanski narod vodil težko in krvavo štiriletno narodnoosvobodilno borbo brez pripravljenosti, brez politične linije, lcalero je dala Komunistična partija Jugoslavijo, brez njenega vodstva, brez vodstva voditeljev to Partije. Danes tudi oni čudovito gradijo socializem v Jugoslaviji, kateri se gradi edino po volji naroda in preko volje .“izdajalskih voditeljev”. Toda Infonnbirovski voditelji niso pustili pri strani osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov niti na budimpeškem procesu. Potrebno je bilo tudi njo, potom Rajkovih izjav, popolnoma deskredltirati. Hajk — avtomat pred sodiščem — je rekel sledeče: “Niti danes se ne morein otresti prepričanja, da Amerikancl samega Tita držijo v rokah, ker imajo o njemu kompromisne podatke še od časa fašistične Jugoslavije.” Informbirovci stalno napredujejo: do včeraj so “samo” omalovaževali značaj naše Narodnoosvobodilno borbe, danes pa potom Rajka hočejo dokazati, da so to borbo že od samega začetka vodili “imperialistični agenti”. Da so organizatorjo budimpeškega procesa obtoženemu Rajku dali vlogo tožl-telja socialistične Jugoslavije govori sledeča njegova izjava: “Odločilni udarec je prizadela načrtu Resolucija Informbiroja, katera je razkrinkala Titovo politiko. S tein jo stvarno zaključen prvi period Titove politike, v katerem je razkrinkano izvajanje dvolične politike, s katero Je hotel uspeti, da bi se uničilo narodno demokratične sisteme.1’ Specialna vloga v poneverjenem procesu v Budimpešti jo bila tudi poverjena Lazarju Brankovu, okorelemu vohunu in provokatorju. On, kakor so opazili tuji dopisniki, je spretno odgovarjal na vprašanja vzel besedo tako hitro, ko še predsednik ni končal vprašanja. Njemu Je bila i>over-jena naloga, da kompromitira Narodnoosvobodilno borbo v Jugoslaviji. Po njegovem prepričanju so Narodno revolucijo v Jugoslaviji izvedli imperialistični vohuni ! Na vprašanje predsednka sodišča, kakšno stališče so zavzemali sedanji voditelji Jugoslavije v času druge svetovne vojne, je Brankov rekel: “K temu lahko rečem, da izdajstvo, katero so zakrivili Tito, Kardelj, Djilas in Ilankovič napram mednarodnemu delavskemu pokretu, napram narodom Jugoslavije in Sovjetski zvezi, se ni izvršilo po Resoluciji Informbiroja, temveč mnogo poprej.” Kot “dokaz” temu je •ankov povedal: “Tito je za časa vojne leta 1944 ali koncem 1943, dal dovoljenje angleškim in ameriškim vojnim misijam, da lahko prihaja v njegov štab na osvobojenem ozemlju Jugoslavije.” Nato sta predsednik sodišča in Brankov tekmovala v obdelovanju podobnih “dokazov”. Predsednik: “še več, nego v Vrhovni štab, celo v glavne štabe!” Toda Brankov je vedel še več kot to. Da so imeli anglo-amerlški predstavni-niki odločilni vpliv pri jugoslovanskih voditeljih je spoznal po tem, ker se je Vrhovni štab, skupno z Maršalom Titom po napadu Nemcev na Drvar U ta i9 i i preselil na Vis, dalje tudi radi tega, da Tito “skoraj'” ni pristal, da bi Angleži v času osvobojonja zasedli obalo Jadranskega morja. Potem, da je Tito “skoraj” odločil, da odbije sodelovanje sovjetskih čet pri osvobojevauju Srbijo in Beograda! Medtem, po izjavah informbirovslcega provokatorja Brankova, voditelji Narod-noosvbodilne borbe v Jugoslaviji niso samo za časa vojne postali anglo-anieriškt agenti — temveč so se povezali tudi z Nemci! Brankov je pri razpravi rekel: Za časa vojne se jo govorilo o tem, da jo Tito 1. 1941, 1942 In začetkom 1913, vodil razgovore z Nemci, da bo prenehal z borbo v slučaju, da bi Nemci pristali na to, da on osnuje vlado v Jugoslaviji. Taki so bili razgovori in o tem so jo mnogo govorilo. Vohunu Brankovu jo bila dodeljena naloga, da pri razpravi očrni in oblati vse in vsakega. Po Brankovem Prepričanju, tovariš Rankovlč je bil nemški vohun še izza časa svetovno vojne ter desetino in desetine najodličnejših jugoslovanskih voditeljev v vseh narodnih republikah no bili anglo-ameriškl vohuni (to prvo je “slišal”, a potem se je osebno “prepričal” pri stavanju tajnih arhivov UDB-o). Brankov je vse videl, vse slišal, z vsemi jugoslovanskimi voditelji je prišel v stike. Povedal je v svojem razlaganju, kako jo prišlo po vojni do upostavljenja sodelovanja med “amerikanskiini in angleškimi imperialisti in Tita" na Madžarskem. Brankov s pomočjo predsednika sodišča je zapletel tudi tovariša Djilasa, ko je rekel: “Oktobra 1948. leta ko sem bil v Beogradu, mi je Rankovič rekel, da Je stanje tako. . .” Predsednik (sugestivno); Ali je bil ob tej priliki prisoten tudi Djilas?” Brankov: “Da, temu razgovoru je prisostvoval tudi Djilas. Jaz sem začel govoriti z Rankovičem, ko je vstopil Djilas in povedal, da je baš ravno tedaj govoril z Titom, ki mu je povedal, da jo razpravljal z nekaterimi angleškimi zaupniki v Beogradu tor se sporazumel z njimi, da bodo duli pomoč vladi, in to ne samo gospodarsko, temveč tudi politično in celo vojaško, ako jc Titova vlada pripravljena, da se bori proti Sovjetski Rusiji”. Ali ni jasno v tem slučaju, da je predsednik sodišča igral vlogo navadnega šepe-talca, ko je opominjal Brankova katere mora kompromitirati in kaj vse mora “priznati”. Na vprašanje predsednika sodišča, kakšna je bila njegova vloga v “vohunski mreži", katero so organizirali jugoslovanski voditelji že leta 1945 na Madžarskem in kakšna navodila je prejemal od “Ranko-viča, Tita in ostalih višjih jugoslovanskih organov”, je Brankov odgovarjal: “Da se nekaj pripravlja, sem prvič zvedel 1947. leta, ko me je Rankovič poklical v Beograd v maju mesecu. Moram povedati, da je že leta 1945 izjavil, da situacija na Madžarskem ni trdna in da se bo nekaj dogodilo". Predsednik: “Da, ravno sem vas hotel opozoriti, samo sem čakal, da končate s stavkom. Tako niste 1947. leta slišali prvi krat, da se nekaj pripravlja". Brankov: “Da, še poprej sem slišal, dft. v Madžarski sil nacija ni trdna in da se tam vodi politiko, ki je sovražna jugoslovanskim interesom”. Predsednik (vpade v besedo): “Gotovo ste hoteli povedati, da je nasprotna Titovim interesom”. Brankov: “l)a, da. . . . tako sem hotel povedati ’ (Te citate prenašamo točno po gramofonskih ploščah graviranih »a procesu in ki jih je oddajala Radio Budimpešta). Da jc bila predsedniku sodišča na bu-dimpeštskem sodišču dodeljena vloga šepe-talca, a Branokvu vloga provokatorja, ki je vse "priznal", dokazujejo sledeči dvogovori med njima. Na vprašanje predsednika sodišča, ako je v železniškem vagonu v Kelebiji Hankovič rekel Bajku, da titovci nikdar niso hoteli socializma, temveč kapitalizem in da so samo prikazovali jugoslovanskemu narodu, da hočejo socializem, da bi ga opeharili, je Brankov odgovoril : “Kakor se spominjam............v tako 0(1- kiriti obliki riso govorili..... (nato, ka- kor riubt se spomnil nečesa je Brankov naglo dodal) da, sedaj se spominjam, da, tako je bilo, ampak niso bile te besede.” Predsednik jc spominjal Brankova omenjajoč izjavo Las la Bajka: “Itankovič mi je povedal: Jasno je, da ne Tito in niti ostali člani jugoslovanske vlade ne želijo Jugoslaviji narodno demokratični sistem, Se manj pa socialistično Izgraditev. Vseeno je bila jugoslovanska vlada prisiljena, da odloči take mere, a to radi tega, ker so jugoslovanske delovne mase prisilile, da to napravi.” — “Ali se spominjate tega?” Brankov: “Kakor sem že povedal, o tem se je govorilo. . . v osnovi!?’ .. Predsednik: “Pa, to je važno”. Brankov: Da, edino tega se ne spominjam, ali je to z istimi besedami. . . .”