Katolišk cerkven list. List 0. V četertik 3. sušca 1853. T« čaj f Terpljenje Kristusovo. V. Ternje in rente. rJezus je tedaj vunkej Ael, iioi*eč lerujevo kr»no in ru-deč plajs. Iu lkilat je rekel Judam: Glej, človek!u Jan. 19, 5. Pokleknem pred Tebe. o Kristus! ino Tc molim vsiga raztepeniga in s ternjem kronaniga zavoljo mojiga zveličanja ino Te prosim: dodeli, de terni Tvoje presvete krone meni obrode rožice v krono večniga življenja. Strašna je bila tista noč, ktero jc Jezus v vednim zapljuvanju in zasramovanju na Kajfovim dvorišu med sodnimi briči prebil. Silno se je še Njegovo terpljenje pomnožilo, de je kakor Hog že to noč vidil in slišal vse, kar ima prihodnji dan čez Njega priti. Že jc petelin zapel pervikrat in drugikrat in zmiraj bližcj so perhajale tiste ure, de bo vse ljudstvo vpilo: križaj ga. križaj ga! de ga bodo k stebru pervezali in grozovitno raztepli, in mu težek križ na rame nakladali, in že je v duhu slišal strašne udarce, s kterimi mu bodo roke in noge na križ perhili, in vidil ojstro sulico, ki mu bo Njegovo sveto stran prcbodla. O kako dober je Bog. dc nam je križe in težave perkril. ki nas v prihodnosti čakajo, koliko manj nam jc treba ter-peti! — Ali še druga hritkost, ki vse to ter-|»ljcpje daleč perseže. jc to noč nad Jezusa prišla. Ze v stari zavezi sc Bog zoper svoje ljubljence pertoži rekoč: rAko bi hil moj sovražnik mene klel, bi bil pač rad prenesel: ali de si ti to storil, moj znanec, moj prijatel, ki si per meni sladkosti vžival in sva skupej hodila eniga serca!" Te prebritke besede so se namreč to noč ludi nad Jczusam v nar polniši meri dopolnile. Sc ni petelin dvakrat zapel in že je Peter Kristusa trikrat zatajil in se zarotil, dc tega človeka celo nc pozna, (i Pclcr, Peter! kaj si mislil, kaj si storil? lic so Jezusa Njegovi sovražniki kleli in zasramovali, jc rad in veselo prenesel, ali de si ludi ti. Njegov znanec in prijatel, ki si bil izvoljen pervak apostelnov, ki si prejel iz Jezusovih rok ključe nebeškiga kraljestva, ki si bil postavljen skala cerkve, ki si per poslednji večerji pil sladek kelili presvete rešuje kervi. in si tri cele leta v serčni ljubezni s Kristusam popotval: de tudi ti to noč z Njegovimi sovražniki potegneš, se Njega sramuješ, ga tajiš in se tudi rotiš, de Jezusa celo nc poznaš, o kolika bolečina jc mogla tvoja tajba in rotilev za Jezusovo presveto serce biti! O keršanska duša, ti ljubljena nevesta Jezusova, že per sv. kerstu Njemu zaro- čena, ti Njegova nar dražji prijatlica, ki si že tolikokrat. celo neprenehama sladkost Jezusove ljubezni vživala, o kako more še le Jezusovo zavolj tebe ranjeno Ferce boleti, de se ti nisi le trikrat, ampak že sto in stokrat Njega sramovala in ga zalajala s Petram rekoč: Jaz ga nc poznani. Kolikokrat si sc že zavolj ljudi sramovala, očitno poklekniti in moliti, ali postiti sc, ali ktero posebno pobožnost opraviti ali tudi sv. zakramente prejemati in si govorila s Petram: Jaz ga nc poznam. Kolikokrat si že slišala grešne pogovore in smehe in vidila veliko pohujšanje, ktere bi bila lahko zaterla, pa si se sramovala zavoljo ljudi in si govorila s Petram: Jaz ga nc poznam. Kolikokrat si ze slišala zaničljive besede zoper Kristusa, sv. cerkev in njene služabnike in je bila tvoja dolžnost si* potegniti za Kristusa, pa si se sramovala zavoljo ljudi in si tajila s Petram: Jaz ga nc poznam. Cl duša moja! dc bi saj danes šla iz dvoriša pregreš-niga sveta, kjer sc za tebe toliko skušnjav in zapeljivih perložnost znajde, in dc bi se saj enkrat s sv. Petram britko razjokala nad svojimi