Leto VIL, štev. 8 (»Jntro« »v, st. 43 a) Ljubljana, ponedeljek 20. februarja 1933 Cena 2 Din (Jpravništvo: Ljubljana, Kaafljev« ulica 6. Telefon fit 8122. 8128, >m 8125, 8126. leseraroi oddelek: Ljubljana, Selen-tmrgova oL — Tel 8492 bi 2402. Ptdruiniea Maribor: Aleksandrova cesta it 18 — Telefon it 2456. Podružnica Celje: Korenov« ulic« 4t * _ Telefon it 190. Fodr^biia? Jeeeaice: pri kolodvora ft. HA Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta it 42. podružniea Trbovlje: ▼ h 151 dr. Banro- gartn^rja Ponedeljska Izdaja Ponedeljek« iaimjp »Jutra« Izhaja «Mk ponedeljek cjutraj — Naroča m posebej ia po pošti pre|»- maoa 4 Din. po r>»*n«Aaleth da ,t« vi jena 6 Din n>Mwčna. Urednifitvo: LjuKdna: Knaflji-v« ulica 8 Telefon 41 3122, 8123. 3124. 3125 ln 3128. Maribor: Aleksandrov« ce^ta 18 TW lefon St 2440 (ponoči 2582) Celje: K oceno v« uL 8 Telefon St 188 »■■I ■!!—■!■!■ M I I l»WI------- Rokopisi a» o* vračaja — OgUrt o* t« rita GONJA PROTI MALI ANTANTi Fašistično razburjenje zaradi intervencije Francije in Anglije v hirtenberškl zadevi — Razkrinkanje nasprotnikov Male antante Rim, 19. februarja, ž. V italijanskem tisku je silno naraslo razburjenje zaradi mednarodnih političnih dogodkov v poslednjih dneh. O tem priča tudi poročilo lista »Gior-i.ale d' Italia« o naslednji noti, ki sta jo 31. t. m. predložila francoski in angleški p>sianik avstrijski vladi: 1. V skladu s precedenti bo morala avstrijska vlada ukreniti vse pogrebno, da za-g-otovi vrnitev vsej^a orožja, deponiranega v Hirtenibergu in Steyru, njegovemu odpo. šiljatelju. 2. Če bi se to ne moglo izvršiti in bi odpošiljate!] orožja ne siprejol. bo morala avstrijska vlada poskrbeti, da se orožje uniči. 3. Avstrijska vlada bo morala zastopnikom Francije in Anglije doprinesti .^okaz o vrnitvi orožja, odnosno o njihovem uni_ <5 en tu. V obeh primerih bodo morale avstrijske oblasti podati tozadevno izjavo poc jprise.sv i. Avstrijska vlada mora, uvesti preiskavo, da se dožene, ali je bil del orožja po. slan p rak o avstrijsko-madžarske meje. Rezultati preiskave se bodo morali sporočiti francoskemu in angleškemu zastojniku. če je bilo orožje zares odposlaro, bo treba na. vesti množino odposlanega orožja. 5. Za izvršitev navedenih ukrepov se določa rok dveh tednov po izročitvi te note. Francoski poslanik je pooblaščen izjavi, ti, da ta nota ne odvzema posameznim vladam pravice do predložitve zadeve svetu Društva narodov : Giomale d' Italia« seveda ponovno zatajuje, da je bilo orožje staro ter avstrijskega izvora in da so ga poslali zasebni podjetniki avstrijskim delavnicam orožja v popravilo in obnovo. Takšne operac;je obstoječe pogodbe ne prepovedujejo, toda Ma. Ia antanta je hotela iz te skromne zadeve napraviti novo politično špekulacijo, da bi prikrila svoje vojaške priprave in svoje nove politične organizacije. List se pri tem zaganja v države Male antante in v Fran. cijo, ki naj bi bila njihova zaščitni ca, pri tem pa je imela še svoje posebne interese, čudno se zdi rimskemu listu, da je pristala na izročitev navedene note avstrijski vladi tudi Anglija, ki bi se mora^ po njegovem mnenju kot vpliven čini tel j evrop. ske poetike zavedati svoje odgovornosti in •presoditi vse mogoče učinke francoske note, ker ne more povzročiti drugega, nego oviva nasprctstva in vznemirjenja. Dunaj, 19. februarja, c. Listi obširno poročalo o noti. ki sta jo francoski in angleški poslanik izroči'a avstrijski vladi, in ki it> je doslovno objavil rimski »Giomale d' J'ta?ia<, giasik) italijanskega zunanjega mi-listrstva. v zvezi z daljšim komentarjem o frirtentberšlkj aferi. Kakor poročajo iz Berlina., ie vsebina note. kakor jo je objavil omenjeni Ust, tndi v tamkajšnji nacionalistični javnosti napravila prav senzacionalen vtis. Vsi desničarski K sti so objavili vest na prvem mestu ter ii dodali daljše komentarje, v ■katerih ostro napadajo Francijo in njeno noto. Dunaj, 10. febr. AA. Kakor poročajo nvstrijski listi, ho avstrijska vlada poslala hirtenberško orožje nazaj pošiljatelju. Berlin, 19. febr. s. Listi pišejo obširno 0 francosko-anglešlti noti avstrijski vladi r iradi hirtenberžke afere. »Deutsche allge-1.-eine Zeitung« pravi, da tako postopanje iie more ostati brez vpliva na splošno razpoloženje sveta in tudi ne na stališče nemške vlade. Narodno-socialistični list »Der Angriff« piše pod naslovom »Nova rovarjenja proti Avstriji«, med drugim: Mala antanta pomeni sedaj s Francijo v ozadju ne samo odkrito ogrožanje Italije, temveč nudi Franciji tudi možnost, da poizkuša čim bolj od-t ijiti Avstrijo od Nemčije. S tega stališča zaslužijo ti dogodki največjo pozornost v 1 "emčiji. Obžalovati je treba, da je Anglija t.o gotove mere podpirala te francoske intrige, vendar pa ne bo težko prepričati londonske vlade, da se je pustila zapeljati v stvar, katere nadaljnji potek bi mogel dovesti do novega vznemirjenja v srednji in južni Evropi. V resnici ne gre pa ničesar cizugega kakor za ponovno utrditev že itak neznosne francoske hegemonije. Glavno narodno-socialistično glasilo »Vol-ti.- cher Beobachter« pravi, da je ta brezobzirna nota sestavljena v duhu Versaillesa \y. L 1919. Ostro stališče zavzema tudi nacionalistična »Borsen Zeitung«, ki imenuje noto kot nezaslišno tiktatorsko zahtevo, kot dokument značaja francoske povojne diplomacije ter dokaz, da je namen Francije, pogaziti pravico samoodločbe narodov. Td, dokument priča o cezaromaniji, ki še vedno vlada v Parizu, in se ne obotavlja brezobzirno žaliti avstrijsko vlado in ljudstvo. »Berliner Tageblatt« beleži v daljšem dopisu iz Rima, da je angleško-francoska demarša na Dunaju povzročila v Italiji splošno vznemirjenje. V Rimu izražajo neprikrito mnenje, da je bil ta korak indi-rektno naperjen proti Italiji. Za rimsko javnost je postranskega pomena, kako je nota prišla v uredništvo glasila italijanskega zunanjega ministrstva, tem večjo važnost pa pripisujejo njeni vsebini in obliki. Rimski politični krogi nadalje poudarjajo, da je Francija še pred kratkim mamila Avstrijo in njeno javno mnenje s posojilom, ki pa je bilo praktično le neznatne vrednosti, sedaj pa je nenadoma zaokre-njla svojo politiko v pritisk, da bi izsilila preosnovo avstrijske zunanje politike. Budimpešta, 18. febr. č. Listi so objavili, daljšo vest Reuterjeve agencije o sodbi angleških krogov m tiska glede hirten- berške afere. Angilešfki politični krogi so prepričana, da se bo hirtenbereka afera uredila, ne da bi bilo treba intervenirati Društvu narodov. Vlade, ki so podpisale saintgermainsko pogodbo, nimajo le pravice, marveč dolžnost vplivati na ureditev te zadeve. V in-tencijah angleške vlade ni bilo izvajati kakršnegakoli pritiska na avstrijsko vlado. »Times«, ki so o-bjavile poročilo svojega rimskega poročevalca o franeosko-angleški troti, izročeni dunajski vladi, naglašajo, da je ta nota napravila v Rimu mučen vtis in da dolže fašistični politični krogi Francijo in Malo antanto poostritve položaja, ker hočeta na ta način ipritariti svoje priprave za vojno. Tudi »Morningipost« poroča o vznemirjenju v Rimu ter beleži rimska mnenje, da bo vsa zadeva bržkone imela še hude posledice. Tukajšnji »Az Est« je objavil vest iz Pariza, da pričakujeta francoska i.n angleška vlada, ki sta skupno posredovali na Dunaju. da bo avstrijska vlada dala potrebna jamstva, zaradi česar ne bo treba v Že- nevi zahtevati preiskovalnega postopanja Društvu narodov. Pariz, 19. febr. d. »Temps« ie objavil članek, v katerem ugotavlja, da v zadnjem mesecu ai bilo nobenega političnega dejanja Francije, nobene pobude na mednarodnem področju, nobenega ukrepa v notranji politiki in nobene izjave francoskih državnikov, ki se ne bi istočasno v Italiji razlagal v sovražnem smislu s predsodki, podtikanji in žalitvami, ki predstavljajo stalno izzivanje, v nasprotju z najbolj elementarnimi načeli mednarodne vljudnosti. List vprašuje, kaj naj to pomeni, ali je morda manever za ustrahovanje aLi pa priprava za kak političen kompromis. Pri tem naglaša. da se na ta način ne more vplivati na nobeno državo, ki se zaveda svoje časti in dostojanstva, najmanj pa na Francijo. Nasprotno se ustvarja samo še bolj globok moraličen prepad med obema državama. ki sta vendar določeni za medsebojni sporazum, dočim postaja naloga d:plomacije čim dalje bolj nehvaležna. Mala antanta zašcitnica mini Protiutež revizionističnih stremljenj - Sumljivo vznemirjenje na Madžarskem London, 19. febr. AA. V »Sunday Timesu« je VVeeckiham Steed, ugledni angleški publicist objavil članek o mednarodnem položaju, v katerem pravi med drugim: Dva sta posebno važna dogodlka v mednarodnem življenju zadnjega tedna: Preureditev Male antante in obsodba Japoncev v Mandžuriji po Društvu narodov. Na podlagi sporazuma, ki ima za cilj čim bolj podpirati novi red in pravico nad nasiljem, se je stolen«] nov odgovor med državicam Male antante. V današnjih dneh se zdi, da zmaga novega reda še ni čisto zagotovljena, zato je preureditev Male antante znatno razbistrila položaj v tej smeri. Tudi izjava Male antante. da bo tudi v bodoče nadaljevala politiko pakta Društva narodov. loca ruskega dogovora in bodoče konvencije o razorožitvi, je značilna. Ce poj-deta francoska in britanska politika po isti poti kakor politika Male antante. se Mus-,solini, Hitler in Gombos ne bodo upali udariti proti onim. ki vodijo to politiko. Nadalje naglasa Steed, da je Mala an- tanta že dolgo činitelj miru in stabilnosti v Evropi. Tudi »Observer« piše med političnimi beležkami, da je bila nagib za novo preureditev Male antante bojazen pred težnjami, ki se v novejšem času kažejo v Nemčiji, na Madžarskem in v Italiji. List naglasa miroljubne težnje Male antante, ki stoja neomajano na strani zaveznikov. Budimpešta, 19. febr. s. Madžarski listi se obširno bavijo z novim paktom Male antante. S oc i a ln o -d e mok ra tsk a »Nepszava« piše: »Kakor vsaka zveza bo tudi novi blok držav ofenziven in agresiv e.i proti vsem državam, k.i mu ne pripadajo. Novi blok ne služi miru. Prihodnji dogodka se morajo zaradi tega pričakovati z največjo skrbjo.