. Predsednik (je posegel v besedo Brankovi!): “Niso važne besede. Važna je vsebina”. Predsednik je nato sugestivno postavljal vprašanja Brankovu, spominjajoč Brankova, da se mora vse jugoslovanske voditelje na neki način oklcvetati: “Je to Bankovič rekel v svojem imenu ali se je izrecno skli-coval na Tita?” Brankov: “On je ob koncu svojega govora naglasil, da vse kar on govori, govori v imenu Tita in ne v svojem imenu.” Na podoben način se Je vršilo zasll&iva-nje tudi z ostalo šestorico obtoženih. Vse se je naglo vršilo, vsi obtoženci so bili zaslišani v treh dneh in vsa njih izpoved jc trajala v celoti 15 ur. Vnaprej pripravljeni mehanizem Je naglo obratoval in vsi, kakor igralci, so znali odlično svoje vloge. Djerd Palfl, general lajtnant Madžarske vojske, poprej hort ijevski fašistični oficir, kateri Jc po vojni v Madžarski napravil, ne samo vrtoglavo vojaško vojno karijero, temveč tudi politično, da se je vrinil celo v CK madžarske komunistične partije, je priznal takoj sodišču svoja nekdanja fašistična prepričanja-in povedal, da je oboževal Mussolinija. Ta bivši llortijev častnik. ji> simpatičen informbirovskim organizatorjem budimpeštanskt-ga procesa, zato so tudi njega vpletli v jugoslovanske “načrte”. Tudi Palfl “je priznal", da je od 1,'ta UM,” dola! za jugoslovansko vohunsko tajno službo. Dopisnik A. P. je rekel, da je Palfi pri obravnavi hladnokrvno “izpovedal” in obdolžil samega sebe in ostale obtožence. Predsednik sodišča ga je moral od časa do časa prekiniti, a on je protestiral: “Ne prekinite me, pustite me da govorim”. Ko se je v nekaterih trenutkih dogajalo, da bi Palfi v svojih izjavah nekaj več izpovedal, kakor je bilo v naprej napravljeno, ga je predsednik sodišča opominjal in ta je takoj popravil izjave. Tako Je n. pr. v svoji izpovedi izjavil, da je potom jugoslovanskega vojnega atašeja /okolja, od Bankoviča dobil navodila da naj ob priliki državnega puča aretira Ralcosija, Gerea ln Farkaša. Predsednik sodišča je pri tem na neprikrit način, sugeriral Palfiju sledeče: “Vam ni mogoče Bankovič naročil na kakšen način je treba likvidirati. liakosija, Farkaša in Gerea, mislim namreč na način, kakor se v Jugoslaviji likvidirajo pristaši Kominforma?” Palfi je tedaj malo obmolčal ter nato izjavil, da je res prejel taka navodila. Tibor Senji, voditelj kadrovskega odde-leiija CK Partije madžarskih delavcev, o katerem govori obtožnica, da je že pred vojno v Švici začel delati za amerikansko zveze z Jugoslovani. Kako bedno in naivno izglodajo poizkusi povezavanja Nenjija in njemu podobnih z Jugoslavijo, je razvidno iz izjave, ko Senji pojasnjuje, kako se je njegova skupina iz Švice preselila preko Jugoslavije na Madžarsko: “Vsaki od nas je dobil legitimacijo z sliko. Poleg tega sem j«z dobil tudi pismo od Ministrstva notranjih zadev Jugoslavije, v katerem jc javljeno, da smo mi organi ameriške tajne službe in da nam morajo oblasti pomagati na našem potovanju”. Naravno, da je ves svetovni tisk, iz-vzemšl glasil Informbirojcvcev, po takšnih in sličnih izjavah obtožencev, ocenil Im-dimpeštanski proces, kot poneverbo in inscenacijo proti Jugoslaviji in njenim voditeljem. Tako je na primer dopisnik francoskega lista “Comba” poročal iz sodišča, da je ves proces spopolnjeni stroj, kateri je iz obtoženih napravil igralce neke komedije, ki je že v naprej napisana, ki so vloge točno razdeljene in celo vaje napravljene, da bi se ne kdo kaj pomotil. Ko so organizatorji procesa uvideli kakšen odmev ima ta v svetu, poizkušali so to popraviti in zato narekovali Senji ju, da poda sledečo izjavo: “Kesam se svojih dejanj in se trudim, v kolikor je mogoče, da po tako dolgem času in v takih okoliščinah morda popravim s svojo iskrenostjo svoja zločinska dejanja. Sinatram za potrebno, da to tukaj naglasim, ker vem iz izkušnje, da v zvezi s političnimi procesi imajo gotovi krogi navado, da širijo govorice, da so priznanja obtožencev izvršena pod pritiskom in da se Ista priznajo colo pod vplivom gotovih metod, t. j. injekcij ali sugestij". Bes, vsak se popraska kjer ga srbi. Tuji dopisniki javljajo, da je Senji, kakor vsi ostali obtoženci govoril pri zaslišanju počasi, brez nikakršnih kretenj in z enakomernim glasom. Tudi Salaj Amlras, o katerem pravi obtožnica, da je bil pred vojno vohun Hor-tijeve policije, da je v času svetovne vojne poizkušal organizirati pobeg političnih aretirancev iz zapora in da jo bil v demokratični Madžarski pomočnik Senjija v kadrovskem oddelku CK partije madžarskih delavcev. Ravno tako “priznava” svoje namišljene veze z jugoslovansko obveščevalno službo. Za njega je neki italijanski dopisnik, ki je prisostvoval pri procesu rekel: “Ta bivši komunistični funkcionar je šel dalje oil vseh ostalih v tej odlično naštudirani igri. On, ne samo, da prizna vse, temveč je sani sebe izpraševal. Bes jo, saj sodniki niso imeli nobenega dela z njim, ker je 011 sam priznal mnogo krivic in nazadnje je še zavpil: "Katero druge zločine sem napravil? Ah. du priznam, da sem. . .” Logično, publika se je spustila v smeh. Enako je potekalo zasliševanje ostalih obtožencev. Milan Ognjevlč, agent neke obveščevalne službo in informbirovski provokator, Bela Korondi, bivši Hortijev žan-darski kapetan, ki je v demokratični Madžarski dobil mesto policijskega polkovnika ter stari trockist Justus l>nl, vsi so bili pripravljeni, da pred sodiščem izjavijo najbolj umazane protijugoslovanske klevete. Po končanem “zasliševanju” vseh obtožencev, je sodišče prešlo na "dokaze", kateri so bili tudi že v naprej pripravljena predstava. Pred sodiščem je recitiralo naučene naloge 10 “prič”. In kdo so bile te "priče"? Od 1», 14 je Hortijev in faši- stični gnoj, pripravljeni, da pričajo vse, kar se od njih zahteva. Med njimi Oskar Barzeki, glavni inšpektor Hortijeve policije, Ferenc Janosi, član fašističnega pre-kosodišča. Istvau Stolte, ki je bil v službi Hortijeve policije in v ameriški obveščevalni službi; Andro Sebenji, bivši tajnik ministrstva notranjih zadev za časa fašistične Madžarske, potem šandor Ceresn jos, za katerega se je oficijelno izjavilo pred sodiščem, da je bil v službi angleške obveščevalno službe; potem Hortijev veleposestnik Antal Klajn, ravnatelj zapora v Satoraljanjhelju, l.a.još Dindberg, bivši trockist in ameriški vohun Kalam, glavni inšpektor Hortijeve politične policije, v mestu Peč, Miklos Beti in še drugi njim podobni. Sam Boris Poljevoj, posebni dopisnik moskovsko “Pravde" na procesu je po TASS-u javil, (ki je s tem napravil slabo uslugo organizatorjem procesa) “da so vse priče navadni vohuni Hortijeve policijo, provokatorji, plačani ubijalci, trockisti in fašisti vseh vrst.” Toda organizatorjem procesa pridejo prav tudi take priče, ako ni drugih boljših. Poljev je rekel: “Glavno je to, da 10 prič, ki so bile pred sodiščem, niso govorile samo o madžarskih slugah in izvršllcih, temveč tudi o njihovih ameriških in jugoslovanskih gospodarjih.” Ko so bile zaslišane vse priče, so dali besedo zagovornikom, toda njihova obramba jo bolj predstavljala obdolžitve proti Jugoslaviji, kakor obrambo obtožencev, ker glavni cilj tega procesa je bila socialistična Jugoslavija. To je potrdil tudi javni tožilec v svojem zaključnem govoru. Javni tožilec je sicer imel prav malo dela, oglasil se je le v začetku in pri koncu procesa, kjer jo poudaril “dramatične izjave Brankova”. Tožltelj Jo izjavil, da sodišče "izreka obsodbo jugoslovanske izdajalske klike". Tudi tožilec je v svojem zaključnem govoru poskušal, da spremeni vtis, ki ga je zadobllo javno mnenje o tem procesu in tudi to, da je bilo že v naprej pripravljena komedija, v kateri so obtoženci na neki čudežni način “priznali” v obtožnici ,s( ono, kar so je od njih zahtevalo. je rekel, da se v zvezi s sojenjem n,n°^ izprašujejo, zakaj se je sodišče toliko ^ vilo edino z “ugotovitvami dejanj”, n*01 to “zakaj se nismo pozabavali s psil10^ gijo obtožencev”. Med tem ko tožil«* uspel, da bi dal prepričljivo objasn “psihologije” obtožencev, kor na to P()S . nje edino lahko da odgovor sovjetsk* madžarska obveščevalna služba. Obtoženci so do konca prav dot»i'0 0 igrali svojo vlogo. Ponovili so svoje tožbe proti “Titovi kliki1’, (la bi oproščenje za svoj« ob’ dot''1' hort ijevske, ne in špijonske grebe. Nekaterim ™1 ™ je bila v zadnjem dejanju te predstave P** verjena naloga, da branijo frakcior>srs vlogo toga procesa In glavni provok® sveča;'0 dro* na procesu I^aslo Brankov jtJ javil: “Jaz sem vso priznal, kot P(i človek, toda no pod vplivom kakih ali prisiljevanja.” Kar se tiče občinstva, ki je sledilo l"1 (ln “ '00 cesu, so inozemski dopisniki javili, občinstvo, ki je spremljalo potek P* ni izražalo nikakega vtisa. Iz vrst stva sc je slišalo edino tiho ropotanje in to, ko je kateri izmed obtožencev ,(S$> ol# iirf fS* [it “priznaval”. Tako je na primer dol,ls )(i agencije Franc Press, po končanem *** Sevanju generala Palfija, izjavil: “Ste'- - ||C" publika, tovarniški delavci in nanicžč*1 so mirno in disciplinirano odhajali hodnike in med sojenjem se od stran' činstva ni moglo opaziti najmanjšefji1 banja, najmanjši protestni znak.’’ Kakšen vtis je občinstvo, ki ni bilo P šotno pri sojenju, zadobllo, je o tem r dopisnik francoskega lista “Motni”'- ^ Budimpešti se zdi, da se je ljudstvo malo zanimalo za proces I11 morda .i‘ eden od petih prebivalcev, ki je zavzel*^ Jieče v prilog one ali druge stranke 'n stivši na strani nekoliko stotin 11 rad"^ časnikarjev, ki so se iz profesiona IH«’ nliii" .10 razlogov zanimali za proces, ostali gotovo popolnoma nezainteresirani. • • d«' Akcije proti slovenskim ustanovam v Trstu se nadaljujejo Tretji proti "Priittov skemn dnevniku" Prvi proces proti dem okrni i enemu dnevniku “PRIMORSKI DNEVNIK” jc bil pred tremi leti. Obsodba je bila: ‘200.000 lir globe. Obsodba ob drugem procesu: 2,800.000 lir globe. Nameni procesov so bili jasni, namreč, da bi ta globa finančno uničila edini slovenski dnevnik na Tržaškem ozemlju. Brezuspešni poiskusi. “PRIMORSKI DNEVNIK” je pretekli mesec učakal še tretji proces zaradi “nespoštljivega in škodljivega pisanja na škodo angloameriških oblasti v Trstu”. Poročal je namreč skupno z drugimi listi, da je angloameri-ška policija pretepla pri zasliševanju tri šoferje, nameščence angloameriške-ga vojaškega autoparka RASO v Trstu, ki so bili osumljeni tatvine bencina. Na podlagi te obtožbe je bila izrečena tretja obsodba: odgovorni, urednik tov. Stanko Renko je bil obsojen na 100.000 lir denarne kazni in 3 mesece zapora pogojno za ves čas trajanja angloameriške vojaške uprave v Trstu. Obsodba je bila izrečena, četudi je bila vest o pretepanju, ki je povzročila obtožbo, po pričali pred sodiščem dokazana in potrjena. “PRIMORSKI DNEVNIK” bo tudi to obsodbo preživel, ne bo ga uničila tretja krivična obsodba, Ves potek u- uprizorjenega procesa je , PRIMORSKI DNEYIy^. po$ pKl' metno zal, da ji . pisal resnico, da pa je bil pnvv* f men procesa prizadejali udarec 11111 doslednemu demokratičnemu 1 liiku. Proces proti “Corriere di si ” je bil odložen, dočim je bi'°, j lanskega dnevnika “['nitii ’ v Tržaškega ozemlja. Oba dnevnik1’ namreč poročala isto, kakor. MORSKI DNEVNIK”. tci1' V sled tega moramo gledati v, i(1. procesu nadaljevanje akcij proti ■ j() venskim ustanovam v Trstu. Pri«'*’*1 s- slovenskim gledališčem in šolst’ nato je prišel na vrsto slovenski i, predni tisk, Jasno je, da bodo °s vse te in podobne nakane le beden 1" kus. $ Izvršni odbor Osvobodilne frontf Tržaško o/.fuilje je objavil oster P f test proti temu procesu in pozval ^ slovensko ljudstvo, da se št' teS.< strne okoli svojega glasila. n» lo in v dveh dneh uspela zbrati 7‘. P< Tr zp V ■nest 11 '»sli Trst Ti lip, ‘:i'qr tak Vi s l> I, hil a n0 "na več ba 1 tli , šle« Irrtf pr^ .j' es* čf' llrf \rt lil'11 isfr ;|li* lici' n» o► g1' pri-,k » »V It'1 ji*' f vfi llil' lili' pO SVETU _ Trst zadobil nov udarec. Kakor smo *p v zadnji številki poročali, je bilo e8to Benetke (Venezia) proglašeno . prosto Inko, kar pomeni, da hoče * '-lanska vlada, popolnoma uničiti rst in njegovo pristanišče, j.^t. ki je še vedno sobodno ozem- *ilq Sp ,ie ves povojni čas bori! z vsemi. Vi , in, d n pridobi srednje eropske in, lf!Uifikp države, da hi svoi preko promet usmerile preko Trsta. jjV s.fi P-'1 to posrečilo, ker Jugoslaviia, ^ 1)1 prišla v prvi vrsti poštev, ni do-a tiovoljnih n pod m isti, zato ni tudi n(JSPf i mogla nudili primernih. Fdi-,, 'tal.ianska vlada, ki se je vedno navi(l,-Z|,o” potegovala za Trst. bi Trstu pom a era la s tem. da 1»! kai Pronieta mislila preko Tr«ta Tesr« '' radi “velike želie pom morati Trstu” n;'Dravila, pač na je Benetke i>ro-I '^'la za prosto luko in tako odvze-VS!,ko možnost do izboljšania olitiko katero so vodile vse preiš-,nv'talianske vlade, nadaljnie tudi da-„ .'ia De Gasneriieva vlada. Na |V. mnogo lepili besed, v ozadju pa 32 m prevara rimskega kova. ^JTauja. ie menda izgubila vse upa-. ■ _ d?) 7;i v Afriki. Anglija se zaveda Hiti f;nosti, da ji' potrebno nekaj ukre- pa morajo zastopniki vprašati fp e,}' nasvet čez mojre in komaj po-u111 se bo laliko o tem razgovarjala. j e”tem so pa v bivših italjanskili ko-.°ni.jah ljudstvo zelo giba, kajti hočejo 1,1 ®ti svojo usodo v lastnih rokah. ‘ Ko,v VTl- ie Truman izvedel, da imajo tudi v Rusij} atomsko bombo, j p takoj pri-()o1 borbo proti njej. Dokler je menil, J* -io ima sam, se je z njo samo po-Hial in računal koliko jih bo treba JP°Pabiti za uničiti Soj.otsko zvezo. ^ Računa no jo imel, da zadostuje 400 /11*>ionov dolarjev za zgradnjo tovar-|P’ kjer bi se atomske bombe izdelova-•e' -Danes tudi predlaga naj so izreče-Vvo države za popolno kontrolo f (*ftiske energije in čaka. kaj bo o tem e*ki Sovjetska zveza, ki so pa menda a njegove skrbi prav malo briga. ^eškoslovaška vlada dola še vedno plike preglavice cerkev. Katoliški du-,."vniki. ki so pod vplivom škofa Be-,111?l< nikakor nočejo sodelovati, z vla-j,l>» kar je povzročilo v državi veliko Jelo. Ljudski voditelji hočejo, da Rinejo Rimu vpliv, ker pravijo, da j,'l vsak najprvo korisli lastnemu na-in šele potem naj posluša Rim. in duhovniki pa trdijo narobp. ^'Ula je prve c]ni tega meseca sklicala |j večino, ki naj bi razpravljala o tej ^‘jivi zadevi, a je tik pred zaseda-Da?1 lleP,’ičakovano javila, da so bo ' '‘lainent sestal komaj koncem tega eseea. it| a Finskem je velik požar popolno-Unici] zalogo lesa v Kpnii, katera j, lllpnda naj večja na svetu. 15 oddel-jt>v Požarne obrambe, 1000 delavcev stotnija vojskov, so se več časa , i'i. da bi požar omejili. Ker je lifea .st. n®kaj tedni 'delavstvo te zaloge Hal ra<"nnajo, da je s tem v zvezi itn . P°žai*. 'Pako bodo vsaj vso od v°rnost lahko naprtili delevstvu. Itajlija jo nakupila z Z.D.A. za 11 milijonov dolarjev zalata. s katerim ima namen obdržati vrednost italian-skp lire. Pravijo, da imaio spdai za obrambo lire v zalogi približno 50% zlate rezerve. V rimskem senatu .io socialistični senator Tmigi Carmagniola predložil predlo"-, glasom katerega nai bi vlada pospešila izsel.iavanie v Argentino. Tudi je predlagal naj se preiščejo okoliščino v katerih so nahaja io dosedanji izseljenci v .lužno - a m čričkih državah. V Z.D.A. ie stopilo v stavko pol mi-liona rudarjev iz jeklenih rudnikov. Ta na ivažuoš.ia veia M. Ameriške in dusfri.jp bo menda potegnila za solmi vso premogokopne in ostale delavce in bo tako število stavkujočih presegalo mi milijon. Truman je dosegel, da jo bila stavka odnpšpna za špsf dni in pravi, da sp np bo več unešpval v le zadevo. Delavci trdno pristajajo pri svo-iih zahtevah in bo dobro trajalo proden se bodo gospodarji sporazumeli. Zehatevajo namreč na račun gospo dejrjev zavarovanje in pokojnino, a gospoda rji se pri tem naslan jajo na zakone in nočejo ničesar priznati. Za te naj bi delavec tudi v naprej delal, dokler je za delo sposoben in zdrav, ko ga pa nesreča ali onemaglost zadene. se ga vrže na cesto brez nobenih sredstev. V tej zadevi si je delavstvo v’Z.D.A. samo mnogo pripomoglo, kajti ustanovilo si sp svoje zavarovalne organizacije, izmed katerih so nam zelo poznano one naših bratov Slovencev in Hrvatov. Delavski sindikati v Z.D.A. zahtevajo, naj bi se uzakonilo, da bo država skrbela za bodočnost delavstva, a ker so na vladi največji kapitalisti, katerim so m ari le lastne korist, je malo upanja, da sc bodo želje delavstva uresničile. , V Franciji je razvrednotenje franka povzročilo ministrsko krizo. Prvi minister Queille ,jo dostopil, ker se ni strinjal z nekaterimi ministri, ki so hoteli nai bi se povišale plača državnim uslužbencem. Moeijalisti, ki so bili prvi za povišanje plač, vstrajajo pri tem še naprej, in so tako povzročili vladno krizo. Socialistom so se pridružili tudi vsi