grehi! Glej, ravno peljejo memo tebe vklenjeniga Jezusa k Pilatu, o nikar sc ga dalej ne sramuj, poklekni pred njega in reci: Jezus, sin Davidov. usmili si- me! — O Jezus, usmili sc me! nikdar več se Te nc bom pred ljudmi sramoval, rad hočem zavoljo Tehe in s Teboj zaničevan in zasramovan ali celo v smert izdan biti. Prosim Te pa tudi, ako mi kedaj terpljenje pošlješ in mi bo v hudih boleznih #;la*ti v moji poslednji smertni bolezni morebiti veliko dolgih noči v solzah in silnih bolečinah prehudeti treba, naj mi takrat, o Jezus! ta strašna noč prid oei stopi, ki si jo Ti na Kajfovim d\orisu prebil, de v premišljevanju Tvojih hritkost moč in tolažbo najdem in se od Tebe učim, poterpežljivo in voljno terpeti4".—Komcj so pervi žarki juterne zarje ver-liunce Jinizalemskiga mesta obsijali, jc bilo že pred Pilatovim dvorani vse živo in glasno in z velikim krikam so vpili Judje, de naj Pilat vunkaj pride, naglo v smert obsodil budodelnika. kteriga mu \ klenjeniga perpeljejo. Pilat se jc kmalo prepričal. de mu je gula nevošljivost Judov pravičniga izdala, ali ker si je zastonj pcrzadcval. ga rešili, postavi pred Jude razbojnika Baraba in Jezusa, perpravljen po stari šegi cniniu zmed obeli perza-nesti. misleč, de bodo za nedolžniga Jezusa prosili. Vender Judje so vpili: l)aj nam Baraba, iu ko jih je dalej vprašal: Kaj bom pa z Jczusam storil? so z grozovitnim glasam zakričali, dc se jc nebo in zimlja pretresla: Križaj ga, križaj ga! O pravični Bog! kako strašm si ti, kadar čas usmiljenja doteče in ura ni a še v a nja nastopi. Baraba je imel nad sebo le svoje lastne grehe, ali Jezus je nosil grehe vsiga sveta, tudi grehe Barabove, zato je tirjala razžaljena pravičnost božja, de je Pilat Ba-rabu dal svobodo, Jezusa pa obsodil v grozovitno smert. O moj Jezus! nikdar nikoli Ti ne zemorem poverniti nezmerne ljubezni Tvoje, ki mi jo v svojim obsojenju razodevaš. Jaz sim prav za prav razbojnik Baraba, kteri sim že tolikokrat smert-■o ranil svojo dušo in dušo svojiga bližnjiga, in sim bi! ravno zavoljo tega od Boga v smert obsojen: ali Ti, o nedolžno Jagnje božje! stopiš k meni, mi milostno odvzameš moje grehe in mi daš zopet nazaj zgubljeno svobodo. De bi jaz ne umeri, hočeš Ti umreti: de bi jaz živel, hočeš Ti življenje dati. O hvali nebo in zemlja Gospoda, zakaj dober je in Njegovo usmiljenje je večno. — Vender hoče Pilat se en pomoček poskusiti, prejden nad Jezusam snaertno sodbo izreče; izroči ga bričaoi, de bi ga kervavo gajžlali, upajoč, de bo s tem kervoloeni serd Judov utolažil. O vi angeli v nebesih in vsi ljudje na zemlji! zakrite sramežljivo svoje obličja, zakaj gerši in neusmiljenši, kakor divje zveri, popadejo sodni hlapei, od Judov na-šuntani, Jezusa iu mu nar poprej nesramno in silovito z Njegoviga nar čistejsiga telesa oblačila potegnejo. Potem ga pervežejo k stebru in ga začnejo neusmiljeno pretepa vat i z biči, v ktere so bile svinčene kroglice vpletene. Ze je vsa koža s kervjo podpluta, že se udirajo potoki kervi iz brezštevilnih ran, že ni toliko zdraviga nad Njim, kamor bi pcr tudi veliko denarjev med ljudstvo trošenili, pa kakšnih? Bili so rumenjaki, pa ne zlati, temuč le zlatarn enako ponarejeni brez vsake vrednosti, tako de so se tukej dopolnile besede Psalmistove: ..II u d o b i j a j e s a m a se h c u a-1 a ga I a*. To je bilo tisto delo, ki \ tam i lazi, skovano zvunej A vštric tamkej v gnjezdu prekucije, kteriga njegovi oslepljeni sinovi pod perutami svoje klete gostoljubnosti verdevajo. Je že per tem oznaniiu materno seree predobre Avstrie, ki je puntarskim