« »Magyar Orszag« pravi, da ni treba pričakovati nastopa Male antante s ^klepetanjem zob. Dvomljivo je, ali se bo gospodarska unija treh držav Male antante izkazala tudi v praksi. Vabilo za pristop mora Madžarska hvaležno odlkilanjati. Nova velesila je nastala h strahu pred nem-<ško-i'talijansfko zvezo. Položaj v Rumuniji Bukarešta, 19. febr. AA. Današnji ru-munski listi ogorčeno protestirajo proti netočnim vestem v nekaterih angleških listih o položaju v Rumuniji in o njenem kraljevskem domu. Tako n. pr. piše »Uni-versul«, ki drugače ni naklonjen sedanji vladi: Te vesti ne izvirajo iz Bukarešte, nego iz raznih tujih centrov, ki vodijo ne prijateljsko propagando proti Rumuniji, bodisi iz komunističnih virov ali katerih drugih Resnica je samo to, da so želez-ničarski neredi v železniških delavnicah v Bukarešti in Gluju dogodki, kakršni se dogajajo po vsem svetu, v vseh industrijskih središčih sveta. Resnica ie tudi to. da so komunistični agitatorji poizkusili izrabiti nezadovoljstvo in gospodarske težave. toda rumunska vlada je bila vedno zmožna napraviti konec takim poizkusom in jih je tudi to pot zatrla. Zarota proti Rooseveltu Washingto«, 19. fe-br. Policija [je dobila v roke pismo, v karterem se govori o novih atem/tatskih načrtih neke anarhistične skupine proti predsedniku Roosrvr.ltu. V avezi s tem pismom je bilo doslej aretiranih 5 osf-b, ki se nahajajo v preiskova.lmenn zaporu. V teh okoliščinah policija ne verjame zagotovilu atentatorja Zaaieare, dia ni v avezi z no>beno anarhistično organizacijo. Hitlerjevske grožnje Dresden, 19. febr. Na narodno - socijiafli-etičnem zborovanju je državni notranji minister dr. Friok 'izdavil med drugim: j. A ko 5. marc ne too prinesel večine za vJia-do, gotovo tudi ne bo prinesel pozitivne, temveč tovečjomm negativno večino e pomočjo komunistov. Tudi v tem primeru namerava vlad!o ozdravljenje«. Omejitev uvoza lesa v Nemčifo Berlin, 19. februarja č. Včeraj je bila objavljena nova odredba o povišanju uvoznih carin n« les. Posebno so bile povišane carine na okrogel in mehek les. Vlada utemeljuje svoj ukrep, češ, da ee je pokazala potreba zaščite nemškega lesnega gospodarstva ter domače proizvodnje. Potres v Solunu Solun, 19. febr. Danes so v Solunu občutili dva močna potresna sunka. Prvi sunek je bil ob 7. zjutraj, drogi pa ob 3. popoldne. Potres je napravil le malo gmotne •škode. Razorožitvena pogajanja London, 19. februarja. AA. Državni ped. tajnik zunanjega ministrstva Eden se je včeraj vrnil iz Ženeve in se kmalu po svojem prihodu udeležil seje ministrskega odbora za razorožitev, Eden je poročal o položaju na razorožitveoii konferenci in o dosedanji usodi angleških predlogov z»i letalsko razorožitev. Ti predlogi fo naleteli na odklonitev s strani Zediujemh držav, ki so proti mednarodni kontroli nad civilnim letalstvom in predlagajo, naj se omeji na letalstvo v Evropi. Angleški delegati polagajo največjo važnost na pogajanja in razprave, ki bodo v Ženevi prihodnji teden. Prav tako bo angleška vlada skušala urediti tako zvano hirtenberško efero na miren način. V tem smislu bo tudi vnovič posredovala na merodajnah mestih. Razprava o vprašanju obsodbe oboroženega nastopa, ki se vrši v posebnem odboru razorožitvene konference, zadeva na neprestane težkoče. Na današnji dopoldanski seji se je že zdelo, da je prišlo v načelu do sporazuma o redakciji načrta konvencije, ki naj bi bila različna od Briandove-ga-Kelloggovega pakta: ko pa je hotel predsednik ta načrt konkretno formulirati, se je vnovič pokazalo nesoglasje. V imenu Francije je Massigli izjavil, da bi konvencija o obsodbi oborožene intervencije morala pustiti nedotaknjene posebne sporazume, kakor n. pr. locarnskega. Litvinov je odgovoril, da se s tem ne strinja. Zato je bik nadaljnja razprava odgodena. Mešatije bencina s špiritom Beograd, 19. februarja. AA. Po predpisih zakona o državni trošarini je od 15. februarja prepovedana uporaba čistega bencina za pogon motorjev. Ker so tudi po 15. februarju ostale v zalogi pri konzumenffch in trgovcih razne količine čistega bencina, je finančni minister odredil, naj se količine čistega bencina, ki so jih 15. februarja imeli konzumenti in trgovca v zalogi, na Mcu mesta pomešajo z odgovarjajočim odstotkom dehidriranega špirita. Pred vojno na Kitajskem Pred ženevsko odločitvijo v japonsko-kitajskem sporu Nepomirljivost na japonski in kitajski strani Občni zbor PAB Beograd, 19. februarja. AA. Tretja redna skupščina delničarjev Privilegirane agrarne banke bo 5. marca ob 9. dopoldne v dvorani Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Poincarejevi ulici štev. 21. Delničarji, ki se želijo skupščine udeležiti, morajo do 28. februarja deponirati svoje delnice v blagajni Privilegirane agrarne banke v Beogradu. Tokio, 19. febr. č. Na vest da je hila objavljena vsebina poročila odbora devet-najstorice pri Društvu narodov o siporu zaradi Mandžurije, je imela včeraj japonska vlada sejo, na kateri je razpravljala o ukrepih za primer ako bi Društvo narodov sprejelo t-o poročilo. Končna odločitev g teh ukrepih še ni padala. Seja vlade se bo nadaljevala po avdijenci zunanjega ministra Ušide pri mikadu. kateremu bo poročal o razvoju dogodkov in se z njim posvetoval o eventuelnem izstopu Japonske iz ženevske mednarodne ustanove. Člani vlade se strinjajo v tem .da mora Japonska zavrniti zahteve Društva narodov, če odobri poročilo devetnajstorice. Na svoji seji je vlada odobrila tud: načrt za vojaške operacije, kakor ga je predložil vojni minister Arači za okupacijo jeholske pokrajine. Sklenjeno je bilo, da se objavi posebna izjava, v kateri bodo navedeni razlogi za okupacijo te kitajske pokrajine. Med drugim bo izjava poudarjala, da ogrožajo k;tajski banditi javni red in mir v Jeholn, kjer je trgovina že docela uničena. Jutri bo imel ministrski svet zopet seio, na kateri bo prišlo do odločilnih ; ki epov g'ede na položaj v Mandžuriji. Japonci razpolagajo za vpad na Jeholsko pokrajino z dvema divizijama, ki štejeta skupno okrog 60.000 vojakov. Po nekaterih vesteh se je japonska ofenziva proti Kitajcem v jeholski pokrajini že pričela. Iz Šanghaja je prispela vest. da so se zbrale kitajske čete pod vedisvom generala Ta-njulina ter krenile proti severu, v obrambo pred japonsko ofenzivo. Glede na to vest menijo nekateri listi, da bo v kratkem prišlo do krvavih spopadov. Kitajska vojska šteje baje okrog 100.000 mož in je že razpostavljena vzdo>ž kitajskega zidu, kjer 'čaka na nadaljnje ukaze za pohod proti severu. V nasprotju s tem je vest iz Pekinga, da se Kitajci ne nameravajo upreti japonskemu prodiranju v jehofeko pokrajino, ki pa še ni bila potrjena. Kitajski odpor Ženeva, 19. febr. AA. Glavni poveljnik severnih kitajskih čet Čangsuiiang je prišel v Jehoj v spremstvu začasnega predsednika kitajskega izvršilnega odbora Sun-ga, ter je kitajski delegaciji v Ženevi poslal naslednjo brzojavko: Odločnost kitajskega naroda, da se upre japonski invaziji, se je kristalizirala v koncentraciji obrambnih čet Prišel sem v spremstvu Sunga v jeholsko prestolnico, da dovršim obrambni načrt proti neprestanim grožnjam s kršitvijo kitajske suverenosti in teritorijalne nedotakljivosti po Japonski. Kitajska vlada je pretrpela neizrekljiva ponižanja, ko se je prizadevala, da na lojalen način razčisti položaj in pomaga Društvu narodov pri njegovem trudu za dosego sprave na pod'lagi obstoječih pogodb. Te upe po spravi so Japonci razočarali. upanje v mir pa uničMi s svojimi voiaškami opracijanri v Jeholu, čeprav so pred Društvom narodov svečano zagotavljal« nasprotno. Japonska se jc upirala na čisto posebno argumentacijo, ko se je sklicevala pri vpadu v Mandžurijo na svoje pogodbene pravice, toda te pretveze nima sedaj, ko skuša zasesti Jehol. zakaj nobena pogodba ne govori o tej pokrajini. DobMi smo od centralne vlade kategorično zapoved, da se upremo napadu. Sedai smo tu, da prevzamemo svoj dei odgovornosti. NaSvoboda< veliko protestno ziborovanje proti punktašem, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi in na katerem sta govorila narodni - a-nec dr. Milan Sekulič in v imenu vojnih dobrovolj-cev Lazar Popovič. S shoda je bila TK>slana pozdravna brzojavka kralju. Konstituiranje obrtniške zbornice v Zagrebu Zagreb, 19. febr. n. Danes se je vrših* prva svečana seja novo osnovane obrtniške zbornice v Zagrebu, ki ji jc predsedoval predsednik Milan Ramovšča.k. S seje sta b*!i poslani pozdravni brzojavki pred-s?dntkn vlade dr. Srškiču in ministru za ■trgovino in industrijo dr. Kiji Suinenkovi-ču. O pomenu obrtnega stanu so govorici tudi ban dr. Ivo Perovič, mestni župan »Ivo Krbek in razni delegati i-z pokrajine. Ob •koncu seje sta bila odobrena pravilnik iu iproračun nove obrtniške zbornice. Razbojnik Hadrovic bo justificiran Sarajevo, 19. februarja. V petek bi se morala izvršiti justifika-cija Šerifa Hadroviča. ki je lani na zverinski način umoril Ivanko Prizničevo v Dubrovniku. Vrhovno vojaško sodišče ie obsodilo Hadroviča na smrt. a je obsojenec vložil prošnjo za pomiloščenje. zaradi česar je bila justifikaciia odgodena. Ze v petek pa je dospelo od ministrstva za vojsko in mornarico obvestilo, da se prošnji ni ugodilo. Hadrovic bo ta teden ustnrčen. Obsojenec je služil vojake v Sarajevu, odkoder ie pobegnil in kot begunec prispe? v Dubrovnik. Tam ie udri v stanovanje Ivanke Prizničeve. ki io ie zadavil z žico okrog vratu, nato pa io oropal. Pozneje so ga prijeli v Hercegovini iti ga privedli v Sarajevo, kjer so ga obsodili na smrt. smučarji so se razšli..t Z veliko skakalno prireditvijo na Hanssenovi skakalnici v Bohinju so se včeraj končale pmisčarske tekme slovanskega Sokolstva - V sestavljenih tekmah je zmagal Poljak M?owca Francziszek s 461-3 točke, v skokih pa je zmagal žemva Lovro (Sokol Gorje) s is" 3 točke — Prehodno darilo ministra za telesno vzgojo je osvojila ČOS z nasko- kom 165.1 točke Bohinjska Bistrica, 19. februarja. Sobotni večer je vodstvo letošnjega prvenstva SKJ v smučarstvu namenilo za pozdrav gostov in tekmovalcev. 