sindikati, tj. komunisti in celo protikomunisti. Jasno je tudi, da niso samo plače povzročile vladno krizo, ampak celokupno gospodarstvo. ki je na robu propada, čeravno je Marshallov plan dal Franciji veliko svoto denarja, katerega pa se ni uporabilo za izboljšanje gospodarskega položaja, temveč se je z njim nabavilo orožje. Sedaj pa na j Queille, ki je bil razmeroma dolgo na vladi, plačuje svojo politiko, kajti kjer se dobro ne gospodari, prej ali slej pride do slabega konca. Predsednik Auriol je poveril Julosa Mocli, da sestavi novo vlado. Nemčija ima dve državi: prva je za-padna, ki so jo ustanovili zavezniki in katera je tudi pod njihovim vodstvom, ker razen parlamenta, tam ukazuje tudi “Višji Komisar”, postavljen od zaveznikov, kar pomeni, da zapad-na Nemčija ni nobena samostojna država, kor v njej gospodarijo tujci in ne domačini; za vzhodni del Nemčije pa so se Rusi odločili in na podlagi Potsdamskega sporazuma štirih velesil napravili državo, kjer bodo gospodarili Nemci sami. Ljudski Kongres, ki se je vršil v Berlinu sc je spremenil v Poslansko zbornico za vzhodno Nemčijo in je takoj imenoval iz svoje sfrede člane, ki bodo vodili bodočnost tega ozemlja. Za predsednika- je bil izvol jen Wilhelm Pieck in za predsednika višje zbornice IZ JUGOSLAVIJE VIADA FLRJ JE PKIPOZNALA DE-MORATIČNO NARODNO REPUBLIKO KITAJSKO Dne 5. oktobra je vlada FLR Jugoslavijo priznala bratsko demokratično republiko Kitajsko, kateri načeljuie najboliši sin kita iškega naroda Mad če Tung, kakor tudi ie prjpoznala nieno prvo narodno vlado v Pekingu Jugo-slaviia spada torej mpd nrvp državp na svetu, ki so postavile diplomatske stike z novo demokratično Kitajsko. Narodi Jugoslaviip so z veliko paž-n io cedilo zasledovali horoisko borbo kitajskega naroda, ker naučili so se po svo.ii narodni revoluciji ceniti osvobodilno kitasko borbo Prepričani so. da bodo Postavljeni diplomatski odnosa i>. doprinesli v večji meri do zbliževanja naših narodov, ki bodo v korist vsemu demokratičnemu frontu in svetovnemu miru. ZAGREBŠKI VFLESEJM Kakor jo bilo javlieno se ie 17. septembra otvoril zagrebški veleso im. Do 33. septembra t 1. pa io že obiskalo okro Y AVTTDA MTPPTTA pon Vntrnslnvin invo^nn/lo ol rire+evto d°l rvroceso con-tra L. Ra,’k SigliienHn los nnsos rle 1o TTT^R romnpn los Trnta/los. rle la inMsma, esencin. con Vwos1avia. los paises tales como: Hnnsria, Rumania, Checoslovannin. V Polonin. E sto ROJVTPTMTITCNTO de ATVTTSTATi con los pueblos de Vunvisla.via, senala eT vertice dp nnn campnfin. He ^i^nma^irtn, calumnias. dp montiraš. COntTa im n«'« solip-rnno o inrlonpnfli'r>n+o como lo p c nnec+vn, Pnt.ria,. No bastA la D^IHI. AT?. AOTflAT Hol ffonvnforrri de .Tlinin de con Ifi dl ni se +»T-minnlin pon In “cnmsrilln, Ti+o”, no hn.s+nron lns PP.OTTES. T AR AM^NATIA DOP.AS, en rle^pnsn de los “bielofrnvdist.i ”: no pr-nri Sllficlent.es las ivrovopnfiionps front.eri7ns: t.amnoco no k a ato pl ROVflOT econdmico de la TTRSS y de los dem4s naises aue bicieron t.rizas pl Tra- tado d p amist.nfl Nincuna de e°t,as medidas rtrovocaron pl derrnmVte ^pj tnmVnlpnnt.A” Oobipmo vn^oslavo. "Rrn n p ('»o n vi o acnHir a mpdidns mas 00NTIINJJENTFS bnc°r VPV " ln or^nion publica. TnnnH*nl pomo Yui?0-slavia /vn no ps jrtA« la “camnrilla 'le T’t,o”} ps im ni),(q ACPfcTCSOR': como tem'n los planeš listo« rw>,o invadir a Piimania, Hnup-ria e+c.. anevarse a A^hanin,. v a.menazaba. V A', la p^istencia /lo in -nvonin Union Koviet.ica, Era rvreciso rleniostmr a los rnieblos nue RUTJ-AROKT In, amis+nfl imnp. recedern eon los pueblos de Vun-oslnvia.. como este pn.is es im Rai.plit.pi de los imperialista s: es la “vanmiardia ^e chonpp Hp1 fascismo” semin Ra-kosi: son “esnms criminales”. etn. fTambien a los mie en ln. colonia he-mos lucbado, v lo se rušilec argentinske mornarice “Fournir” plaval na južnem morju in r»o o^n i en ozemeljskih kanalih, kamor ip bil poklan na vaie, pa ie v noči od 21. na 29 sentembra doletela velika npviVitai. Natančno še ni dopnano, a računaio. da sc .je mo^lo domditi kroc 4 ure ziutrai ko je rušilec “Fonrnier” zadel ob skalo in se v istem hipu potonil. Skoraj vsa posadka se ie v tistem hipn nahaiala pri počitku in ni bilo časa da bi se rešila. ('Vprav se io nekaterim čuvajem, lci so ladjo vodili posrečilo, da so se iskreali v rešilne čolne, so ti vsled velikega mraza ali pa od lakote umrli, kaiti v bližini kier se ie rušilec potonil ni nobenega naselia kar ie povzročilo, da je bila nesreča še buiša. Posadka “Fournieria” je bila se-stavliena samo iz mladili ljudi. Nai-stareiši je bil kapitan, ki je štel ko-ma i 33 let Dnioi povelinik ie imel let. itd. Na ladii se ie naliaialo 75 o«p1i med katerimi so bili tudi sinovi priseljencev. Razne ladje so čimprej prihitele na kraj nesreče, ki neumrono razisku.je-io. da bi našle trupla nesrečnih mornarjev. V prvih dneh raziskovanja se ie posrečilo, da se je našlo komaj 9 trupel Raziskuie se tudi kraj, kjer se ie rušilec potopil, katerega pa ne mo-reio še ugotoviti. Cilenška mornarica je bila od prve-cra trenutka na mestu k.ier se je nesreča. dosodila in veliko pripomore pri raziskovanju, za kar ji je argentinski narod zelo hvaležen. Argentinska vlada je dobila so-žalie iz vseh krajev republike in inozemstva. Fregata “Heroina” je v petek 14. oktobra pripeljala v TCuenos Aires najdene žrtve “Frtnrnierja”. Ob prihodu se ie pripravil žalni sprejem, katerega so je udeležilo veliko število lindstva. V soboto so bile žrtve z velikimi svečanostmi pokopane in vlada ie odredila, da je bil ta dan “dan ža-lovnnia” za ponesrečence. Mi jugoslovanski izselienci, ki skun-no z arp-ent,inskim narodom preživljamo vesele in žalostne dogodke, se ob nesreči “Fournieria” nonižno klanjamo žrtvam dolžnosti ter izražamo naše sožalie argentinskemu narodu, ki ie na. tragičen način iz/rubil tako veliko število svoiih zvestih sinov. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V nedeljo 9. t. m. se ie v Buenos Airesu pripetila spet velika nesreča, ki ie zahtevala monogo žrtev. Električni vlak. ki je nekaj po 11 uri zvečer odšel 7. malo zamudo iz nostaje Presidente Pe ron. .ie na križišču par km od posta ie in ko je vozil že z veliko brzitio, trčil ob tovorni vlak. Več vagonov trebščin. osebnega vlaka se je vsled tetra Pre' vrnilo in par nopolnoma razbilo. Nesreča ie povzročila 18 mrtvih in ..75 ranjenih. Sodnik, ki vodi preiskavo je uero-tovil. da ie nesrečo povzročil strojevodja električnega vlaka, oziroma drugi uslužbenec (vajenec), ki je svoie proste ure uporabil za vežbanie ter vlak vozil in tako povzročil veliko katastrofo. Vse tukajšnje časopisje je prineslo zelo obširne kronike o tej železniški nesreči, ki je pretresla vso javnost. DEVALUACLTA ARGENTINSKEGA PESOSA Pred časom je Anerlija izvršila de-valuaeiio funta in kmalu nato so začele še razne druge države z devaluaci-jo svojega denarja, da bi se z en® strani na ta način rešile krize in z druge da posledice iste naprtijo ^delovnem masam pojedinih dežel. Pevaluncija ie jasno pokazala, da toliko opevani “arshallov plan” je po; stal pravi polom za vse one države, ki so sodelovale v tem planu. To najbolj priča stanje v Angliji in še v nekaterih drncih državah. Devaluacija funta je doprinesla to, da je tudi Argentina bila primorana devaluirati svo.i denar in lo na tak način, da vsi oni proizvodi, ki več ali mani interesirajo sev. ameriško tržišče imajo iako nizko kotizacijo in to radi tega, da bi na ta način zainteresirali sev. aeriške uvoznike za svoje proizvode. / eno besedo, Argentina želi čin1 več prodati in tem manj kupiti. Devaluacija bo doprinesla porast cen na notranjem tržišču, čeprav je vlada podvzela mere s tem, da ie ustalila cene. ampak ta ukrep ne bo doprinesel zaželjeni cilj. Prve dni tega meseca so vstopili v stavko vsi delavci in nameščenci v mlinih v mestu in na deželi, zahteva ioč, da morajo gospodarji izpolniti pridobitve, ki so jih delavci pred časom doseerli i]1 kal ere sedaj gospodarji niso hoteli vzeti v poštev. Ministrstvo dela je hitre pozvalo gospodarje, da