Laliam namest ojstre pravice usmiljenje ponudila in podelila, britke solze pretakalo, ji je kriv žilah zastajala in ji je smertni strah vse kosti spreletel, ko je zlobni kervolok, mende od samiga pekla najet in našuntan, per belim dnevu, okoli poldne namreč, posvečeno osebo našiga od Boga nam daniga premiliga cesarja napadel, in mu m oči n, ojster nož v zatilnik zahosti poskusil, kakor ste. dragi Slovenci! žc slišali. Bodi preklet tisti nož, kteri sc je v nar nedolžnisi, posvečeni kervi namočil! Bodi prekleta tista ura, v kteri je bilo peklu dano, to pregrozovitno hudodelstvo na keršanski zemlji in na osebi nar holjšiga in toliko pohožniga cesarja poskusiti! To je tisTa prederzna hud o h a, ki o p o I d n e n a p a d a, in ktere želja je bila. Avstrio na novo pahniti v brezno zmešnjav, nevarnost in britkost, ktere se sicer previditi ne dajo, na ktere pa tudi le zmi-sliti vsako seree praviga Avstrianskiga domoljuba strahu in groze trepeče. Vender raduj sc dobra mati Avstria! pred de- lam, ki v tami lazi in pred hudobo, ki o poldne napada, varuje Bog tistiga, ki živo v Njega verje zaupa in pod peruti Njegove brambe počiva. Že kličejo vsi visi pastirji velike Avstrianske domovine svoje verne v svetiša Gospodove, že vabijo zvonovi veselo žvenklaje pobožne čede v hiše božje, že stoje svetično oblečeni mašniki pred veselo olep-šanimi oltarji, in iz štirdeset milionov sere doni zahvalna pesem proti nebesam za otetbo predra-ziga življenja našiga nar boljšiga cesarja na an-geljskih perutih pred božji tron nošena. Baduj se Avstria! in ker si dolgo žalosti jokala se danes tudi enkrat veselja razjokaj: Tvoj gospod in cesar, tvoj dober oče je otet iz roke morivca po očitnim čudežu božjim, in še bolj goreče kakor poprej, mu zdaj serca vsih podložnih v ljubezni gorijo; zakaj njegova nedolžno prelita kri je s čerkami, ki jih nobeden čas več zbrisat mogel ne bo, v serca vsih vernih Avstrianov dve prelepi besedi rudeče zapisala, prelepi besedi dve: vdanost in ljubezin. Baduj se tedaj Avstria! Tvoj gospod in cesar živi in on je dober in usmiljen, ko jc grof Odonel na tla pobitiga morivca, ker se je silno branil, s pestjo v lice bil, se je cesar poln usmiljenja nanj ozerl in rekel: „Xikar ga vender tako ne lepit c!" — Baduj se Avstria! tvoj gospod in cesar je junašk in pogumin. Ko so ga ljudje zavolj prejete rane omilovali, jim je odgovoril: „Xi nič kaj pose bn iga in jaz le delim terpljenje svojih pridnih vojšakov v Milanu". Kaduj se Avstria! tvoj gospod in cesarje predobrih staršev predober sin. Komej mu je bila rana vsekana, je bila njegova perva misel na preljubo mater in zdihnil je: „0 h le nikar moje matere ne ostrašite!u Baduj se Avstria! tvoj gospod in cesarje tudi pobožin in goreč kristjan. Njegova želja je bila, se precej tisti dan v cerkev podati, in se Bogii za čudovito oteto življenje zahvaliti, kar so »a pa zdravniki zavolj nevarnosti za rano prosili še ene dni odložiti. Kaduj se tedaj o prelepa Avstria, in bodi vesela! Taki cesar te bo gotovo peljal k zmagi in časti, pod vlado takiga cesarja boš še gotovo vživala veselih dni in srečnih! K—. Slovesno vpeljan je bratovšine prcxrctiya in ncmnadežaniga serca Maric Dirice r Scic/h na Cnrcn.skim 6. srečana Resnično je ni veči sreče za kcršansko občino, kakor če ji Bog dobre dušne pastirje pošilja, kteri vodijo svoje ovcice po pašnikih nestrohljivih dobrot, iu jih napajajo per studencu večnih resnic. — Ko so pred dvema letama sedanji častiti gospod fajmošter Jožef Fik Selško faro prevzeli, je bila njih poglavitna želja in skerb, kako