7.a takšne prilike je v bohinjskem kotu res najprikladnejša prijetna dvoranica v hotelu Sv. Janez, ki so jo za to priliko okusno okrasili in tudi sicer uredili tako, da smo jo lahko pokazali številnim odličnim gostom, in tudi bratom Sokolom s severa, ki so na svojih nastopih po velikih zimsko-sportnih središčih spoznali svetovnoznane tujskoprometne postojanke. Kmalu po 20. je domačin, član savezne uprave, dr. Riko Fux nagovoril v dvorani mnogobrojne goste, med njimi predvsem zastopnike vojaških in civilnih oblastev, g. ministra n. r. Mohoriča s sopr., zastopnike športnih in smučarskih klubov ter drugih korporacij, ki so prišli pozdravit naše Sokolstvo v dnevih njegove največje zimske reviie. Med banketom, ki ga je z znano spretnostjo aranžiralo upraviteljstvo hotela, je spregovoril I. podstarosta br. E. Gangl ki ie v vznesenih besedah pozdravil zastopnike bratskih sokolskih savezov in ostale oficielne delegate. Podčrtal je pomen borbe za dragoceno prehodno darilo ministra za telesno vzgojo dr. Hanžeka, ki naj bi za vse Sokole simbol lepote, resnice in pravice, vsebina vsake sokolske duše. Viharji odobravanja so prekinjali skoraj vsak stavek njegovega lepega govora; posebno pomemben je bil pozdrav, ki ga je med govorom izrekel zastopniku vojske polkovniku Radoviču, poveljniku 1. planinskega polka. V teku večera so nato nazdravili smučar-iem-Sokolom in vseslovanski bratski vzajemnosti zastopnik ministra za telesno vzgojo g. Krejčik, delegat ČOS poslevodeči načelnik dr. Klinger, vodja poljske ekipe ^ Bu1»k. zastopnik JZSS dr. Pavlm, zastopnik mestne občine ljubljanske in njenega župana dr. šubic in drugi. Hitro so minile večerne ure. kmalu so se zasukali razigrani smučarski pari in bilo je kar naenkrat tako domače in toplo kot bi zunaj ne snežilo in se ne bi bližal odločilni boj za težko zmago na belem polju... Nedelja je bila vsa sveže bela, megle so se raztrgale in zdaj in zdaj je pokukalo sonce na kolone tekmovalcev, ki so se zgri-riale proti Hanssenovi skakalnici nad Po-lir-m Kot vselej, kadar se na njej spuščajo v vrtoglavo globino naši najdrznejši vitezi na smučeh, je bila tudi danes vsa ozaljšana in okrašena., Rediteljska služba m sploh vsa organizacija je bila spričo vzorne discipline, ki je lastna le Sokolom, do podrobnosti točna, tako da ni bilo niti ob odhodih, niti pod skakalnico ia niti na treh tribunah, ki jo obdajajo, nobenih debat in nobenega ugibanja. Občinstva žal ni bilo toliko kot bi ga bila zaslužila ta v vseh czirih uspela prireditev. Po-ebni vlak iz Ljubljane je sicer pripeljal do 300 ljubiteljev belega športa, toda pod skakalnico jih cd teh ni bilo mnogo. Bele noliane so bile pač preveč vabljive m za konkurenco z mosta so se vsi ti zanimali ]<*r od daleč. Ker se je med tem nebo po-r.olnoma zjasnilo in je na krasno okolico posijalo zlato sonce, je bil ta pogled prav gotovo še dovolj lep tudi iz večje daljave, ra katero niso pobirali niti skromne vstopnine. . , Točno ob 10. — kakor je bilo tiskano v sporedu in razglašeno na objavnih deskah pred Sokolskim domom v Bistrici in pred hotelom Sv. Janez — je švignil v zrak prvi skakalec (Zupan) za poskus. Takoj nato so sodniki odredili poskusne skoke sa vse tekmovalce v sestavljeni tekmi. Sneg na skakalnici je bil zaradi sveže zapadlega snega, ki so ga sicer steptali, nekoliko premehak in še lepljiv, tako da za te poskusne skoke med skakalci še ni bilo pravega ela-na. Naši so se večinoma lovili okoli dobre 20 metrske meje, Čehi in Poljak Mrowca pa so segli povprečno okoli 30 m. Dobro formo je v tem delu pokazal še Gorjanec žemva, ki se je pognal na 27 m. Brez odmora je šlo nato dalje v pni skok za sestavljene tekme. V naglem vrstnem redu so drseli po strmini: Novšak — na 26 m, Klančnik na 23 in pol, Lakota na 24, Rus na 22 m, Mrovvca kar na 3712 — manj sigurno, Pfitzner dobro na 32, Strohsack na 29 (s padcem), Mušič nesigurno na 23, Zore še bolj na 22 in pol, žemva spet dobro na 29, Kalous prav dobro na 32, Prešern šibko na 26 in pol, Fajstauer ne preveč sigurno na 34 in pol, štipala s krasnim predklonom in žal s padcem na 39, Mariborčan Priveršek ko-rajžno na 28, pa s padcem, Jcmc za silo na 21, čeh šrolier za silo na 25 in pol, Mariborčan Stopar prav tako na 26 in pol in kot zadnji Celjan Stavbe začetniško na 17 metrov. Brez odmora — drugi skok v konkurenci. Skoraj vsi tekmovalci so se zdaj pognali bolj sigurno in res so se tudi dvignile znamke. Novšak je šel na 30 m, čeprav s težavo, Klančnik v slabšem stilu na 26, Lakota malo boljše na 27, Rus za silo na'27, Poljak Mrowca odlično in sigurno na 39 in pol, Čeh Tfitzner riskantno na 37 m — s padcem, Strohsack na 28 v sneg, Mušič ponovno na 23, Zore brez strahu, toda s padcem na 29, žemva še enkrat na 29 — prav dobro, Kalous prav tako na 33, Prešem za silo na 28, Fajstauer odlično na 38, štipala spet s krasnim predklonom in mučnim padcem na 41 m, Priveršek lepo na 30 in pol, Jernc brez strahu, toda s padcem na 27, šroller še enkrat nesrečno na 27, Stopar na 28 in pol in kot zadnji Stavbe še enkrat pod 20 m. (Najdaljša skoka sta tiskana poldebelo.) Pregled kaže, da se naši skakalci Se niso mogli polnovredno približati gostom, da pa so v kratki dobi, odkar se vežbajo v tej di sciplini, kvantitativno in kvalitativno mno go pridobili. Od tekme do tekme je njihovo število večje, njihov nastop pa sigurnejši. Med gosti sta najugodnejše presenetila ma- 11 Poljak Mrovvca, ki se je kar vidno boljšal cd skoka do skoka, stilno pa Cehi: Fajstauer, Kalous in štipala; slednjega je spremljala izrazita smola, saj je moral s tremi 41 m skoki trikrat na tla in na 15. mesto. V eni uri je bil ta del programa opravljen. V skupni oceni s tekom na 18 km so podrobni rezultati v sestavljenih tekmah naslednji: 1. Mrowca Frančišek (ZSP) 461.3. 2. Fajstauer Josef (ČOS) 453.7, 3. Kalous František (COS) 435.7, 4. Žemva Lovro (SKJ, žp. Kranj) 433, 5. Novšak Albin (SKJ, žp. Kranj) 347.68, 6. Prešern Franc (SKJ, žp. Kranj) 347.18, 7. Rus Janko (SKJ, žp. Kranj) 336.4, 9. Mušič Lju-ban (SKJ, žp. Maribor) 332.7, 10. Stopar Rudolf (SKJ, žp. Maribor) 329.4, 11. Klančnik Gregor (SKJ, žp. Kranj) 323.5, 12 Pfitzner Josef (COS) 319. 13. Jemc Albert (SKJ, žp. Kranj) 315.1. 14. Zore Zdravko (SKJ, žp. Kranj) 306.7, 15. Šroller Josef (COS) 279 točk. .. Po razredih je vrstni red naslednja: V II. razredu: 1. Fajstauer Josef, 2. Kalous Fr., 3. Žemva Lovro. V III. razredu: 1. Mrovvca Fr., 7. Novšak Albin, 3. Prešern Franc . , . Po 10 minutnem odmoru se je pričel drugi del skakalnega programa, tekme v skokih posebej. Na tej tekmi je nastopilo 23 skakalcev, med njimi približno dve tretjini s prejšnje tekme, ostali pa na novo. Med prejšnjimi je bilo spet vseh 5 Čehov in simpatični Mrovvca. Po nekaterih poskusnih skokih, ki so bili dovoljeni le onim skakalcem, ki so nastopili prvič, je šlo takoj zares! Nepreračunljivi žreb je hotel, da je dobil ... startno številko favorit — Poljak Mrow-ea, ki se je krasno spustil na 38 in pol m, pri drugem skoku pa na 48 in pol, kjer tja je pa odneslo. Nato so poskušali srečo samo v skokih se lahko tudi kaj riskira — ostali. Prav dobro je šel Priveršek na 32y, m 39 m s padcem (drugega je bilo škoda), mali Klančnik, ki ga je neslo na 28 in pol in celo na 38, neustrašni Novšak, ki mu je pri drugem na 34 m žal spodneslo, razpoloženi Stopar, ki je dobro stal na 29 in pol, na 37 m pa pogledal v sneg, potem Čeh — ali prav za prav Slovak — Pfitzner, ki je po brezuspešnem poskusu na 39 in pol krasno obstal na 35 m in Mojstrančan Rabič, ki se je dvakrat postavil s 27 in pol, ozir. 28 m. Čeh Kalous je zletel na 37 in pol, pri drugem pa je izbral krajšo in si-gurnejšo — na 31 in pol. Omeniti je treba neutrudljivega Zupana, Ki je opravil obakrat preko 40 m. Toda ni mogel vzdržati; Lakoto je vrglo pri drugem skoku na 28 m in ga potisnilo na 14. mesto. Enaka usoda je zadela tudi Selana, ki je za mesto na boljšem. Ravhekar ni mogel ostati na nogah. Blejčan Rus je z drugim skokom na 37 m srečno zašel na 12. mesto. Fajstauer se je pognal za Mrowco in odletel prvič neusmiljeno na 45 m; pri drugem je ooustil dolžino m dosegel s polovico zaleta ^sigurno 37 in pol m. Tiho in vztrajno je stiskal žemva in prav lepo opravil obe nalogi z 32 m znamko; naj mu bo današnja zmaga pobuda za novo delo! S prav le-p:m mestom se pouaša tudi šiškar Visjak, ki z dolžinama 26 in 31 in pol m skupno z Rabičem deli čast na tretjem mestu. Stilno občudovani štipala je izgubil dve krasni dolžini po 41 m s padcem. Tudi ta del programa se je končal po eni uri, tako da je steklo z mosta v pičlih dveh urah nad 100 skakalcev, kar je spet dokaz, da je bila organizacija kot je treba. Podrobni rezultati skokov posebej so bili naslednji: 1 Žemva Lovro (SKJ, žp. Kranj) (32, 32) 197.8; 2. Klančnik Gregor (SKJ. žp. Kranj) (28 in pol, 38) 196.2; 3. Lisjak Lado (SKJ. žp. Ljubljana) (26, 31 in pel) in Rabič Maks (SKJ, žp. Kranj) (27 in pol. 28) oba 173 4. Mrovvca Fran-cziszek (ZSP) 38 in pol. 48 in pol) 165; 5. Fajstauer Josip (COS) (45, 37 in pol) 158.5; 6. Pfitzner Josip (COS) (39 tn pol, 35) 158.4: 7. Kalous František (ČOS) (37 in pol) 150.1: S. Priveršek Anten (SKJ, žp. Maribor) (32 in pol, 30) 141.3; 9. Novšak Albin (SKJ, žp. Kranj) (30, 34) 137.8: 10. Prešern Franc (SKJ, žp. Kranj) (2/, 2, in pol) 133.7; 11. Stopar Rudi (SKJ, žp. Maribor) (29 in pol, 37) 133; 12. Rus Janko (SKJ, žp. Kranj) (30, 37) 129.9; 13. Se-tan Jožef (SKJ, žp. Kranj) (27 m pol, 27) 123 3- 14. Lakota Ciril (SKJ, žp. Kranj) (27, 23) 119 3; 15. štipala Jan (COS) (41 41) 102 točki. Gornji podrobni ptregtfed kaže, da so gostje sicer dosegali prav lepe dolžine i-n gre njihov razmeroma s>labejši plasman na račun padcev; najbolj je med njimi pri* zadet Štipala. nekoliko manj pa Pfitzner, ki sta oba skakala s krasnim predklonom in odlično držo, pri doskoku pa nista vzdržala. Da je med smučarji zanimanje vedno večje tudi za skakanje, kaže v ostalem, da se je po končnih konkurenčnih skokih prijavilo še 13 skakalcev izven konkurence, ki pa so jim sodniki dovolili le po en skok. Ker v tem delu ni šlo za ocene, so skakalci predvsem forsšrali dolžine, kar je spet povzročalo padce. Izvoženih je bilo vsega pet skokov, ostali pa so se — dasi z okroglo 40 metrsko mejo — končali v snegm Dober j« bil Novšakov skok na 39 in pol m in tudi domačin Merkeš je žel za svojih 36 m buren aplavz gledalcev. Pokal dobi COS. Po izračunu ocen. ki jih mednarodni pravilniki in pravilnik o prehodnem pokalu ministra za telesno vzgojo določa za prve tri plasirane tekmovalce v vseh dr» sciplinah (skupno za član« in članice), je dosegla COS po svojih članih 2358.13, SKJ pa 2193.03 točke, tako da je pokal letos prešel v prehodno last COS. Izguba 165.1 točke gre, kakor kaže podrobni pregled, na račun rezultatov članic v teku na 8 km in deloma tudi v smuku na 2 km. Dobili sta: COS: za tek članov na 18 km 651, za smuk na 4 km 285.73, za skoke 467. za tek članic na 8 km 687 in za smuk članic 367.4 točke, ali skupaj 2358.13 točka. SKJ: (V istem vrstnem redu kot zgoraj 1) 643. 