nai takoj izpolnijo napram delavcem in nameščencem kar je bilo doeovorieno, kajti v nasprotnem slučaju bo Ministrstvo postopalo. da se docovor izpolni. Sladkor je podražil od 50 cent. na $ 1.10. kar bo brez dvoma veliko škodovalo delavskim proračunom. V zvezi z novim načinom kupo-nro-daje tuiih deviz, bi lahko črnoborzijafl; ei izkoristili ljudski strah, ki je v zvezi s tem nastal in ga na ta način po svoje izkoristili. Zato je. Federalna vlada i^' dala dekret, glasom katerega bo vsak špekulant diviz najstrožje kaznovan. Obenem je bil izdan dekret, kateri prepoveduje dviganje cen življenskih p°' lonia; de todos los hombres bien intencion&dos, y que vayan a ver aue pasa en Yugoslavia; aue vengan de vuelta v que digan la verdad sobre lo que vieron. Si alguien esta indeciso, que se convenza; que se discutan los materiales de Yugoslavia y de manera democratica que se juzguen los hechos. Debe romperse con el MI.EDO que se tiene a la lectura de los materiales -de Yugoslavia. Estas son algunas medidas que nosotros aconsejamos para saber la verdad. A pesar de todo, y no importa el tiempo, la verdad sera la vencedora. Cuanto mas antes llegue, mejor para toda la humanidad! . PO NASELBINI Našim trgovcem, industrialcem in vsem oglaševalcem Odbor za Proslavo našega narodne-praznika 29. Novembra, t. j. četrte jMetnice proglasitve FEDERATIVNE ^UDSKE REPUBLIKE JUGOSLA- sm*’ na svo^ zadnji l’lenarni seji plenil, da za proslavo 29. novembra, r1 jo priredi naša tukaišnja naselbini izda posebna, umetniška vabila v b*iki male knjižice. . Na platnicah te knjižice bo grb Fe-j^rativne Ljudske Republike Jugove, katerega bodo obkrožali grbi stalih šestih republik in zastava Jugoslavije, katera bo ravno tako v kro-^ zastav ostalih naših republik. V ?°tranjosti bo nekoliko omenjena na-^ Umetniška, pevska, slikarska, najina in razna umetnost, nakar bodo Cedili datumi iz naše zgodovine. Se-eda ne bodo izostale stvari iz najno-,else dobe, t. j. iz časa borbe za svo-0(*o in neodvisnost. j. ^pdalo se bo tudi nekoliko iz življa naše jugoslovanske naselbine ter ^oglas Odbora za Proslavo 29. Novem-,r&. kateri bo zaključil to res krasno režico, katera ne bo samo kot pro-Za Proslavo, ampak obenem tudi ,P°tnin, ki ga bo vsak naš rojak lahko ^anil kot “zlato knjižico”. Iz te knji-Ce bo izvedel marsikaj kar mu je še j^ano, namreč: kako je ustanovlje-1 ttaša država, kako so ustanovljene naše ljudske republike, kakšni so odnosi med Federalno in Republikansko vlado ter mnogo drugih zanimivosti, ki jih nam ni moglo nuditi ne naše in ne tuje časopisje. Ker pa je to delo povezano z velikimi stroški, bo Odbor za Proslavo 29. Novembra uključil v to knjižico tudi trgovske oglase, s katerimi se bo krilo vsaj del stroškov, ki brezdvomno bodo zeio veliki. Zato se SLOVENSKI GLAS obrača na vse naše trgovce, obrtnike, industrijalce in vse druge oglaševalce, naj dajo svoj oglas tudi za program 29. Novembra, Da nam pri tem delu finančno pomagate, se ne boste oddolžili samo napram naši naselbini, temveč tudi napram naši domo-ini. Prepričani smo, da ne bo naš apel glas vpijočega v puščavi, ampak da se bodo vsi odzvali naši prošnji, posebno še v današnjem času, ko se moramo izkazati, da smo za našo domovino, to je tisto domovino, katere sinovi so pokazali v času borbe, kakor tudi danes dokazujejo, da so sposobni boriti se in živeti življenje modernega naprednega naroda. Prijave za oglase sprejema pismeno tudi naše uredništo in pošlje se jih na SLOVENSKI GLAS, Casilla Correo N. 8, Suc. 17, Buenos Aires. POPRAVEK V zadnji Številki SLOVENSKEGA GLASA smo poročali o smrti rojaka Rudolfa Ukmarja, kjer smo omenili, da je doma iz Vo.iščice na Krasu. To jo bila namreč pomota, ker pokojini R. Ukmar je bil doma iz Tomaja na Krasu. SMRTI V nedeljo, dne 2. oktobra je umrla Paulina Saksida roj. Furlan, doma iz Prvačine pri Gorici, štela je komaj 41 let. Pokojnica je bila zavedna Slovenka, zelo uljudna. in veselega značaja. Spoštovali so jo vsi sovaščani, znanci in Gorodniki. Njena nagla smrt je vse prijatel.1v, posebno pa sorodnike zelo iznenadila, kajti bila je vedno zdrava ženska in bolehala ,1e samo štiri dni. Da je bila pokojnica priljubljena je to pričalnjen pogrjb, katerega se je udeležilo res veliko znancev in prijateljev. Zapušča v Argentini soproga Alojzija, doma iz žalošč na Vipavskem, brata Franca, več svakov in svakinj ter sorodnikov. Ostalim naše iskreno sožalj«. V bolnišnici Alvear je v sredo 12. okt. umrl Franc Ličen, doma iz RHiemberga, star 57 let. Pokojni Ličen je več let bolehal na revmatizmu in naduhi. Začetkom meseca oktobra pa se je tema boleznima pridru?ila še pljučnica. Nekaj dni se je zdravil na svojem domu v General Peronu, toda stanje so jo vedno slabšalo in se je radi tega moral zateči v bolnišnico, kjer mu pa tudi niso mogli več rešiti življenja in je tam izdihnil. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne na Chacariti, kateroga se je udeležilo precejšnje število rojakov in mnogo argentinskih prijateljev. Pokojni zapušča tu ženo Lucijo in sina Radovana ter več sorodnikov. Naše iskreno sožalje! T DISO .V.V.VnV.V. ,,«W.W«VAV 1 Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače G ran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše cene. Lastnica naša rojakinja AlVtELIA VIDA KJUDER ALBERTI 1831 MAR DEL - T. E. 5370 PLATA ."AVVAV.V.V.AV.V.V.V.V.V, Dne 18. septembra je preminul Kaučič Alojz, doma iz Dornberka, po domače Lesarjev. Star je l'l !>"i lot. Dospel je v Argentino pred 22-timi 1 - i. Bolehal je 3 lota na neozdravljivi bolezni, namreč na raku. Pokojni je bil zaveden Slovenec. Po njemu žalujejo žena Francka roj. Mozetič, sina Alojzij in .Jožefa Mozetič, sestra Marija por. Žorž in drug; sorodniki. Ostalim naš'e sožalje! Zakoncem Milanu in Cvetki Mučič, ki živijo v ItuzaingG je 25. septembra umrl sinček Daniel, ki je štel komaj 1-1 mesecev. Naše sožalje. EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedrl ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ituiz lluidobro 4554-58 T. E. 70-0112 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 520(1 Buenos Aires TRGOVINA JESTVIN “PRI ČERNIČU1' C. Rainon Lista 5050 r. E. 64-1500 Stavbeni kovač FRANC ČOHA Oaldeion 277!) T. E. 50-0055 POROKA V soboto, dne 8. oktobra se je poročila Danica Gorjup, ki je vzela za moža Oskarja Synek, kateri je češke narodnosti. Svatba se je vršila v prostorih G.P.D.S. v u'ici Simbrčn 51-18, na katero je bilo povabljenih veliko število prijateljev in znancev, častitamo! I I E R R E R I A I) E O R R A HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 372!» T. E. 740-1604 ^Juaa (Sopcic c fvij-o Hormigon armado Cnel. Doinlnguez 244 T. E. 052-0244 Villa Madero Fran«* & t c k a r STAVBINSKI PODJETNIK Ramdn L. Falcdn 6371 U. T. 64-3084 Queseria y Fiambrerla “LA IBERICA” de Cuervo y Fernandfiz A vda. Eco. Beh'6 5391) T. E. 50-8502 FOTO -ARTE M A C O S Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 T. E. 22-f 327 ^ANC BEVK: 'OCaplon oMlacftri 6cd ecmac M (Nadaljevanje) he ® n&s lahko tepe in kaznuje za gre-je”a kako more dovoliti, da uničijo, kar Ustvaril ? Kako more dopustiti, da L 0,nurkoli z nasiljem vzame. Njegova liee ki edina vodi k večnemu zve-.. Bil je semeniščnik, ko je v roke knjigo nekega brezbožne- a *n 0(^ Prve (l,i• ‘strani. Negovi zgovorni dokazi, b^1 80 presenetljivo ujemali ]ejesedami neznanca, ki ga je bil pred y ni v noči spremljal skozi dolino. bt na videz logično, trdno povezano, Jo/, Ogovora. Čedermac ni bil globoko {)re °.^an v filozofiji, a je lahko z isto i^^ičevalnostjo dokazal božjo nav-HU °®t. Pa se je le nerad zatekal k te-se ’1)l1' mu ni bilo tako proti srcu. Bog ,uie da dokazati z matematično for-' °’ 2 njo ga tudi ni mogoče zanikati, ki se mu približajo zgolj z raso daleč od Njega, Čedermac ot. .