bi dobriga duha pervih kristjanov v sercih svojih farmanov obudili. Dobro vedivši, de k temu združena molitev hratov-šin veliko pripomore, so prosili visokočastito ško-fijstvo, de bi jim družbo živiga roženkranea v njih fari vpeljati dovolilo. — Po prejetim dovoljenju se je pree veliko udov ne le iz Selške, ampak tudi iz več sosednjih fara /a tajisto oglasilo in vanjo zapisalo. Ker so pa ljudje iz tega spoznali, de so gospod fajmošter za bratovšine vneti, so jih pogo-stama od vsih strani profili, de bi jih tudi v bratovšine Jezusoviga in Marijniga serea zapisovali! Tudi lo >o gospod fajmošter serčno radi storili, vender so kmalo spoznali, kako težavno in nepriložno je, imena udov v 7 ur oddaljeno Ljubljano pošiljati. Vnovič so toraj prosili visokočastito škofijstvo, de bi v svoji fari tudi bratovšino presvetiga in neoma-dežaniga serca Marie vpeljati smeli, in tudi to jim je bilo dovoljeno. — Hitro so zdaj poslali nektere imena za to bratovšino v Pariz s prošnjo, de bi bila kakor podružnica matere bratovšine od ondotniga predstojništva sprejeta in s tajisto združena; in glej, tudi iz Pariza jim kmalo prijazno pismo dospe, in prošnja izpolni. Zdaj poskerbe gospod fajmošter hitro napravo in ozaljšanje bratovskiga altarja, za kteriga je bil altar v levi kapeli odmenjen, kakor tudi za lepo podobo Marijniga presvetiga in neo-madežaniga serca. In tako je bila danes, ker je bilo že vse pripravljeno, bratovšina z nar veči častjo vpeljana. Slovesnost bolj povikšat, sta prišla sosednja fajmoštra gospod Aleš Šusteršič iz Draž- foš in gospod Matevž Lipovšek od sv. Lenarta, udi silno veliko ljudi od vsih sosednjih fara je bilo skupaj privrelo, desiravno je pretečeno noč precej snežilo. Ob desetih se med veselim zvonenjem in gromenjem možnarjev začne procesija od farovža proti cerkvi. Naprej neso banderca in svetilnice, potem je šlo veliko parov lepo oblečenih dekličev s svetinjicami Marijniga serca na višnjevih motozili okoli vratu, kar se je tudi pri več odrašenih vidilo, ki so se tako očitno častivce Marie kazali: zdaj gredo gospodje duhovni, in za njimi neseta dva spoštovana moža, srenjski župan Pavi Smid in Franc Krek pod nebesam naprej obernjeno sprelepo podobo Marijniga serca, v ktero so bile vsih ljudi oči obernjene. V cerkev pridši je bila po pesini „Pridi sv. Duh" podoba po gospod fajmoštru blagoslovljena in potem na odmenjeni prostor na altar postavljena. Med naslednjo veliko mašo, ki jc bila pri bratovskim altarju, so domači gospod fajmošter slovesnosti primerjen ogovor imeli. Rekli so v začetku, kako zlo se vesele današnjiga dneva, in mislijo, de tudi vsi farmani in zbrana množica z njimi veselje dele, ker so tak zaklad duhovnih dobrot v faro dobili. Povedali so potem, kako so se bratovšine sploh začele, posebno pa so natanjko razložili začetik in razširjenje bratovšine Marijniga neomadežaniga serca, ki se je v Parizu, glavnim mestu francoskiga cesarstva, pričela, kako so se tam na prošnjo pobožnih častivcov Marije Device terdovratni grešniki sprcobračali in bolniki ozdrav-Ijali. Rekli so dalje, kako je bila ondotna bratovšina od papeža Gregorja XVI. v poglavitno ali mater bratovšino Marijniga serca za celi keršansko-ka-toliški svet povzdignjena, in da so vse podružnice, ki so s to materjo bratovšino sklenjene, deležne odpustkov ti bratov šini podeljenih. Povedali so dalje, de Selška bratovšina je tretja podružnica v naši škofii, perva namreč je pri sv. Petru v Ljubljani, druga pa v farni cerkvi s. Mihela v Mengšu, kjer je tudi bratovšina najsvetejšega serca Jezuso-viga