2:>9.41, 567, 484-5 m 2U6.62, je skupaj 2193.03 točke. Popoldne malo pred 17. se je vršila v S >kolskem domu v Bistrici zaključna prireditev letošnjih smučarskih tekem za slovansko prvenstvo, številne tekmovalce in smučarje je najprej pozdravil načelnik br. Ambrožič, ki je naglasil pomen sokolskih rezultatov v smučarstvu ter se konč» no zahvalil vsem udeležencem, posebno pu gostom, za sodelovanje. Nato je br. Zupan razglasi! podrobne rezultate v posameznih disciplinah. Počastitev na grobu br. Maleja Pred pričetkom današnjih tekem na skakalnici se je odpravila deputacija SKJ 9 L podstarosto br. Ganglom na grob pok. br. Maleja, kjer je položila krasne vence in z 2 minutnim molkom počastila spomin tega sokolskega heroja. COS je na tej tihi svečanosti zastopal br. dr. Klin-gor, ZSP pa br. Bujak. Razhod Množice Sokolov»smučarjev zapuščajo Bohinj. Poljska ekipa je preko Ljubljane in Maribora odpotovala v Zakopane, Ce- hoslovaki pa preko Celovca naravnost ▼ Prago Utihnilo je spet življenje po onih belih poljanah pokojno počiva v zasneženem bregu ona divja strmina nad Poljem in tihi Sokolski dom v Bistrici bo spet ono živo mravljišče, kjer veje sokolski duh na naši najsvetlejši točki. Sokoli po Jugoslaviji. Češkoslovaški in Poljski pa bodo vežbali dalje in se bodo zmerom številnejši in močnejši vračali gori v kra» ljestvo Zlatoroga, da pomerijo svoje sile v plemeniti sokolski borbi v tem smučarskem raju. ¥ obrambo Sokolstva Izjava sivolasega nacionalnega borca dr. Vjekoslava Spinčiea o škofovskem pastirskem listu proti Sokolstvu Beograd, 19. februarja, r. Današnja iPo-litika« objavlja daljšo izjavo katoliškega duhovnika in bivšega narodnega poslanca prof. Vekcslava Spinčiča. zaslužnega nacionalnega delavca, ki je večno svojega prosvetnega in političnega dela posvetil povzdigi Istre. Sivolasi dr. Spinčič, ki se je že v avstr jskem parlamentu boril za koristi hrvatskega in slovenskega ljudstva v Istri in ki je prekoračil že 80. leto svo. jega življenja, je dopisniku »Politike« izraz 1 svoje veliko presenečenje, ker je ju. goslovenski katoliški episkopat nastopil s posebnim pastirskim pismom proti Sokolstvu. Predvsem izjavlja zaslužni nacionalni delavec, da je bil že v mladih letih navdušen član Sokola in da ni nikdar imel prilike niti prej niti slej čuti. da bi bili Sokoli ljudje brez vere ali pa proti njej in da ne bi spoštovali katoliške vere. Nikdar in nikjer ni opazil pri Sokolu nčesar, kar bi bilo brezversko ali protiversko. Zato ga je zelo presenetila poslanica jugoslovenskih katoliških škofov proti Sokolu kraljev ne Jugoslavije, zlasti pa trditev, da je dr. Tyrš zasnoval Sokolstvo na brezverstvu in protiverstvu, ker mu je znano, da so sodelovali pri njegovem pogrebu katoliški duhovniki. Sokolstvo obstoji že 70 let in ves ta čas niso katoliški duhovniki in škofje, niti češki niti naši ali kacerikoli drug:, če. sa očitali Sokolstvu. Nasprotno so se katoliški duhovn ki in škofje mnogokrat ude. leževali sokolskih manifestacij ter so bili mnogi izmed njih tudi aktivni člani sokolske organizacije. Zato se je tudi nedavno sam zelo rad odzval želji sokolskega društva v Kastvu, da cb priliki odkritja spo-men!ka pokojnemu kralju Petra blagoslovi zastavo kastavSkih Sokolov, ki jo je daroval Nj. Vel. kralj. Rresenetil ga je škofov, ski pastirski list proti Sokolstvu posebno zato, ker smatra Sokolstvo kot eminent-no nacionalno organizacijo, ki obstoji prav zaradi tega, da goji medsebojno ljubezen m strpljivost med našim narodom, ki ga vzgaja za obrambo domovine v vseh, tudi najtežjih čaS h Zato je ta pastirski list porazno učinkoval na vse naše ljudi, zlasti pa je težko pomisliti, koiik0 »o morali duševno trpeti duhovnici, ki so sami prepričani Sokoli ali prijatelji Sokolstva in ki so morali kljub temu čitati pastirski list v cerkvah izpred oltarja ali pa s prižnic. Trpeli so tudi oni verniki, ki so Sokoli ali njihovi prijatelji, poleg tega pa dobri katoličani. Vsem tem ljudem ne more nikakor iti v glavo, da se je mogel ta pastirski list proglasiti brez vednosti Sv. stolice in njenega predstav, nika v državi. Ta pastirski list boli tem bolj, ker se ve, da dela Sv. »tolica roko v roki „ .. - Y vsej trza vi so «e pojavili protesti proti škofovskemu pastirskemu listu ki so bili tem jačji, čim bližje so mejam Italije kraji, iz kater.h so izšli. Prebivalstvo teh krajev je posebno težko cbčutilo značaj tega pastirskega lista, zaradi česar se tudi more tolmačiti dejstvo, da kotorski škof in namestnik barskega nadškofa nista dovolila prečitati pastirskega lista v cerkvah svojega področja. Prav tako ga tudi niso čitali v mnogih cerkvah Dalmacije. Primorci dobro vedo, kaj se proti naše. mu narodu govori in dela v sosedni državi, in sicer tako v posvetnem kakor v cerkvenem Rimu. Primorci dobro vedo, da je bil tržaško koperski škof dr. Andrej Karlin, sedaj škof v Mariboru, prisiljen od same Sv. stolice zapustiti svoje mesto v Trstu, da je bila na Rek: osnovana v vsej naglici škofija brez verske potrebe in iz čisto političnih razlogov, da ie bil iz cerkvenega Rima poslan za škofa na Reki Izidor Ša n, ki ga je ustoličil neki kardinal, ki pa m znal našega narodnega jezika, zaradi česar tudi ni mog>el vršiti svoje škofovske dolžnosti, škof Sam je osnoval na Reki semenišče za vzgojo duhovščine, v katerem je mlademu duhovnemu naraščaju prepovedal, da bi govoril med seboj po hrvatsko ter mu ukazal, da morajo pri spo. vedi izpovedati kot greh, če so govorili med seboj v materinskem jeziku. V Primorju tudi vedo, da je goriški nadškof, pokojni dr. Fran Sedej, ki je škofova! 25 let in vrši svoje dolžnosti najvest. neje, živel skoro kakor svetnik in je paipež ob 25-letmci škofovanja posebno pohvalil njegovo delo, kar pa ni bilo nobena ovira za njegovo odstranitev s škofovske stolice. Dr. Sedej se ni pustil k temu pregovoriti, končno pa je moral odnehati. Prišel je k njemu papežev vizitator, škof Luka Passe-to, ki ga je nagovarjal, naj se odreče škofiji. Nadškof dr. Sedel »e je najodločneje upiral, ko pa mn je škof passeto dejal, da tako želi Sv. stoyca, je pristal na odpoved pod pogojem da bo njegov naslednik pravičen in da bo branil pravice slovenskega naroda, ki tvori vel ko večino prebivalstva goriške škofije. Namesto tega je prišel na stolico goriških nadškofov poitalijančeni fašist G ovanni Sirotti (Sirotič). Vse to je izzvalo bolest ln končno smrt dr. Sedeja. Na to moram misliti, pravi dr. Spinčič, spričo pastirskega lista katolikih škofov v Jugoslaviji proti Sokolstvu. Primorci vedo tudi z? lateranski sporaz. med posvetnim te cerkvenim Rimom. Po tem sporazumu dušnim pastirjem in župnikom našega naroda v Italiji ni treba znati narodnega jezika, dočim »e mnogi duhovniki misijonarji uče jezikov najbolj divjih plemen, da bi jh mogli poučevati in širiti med njimi krščansko vero. Zaradi takega postopanja so se cerkve izpraznile in so verniki v njih postali zelo redki. Mislim, da je potrebno opozoriti tudi na fašistično postopanje v Italiji. Fa&zmu je poslednja stvar vera in verski poak. S svojim postopanjem celo žali krščansko vero, vendar pa tamošnji škofi, niti posa. mezn ki niti in cOrpore, niso nikdar nasto. pili proti fašizmu. Tega niso storili riti proti vrhovnemu voditelju fašizma, ki je, da bi dokazal, da ni Boga, % uro v rok| pozival Boga, naj ga ubije v petih minutah, ak0 živi. In ko je poteklo pet minut ter je ostal živ. je javno ugotovil, da ni B«ga. Ti fašisti skupno s Svojim voditeljem ne proglašajo ljubezni, temveč sovraštvo, ne žele mini, temveč vojno, dočim njihovi učitelji v šolah na zapadnih mejah naše države kažejo na nas z onstran meje in govore svojim učencem ter otrokom našega naroda: Ne hod te preko, ker žive tamkaj divji ljudje, ki so zmožni človeka napasti, pretepsti ga in celo ubiti. V vsej naglici sestavljena sod:šča so ubila Matteotija, Morsinija in druge v stari Italiji, v Istri, Trstu in Gorci pa ubijajo naše Gortane, Bidovce, Marušiče, Miloše in Valentiče. Fašisti nekaznovano napadajo nj:m nepriljubljene ljudi, zlasti naše. Pretepajo j». Te d»w zvečer se je vršil ob številni udeležbi članov zadrugarjev in ostalih, v Ljubljani živečih Belokrajincev prvi redni občni zbor vinarske in saddarske zadruge »BelokraJinsJca klet«. Predsednik zadruge, višji magistratni svetnik g. dr. Riko Fux je podal poročilo o zadružnem delovanju. Bela Krajina pada iz leta v leto v večje uboštvo. Prav za prav edini pridobitveni vir so vinogradi, vendar pa belokrainasko vino ni bilo zadosti uvedeno na ljubljanskem in ostalih vinskih tržiščih; ako pa je bilo, so bile nakupne cene naravnost sramotno nizke, tako da proizvodniki niti svojih lastnih stroškov nfso mogli kriti. Prav pred letom dni je bilo ustanovljeno v Ljubljani najprej društvo »Bela Krajina«, nato pa še »Belokraiinskv klet«. Doslej se je prijavilo 28 članov zadrugarjev z vplačanimi deleži, od katerih vsi razen enega ŽJive v LiaiMjani. Na lanskoletnem pomladnem velesejmu so tetočiii 28 hektolitrov vina, na jesenskem pa 32, in so tako vsaj malo uveljavili svoja vina v Ljubljani, med tem ko je zadružna klet doslej prodala 170 hektolitrov, kar v denar izpremenjeno pomeni vsoto blizu tri četrt milijona. Poleg dela s prodajo vina je zadruga storila tudi sicer mn-ogo za splošno gospodarsko povzdiigo Bele Krajine, zlasti za sadijarstvo in pogozdovanje. V več krajih je priredila strokovna predavanja, ki so bila vedno dobro obiskana. Najlepše delo, vzgoja vinogradniškega maloposestnika v proizvodnji vina, kakršno zahteva odjemalec, je ostalo prihranjeno za letošnje leto, četudti so bi!« prve osnove tega dda postavljene že lani. Zlasti potreben ie temeljit poude zaenkrat vsaj o najosnovnejših načelih modernega kletarstva, ker je sicer vsako tekmovanje v vinskimi proizvodni ki drugih krajev nemogoče. V bližnjem času bodo po predlogu ravnatelja g. Račiča uvedeni dnevi pokušnie v zadružni kleti, kamor bodo vedno povabljeni gostilničarji, da se sami prepričajo o kakovosti vin. Po podanem blagajniškem poročila g. dr. Mihe Kambiča je bilo na predlog članov nadzorstva gg. dr. Jureta Koceta in Evge-na Lovšina deo načelstva odobreno. Načelstvo je za nadaljnje leto ostalo neizpremenjeno. Pri zanimivi debati je g. Gar,s>! lepo orisal položaj belih rojakov io poudaril najnujnejša ae^.a za pomoč tem krajem. Pri tem so bile določene smernice za bodoče delo, ki nai bi dvignilo Be'o Krajino med naše aktivne kraje. Nujno potrebno sta seve-da razumevanje in še bolj denarna pomoč države in banovine. Zlatnino je izbirala Ljubljana, 18. februarja. Ljubljanski zlatarji in draguljarji so že nekaj tednov opažali v svojih trgovinah neznano mlajšo damo, ki si je ogledovala ob raznih prilikah vse dragocenosti, ne samo v njihovih izložbah, marveč tudi v trgovinah. Prihajala je zlasti v trgovine ▼ Prešernovi ulici, na Mestnem trgu in izbirala, izbirala... Zanimala se je za zlate ročne zapestnice, za ovratne verižice, za. ure, za vse, kar se je svetilo in je imelo primemo ceno. Mlada dama pa ni bila baš pomembna prikazen, ker je znala svoje zanimanje za blago primerno skriti. Prodajalci ki so imeli ob prilikah njenih obiskov morda opravka tudi z drugimi kupovale!, so se vse premalo zanimali za igro njenih rok. Običajno je odhajala ta dama iz zlatarskih lokalov, ne da bi kaj kupila, pač pa je ob raznih prilikah naročila, naj ji pošljejo predmet, za katerega se je posebno zanima'.a, v neko trgovino v Stritarjevi ulici. Pripomnila je še. naj ji prilož« tudi saldiran račun Sčasoma pa je le prišel neki zlatar na Mestnem trgu na to. da mu je zmanjkalo v zadnjem času iz trgovine več zlatih verižic Pn štetju verižic, ki jih je imel v posebni kaseti, in ki jih je običajno postavil na mizo pred kupovalce, je ugotovil, da mu je izginilo iz ka-^ete okrog 5 zlatih verižic v vrednosti nad 1500 Dm Zaslišal jo svoje nastavljence in se pogovoril tudi s soprogo, k: je bila v trgovini. Izkazalo s« je, da so bile verižice ukradene m je padel sum na mlado damo, ki se je često pojavljala v lokalu. Iz omenjene trgovine so