•"'j^iiial s srcem, z vso dušo, ka-lo, nJegova mati. Vse drugo mu je bi-ransko. Ne bi mu ga mogle oma-Ilavidezne neskladnosti, nad kate-Se je zdriza], porušiti bi mu mo-eustva... Ta pa so ga v tern tre- Sje, km?6 .Ujemal nutku grabila kot vrtinec in ga kot plaz nesla s seboj... Ostal je sredi izbe. Bilo mu je, kakor da je nenadoma obstal sredi žive groze, v kateri je plaval, da je 'v strahu dvignil in razprostrl roke. Ali je preteklo le nekaj minut? Več? Morda jo bilo le .nekaj strašnih trenutkov., Ni vedel, Stal je, kakor da ga je nenadoma obšlo veliko, grozno, do konca uničujoče spoznanje. Odkod, T/. jasnega razuma? 1/. mrzličnih blodenj? Iz enake logične nujnosti, iz bridkih neskladnosti, iz globokih, velikih vzrokov ? “Saj ni mogoče! Saj le sanjam!” Tn kakor da se no more prebuditi, mu je gluho, bolestno zastokalo v grlu. Roke so mu pale ob telesu, zopet jo hodil, naglo, hlastno, kakor da je zašel v gozdu in no najde steze. In mu je bilo, kakor da so mu nenadoma umrle vse hudo misli. V srcu so mu jo po rajala čudna mehkoba, kakor da izhaja iz podzavestnostnoga kesana. Samo trenutek, pa bi se mu solze udrlo iz oči, razjokal bi so kot otrok. Zopet se je ustavil, pogled se mu jo uprl v steno, in naslanjačem. Kakor da mu je bila prej tančica zagrnila zavest in so mu jo zdaj zopet počasi odgrinjala. Postajalo mu jo čimdalje jasneje, kaj se godi z njim. Moj P>og!Moj Bog! Zgrozil se je, nogo so mu klecnile, da bi so bil skoraj zgrudil na kolena. “Kaj sto naredili!” jo vzkliknil iz polno zavesti in dvignil roko. “Kaj sto storili!” mu je glas potišal kot v skrušen osti, roke so mu palo ob telesu. Znova je Stopil po sobi, tako naglo in zagrizeno, kakor da hoče skozi steno, a že so j<* ustavil. S pogledom je poiskal Križanega v kotu. Na razsekanem telesu mu jo trepetal medel blesk oči so so mu dobrotljivo in strogo upirale vanj. Čedermac je bil neka trenutkov kot ohromel pred tem pogledom. Nato so je pokrižal in so naglo okrenil. Poiskal je ključ od zakristije in gologlav stopil na prosto. Objel ga je hladen veter, na nebu ni sijala nobena zvezda, pokrajina je bila vsa v sivi svetlobi. Ten je dreves so so premikale kot živo, listje je šumelo, se trgalo in z rahlim šelestom legalo na tla. Vas je spala, v nobeni hiši ni bilo več luči. Odklonil je zakristijo in s tesnim občutkom v srcu stopil v cerkveno ladjo. Skozi okna se jo precejalo le bore malo svetlobe, oltarji in podobe križevega pota so se le nejasno odražali iz mraka. Rdečkasti plameni večne luči so se usipali le po prezbiteriju, plezali l>o tabernaklju in svetnikih glavnega oltarja. Po vseh kotih so stale sence; zdelo so so žive, kakor da se iz njih svetijo fosfornate oči. Gospod Martin je skrušen pokleknil prod oltar in sklenil roko. Šepetal je vročo molitev, bolj s srcem kakor z ustiiicami. Nogo so so mu tresle v kolonih, tresle so se mu tudi roke. Zdaj, ko jo klečal prod Njim, živim, so se mu na mah razpršili vsi dvomi, veroval jo trdneje kot kdaj prej. Kdo pozna njegova pota? Pride dan, ko jih bo slokrat ponižal, ki so zdaj veselijo krivično zmage. Bos je pravičen, življenje jo ravično. Kdo ve, ali ne bodo naše solze maščevano na njihovih otrocih? Bog. ti veš! Kai naj človek slori iz svoje lastno moči? Nič. nič, trikrat nič! V svoji stiski no najde opore nikjer, ra-zen v Bogu. Vs?e samo umazanost, beda, skrb, trpljenje in krivice, krivice. .. In je molil, molil, molil. Zase, za svoje vernike, za Cerkev.* ‘Saj vidiš, kako je že z menoj, a kako bo šele z drugimi!” Od ganjenosti in izmučenosti so mu jo utrnila solza in mu zdrknila čez lica. Nato druga. Minute neizmernega olajševanja, ki so ga do konca pomirile. Obhajala ga je neizmerna blažen.ist, obenem se ga je bolj in bolj polašoala utrujenost, ustnico ga niso več ubog.de, molitev mu je zamirala. Pokrižal se je in se dvignil, tiho je stopil iz cerkvj. Bivši ljubljanski škof dr. Gregorij ROŽMAN v pravi luči (Nadaljevanje.) Na kapitulacije Italije je bil škof dr. Rožman že pripravljen ter je pred kapitulacijo že navezal stike z 'Gestapom. K njemu je redno zahajal z Bleda Wiener Hans. Kakor je popre je škof tesno sodeloval z Italijani, je pričel sedaj tesno sodelo‘vati z Nemci in Gestapom. Sporazumel se je z generalom Rupnikom in dal nalog vsem pripadnikom bivših formacije domobranstva, nove slov kvis-linške organizacije. Porazdelila sta si delo z Rupnikom: Rupnik je skrbel za vojaško organizacijo kadrov, propagandno službo ter rekrutiranje za slov. domobranstvo pa je prevzel škof Rožman in po njem izbran kler. Parola, ki jo je kam MVAC, se je glasila: prebiti »e /,a vsako ceno ' Frane, s katerim se je škof stalno sestajal. Ta škofov podrepnik se je nekoč izrazil napram Koklja Avgustu, članu NM v Ljubljani, da smatra njihova tajna organizacija v škofiji vsakogar, ki se v verskem oziru ne izživlja, za odpadnika in komunista. V škofijski dvorec so zahajali poleg obeh Rupnikov še Krener, Kociper, Sc' neral Roesener in nekateri drugi nemški generali — vsi radi organiziranja DMB' Jasno je, da so bili ti sestanki naperjeni zoper Nar. osvobodilno gibanje. Sredi •• 1944 sta pripovedovala udeleženca zgoraj opisanih sestankov pol. Zajc Anton i” Ignacij, ki sta stalno stražila škofa in Koklju Avgustu, da je bilo v škofiji organiziranih in opremljenih 100 mož, ki naj bi šli na lov na terence. Bili so. po večini Dolenjci. Skupina inož, opremljenih v škofijskem dvorcu, je tedaj organizacija takozvane “črne roke” in ne- tleinaldo Wn»scrman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 Dr.'Hinko Halpern SpeciJallst notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. 0 T. A. 32 - 0285 in 0829 Pred kaplani,io se je nenadoma prestrašil in obstal. Katina je čepela na velikem kamnu in se le za silo oblečena tresla od hladu. Ko se ji je približal, se je dvignila pred njim kot duh. “Kaj pa ti delaš tu?” se je vznevo-Ijil, a se je takoj premagal. “Kaj ti je prišlo v glavo?” je rekel mehkeje. “Slišala sem, da si odšel iz hiše”, je izjecljala. Čedermac jo je gledal v mraku, ki je tresoča se stala pred njim. No, da! Je že vrav. Saj jo je razumel. In mu je bilo dobro, lahko, skoraj veselo ob srcu. “Ti si pa res otrok”, se mu je obraz nategnil v dobrohoten nasmeh. “Cel otrok iMolil sem. Pojdiva! Škoda, da je tako'pozno; skuhala bi mi kave. Ne, ne moreš! Jutri iporam maševati.” Tiho, drug za drugim sta stopila v kaplanijo. “Katina, ali kaj moliš?” jo je nenadoma vprašal, ko sta stala v veži. “Seveda molim”, ga je dekle začudeno pogledalo. “Prav, le moli!” mu je potišal glas. “Zdaj nam ne preostaja drugega kot molitev... Tudi zame moli! Zdaj pa pojdi! Tudi jaz bom legel...” Vzel je svetilko in odšel v spalnico. Bil je tako zelo miren, kakor da se vse te dni ni zgodilo nič. Bal se je le, da ne bo dosegel postelje in se bo prej zgrudil in zaspal. P ETO P O G L A V J E Veter je potišal, vela je rahla sapa, nazadnje se je tudi ta pomirila, Nasto-pila je jugovina, tihota vlažnih jesenskih dni, utoplilo se je. Oblaki so se enakomerno razdelili čez nebo, se kot siva ponjava spenjali od gora do gora. Le pod vrhovi so se še pasle bele plasti megla, tako tenke, da .je biol skoznje videti poboče. Začelo je deževati, enakomerno, drobno, kakor da rosi. Zetn-lja se je mehčala, veje so se svetile od mokrote, listje se je osipalo in tkalo rjave preproge pod drevesi. Priroda je bila pusta, zavita v žalost; po zapuščenih strniščih so se spreletavale jate vran. Čedermac se je bil že tisto jutro namenil z doma, a ga je vreme zadržalo. Z dežnikom ni rad potoval, ne po blatnih poteh. Severjevo pismo je še enkrat prebral, zdaj pazljivejše kakor prej: odločil se je, da ga obišče. Ne le zaradi prijaznega vabila, tudi iz lastnega nagiba; tega, kar je od prejšnjega večera nosil v duši, bi nikomur ne mogel zaupati, razen njemu. Kljub nestrpnosti je odhod odložil zm naslednji dan; morda se bo zvedrilo. Po kosilu se je zaprl v spalnico in sede ob oknu v sivi svetlobi bral čas- nike. Bil je veder, boder; samemu sebi se je čudil, da se počuti tako krepkega. Noč je prespal trdno, “kakor ubit”; skoraj bi bil zaspal uro za mašo, Katina ga je le stežka doklicala. Ni se mu uresničila bojazen, s katero je bil legel v posteljo, da bo morda zbolel. Ime je občutek, da bi spal še dolgo, ves teden, pa bi mu še ne bilo zadosti. Živci so mu bili napeti, na nogah ga je držal le neki notranji ogenj, četudi ga je bil na videz sam mir. Le na videz. Ni ga dolgo vzdržalo na mestu, komaj za uro, že je pretrgal branje, zganil časnik in ga položil na okno. Dvignil se je in oziral po kakem novem opravku. Skoraj do večera se je motil steni, da je svoje najljubše knjige znova prenesel iz spalnice v izbo. Bilo mu je pusto brez njih, najrajši jih je imel zmeraj pred očmi. Uredil jih je, obstal pred njimi in se jih dotikal s prsti, kakor da se rokuje s starimi znanci. To in ono je zopet vzel v roko, ne da bi jo bral, le ogledal si.jo je. kakor da jo vprašuje: “No, kako ti je? Koliko časa se že poznava!” Prebral je dve ali tri vrstice, počakal za trenutek, da se mu je obudil ta ali oni spomin, nato jo je zaprl in zopet postavil na prejšnje mesto. Saj ni bilo prvič, da se je na ta način kratkočasil in užival kakor skopuh nad svojim zakladom. Danes se mu ni dotikalo le srca. prevzemalo ga je do dna duše, Ko je odprl sveto pismo, ki se je ponujalo vezano v črno platno mehkimi platnicami so mu oči obstal1 na nekih besedah. “Udaril bom ■pasti1' ja in razkropile se bodo ovce...” 