vpeljana. Razložili so natanjko vse odpustke ti bratovšiui podeljene, in opominovali svoje poslu-šavce. de naj Marijne čednosti posnemajo, de naj se radi od vsili strani vanjo zapisovali dajejo, ker bodo tako spreobernjenje veliko grešnikam sprosili. Povedali so, de jim bosta tudi njih za čast Marije vneta gospoda kaplana v bratovšino sprejemati pomagala, ktera sta to delo iz ljubezni do Marije, ji novih služabnikov in častivcov pridobiti, radovoljua prevzela. In ker ud je vsaki dan molijo le eno „Ce-šena si Marija" s pristavkam: ..Sveta Marija pribežališč grešnikov, prosi za nas!4* zamorejo to lahko tudi majhni otroci opravljati in se že v zgodnji mladosti posnemavci in častivci Marije biti navadijo. Sklenivši ogovor so rekli: Zdaj svoje farmane tebi, o Marija, izročim, ker dobro vem, de jest in moja duhovna tovarša malo per terdovratnih grešnikih opravili bodemo, če jim ti, o Marija! gnade spreobernjenja ne boš sprosila. In vi, ljubi Roslušavci, nikar se ne sramujte, biti služabniki larije; Marij ne pomoči potrebujemo vsi, posebno je bomo potrebovali — zadnjo uro, de bi nam srečno smert sprosila, zatoraj bodimo že v življenju zvesti služabniki, posnemavci in častivci njeni. Po dokončani sveti maši je bila slovesnost z zahvaljeno pesmijo sklenjena. Polni serčniga veselja, vneti za čast Marije, in polni hvaležnosti duhovnimu pastirju, ker so jim to bratovšino pridobili, so se ljudje podali s te slovesnosti na svoj dom. — Upati je, de bo ta bratovšina velika dobrota za celo Selško dolino in marsikakimu terdovratnimu grešniku spreobernjenjc sprosila. Že zdaj v začetku šteje do 690 udov, ne le iz domače fare in Železnik, kjer nekteri gospodar celo družino zapisati da, ampak tudi iz Krope in Kamnje Gorice se je že mnogo udov zapisalo. Bog obudi dobro misel za to dobrotno bratovšino v vsih slovenskih sercih, de, kakor smo si že tako bratje, se še bolj pobratimo v združenim, neprcnehanim češenju in posnemovanju Marije ncomadežane Device in visoke matere Gospodove ! J os. Orglovski. Ogled po Slovenskim. Cerkveno slovstro na Goriškim, (/toncc.) S tem oziram in ne drugači. zamoremo tudi pogledati in pretresovati vse hvale vredno knjigo, ki jo jo ne zdavno družtvo sv. Mohora v Celovcu izdalo, to je, g. Kafolove domače ogovore po nedeljskih evangeliih, kterih ugovorov drugi del je tudi že proti koncu ra\no kar pretekliga leta iz Gorice v Celovec bil poslan; ter smo pač enih misel z večino (kolikor nam je do sadaj znano) častitih duhovnov naših, ki so te pridige že v roke dobili, in jih hvalijo, kakor si zaslužijo. Akoravno bi utegnilo biti nekoliko preterano, kar mi je ne zdavno neki fajmošter od tega perviga dela g. Kafolovih pridig rekel: „de ni še nobeniga pridigarja bral, ki bi mu bil bolj d o-padel. kakor naš g. Kafol," zamoremo vender reči in spoznati, de ima to delo mnogo stvari in lastnost, ki ga bravcu priporočajo. Pervič je vpeljava v vsak govor vzeta iz evangelia sleherne dotične nedelje, čigar kratko na zgodovinski podstavi osnovano razlaganje duhovnimu pastirju, ki mora vsako nedeljo sveti evangeli vernimu ljudstvu razkladati, raznovcrstno pomagati zamore. Drugič, zvolitev t vari ne, od ktere ima govoriti vsaka pridiga, je navadno popolnama primerna vsakimu cvangeliu posebej in poslušavcam sploh; razdelitev je umoslovna in uatanjčna, izpeljava pridige se zamore srečna imenovati, in sklep tak, kakor ima biti, de naoireč v pridigi razložene resnice prav živo in globoko poslušavcam v serce vtisne, ter jih gane po njih živeti. K ternu pripomorejo posebno primerno resnične