šle informacije še po drugih zlatarskih prodajalnah in glej. izkazalo se je tudi, da so zmanjkale razne dragocenosti še drugod. NTa podlagi dogovora treh ali štirih oškodovanih tvrdk je sledila preiskava, prijava na policiji in zasledovanje skrivnostne mladenke Preiskava pa je rodila uspeh m so izsledili rafinirano tatico v osebi 301etno Marije G., stanujoče svojčas na Vkk>vdaT>-ski cesti Nedavno se je naselila v nela sobi v sredini mesta, ki so jo policijski organi včeraj tudi preiskali. V sobi so našli več ženskih vratnih verižic, novo pisalno orodje, novo žensko torbico in pa več raznih predmetov, ki so bili prav gotovo ukradeni po večini v zlatarskih lokalih. Na podlagi hišne preiskave so seveda davi prijeli tudi spretno tatico. Policija vodi še obširno preiskavo, nakar bo mlada preve-janka izročena sodišču. Zagonetna najdba sedečih okostniakov Sv. Ivan Zelina, 19 februarja. V Omamnu v občini Vanjski Sv. Ivan Zelina je našel kmet Tomo Pentič*Cehu-lič ob priliki trebljenja v gozdu dva, okostnjaka, kar je takoj javil občinskema uradu Na lice mesta se je napotila zdrav-stveno-redarstvena komis'ia. ki je ugotovila, da gre za okostniflka dveh molkih. Kakor je i z položaja kosti razvidno, sta bila oba neznanca zakopana v zemljo r sedečem stanju. Ker ni v bližini nikakega pokopališča in tudi prej ni bilo na tem mestu n'kdar pokopališče nego je tam gozd. se sodi. da gre za zagoneten zločin, ki se ie moral izvršiti že pred več desetletji. O najdbi se seveda š5riio razne fantastične vesti, ki pa nimajo nikake osnore. Oblasti zadelo Nova carinarnica otvorjena Nova zgradba je lepa pridobitev za Ljubljano — Pomembna svečanost našega gospodarstva — Strnjeno sodelovanje vseh stanov eno lahko premaga gospodarsko stisko Ljubljana, 19. februarja. Dane« se je vršilo tu prijetno slavje, ki pomeni teko v razvoju slovenskega narodnega gospodarstva, kakor tudi v gradbenem razmahu Ljubljane važen datum: slovesno je bilo otvorjeno in izročeno prometu novo 2:gmjeno poslopje carinarnice v Vilharjevi ulici. Vabilom , ki jih je za to priliko razposlala uprava carinarnice, se je odzvalo razveseljivo lepo število predstavnikov in gospodarstvenikov, pa tudi širšega občinstva, ki itn« kakorkoli opravka s carino in e« zanjo zanima. Namesto bana. ki je bil radržan, je prisostvoval otvoritvi dr. Orel, nadalje mestni župan dr. Puc, direktor fi-i ančr.e uprave dr. Valjavec. poštni direktor dr. Tavzea, predsednik Zbornice za TOI vele trgovec Jelačin, predsednik. Ljubljan-velese.j.ma tovarnar Bonač, ravnatelo trlr. Dular in tainilk Rihtar, od mestnesa f^nadbeneea. uow!kHjherae, postajen ačelnik LiiAvig in pod-»ačetark fpostaje škof. direktor trgovsko •akademije dr. Pirjevee, številni občinski t /etniki, med njimi dr. Fettich in Josip •Turk ter lep© število inal ostri jcorl in tr-rovcev iz 'mIriM j arne in od drugod. Slavnoet, ki s« jc vršil« v velikem, prostornem vestibolu novega poslopja, je s tnatkim, a iepisn najgovorom otvor i 1 žu-ra« dr. Puc. V nazornih potezah je očrta! rgodovkno prizadevanja, da LiuMjana dobi i cjvo, «ihtevaan modernega p-omt ta ustre-talooo carinarnico. Osem let sp je me-srni občinski fcvet trudil, da uresniči to idex>. L. 19C5. je tedanji gerentski svet sprejel fiačrt, da se poslopje nove carinarnice sezida na oglu R(*«liove iti Masarykove ce-*r.e, toda iz razni'i razlogov in ovir do realizacije tega osnutka ni prišlo, štiri leta (pozneje ie med trgovskimi in industrijskimi krogi, mestno občino ln carinsko opravo prišlo do sporazuma, da se nova tarinarnioa zgrabi v Viiharjevi ulici. Pričelo se jc z r junija 10S1. so bili položfai temeljni kamini iu v poldrugem Jetu je zgradba zrasla do viha, da jo da-l.as lahko izročamo prometu. V zvezi z Kgraidbo carinarnice pa je mer a! a mastna občina izvršiti še celo vrsto drugih dal. Taiko je tlakovala Maearvkovo cesto od Jtesljeve do Smantinske ceste, šmartinsko fc podvozom, Vilharjevo s prostornim cari-narničnim dvoriščem, občinski del Bleivvei-f-ove, Goaposvetsko ter Celovško do gostilne Kmet v Zgornji Ši&ki. V načrtu ima &e tlakovanje eraričnega deTa Bleiweisove iu 3 »uwaj«*ke ceste ter dovršitev tlaka po viseč Vilhanjevi cc-eti. G. županu je izrazil upanje, da bo s pomočjo carinskih ob last ti v in finančnega ministrstva mogla mestna občina izvesti tudi vse te načrte. Pose-lfc>j je izrekel zahvalo bivšemu glavnemu direktorju carin Konradu šmitu, ki mu (tr-e v veliki meri zasluga, da je Ljubljana j*r1š.;a do tako moderne carinarnice, na-<železniški upravi, arhitektu Spinčiču, "■sera podjetjem, zlasti Stavbni družbi in r'sem, ki kaikorkoli sodelovali pci H.stvaritvi tega poslopja. Z iskreno željo. « -aj bi bila nov« carinarnica točka, iz ka- 4 °re bodo šle nove pobude za razvoj naše i viuatrLe in trgovine, in iiuij bi poslovanje * arf-iue šlo v skiadiu z interesi d asi h go-t odajHkih panog, je g. župaa slovesno 6 .'edal novo zgntad-bo upravniku carine in t- i zaprosil, naj skrbi, da bo pod njegovim ><-šivom delala ta hiša za blagor domo-r- vne ia države. Po živahnem odobravanj«, ki je sledilo izvajanjem g. župa.na, j« iapregovoril Uuravnik carine Mirko Mijuškovič. V top-iih betsedah j« izrazil s»voj ponos, da bo on, M je a Dačix*l3 južne točke nagega Jadrala doma, tu v dravski banovini upravljaj cariDO v eni najlepših, najmodernejših ogracJb vse države. Slovesno je prisegel, d«. jc zmerom pripravljen vršiti svojo dolžnost zakonito, naraivno in ju gos>lo vensko, po že^i najoda, države in kralja. Finančni direktor dr. Valjavcc je v kratkih izvajtfinaih naglasi!, da zmerom zalit^-■va ofl svojih uradnikov, naj gredo občinstvu v vsakem oziru na roko, zaikaij drsava n i samo oblatrt, držav« je narod, če Lado tudi stranke Sle finančaiemu ura-do- vanju enako na rolio. ne bo moglo biti diferenc. Prosil je, nad bi vse gospodarske orgianizacije skušale vzgajati svoje člane v tem smilu, da ne bi stranke demonstrirale proti službujočemu uradniku, kadar se jim zdi zakon prestrog, temveč naj se v vsakem primeru rsiiši te organizacije borijo za omiljen je zakona. Uradnik sam pač izaikona nikdar ne more korigirati. Svoje tehtne besede je g. direktor zaključil z •vzklikom Nj. Val. kralju. Preds<3dnik g. Jelačin je sporočil pozdrav Zbornice za TOI in izrekel iskrene čestitke g. županu, pod čigar vodstvom se je dogradilo to r resmiei moderno poslopje, in g. upravniku, ki bo v teh lepih prostorih s svojim o sob jem lahko posloval. Ko je bila 1. 1&18. proklamirana Jugoslavija, je tudi slovensko trgovsiko življenje prišlo na notva tla. Prej je im&l naš trgovec s eirino redkokdaj opravka. V novi državi pa je po izgubi Trsta Ljubljana po. stala nekakšno pristanišče Jugoslavije in prišli smo v povsem no-ve razmere. Prva leta ie biio m.tiogo bok-haiij«. Niti uradi, niti trgovski inte.rese.nti se niso mo^li takoj vživeti r poslovanje in posr.cs.to je prihajalo do nesoglasij. Intermraisterijalna konferenca, ki se je pred nedavnim časom vršila v Ljubljani, je ugotovila, da imajo vsi prizadeti činitelji najboljšo voljo in da so bila ta nesoglasja sa.mo odtod, ker ne eni ne drugi posla še nismo bili vajeni. Osti rim c carinskega postopka so bile prvi čas v resnici neprimerne, toda v teh 14 letih se je obrnilo mnogo na bolje. G. predsednik je izrekel zahvalo vsem predhodnikom sedanjega g. upraivoika, ki so vsi delali v duhu zakona in v smislu gospodarskih interesov. Ce bo delo nove carinarnice šilo v korist države in gospodarstva, je pa treba želeti, da bi se tudi promet dvignil na nekdanjo višino, da bomo vsi spet polno zaposleni, če daaes podjetniki v večji meri ne odpuščajo svojega narne-ščenstva., ga ne odpuščajo le iz socialnih raelogov. Iz naj močnejših in najbogatejših držav prihajajo novice, da se majejo in prepadajo veliki gostpodarski kolosi _ ia krizi še zmerom ni videti konca. Jugoslavija je miahjna država, tudi ona je zajeta v ta val krize, toda naša lepa dolžnost je, da stirni poizkušamo omiliti in odpraviti to naišo domačo gospodarsko stisko. Grad-ba nove carinarnice je dala dela in zaslužka neštetim obrtnikom in pridnim rokam. To lepo poslopje je živ primer, kako se s produktivnimi investicijami pobija breziposodnost. Drage države svojim ljudem mralično iščejo možnosti zaslužka, pri nas pa je brezposelnost na mrtvi točki. Z željo, da bi se vsi sloji in stanovi preko vseh niaieakcstiiih ovir strnili h konstruktivnemu sodelovanju, ki edino lahko premaga krizo, je g. Jelačin zaključil svoja iz.viac"ianja. Dr. Ored je v imenu baua izrazil čestitke im priznanje g. županu in vBeoi, ki so pomagali ustvariti ta ko ep dom carinske uprave. Poštni direktor dr. Tavzes se je pridružil vsem že izrečenim priznanjem in je izrazil željo, da bi »daj, ko je dozidana ta lepa palača, prišla tu-di pošta na vrsto, ki prav tako nuAno potrebuje novega po-sdopja v bližini kolodvora. Z otvoritvene siovesnosti je bila odposlana vdanostma brzojavka Nj. Vel. Kralju ter pozdravne brzojavike finamčucanu ministru dr. Gjorgjeviču, pomočniku ministrstva Konstamtinoviču, načelniku carinskega oddelka Giišiču in čia.nu sr'av»e kontrole, bivšemu generalnemu direktorju carin dr. šmitu Po oficijelmem delu so si gostje og!e-daili zgiraidtix>, ki je v resnici mojstrsko delo moderne arhiteKture. Poslopje carinarnice s stanovanjskimi hišami, ki so ji priključene, je v tem dosiej malo zanemarjenem delu m<-sta velika arhitektonska pridobitev za Ljubljano. Gradbena dela vseh objektov so mestno Občino vezala 9 in pol Jiilijona dinarjev, za tlakovalna dela, ki so se izvedla v zvezi z zgradbo, pa je mestna občina potrošila 25 milijonov. Vsa dela so se izvršila v domačem ma-terijaJu. Otvoritev nove carinarnice j« r vsem izzvenela t manifestacijo gospodarskega optimizma, ki je v teh razrv&nih časih narodu .pač naij;bol|j potreben. d©fi@flte Maribor, 19. febr. Današnra nedelja je po-kaz-ala, da smo sredi najživahneiiše sezone društvenih obč-r.h zborov. SIcer pa ni biio zabeleženih r kakih posebnih d-ogodlkov. Reševalna postaja je intervenirala samo v r.ekai primerih, a policijska kronika rn' zapisala ničesar drugega kakor &n samomor. Na Aleksandrovi cesti je bil namreč zjutraj najden v svojem stanovanju obešen 361etoi brezposelni pekovski pomočnik Ot-mar F i. tipe c. Vsi poizkusi, da bi ga obudili ^ ž'.v,!-ten'i'11. so bili zaman. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico ra Pcbrežie. Dopoldne so bili v mestu trije večji občna zbori. V dvorani Zadružne gospodar, banke so zborovali vojni invalidi, vojne vdove in s-irote. Ob lepem številu članstva ie otvorrl občni zbor predsednik krajevnega odbora g. Franiio Geč, ki je pozdravil navzočne, zlasti zastopnika obeh sreskih načelstev, komisarja Zutkona. zastopnika mestne občine g. Ježa, zastopnika vojašlkih oblastev podpolkovnika g. Petroviča, zastopnika Združenja rezervnih oficirjev g. Korbarja in druge, nato pa je podal obširno poročilo o delovanju krajevnega odbora. Zborovalci so odposlal: utianostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno borzojavko minls.tru za socialno politiko g. Pucliiu. Zatem je predsednik izreke! toplo zahvalo vsem darovalcem in dobrotnikom, ki so se spomnili vo-inih žrtev v preteklem letu. Posebna zahvala je bila izrečena tudi mestni obči«; mariborski, ki je darovaia izdaten znesek. Tajniško poročilo je podal agijni tajnik g. Martin Praudič. Iz po-ročiia je razvidno, ■da je mariborski krajevna odbor Udruženea vojnih invalndov najmočnejša organizacija v Sloveniji in šteje 807 članov in članic. Število članstva se je lani pomnožilo za 56. 'Odbor je ugodno rešiJ prošnje 102 prosilcem in razdelil podipore za 72% Din. Več članom je preskrbe! brezplačn-o zdravljenje v raznih zdraviliščih. Razvitja prapora invalidske organizacije v Beogradu se ie lani udeležilo ftO članov. Blagajniško poročno g. Tratnika izkazuje 57.747 Din dohodlkov in 49.420 Din izdatkov. Proračun za tekoče leto predvideva 23.500 Din dohodkov in to-Mko izdatkov. Pri volitvah j« bil izvoljen dosedanji odbor z majhnimi izpremembami. Odboru načekje zopet g. Geč. Po končanih volitvah se je og!as"il k besedi delegat oblastnega odbora iz Ljubljane g. Stanko Teme. •k,i je v daljšem govoru obrazložil borbo za izpremembo in izboMšanje invalidskega zakona. Naposled je b:!a sprejeta primerna resolucija. V lovski sobi hotela Orla s« je pričel °b 10. osmi občni zbor mariborske sekcije Avtomobil-skoga kluba Jugoslavije. Vodi! ga je predsednik g. Ferdo Pi-rrtar, k: je pozdravil članstvo, zlasti pa narodnega poslanca g. Krejčija. Nato je bila poslana udanostna brzotevtaa pokrovite^ici Avtomobilskega kluta Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. princu Pavki kot predsedniku •kluba. Posebna brzojavna pozdravna je bila poslana tudi centrali Avtomobilskega ■kluba v Beogradu. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik spominjal lani premimlih članov, nato pa orisal delovanje sekcije. Gospodarska kriza ni prizanesla klubu, število članstva se je znižalo za 17, med tem ko ie poprej sekcija vsako leto napredovala. Posebno važna v preteklem letu je bila izprememba taksnega zakona, ker se plačuje davščina na vozila pravičneje, in sicer od kilograma, ne pa od voza. Klub ie irrterveniral pri mariborski mestni občini, naj postopa pri pobiranju taks analogno z državo, kar je občinski svet na svoji zadnji seji tudi ugodno rešil. Sekcija je lani organizirala več izletov, ki se jih je članstvo udeležilo v velrk&m številu. Pri sekciji je biJa ustanovljena posebna zadruga za postavitev doma Avtomobilskega kkiba, ki ima zdaj že okrog 300.000 Din kapitala. Zadruga ie pristopila kot članica k Zvezi s'o venskih zadrug v Ljubljani. Prihodnje delo sekcije pa bo posvečeno proslavi 10-letnice obstoja kluba leta 1935. Glavna točka svečanosti bo dirka na Pohorje, ker bo takrat cesta dograjena. Iz poročila tajnika g. Sertiča je bilo razvidno, da je lam pristopilo 8, izstopilo pa 21 članov, tako da šteje sedaj sckcija 216 rednih in izrednih članov nasproti 233 v minilem letu. Sekcija je ra» pravila mnogo vlog na razna oblastva glede izboljšanja cest, preureditve in izboljšanja železniških prelazov, glede namestitve in premestitve medmrodnih avtomobilskih znakov, dalje glede davka na motorna vozila in glede drugih zadev. Blagajniško poročilo g. dr. Marina izkazuje 28.580 Din čistega dobička, proračun za leto 1933 pa znaša 115 970 Din in bo krit z enako višino dohodkov. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor nadomestni član.i in sicer ravnatelj Pogačnik župan dr. Lipold in Pugel. v nadzorni odbor dr. Corišek, industrijec Pogačn'k in dr Scberbaum. v soortno komisijo pa grof Attems, inž. Wolf. inž. Friedenau, dr. Pfrimmer. Pugel in Ormk. Letna članarina je bila znižana za redne člane od 600 nom?.gal z nasveti in tudi praktično. Naibolj pa se je pokaral g. Flere kot nedagog. zlasti še kot pedagoški p'9atelj. Neumorno jc- pisal v »Porotnika« in bil nekaj časa celo njegov sourednik. L. 1919. pi ga je pričel urejati sam ter mu je dajal 9 1?t smernice. Polagal je osnovo delovni šoli. ki jo je obravnaval v mnogih člankih. Po ujedin;enju so naši v šolstvu odločilni krogi načeli vprašanje, kako uvesti v jugoslovensko vilo načelo enotnosti. Flereta najdemo med najbolj vidnimi delavci za duhovno unifikacijo mladih državljanov od Triglava do Vardarja. So« deloval je tudi pri sestavi učnih načrtov in bil med omrni, ki so se potegovali za smiselno ureditev učiteljske izobrazbe in za ustanovitev višje pedagoške šole. Poglavje zase je Fleretovo književmško delovanje. Ni šolarske knjižnice, ki bi ne imela v svojem seznamu tudi Fleretovih mladinskih del Je tudi sotrudnik »Zvončka« in drugih mladinskih listov. Flere se je ves čas vneto udejstvovai tudi kot organizacijski delavec, prej pri UJU in zdai v JLTU. Ob 10 letnem jubileju učiteljske stanovske organizacije }e stopil na čelo prireditvenega odbora, ki je aranžiral ob oriliki kongres« prvo šolsko razstavo Udeleženci jo :mamo vsi v do-b-em spominu in vsa javnost je tedai na-glasila visoko -stopnjo jugoslovanskega šolava Naj bo delavnemu jubdantu nrisojenih šc mnogo let v delu za prosveto Izpred mariborskega sodisca Maribor. IS. februarja. Mali kaz^*neki senat je obravnaval dopoldne žalosten primer hudega sovraštva med taščo in sinaho. Pred sodnike je stopila slabotna ž<»na Ana Temelji nova, ki je skrušerta poslušala obtožnico: Že pred leti se je priženila Lina iz Doline k Temeljinovim. Prinesla je s seboj čedno doto in ie ta»?a slede na to izročila švojl snahi vse frospedini-stvo razen vodstva nad njim. Zaradi sta se snaha in tašča često prepirali, dočim sta se oba zakonca dobro razumela. Kritič-nesa dne ie tašča skuhala zajtrk, med katerim je postalo slabo ženi, ki je med jedjo našla rumen drobec in ?n pokazala svojemu možu Zdravnik je ugotovil v preiskavi, da crre za nečisti sulfid, ki vsebuje 70 odstotkov arzena. Ker je Lina umrla, je sodni izvedenec usotovil. da je bila zastrjpljena z arzenom. Zaradi pomanjkanja dokazov ie senat Ano oprostil v^ake krivde. Pred sodnikom poedincein dr. Lenartom se je zagovarjal 211etni kovač Ivan Irgl z Mute. obtožen, da ie 25. decembra lani udaril 5'21etnega gluhonemega tovarniškega delavca Frana fvarra tako močno po glavi, da ee fe zgrudil in poznej? umrl Obtožnica navaja. da so kritičnega dne popivali trije delavci v neki gostilni na Muti. kjer je nek' Pitinger vrgel brez vsakega povoda Švarca ob tla. nakar se je £varr mirno dvignil in odšel. Ponoči se je £varr vrnil v gostilno in pričel groziti svojim nasprotnikom, ki so planili nanj. Kovač Irci mu je prisolil krepko zaušnico, da je omedlel in štiri dni kasneje umrl Pri obdukciji «o ugotovili, da je smrt nastopila zaradi udarca po ušesu. Irgl je bil obsojen na štiri mesece zapora, pogojno na tri Ma. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda priietno učinku ioče domače zdravilo, ki znatno Tmanišuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno nrav milo učinkujoč način »Franz Jos«fove nru poved alt, da j» Ulično vrvenje v Cannesu, kjer ima Na kliniki prof. Dečka na Dunaju so nedavno operirali 15_Ietnega dečka, ki ga je po nesreči zadelo kakšnih 50 šiber. V srcu samem je bilo več ran, kakor tudi v pljučnih arterijah, v jetrih in vranici. Vsako šibro so morali posebe izvleči iz telesa, srce so morali na več mestih zašiti. štiri ure po operaciji srca in okolice so fantu odprM tudi trebuh in mu zašili jetra ter vranico. Operacija pa je sijajno •uspela navzlic temu, da je šlo tu za res obupen primer, in deček je danes zdrav. ★ Se bolj čuden primer je tmel dunajski prlmarij dr. Mayer iz bolnišnice v Lainzu. Identifikacija umorjenke v italijanskem vlaku Italijanski kriminalni policiji se je posrečilo identificirati damo, ki eo jo našli mrtvo tiik železniške proge Rim—Florenca. Žrtev ee piše Rut Bassewitz in je hči bivšega državnega ministra v Coburgu—Go-thi Hansa Bertolda v. Bassevvitza. Bilo ja je 32 let in je študirala arheologi jo. V Rimu se je mudila zaradn nekih skušenj, z vlakom pa se je vračala v Florenco, jejer je stanovala v Deki penziji. Kovčeg pokoj-nioe je izginil, in baš to je eumljtivo. Sprevodnik je izjavil, da se je vozila potn ea z listkom, ki ga ni dala po ^predpisih žigosati prod odhodom iz Rima. Zaradi tega ji je kontrolor odvzel vozovnico in ni izključeno, da si je dama, ki se je čutila s tem prizadeto ter je bila brez denarja, skušala pomagati s skokom iz vlaka, ko je vozil počasneje. Odskočila pa je najbrže tako nerodno, da je prišlo pod kolesa. Vendar tej verziji malo verjamejo, ker se zdi, da se je potnici primerila nesreča, ali pa je postala žrtev še neznanega zločinca. Plaz grozi mestu Mestec« CouiMet v bližini Oharleroiea 'n sosedne naselbine ograža zadnje dni hud zemeljski plaz, ki se trga z vencev okoliških hribov. Nevarnost grozi, da bo plaz, gospod Loboda že lep čas bolan, kakšnih štirinajst dni ga prav gotovo še ne bo v pisarno. Jakob Rutar je prvemu pisarju, ki mu je prišel pod roko, pomolil svoj papir pod nos in razložil vso reč od začetka do konca. »Se ne da nič pomagati«, mu je rekel pisar, »vsakdo mora plačati, kar mu gre. Kar lepo poravnajte, če ne marate sitno. sti!« Jakob Rutar Je stopil na cesto, počasi se je izprehodil do postaje in pogledal na vozni red. še štiri ure je do prvega vlaka. Počasi se Je vrnil v mesto, pogledal v dolgočasne izložbe malomestnih trgovin, čital izveske brivcev in kleparjev, pogledal je v žep. koliko mu še ostane od vlaka, in vstopil v krčmo, ki se Ji je nad vrati blestel napis RESTAVRACIJA. Prišla Je stara krčmarica ln mu prinesla četrt rdečega vina. »Ali imate kaj malega za pod zobe?« j« vprašal. »Nič nimamo«. Je rekla krčmarica. »Kvečjemu kakšno kranjsko klobaso.