'jA' mižal je za trenutek, postavil knjif?® nazaj, segel po drugi, da bi jo pra tako odprl, a mu je roka nenadon^ zastala. Znova je vzel sveto- pismo. S« je besede znal £e na pamet, tisočkra jih je prebral v življenju, vendar jih <1c hotel videti še enkrat, “Udaril bo«1 pastirja...” Na ustnice mu je nasmeh, ki je izražal 'več kakor pon*: vadi: kakor da je prejšnji večer stop* iz sebe in motri in presoja zdaj svo.1 boje in bolečine z mirno preudarnost,)0' Besede, ki so bile že daleč, so se n1'1 zdaj vsiljivo vrivale v zavest, “LjuflJe so dobri, vdani... kmalu pozabijo. •/ le njihovi dušni pastirji. . . ” Tako P11’ bližno se je glasilo, ni se več dobro sp® minjal. Zlodej je dober psiholog. Tis dni je Čedermac rad mislil v podoba*1’ tudi zdaj mu je stopila pred oči slika: pastir leži na tleli, a ovce rtif kropljene bežijo v volčje žrelo..- 1 predstava je bila tako živa, da 8a ^ zbodlo do srca in ga nemilo stresni ‘jj Za trenutek ga je obšla zavest, kaj'1 je bil njegov napor beden, ko ni s za duha in za srce, ampak za surov silo. A kaj naj bi bil drugega štor1 Ali njegovo prepričanje, ki si ga.^ zgradil v žvljenju, res ni vredno bo.1a (Nadaljuje prihodnji^) dvomno zamisel škofa in njenih sopo-magačev. V Ljubljani je splošno znano, da je znani morilec Kukoviča pobijal ujetnike Pri sv. Urhu s križem v roki, katerega mu je podaril in ga blagoslovil dr. Rožman. Enake križce sta imela tudi Zajc An- Rožman in Rupnik v razgovoru z nemškimi častniki in Ignacij ter jih je njem podaril tudi škof že v času ital. okupacije. Oba ^ajca sta že takrat hodila na Ježico in v Dravlje zasliševat in pretepat ujetnike v be-ga zaporih. V aprilu 1. 194 4. je dr. Rožman v sodelovanju s policijskim upravnikom Ha- samo da bi si pridobil njegovo milost in podporo za boj proti lastnemu ljudstvu. Dne 2 2. 4. 4 4 se je dr. Rožman udeležil skupno z generalom Roesenerjem, polkovnikom Balkejem, SS Standarten-fiihrerjem Schimmelpfenigom in drugimi dostojanstveniki slovesne zaprisege slovenskega domobranstva. Domobranci so prisegli Fiihrerju nemškega rajha zvestobo in pokorščino na Fiihrerjev rojstni dan. Dr. Rožman je na prostem pred po-strojenimi domačimi izdajalci opravil službo božjo in tako povzdignil to izdajalsko svečanost. Nato je spregovoril g. Roesener slovenskim domobrancem in med govorom povedal to: kar je iz škofovega dotakratnega delovanja povsem jasno izhajalo, da je namreč dr. Rožman tisti, ki je te izdajalce na prisego Fiih-rerju pripravil, tisti, ki je te ljudi, med katerimi jih je gotovo bilo mnogo zapeljanih, s svojim vzgledom, s svojo besedo in s svojim ravnanjem pripravil do tega, da so pljunili na svojo slovensko čast, da so zakleli boriti se z njimi ramo ob rami proti poštenim, zavednim, svobodoljubnim Slovencem. Istega večera je dr. Rožman prisostvoval svečanosti proslavi Hitlerjevega rojstnega dne v ljubljanski operi. Dne IG. 7. 44. je šlfof dr. Rožman sklical v Ljubljani duhovniško konferenco. Na tej konferenci so zbrani duhovniki pod njegovim vodstvom sestavili sporne nico, v kateri izrekajo lojalnost nemškemu okupatorju, se izrekajo za sodelovanje z njim ter pozivajo vse Slovence v borbo proti osvobodilnemu gibanju. V časopisu “Slov. domobranstvo” je V. KRMAC Spoznavajmo našo domovino (Nadaljevanje.) Pod osrednjimi dinarskimi planotami izvira Bosna. Najdaljši pritok Save je Drina, ki nastaja iz Pive in Tare, v katero se izliva reka Lim, ki prihaja iz Prokletija in teče skozi Plavsko jezero. — Tisa in Tamiš sta počasni panonski reki, ki premerita naše ozemlje le s spodnjim tokom. Zadjiji veliki donavski pritok je Morava, ki nastaja iz Zahodne in Južne Morave, ki sprejemajo sledeče dotoke: Ibar, Toplica in Nišava. Vzhodno od izliva Morave se izlivajo v Donavo štiri manjše reke: Mlava, Porečka reka, Pek in Timok. Egejske reke. Razen Strumice, ki teče v bolgarsko Strumo, odvaja vse vodovje v Egejsko morje reka Vardar, ki izvira pod Sar planino ter teče skozi razne soteske sprejemajoč potoma z leve strani Lepenac, Pčinjo in Eregalni-co, z desne pa Tresko in Črno reko, nekatere izmed teh rek služijo, kot na-makalnice polj in zajezene pa za pridobitev električnega toka v bodočih elektrarnah, ki se tam grade. Donava je poleg morja naša najvažnejša vodna cesta. Odpira nam dohod v črnomorske pokrajine in osrčje Evrope. Plovne so še Tisa, Drava od Barča dalje in Sava ob visoki vodi od Siska, sicer pa od ustja Drine dalje. V Bački služita plovbi tudi dva umetna prekopa: prvi veže Donavo in Tiso, drugi se od njega odcepi in doseže Donavo pri Novem Sadu. Po nekaterih rekah, kjer ni možna plovba z ladjami se vrši promet s splavi. V Alpah plovijo les po Dravi, Savi in Savinji, na dinarskem ozemlju po Uni, Sani, Vrbasu, Bosni in Drini. Ogromna večina vodne sile donavskega rečja se gospodarsko še ne izrablja. Največje elektrarne stoje ob Dravi (Dravograd, Fala, Maribor), ki ji dobavljajo ledeniki v suhih poletnih mesecih tolike količine vode, kakršnih ne primore nobena druga reka v Jugoslaviji. Zdaj postavljajo prve velike elektrarne ob Savi, Drini in v porečju Morave (elektrarne pri Žirovnici in Medvodah v Sloveniji, pri Sarajevu, pri Zvorniku na Drini pri čačku in Les- Dr. G. Rožman med skupino domobranskih častnikov stavil njegov škof vladika ljubljanski dr. Rožman Gregorij. škof dr. Roman je 7. 8. 44. Pisal uredniku “Lov. doma” Javorniku Mirku, da je začetkom nov. 1. 1 S)42 govoril z generalom Ruggerom, poveljnikom divizije Alpskih lovcev in mu v pogovoru dejal: “No, potem boste pač tudi v naši pokrajini napravili konec s partizanstvom.” Nato mu je odgovoril Ruggero, da tega ne bodo njegovi vojaki mogli storiti vsled bližajoče se zime, da pa je sicer mnenja, da se partizanov po gozdovih sploh ne da uničiti. Ko ga je nato dr. Rožman vprašal, kaj sodi o vlogi MVAC, je dejal Ruggero: “Povedal Vam bom odkrito, kaj jaz mislim o MVAC. Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: MVAC riam Italjanom mnogo pomaga (dr. Rožman je imel vtis, da misli reči “Nas Italjane ščiti”), a med Vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga 50 let ne boste mogli odpraviti.” In kljub spoznanju, da njegova, škofova organizacija MVAC opravlja zgolj to funkcijo, da ščiti Italjane pred Slovenci in s tem ustvarja za 50 let mržnjo med svobodoljubnimi Slovenci in onimi izdajalci, ki služijo fašističnemu tujcu, je škof Rožman še nadalje počel isto, kakor tudi to dela vsak veliki zločinec. Pri tem pa je izrabljal svoje oblačilo in svoj položaj duhovnega pastirja Slovencev, da je mnoge zape- ljal v MVAC in pozneje v slov. domobranstvo, česar le ti nikdar ne bi bili storili in je vsled tega zakrivil neštevilne umore, poboje, požige na slovenski zemlji. Dosleden svoji izdajalski politiki in pro. tinarodnemu in protiljudskemu delovanju je škol' dr. Itožman prisotvoval tudi prvi seji takozv. slov. parlamenta in ustano- vi t v i enodnevne vlade, kjer so navzoči, pričakujoč vidnega zloma Nemčije, klicali na pomoč Angleže in Amerikance, da bi jih obvarovali pred Jezo in pravično sodbo naroda. Seja parlamenta, kakor tudi izdajalski govori so nam ohranjeni v posebni izdaji “Slovenca” z dne 4. 