povesti ne samo iz zgodb svetiga pisma, ampak tudi iz cerkvene stare in nove zgodovine, ki jih je znal g. pisatelj ročno vplesti — v svoje o-govore, gosebno pa v sklepe. Ker je knjiga torej tolike vrednosti, se prav lahko spregleda kak majhen za-blodek v jeziku, posebno ako pomislimo, de se itnajo nekteri pogreški tudi samo tiskarju prip:sati; in zatorej tudi prav težko čakamo še na drugi del teh ogovorov, kteriga nam je zgorej omenjeno družtvo svetiga Moho- ra še letaa podati obljubilo. Ravno ta gosp. Kafol se je lotel sadaj tudi že še nekej druziga spisovati; ako nam bo dovoljeno, bomo drugikrat kej več omenili. Ali še zamoremo tudi od drugih strani kej upati. Poznam prav verliga pridigarja, rojeniga Krajnca, ki pa sadaj tukej v Gorici živi, in kot prav pridigar po celi naši škofii, in tudi čez njene tueje slovi. Od več duhovnov naprošen se je sadaj usedel, de nam bo svoje izverstue pridige v čisto spisal, ter jih, ako bo mogoče, s pomočjo družtva svetiga Mohora na svetlo dal. Dve teh pridig sim tudi že vidil in bral. in reči moram, de ste mi dopadli; gotovo bodo tudi vse druge prav prav dobre. Tode od teh hočemo še drugi krat kej govoriti. — Spomnim se tudi na nekiga mladiga duhovna v Berdih. ki mi je lani tudi rekel, de bo kej pisal; jaz menim, de nam zamore on kej izverstniga napisati. Ali pa bo res kej spisal ali ne, še ne vem. Na zadnje naj mi bo pripušeno, de kej povem ludi ed hvalevredniga prizadevanja naših Goriških bogoslovcov, se v svojim milim slovenskim jeziku po mogočosti vaditi, ki dubro vedo in spoznajo veliko potrebo veči omike tudi v tej stvari, ako hočejo enkrat kot dobri dušui pastirji sebi izročenim dušam z več pridani lomiti kruh besede božje. Vseiej so bili sicer med njimi nekteri tudi nekdaj v preteklih letih , ki so z veči skerbjo se tega uka posebno goreče poprijemali. in željno prebirali slovenske bukve, posebno pa pridigarje; ali vender se mora reči, de se je v teh sadajn h novejših časih marsikej še poboljšalo. Sadaj ima semeniška knjižnica že vec slovenskih knjig, kakor jih ježe pred tremi leti imela (akoravno ji še sadaj mnogo mnogo manjka!) iu skorej celo leto ni ene teh knjig, bi djal, v knjižnici, ker so vedno v rokah sadaj teh, sadaj uu.h bogoslovcov. Pa tudi v spisovanju muogoverstnih sostavkov se nekteri pridno vadijo; velik del poslovenjeniga Gofina, ki ga sadaj družtvo sv. Mohora izdaja, je delo Goriških bogoslovcov; Povestnica Goriške nadško-fije, ktero je ravno to družtvo laui v Celovcu natisniti dalo, je tudi iz našiga scineniša ; spisatelj te po-vestnice je tuli že drugo delo dogotovil, naoireč: Povesti iz cerkvene zgodovine za mladost, ki bo utegnilo tudi enkrat na sve.lo priti; in letaš so Goriški bogoslovci še precej dobro poslovenili zares lepo laško delo nekiga Francesco T eci ni z naslovam: „Slari Urban ali zimski večer dobrih kmetov," ktero delo so naš prečastiti veliki škof že za natis odobrili, iu sadaj je že središnimu odboru večkrat omenjeniga družtva svetiga Mohora v Celovec poslano. Iz Gorice. Dne S. p. m. je Goriška nadškofija zopet eniga svojih verlih delavcov zgubila po smerti gosp. Matevža Pag on-a, Cerniškiga fajmoštra in dekana; rojen jc bil v Cernimverhu nad Ipavo 31. vel. serp. 1786, mašnik posvečen 13. kimovca 1810. Tri in trideset let je neutrudno delal v Gospodovim vinogradu, in mnogo let kot fajmošter in dekan v Cerni-čah, dokler ni 67 let star te dni svoje duše Bogu izročil, de prejme plačilo, ki na pridne in pravične ob-delovavce Gospodoviga vinograda unkraj groba čaka. Bog mu daj večni mir in pokoj! Sedaj