« »Dajte mi klobaso«, Je rekel Jakob Ru. tar. Krčmarica je Sla. Rutar je sam ostal ▼ veliki, modro poslikani sobi in je gruntal. Vse Je zastonj, ves svet ni nič drugega kakor en sam velik Škandal, al je mislil. Človek živi, prebija se tako pa tako, kru. ha strada in cigaret Ko Je bil Se otrok. Je zmerom upal, da bo »daj zdaj prišlo kaj dobrega izea obzorja, zdaj pa zmerom samo kakšen nov račun, kakšen nov sunek v rebra in v sence. Vsega ti prinese Im. veselje še vedno pravljično obeležje Nekemu 41etnemu dečteu se Je zadrk> pderbyje«, zato pa bomo gledali v Ljubljani niz močnih nogometnih tekem, v katerih bodo nastopna vsa najmočnejša jugosloveneka moštva, Primorje : Ilirija 3:2 (3:1) Druga tekma se je vršila pod zelo nerodnimi okolnostmi. To velia predvsem za teren, ki ni mcgel biti slabši: na zmrznjeni podlagi je bilo nekaj centimetrov lepljivega blata, tako da se je žoga že po oar minutah pretvorila v težko blatno kepo, ki je do konca onemogočala precizno igro. Blato je poleg tega prispevalo svoje, da ie b'l tudi sodnik zelo netočen v upora, bi piščalke ker se mu menda ni ljubilo ga. žiti no globokem blatu. Tako je marsikatero stvar napačno presodil, in ker tudi ni pokazal potrebne energije ob pravem času. mu je igra počasi zdrknila iz rok in na igrišču je zavladala strast. Prvi polčas je potekel v napeti borbi, napetost je bila še potencirana, ko je Ilirija že v prvih minutah nadoknadila mali minus, s katerim je s1 a v borbo. Po Pfei. ferjevem uvodnem golu je bila situacija postavljena na remis, in ker se je to zgodilo na samem začetku igre, sta imeli prav za prav obe moštvi enake izglede na usipeli. Počasi pa Sv, je začela uveljavljati čedalje bolj rahla premoč Primorja, ki je s krepkim czadjem in s premišljeno igro v napadu do polčasa utegn;lo s tremi goli tudi na zunaj efektno izraziti plus, ki ga je imelo v igri. Ta čas je bila borba žilava, tempo forsiran, obojestranski napori vehe-mentni, pri vsem pa se je gibala igra v dovoljenih športnih mejah, šele po drugem golu za Primorje je igra za čas zastala, iz. gubila ie na svoji prvotni silovitosti in napetosti ":n je proti koncu že močno pojemala. V predzadnji minuti prvega polčasa je Erman težje blesiran zapustil igrišče, vendar pa je v drugem polče/su igral. Začetkom drugega polčasa je sodnik iz nedolžnega običajnega trčenja med Slami-čem in Lucetom izkonstruiral resnejšo afe. ro in jo zaključil z odstranitvijo obeh ime. novanih igračev. Objektivno vzeto efekt ni bil, čeprav numenčno v ravnotežju, tudi po svojem efektu za obe strani enak. Kajti Slamič pomeni za črno-bele neprimerno več ko Luce za belo-zelene, posebno še v takem terenu. Sočan na Slamičevem mestu ni bil mogoč, to je ilirijanski napad tudi spretno izkoristil in je poslej igral prvo vijolino na igrišču. Nenadoma so vzrasle Iliriji velike šanse, tudi občinstvo je jeio silneje pritiskati, v igro je zašla nervoza. sodnik je odpovedal, in zgodilo se je: igra je postajala vse ostrejša in suro. vejša, nelepa, naravnost odurna. Mnogim je odleglo, ko je sodnik odpiskal. Primorje je po igri prvega polčasa zmago zaslužilo. Spočetka se je sicer dala obramba zcpet presenetiti, toda četrturna silovita ilirijanska ofenziva jo je postavila rta težjo preizkušnjo. Počasi pa so začeli prihajati bolj do veljave fizično močnejši igrači in je v tem bilo Primorje mnogo na boljšem, ker je imela prav na najvažnejšem mestu srednjega krilca v Slamiču ja. ko krepkega igrača, ki je vse bolj domi-niral na igrišču. S primerno podporo stranskih krilcev je držal ves ilirijanski napad v šahu in premišljeno podpiral lasten napad. Ta je bil v celoti daleko močnejši od ilirijanskega in je do okrnitve moštva funkcioniral kot jaka, opasna for. raacija. Predvsem je bil opasen po svojih težkih kombinacijah, ki so mnogo zapo-slevale nasprotno obrambo. Delal je enako dobro po krilih kot po sredi, edini Lute nI mogel do konc-a vštric zaradi telesne šib, kosti. Zelo dober je bil po svoji pripravljalni in nesebični igri Franci, Erman še vedno nevaren realizator, pa tudi v polju koristen, od kril je bil prodornejši Uršič, toda tud; Hassl je produciral pametno igro, zlasti v bližini nasprotnikovega gola. Obramba Primorja je bila zanesljiv steber moštva. Stare dober, od branilcev Jug po svoji mirni ign zanesljivejši od Sable. Ta je sicer taktičnejše igral, ne razpolaga pa s takim odbojnim udarcem kot njegov tovariš — in je zakrivil oba gola. Ilirija je postavila v boj neobičajno ena}, storico. Zlasti dve mesti sta imeli malo nenavadno zasedbo: Dcberlet kot vratar in Svetic na desnem krilu. Poskus z Do. berletom je mo:da še nekam uspel, saj je Doberlet par stvari ubranil z "naravnost lutinirano spretnostjo, tretji gol pa gre močno na njegov račun. Svetic na krilu pa se ni kaj prida obnesel. Sicer so se tudi pri Iliriji predvsem uveljavili močnejši igrači. Tako sta bila oba stranska krilca tekom igre uspešnejša nego njuna na_ sprotna tovariša, ker pa je srednji krilec Varčič po začetnih fazah precej opešal, ni srednja vrsta Ilirije pozneje niti z daleka prišla do take veljave kot primorjanska. šele po Slamičevi izločitvi se je ponovno močno afirmirala in je ves drugi polčas daleko nadkriljevala nasprotno srednjo vrsto. Napad je bil pri beio-zelenih tudi ne. glede na desno krilo malo srečno sestavljen. Luce ni utegnil povezati obeh strani in je bil sploh šibek. Najnevarnejši je v ilirijanskem napadu še vedno Pfeifer. Košak je v levi zvezi prišel precej do velja, ve. Napad je igral v drugem polčasu zo. pet v spremenjeni formaciji, na desno je šel maroder Golobček fn je bil kljub ble. suri nevarnejši od svojega prednika. Ožja obramba je tokrat imela mnogo manj posla kot zadnjič, in ga je tudi mnogo manj uspešno absolvirala. Primorje: Stare—Sabla, Vinko—Sočan, Slamič, Pišek II—Hassl, Erman, Lute, Franci, Uršič. Ilirija: Doberlet—Jančič, Bergiez—-Belak. Varčič, Golobček—Svetic, Sandi, Luce, Košak, Pfeifer. Uvodoma se je obavila slovesnost Sla. mičeve tristote tekme za Primorje. Predsednik g. Sancin je v imenu kluba peklo, nil jubilantu primerno priložnostno darilc. Slamiču so čestitali vsi igrači, že po prvih minutah pa so začeli siloviti napadi I., v 4. minuti je uspelo Pfeiferju pievariti Sa-bio, Stare je v startu prekratek in I. vodi z 1:0. V 13. min. izenači Erman s krasnim volleyem. 1:1. Zdaj je P. vedno bolj v napadu, mimogrede uprizori tudi I. po Pfeiferju ekskurzijo v nasprotno polje, P. pa si ustvari samo dve veliki šansi. V 2G. minuti doda Sočan Ježu, ki predloži Ursi-ču, ki si tudi malo pomaga z roko, ali sodnik ga ne prekine in v zanosnem poletu zabije drugi gol za P. Igra po tem dogodku malo poneha, na obeh straneh se že javlja izčrpanost. V 38. minuti je Uršič v ugodni poziciji in doda Ermanu, ki pedal j. ša v mrežo, 3:1 za P. Po dveh minutah trčita Hassl in Golobček in ta gre do konca polčasa ven. V drugem polčasu pride do nekih prepirov in končno intermezzo Slamič—Luce. Takoj po Slamičevem odhodu je I. v močnem napadu. V nadaljnjem par kotov za I. V 22. minuti je d osojen I. kot, ki ga strelja Pfeifer. Stare odbije v isto smer nazaj in Pfe;ferjev ponovni center zaokre-ne Sabla v gol 3:2 za P. Igra je že izgubila vso svojo lepoto in se razvija v znamenju medsebojnih obračunavanj, šele proti koncu se P. osvobodi nekoliko od pri_ tiska in tik pred samim koncem izključi sodnik še Uršiča. Sodniško funkcijo je opravil g. Mikuličič iz Zagreba. Njegovi objektivnosti gotovo ni oporekati ,ali mož ni bil dorastel taki borbi. V presoji foulov zelo slab ni do. umel psihološkega momenta situacije. Iz. ključitve so bile preenergične mere ob nepravem času, mnogo težjih pregreškov ni kaznoval niti z opomini.- Skratka: igra se mu je izmuznila iz rok Občinstva je bilo do 150C Nogometni turnir v korist pomožne akcije Maribor, 19. februarja. Z današnjim turnirjem so tudi nogometaši prispevali k -pomožni akciji za brezposelne in siromake. Podčrtati je treba zlasti disciplino vseh moštev, ki so nastopila kompletna in dokazala, da se zavedajo dolžnosti poedincev napram skupnosti. S finančnim uspehom smo lahko zadovoljni, zlasti če upoštevamo, da publika pozimi ni vajena hoditi na športne prostore. Na drugi strani je bila to pripravna prilika za potreben trening. Pri vseh moštvih je bilo namreč opažati pomanjkanje treninga. Zato tekmovanja niso bila na Običajni višini. V smislu propozicij so traijale tekme vsaka po 20 minut. Rezultat tekmovanj je bil naslednji: Rapid — Maribor 1:0, Precej izenačena igra. Rapid je nastopili v običajni postavi, dočim je Maribor poskusili nove moči. Edini gol je v 6. min. zabil Venko. Sodiil je g. Nemec. železničar : Svoboda 2:0. Svobodaši so se krepko branili, vendar proti rutiniranemu nasprotniku ni-so mogli uspeti. Rapid : Svoboda 1:0. Rapid se ni iposebno trudil, da odloči tekmo r svojo korist. Sodil je g. Bizjak. Maribor : železničar 1:1. Vodstvo je sicer dosegal železničar v 11. min., v 14. pa je Maribor izenačil. KEijub obojestranskim naporom se ni posrečilo nobeni strani zmagati. Sodil je g. Mchcr-ko. Maribor : Svoboda 1:0. Maribor je bil v vidni premoči, ni pa «nai številnih ipozicij izkoristiti. Edini goi je padel iz llmetrovke. Sodil je g. Ska-dar. Rapid : Železničar 1:0. Ta tokma je bila najbolj zanimiva, žal mače v v^kem pegle* du. prav posebno pa v skupni igri in taktiki. Napad je odlično kombiniral in so bili skoro vsi goli plo »motren^h skupnih akcij, dočim so ilirijanski napadalci igrali na lastno pest in je vsak :g-ač nale'el na strnjeno obrambo gostov, skozi katero je bil vsak predor nemogoč. Visok poraz gre predvsem na račun nemogočega rezervnega vratarja 11'rije. Z Gcršetom v golu, ki je pri vojakih m ni dobil dopusta za tekmo, bi bil poraz najmanj za polovico manjši in je zaradi skrajno slabega vratarja tekma zelo zgubila na zanimivosti. Tudi ostali igrači ni«) dosegli forme kot v tekmi z Btfljačani. Očividno so bili de* primirami, ker njihov vratar ni držal nobenega strela .Zmaga gostov je bila vsekakor zaslužena, čeprav je rezultat previsoko izražen. KAC je nastopil v postavi Nusser R., \'usser E., Hochmiiller, Egger. Eggenbe.