5. 45. Pred vkorakanjem Narodno osvobdllne vojske v Ljubljano je škof dr. (i rego rij Rožman pobegnil z okupatorjem.’’ Tako zaključuje odločba “Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njiho' vih pomagačev za Slovenijo”. Ker je odločita obširna, nismo te objavili v celoti, toda vse kar smo omenili stoji dobesedno v odločbi. Dokumentarnega gradiva, med tem tudi onega, kjer stojijo lastnoročni podpisi dr. Rožmana, bi lahko mnogo ponatisnili, toda prepričani smo, da bo zadostovala objavljena njegova žalostna zgodovina ter da bodo, na podlagi te, naši izseljenci gledali v pravi luči bivšega ljubljanskega škofa dr. Rožmana. cil'om odločil, da je treba preizkusiti vse ^ražuike in nameščence na bivši upravi Policije In je Jiiia za ta eksperiment določena cerkev Srca Jezusovega. Vsakdo dobil posebno vabilo, glaseče se na •hie, v cerkvi in okolici pa so Lili postavnem agentje, ki so ugotavljali, kdo je •‘'ifiei in kdo ne. Pri verskem obredu so "dl spovedovali in je bilo pri teh spo-v®dih zlasti tipično vprašanje, kaj kdo misli o OF. Dr. Rožman je edini izmed pristojnih ^lastnikov dal svoje privoljenje za usta-lLov>tev javne hiše v Ljubljani 1. 1941, čeprav so bili ostali ljubljanski verski Predstavniki odločno proti temu. To je st°ril zato, ker je v vsem posluša) okupatorja in skušal ustreči njegovim, če-tu
  • C). Dežuje največ je- SLOVENSKA JUR1DIČNA PISARNA Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije Uradne ure od 18 do 20 . Diagonal Norte 1111) — Pi.so K (nasproti obelisku) Escritorlo T. E. 85-6243 Buenos Aires PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega In ženskega perila VLADIMIR BENKO Avd*. Francisco Uelr6 5700 VIULA DEVOTO - BUENOS AIRES ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FRflNe URSie • Mercedes 17(14 T. E. 69-1507 Buenos Aires šeni namanj poleti. Dež prinaša jugo ali široko, topel vlažen veter, ki pripi-ha iz morja k obali brez prestalika tudi po več dni. Največ deževja dobiva gorato obrobje Kotorskega zaliva; Cr-kvice nad Risnom je med najbolj deževnimi kraji v Evropi (4G00 mm). Vpliv Egejskega morja se uveljavlja močneje le ob Vardarju južno od Demir Kapije, šibkeje pa še do Skop-Ija in v dolinah Strumice in Bregalni-ce. Tu namreč vpliva na pocliiebje tudi suhi gorski veter vardarec, ki prinaša pozimi mraz, poleti pa prijetno osveži soparno ozračje v dolinah in kotlinah. Zmerno celinsko podnebje. Povprečna januarska temperatura je povsod pod lediščem. Na panonskih tleh pritisne včasih oster zimski mraz, ki ga prinaša ledeni sever. Medtem ko imajo hriboviti osrednji predeli Jugoslavije sveža poletja, vlada takrat v dolinah velika vročina. V Banatu in Ti-moški krajini, kjer je najbolj celinsko podnebje v državi, znaša povprečna julijska temperatura 24? C, januarska pa —1? C. Gorsko podnebje, se uveljavlja od 1300 m navzgor. Tu so zime dolge in mrzle, poletja kratka in sveža. Sneži tudi pozno v pomladi in zgodaj jeseni. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO Rastlinstvo Jugoslavije se menjava hkrati z razlikami v podnebju, v so--stavini tal in z lego zemljišča. Gozd uspeva le tam, kjer je povprečna julijska temperatura vsaj 109 (J. in je nad TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Sarmicnto 40 Oaseros T. K. 757-1101 KROJACNIOA “LA TIUE8TLVA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Caldei on JSOOK T. E. 50-6228 Devoto - Buenos Aires Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO T.A.C. - TRST Zastopstvo: DOMINGO BELAMARIC PflKETE V DOMOVINO pošiljamo potom Trsta in dospejo v 12 do 15 dneh Uradujemo: v calle Sarmiento 74 SAN MARTIN FCBM v calle Cangallo 439-1. Esc. 119 BUENOS AIRES Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Gutenberg 3360 T. A. 50 - 3936 Nasproti postaj« tramvaja Lacroze na Avenidi San Martin BUENOS AIRES _l/yVyVVWV,^WWrVWVL%\VW.VWVW.V.\\VW.V.W.\W,VAV.V Taiferes Grdficos “Cordoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires. — 19-X-1949 500 mm padavin letno. Trti prijajo suha poletja in rodi zato le v primorju in v območju Panonskega nižavja. Še višjo toploto zahteva oljka, ki, dozori le ob mol'ju. Na jugu uspevajo le majhni borovi gozdovi, nato tudi makija, 1—3 mvisoko zeleno grmovje (rožmarin, brinje itd.) Najbolj razširjeni sredozemski kulturni rastlini sta oljka in smoltvovec. Srednjeevropsko rastlinstvo ima pri nas isto odejo kot sosednja Srednja Evropa. Pičlo odmerjen prostor ima alpsko rastlinstvo. Tu so smrekovi in bukovi gozdovi ter sočna trava z živopisnimi cveticami. Vzhodno od izlivov Drave in Save dobiva pokrajina stepski značaj. Prvotno srednjeevropsko rastlinstvo jo človek ponekod ohranil (gozdovi in pašniki), večji del pa je izmenjal s kulturnimi rastlinami (žito. krompir, vinska trta, sadno drevje itd.). Živalstvo. Po vsej Jugoslaviji žive iste poljske in gozdne živali (srne, gamsi, lisice, zajci, kune) in tudi ista zverjad (medvedi, volkovi, divje mačke) toda le v oddaljenih gorski predelili. Močvirja so ponekod naseljena z vodnimi pticami (divje race in gosi, pelikani, čaplje in žličarke). Nekatere redke živali so ohranjene le v gorah na •primer ris v Kar planini. Jelene in kozoroge vzdržujejo v Alpah le umet- HERIiElUA DE OBKAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1008-14 T. E. 67-6250 Buenos Aires RRD10 Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila Izvršuje JAKOB KREBELJ Cespedes :J78.‘J (vogal Avda. Forest) T. E. 5 * - 1650 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre P.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.B. T. E. 710-580 Kio Carapacl>ay krojacnica Franc Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel TRELLES 1402 U. T. 59-4104 no. Redki so tudi planinski orel, ruševce in divji petelin. Samo v primor se drže žerjavi in labodi. Na Pelješcu žive šakali. Zelo svoj' sko je jamsko živalstvo (n. pr. človes* ribice v podzemskih jamah ter ja111® hrošči.) Tudi v nekaterih jezerih Z‘aj sti v Ohridskni, so živali, kakršnih» drugod na svetu (n. pr. ohridske j^"’1 le in postrvi). PREBIVALSTVO Zgodovinski pregled. Prvi narodi, Jj1 jih imenuje zgodovina na naših tle®j so bili Iliri in Tračani. Pozneje so * jim pridružili na severozahodu Ke in na jugu Grki, V tretjem stoletj pred našim štetjem stopijo na nasa tl» Rimljani, ki so zapustili mnogo še c|8‘ nes vidnih sledov. Za časa preseljev8‘ nja narodov je bila naša zemlja Pj® hodno ozemlje za mnoga/ germaH®^ plemena, dokler se niso konec C. letja pričeli naseljevati naši slovaB* predniki, na prostranem ozemlju ,llf Donavo in Egejskim morjem. Tuje'1.*, stalo tekom zgodovine več slovans»}“ držav. V poznem srednjem veku so J1 uničili Turki, ki so zavzeli vse naše f krajine razen primorja, ki so ga vladali Benečani in severnozahoch hrvatskega in slovenskega ozeffU8’ kjer so gospodovali Habsburžani. (Dalje prihodnjih CALEFACCION CIRIL PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E, 70-61® Buenos Aires TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, ehecoeslo' vaeo y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones. ■ San Lorenzo 937, Rosario (Sta. FglJ MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA” PETER JONKE Lastnik: Izdeluje vsa v stroko spadajoča del* Pasos Los Andes - Rio Ceballos CORDOBA LASTNA PEKARNA in TRGOV#* JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2S06 CORDOB* Kadar se želite naužiti čistega dobskega zraka in se v miru odpoi se obrnite na Hosteria “LOS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio CebaH0® C6rdoba Izvrstna postrežba in zmerne cen i«1 IMS'- Rudolf Klarič JOSE BONIFACIO 663 INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV k BUENOS Kroiačnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232