imamo v Gorici že posebniga postniga pridigarja, ki bo ves čas de velikonočuiga tvorka. kteri dan je navadno poslednja pridiga, v veliki cerkvi vsako nedeljo in vsak praznik iu tez teden vsak tvorek, če-tertek in pttek ob enajstih pred poldnem laško pridigoval. Ta pridigarje neki Zampari, iz Portogruarske škofije, iu sicer iz S t. Vida na Laškim, mož v naj boljši dobi svoje starosti, krepkiga života, pa tudi krep-kiga in prijetuiga glasa, in zares z govorili, dc je kaj. Zato ga pa tudi naši Goricam močno hvalijo, in ga hodijo pridno in zvesto poslušat, tudi taki. ki sicer med letaoi ne marajo dosti za božjo bese«' Perva pridiga je bila. kot po navadi, na pepelnično sredo, Bog hotel, de bi beseda Bužia , ki jo on oznanuje tudi vsim njegovim poslušavcam zares v serce segla, in obilen sad rodila! Pa ne le samo v mestu, ampak tudi po drugih krajih Goriške nadškofije. to je. med Lahi. je ravno ta navada, de imajo o svetim postnim ča«u svojiga la*tni-ga pridigarja, n. pr. v Kar m in u (Cormons), v Teržiču (Monfulcone ), v A j e I i, v C e r v i g n a u i itd., to je. po takih krajih, kjer je kej tako imenovanih bolj omikanih ljudi, kteri hočejo v ti reči mestnjane po-snemati, večkrat in zgol baharije, de zamorejo reči: Tudi mi imamo, ali smo imeli vunajniga po»miga pridigarja! Tcržau. Uradne naznanila. Iz Ljubljane. Po določbi učilniga ministra smejo tudi vsi uceniki ljudskih šol slovesno obleko (un form) nositi, razun pri učenji in cerkvenih opravilih. — Po kneze-škofij^kim naznanilu do duhovstva zastran pomoči pri popisovanjih odpade zmed 90.000 za leto 1653 potrebnih voiaških novakov njih 1250 na Krajnsko deželo.- Ljubljansko poglavarstvo je 3. t. m. naredbe razpiralo. po kterih bi se pridna hoja otrok v šolo dosegla. Vsi otroci od ti. do spolnjcniga 12. Ie'a morajo po postavi v vsakdanjo, in od 13, do 16. lita v nedeljsko ši lo hoditi. 2. letnik in šolski ogleda vsaciga kraja imata o vsakih šolskih praznikih te otroke po vaseh in h šnih številkah natanko popisati in popis s kcrsiniini bukvami primeriti. Kteri ne morejo v vsakdanjo šolo iz resničnih zaderžkov hoditi, so vcnder k nedeljski šoli zavezani. l'» en k mora natanko zaziianmjati. ako kteri poostane, in poostale precej ali ob tednu duh»wiimu pastirju naznaniti, kteri naj lene posvari in k dolžnosti spodba-duje. Leni starši morajo v kazin dvojno uč.lnino plačati. V.-aki mesec moiata župan in šolski ogleda v šolo priti iu zapisn ke pregledati in podpisati. Tudi se zeli, de bi duhovni pastir bil z njima pričujoč. - Gospod Jožef Zamejc. kaplan v Krajnski Gori. pride za obsadniga kaplana v Ljubljano. Gospod J ako p Stresen v L»zicah je v pokoj djan; v Lozice pride gosp. Štefan Peterlin, in v Ipavo za kaplana g<»sp. Henrik Šparovic. lani posvečeni mašnik. — Bolnimu gosp. fajmoštru J ur ju P I e m e I n u v Zaplani je bivši ligvorjan gospod Martin Korošic pomočnik poslan. Iz Po d graj. - ) Ravno sim cul žalostno novico, dc je častiti duhoven Janez t'* v llarijah izpostav- ljeni kaplan Ternovske tehant*;«: po noči od 24. do 25. t. m. ko jc ravno po izverštnim opravku iz tchaniije proti domu šel, v strašni burji in metežu, de ni bilo skoraj mogoče od soseda k sosedu iti. od mraza in me-tenja omamljen najden bil in je pred. ko so ga domu prinesli, svojo dušo izdihnil. Naj v miru počiva! Iz \ot ranjskiga. Vožnja po železnici. Naglo teko človeku ure. dnevi, ako sc v prijetni družbi znajde. Pomeukvajo se, smejajo in vesele, kjerkoli se pošteni ljudje dobe. Dolgočasno in mori* no pa ie daljno popotvanjc t»rcz vsih prijatlov ali vsaj diužcjev. Zato si tudi vsak po moči vedriga pajdaša za pot preskerbi, ako sc peš ali na svojim ali naiet m vozu kamo poda. Tudi na deržavnih vozčh (poštah, železnizah j se družbe ne zmanjkuj?*; saoio po svoji volji se ne zbirajo. I/, vsih krajev jih vetrovi znašajo, moške in ženske, stare in mlade, vesele in čmerne. pravoverce tudi neveice. V •» llruii ilupi« to sAohfrn prrj ko nve. Boj p'afi! Vre.l. teh vozeh se kupoma raztroš.njo mnogi govori o veri in deržavi, posebnih in vsakdanjih zgodbah. Ako pa v take voze sramožljive ovce. pa prederzni volkovi pridejo, mende ne more huje biti, ker se nasprotne reči nikoli ne strinjajo. Se ve, de morajo nezmožne ovčice terpeti. — Hitro se vožnja odseda, pa še urneje, tako rekoč, curkama prav peklenske cape marsikacimu ger-donstnežu iz gobca vro. Kakor strup zdravimu telesu, tudi te nesnažne klafe poštenimu sercu škodujejo. Sramožljive duše pa sc v vročih vicah znajdejo. Nič druziga si ne vošijo, kot htre rešitve. Poštenim popotni-kam, posebno občutljivim ženskam v tolažbo se pove. de jim je zoper take ostudne nadlege postava pravična varhinja. Sileški časnik lanskiga leta tole naznani: Kraljeva nadsodma je to lc popotnim prav važno razsojo storila: Tergovsk, strt žcj peljaje se po železnici na gornjim Si-Icškim, je neprenehama popotne ženske, ki so bile ž njim v vozu, z gerdimi. nesramnimi govoricami nadle-ževal. Zavolj tega nespodobniga vedenja toženiga je perva sodnja kriviga spoznala. In desiravno ga je druga sodnija hotla oprostiti, češ. de bi v 150 kazenskiga zakonika ne bile zapopadene nesramne govorice; je vender verhtia sodnja pervo razsodbo poterdila, in izrekla: de so bile klafarske besede verh velike nespodobnosti in nesramnosti še tudi očitno pohujšanje, de tedej 150. gotovo taciga gerduna zadene, ki je bil tudi res na tri mesce v ječo obsojen. Razgled po ker*anskini svetu. Iz Pariza. Bezansonski veliki škaf v pastirskim listu za lešanji post perserčno prigovarjajo, nedeljo in zapovedane praznike posvečevati; če ne, se jim bo godilo, kakor gof t i viličarjem, ki jih je železna cesta našibala. ker cerkvene zapovedi, postnih dni, niso spolnovali. Angleško. Angleško ima 668 katoliških cerkev in kapel in 876 duhovnov; Sotsko 133 cerkev in 132 duhovnov. — Poslednji zapisavnik spreobernjeneov h katol ški veri ima 9 poprejšn h anglikanskih duhovnov in čez 130 deželskih, med kterimi so grofi in in drugi plemenitniki. Gotovo pa je, pravi „Civilta cattolica," de v tih zapisnikih, ki od časa do časa izhajajo, je komej deseti del spreobernjeneov. Njih število je veliko veči. kakor bi se kdo prederznil misliti. Dunaj. 26. t. m. je bil hudodelnik Janos Li-benvi. ki je bil s pregrešno roko v življenje njih ce-sarskiga veličanstva segel, na Dunaju obešen. Kolikor poprej terdovraliii iti neusmiljen, toliko na zadnje skesan, je z molitevjo. zlasti tudi za ohranitev cesarja, svoje poslednje ure dopernesd. „Jezus Kristus!u ste bile njegovi besedi, ko so ga na visle potegnili. Drobtinica. V „Slovcnskih nov." beremo, de bi bil francoski popotnik Delesert pred nekaj leti najdel v 6vcti deželi grob kralja Davida in de jc svoje najdenje z neoverž-|j i vi m i dokazi skazal. S končam kozop. sta bila dva kamna v Pariz perpeljana; celi spomenik bo po dokončani obnovi v razgled postavljen. Iflill darovi. Za afrikanski m i s ion. G. A. D. 20 kr. — Neka dobrotnica iz Krakoviga 2 Evangelija in 1 O b i s k o v a n j e svetiga H. telesa. - G. F. M. 2 gld. Odgovorna vrednika: Luka Jeran in Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blatnik.