*-ger, Raunegger, zamene Rasener, Stertin, Scheriau. Najboljši del moštva je bil na* p.ad. zlasti Eggenberger, ki je prekašal celo olimpionika Eggerja. Tudi zamene niso prav nič zaostajale. Prekašali so domače zlasti v hitrosti ter so vse napade izvedb bliskovito in tehnično dovršeno. Ilirija v postavi Tonoi. Kačič, Lejka, Rudi Lombar, Bervar, zameni Zelenodol-ski in Pavletič. ni dala tega, kar se je pri* čakovalo. Moštvo kot celota ni zadovoljilo, posamezniki so se sicer trud'li, vendar poraza niso mogli preprečiti. Se najbolj je zadovoljil Kačič, dobre momente sta imela tudi Lombar in Lejka. Napad bi lahko zabil kakšen gol. je pa preveč okleval Streli so bili premebki in so postal' siguren plen odličnega vratarja gostov. . Igra ni bila enostranska, kakor bi clo* vek sodil po rezultatu. Celovčani so bili s;cer v premoči, vendar je držala Ilirija igro popolnoma odprto. Moštvo je predvsem klonilo, ker je že v prvih minutah prejelo š'iri gole, ki bi jih povprečen vratar moral obraniti. V tem delu igre so se zlasti odlikovali Egger, Eggenberger, Rau-negasr in Stertin. V drugi tretjina je do-maTe moštvo zaigralo nekoliko boljše, to* da slab vratar je'pokvaril vse. V zadnjem delu igre je bila Ilirija pogosto v napadu. Rudi in Lombar sta oddala več lepih strelov, toda Nusser je držal vse. Tekmo je zadovoljivo sodil g. vod.sek. Gledalcev je bilo okoli 40:). Državno smučarsko prvenstvo Delnice, 19. februarja. Danes se je vršil smučarski tek na 30 km za prvenstvo Jugoslavije in prvenstvo zagrebškega zimsko-sportnega podsaveza. Tekmi je prisostvovalo 800 gledalcev. Od prijavljenih 59 tekmovalcev je startalo 53, od katerih je 38 prišlo na cilj. Slovenski smučarski šport more zabeležiti zopet lep uspeh. Prvenstvo Jugoslavije si je z lahkoto priboril Joško Janša (Ilirija), tudi drugi ostali naši tekmovalci so se dobro odrezali. Podrobni rezultati so bili: 1. Joško Janša (Ilirija) 2:26.11, 2. Alojzij Klančnik (Dovje-Mojstrana)) 2:41.39, 3. Rudolf 2in-gerlin (Maraton) 2:42.15, 4. Miha Malnenč jun. (Sokol Delnice) 2:49.16, 5. Vlado Milo-ševič (Runolist) 2:53.08, 6. Matija Zezele (Goranin Delnice) 2:53.12, 7. Matjan To-mac (Goranin) 2:54.04, 8. Ivan Lenac (Goranin) 2:54.35, 9. Fran Pintar (železničar Maribor) 2:57.38, 10. Josip Malnerič (Sokol Delnice) 2:57.45, 11. Anton Kajfež (Sokol Delnice) 3:02.33, 12. Nikola Malnerič 4 (Sokol Delnice) 3:03.38. j Službeno iz LHP. Seja upravnega odbora danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne »Emona«. Novoizvoljeni odborniki Junc Maša, Jenko Val., Doberlet M. naj seji sigurno prisostvujejo. , SK Grafika. Zaradi verifikacije naj se zglasijo danes ob 19. v društvenih prostorih Tišler, Pipan, Žagar Josip. Prineso navj s seboj dve sliki. Vabita se tudi gg. Brumm in Pleve lj. j ASK Primorje (nogometna sekcija): Seja sekeijskega odbora dames ob 20. v gostilni Cinkole. j Upravni odbor ŽSK Hermesa sporoča, da je umrl oče igrača Pleša.. Pogreb bo da- I nos ab 16. in se pozfcvije članstvo, da se 5 ga polnoštevikio udeleži. _ Naredm gledališče drama. Začetek ob 20. nri. Ponedeljek, 20. febr.: Zaprto. Tarek, 21. febr.: Zaiprto. V letošnji repertoar se spet uvrsti Nu-šičev-a izvrstna komedija Gospa ministrica v rež"« i g. Lipah a. Prva predstava bo v eredo za red Sredo. — Pastirček Peter in kralj Briljantin je naslov novi mladinski igri, katere pre-mijera je bila včeraj. Igrica je izredno zabavna in se je mladini na mah prikupila. Ponovi se v četrtek popoldne ob 17. po znižanih dramskih cenah, na kar prav posebno opozarjamo starše in mladino. Opera. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 20. febr.: Zaprto. Torek, 21. febr.: Morana. Red A. Repriza Gotovčeve opere Morana bo ▼ torek za red A. — Znameniti ruski bari-tonist Baklamov bo gostoval ob koncu tekočega tedna v vlogi Mefista ▼ operi »Faustn«. Izven abonmaja. — Vsi člani opemeiga ansambla imajo te dni polno dela Pripravljajo z največjo vnemo novo izvirno delo opereto >Blejski zvone, za katero je nanisal gla9bo znani naš umetnik profesor Saša Sante-1. Premijera bo t« teden. Varstvo zdravja prebivalcev Ljubljane LJubljana, 17. februarja. Poročilo mestnega fizikata o zdravstveni statistiki, o splošnem zdravstvenem stanju, higijenskih napravah in splošno o delovanju fizikata v preteklem letu navaja, da vrši uradno zdravstveno delo v Ljubljani pet zdravnikov z mestnim fizikom dr. Ma* vricijem Rusom na čelu. Pisarniško delo sta opravljali dve uradniški moči in pomožna uradnica. Mestnemu fizikatu je dodeljena zaščitna sestra, trije služitelji, od katerih sta dva izvežbana desinfektorja, in en delavcc. V preteklem letu se je rodilo v Ljubljani 2161 otrok, vštevši 73 mrtvorojenih. Zakonskih novorojenčkov je bilo 1853, nezakonskih 303. od vsega 1076 dečkov in 1012 deklic Vpoštevajoč le otroke domačinov odpade na tisoč prebivalcev 14.1 rojstev. Izmed stalno v Ljubljani bivajočih prebil val cev je umrlo 630 oseb. od teh 347 moških in 333 žensk. l'mrljivost Ljubljančanov je bila torej 11.3 na tisoč prebivalcev. Število rojstev v Ljubljani tako še vedno znatno presega umrljivost. Ljubljančani dosežejo razmeroma visoko starost, umrljivost otrok pa je relativno na nizki stopnji. Porok je bilo lani 641 ali 10 2 na tisoč prebivalcev, znatno manj kakor predlanskim. Tuberkuloza je zahtevala v prošlem letu 66 smrtnih žrtev (34 mošk h in 32 žensk) oseb. Število pada, vendar je pričakovati še izdatnejšega znižanja, ko izginejo ne» higijenska, prenapolnjena zasilna stanovanja, ko preneha brezposelnost ter se izboljša obča prehrana. Boj proti tuberkulozi je v Ljubljani že dokaj organiziran, imamo tudi protituberkulozni dispanzer, kjer je bilo 1429 pregledov in 594 posvetovanj. Za rakom je umrlo lani 20 moških in 30 žensk. Desinficiramh je bilo 142 prostorov. Pod nadzorstvom mestna šolske poliklinike jc b'10 4100 učencev in učenk. Mestni zdravniki so se udeležili vseh stavbnih, obrtnih, parcelacijskih in drugih komisijskih ogledov. V primerih nenadnih nezgod, obolenj in požarov so v vsakem dnevnem času nudili potrebno pomoč. Ob prilikah veFkih slovesnosti so organizira' li pomožne reševalne stanice s sodelovanjem samaritanske organizacije Rdečega križa. D slo mestnih zdravnikov v ambu-latoriju za nepremožne se je zaradi velike brezposelnosti in obubožanja zelo pomnožilo. Več let ponavlja mestni fizikat nujno zahtevo po gradbi nove infekcijske bolnice. Bivša mestna zasilna bolnica za nalezljive boiezni ne ustreza več niti v stavbnem niti v higi.enskem cziru svojemu namenu in se tudi že nekaj let ne uporablja. Javnih kopališč ima Ljubljana za enkrat dovolj. Splošna čisteča pridobiva zadnja leta mnogo z znatnim povečanjem površine tlako' vanih cest in trgov V ozki zvezi z delom mes'.nega fizikata je bilo delo socialno političnega oddelka in pa tržnega nadzorstva, katerma tudi načeluje mestni fizik. Za sodelovanje s sokolskimi in športnimi društvi in njim v pomoč pri nadzorstvu športnih in otroških igrišč je bilo sklenjeno, da se osnuje pri mestnem fizikatu športna zdravniška posvetovalnica. Kino Danes ob 14. zadnjikrat »Divne laži Nine Petrovne«. Vse prijatelje krasnih filmov opozarjamo, da predvaja ZKD najlepši film z Brigito Kelmovo 5. Divne laži Nine Petrovne« danes zadnjikrat ob 14. v prostorih Elitnega kina Matice. Film se predvaja to pot kot zvočni film in r^nravi na gledalca še večji vtis. Iz akvaristove torbe O Vesni in pršici Tekoči teden je po nekem pregovoru zelo važen in pomemben, kajti sv. Matija pogleda 24. t. m. z nebes na našo premični-co. Blagor nam, če bo videl obilno ledu, ker Matija led razbija. 2al, ima tudi to lastnost, da led naredi, če ga na dan njegovega godu ni. Upajmo, da ga bo našel, ker nam pošlje o temu primeru zalo devico z zeleno vejico v roki in z vencem, spletenim iz zvončkov, vijolic in jegličkov, na glavici, pošlje nam devico Vesno. Led in sneg stajata, živalce se zdramijo, koreninice v zemlji se prebude, nežni lističi silijo iz zemlje, popki na drevesih se odpirajo — vstajenje je v prirodi. V tem času splavajo ribice iz svojih zavetišč, broščki in polži zapuste blato, rastline v vodi oze-lene kar čez noč v zadovoljstvo vseh ljubiteljev prirode, zlasti akvaristov, ki imajo pomladi dovolj posla. Tu je treba urediti ribogojnico, obnoviti zemljo, pesek, rastline, drugod so ribice dorasle, spustiti jih moramo in vloviti manjše; nekje so se za-redile alge, nekje tubifeksi; v mnogih akvarijih so se čez zimo v toplejši vodi razmnožile rastline, ki jih bo treba razredčiti. V domačem akvariju s pisano družbo so mi prezimile ribice iz slovenskih voda in trije gosti iz Dunava. Gosti so bili okun. črnovka in činklja, vsi Beograjčani, iz naših voda pa poleg drugih črnovke, androge, rdečrjjerke, blistavec in ploščič. To pisano družbo so dopolnili hrošči, stenice, polži in školjka. Ribice iz naših voda sem ujel lani poleti v nežni mladosti (1—1% cm dolge), ko je hudo razlikovati poedine vrste, žal mi je, da ne vem točno, kje sem ujel ploščiča (Abramis brama L.), ki je v naših vodah bolj redka riba. Odlikuje se z dolgo podrepno plavutjo in močno izbočenim životom. V začetku, ko je meril cm, ga nisem natanko pogledal in ga zamenjal z zeleniko; ko je pa v septembru dorastel na 3 cm, sem šele opazil sličnost a črnovko (Abramis sapa Pall), ki spada tudi med ploščiče. Bil sem kajpada prijetno iznena-den in domnevam, da se je izkobacai ploščič iz jajčka v nekem z Ljubljanico zvezanim bajerjem v vrhniški ali pa v borovniški kotlini. Sicer so pa ploščiči rtt>e dolnjega toka, prihajajo pa po Savi tudi v naše vode. Silno zanimiv je okun (Acerina cernua L.). V prirodi prespi zimo v blatu. Tudi v akvariju se je držal tega vrojenega mu običaja in si poiskal v goSCavi skrivališče. V decembru in januarju sem ga moral vsakega dne zdramiti z letvico, nato pa je šele popadel kos nastrganega mesa ali pa živega deževnika. Po obedu se Je takoj vrnil nazaj v skrivališče in dremal, proti večeru se je pa izprehajal. Vznemirjal ga je samo pezdirk, ki se 1e začel ženiti v januarju in ki je tudi okuna nadlegoval s svojimi obiski SIcer ga je ta vedno z energičnem sunkom pognal, kar pa ni nič zaleglo, kajti še zmeraj prihaja pezdirk v svoji raztresenosti k okunu, ker išče samico. ki se mu vedno umika. Bržkone hoče preložiti svatbo na čas po postu. Kakor ribe tako so se tudi ostale živali odrekle zimskemu snu, kajti temperatura ni padla izpod 14» C. Izgub ni bilo, ker je vladala majka snaga, ki ne dopušča nikakih obo-levanj. Sedaj o pršici. Pri akvariranju v poletnih mesecih opazimo v mrežici često majcene rdeče premikajoče se kroglice. Ko-jih zajamemo s čašo, vidimo, da so to rdeče vodne pršice. Imajo deset nožic in se hranijo z majcenimi živalcami. Nekatere vrste odlagajo jajčka na rastline, druge pa na školjke, hrošče in na druge gostitelje. Ličinke ostanejo na gostitelju do svojega popolnega razvitka. Rdeče pršice so prav mične živalce in ker nikomur ne škodujejo, jih utegnemo gojiti med ribami, ki jih ne jedo. Dobro je, če je v kateremkoli kotičku akvarija pragozdiček, kjer se skrivajo in kamor jim vlijemo drobni plankton in močelke (Infusoria), katere nam je sonce izleglo, ko smo postavili posodo, napolnjeno s senom in vodo, na sonce. Cez nekaj dni kar mrgoli v posodi. Z majhno zajemalko zajamemo tako vodo. ki jo vlijemo v goščavo akvarija. Take močelke so dobrodošla hrana ne samo prši-cam, temveč tudi ribjemu zarodu. Kakor vidimo, nas seznanja akvaristov-stvo z raznimi prebivalci voda in pri vsakem opazimo nekaj novega, zanimivega. Ker vsihajo zaradi regulacijskih prizadevanj potočki in jamice na močvirnatih tleh, bo treba izrabiti priliko, dokler je še čas, zlasti pa priliko, ki jo nudi Ljubjansko barje. V doglednem času se bo pretvorilo v rodovitna polja, a fuvne in flore, ki sta danes tako mnogovrstni, ne bo več. V knjigah bodo čitale poznejše generacije o vodo-žitju na Barju, mi pa čitajmo to na licu mesta v prirodi, ki je za vsakogar, ki jo umeva čitati, odprta knjiga. O. S. Kaj zahtevajo zadružno organizirane žene Prihodnja*" Mednarodna konferenca organiziranih zadrusraric (takozvanih »Mednarodnih zadružnih ženskih gildovc) se vrši letos avgusta v Londonu. Na dnevnem redu te mednarodne konference je tudi točka o zahtevi gospodinj. Zadružno organizirane žene se bore za celo vrsto zahtev. Doseči hočejo predvsem to-le: Da bi bilo priznano delovanje gospodinj in da bi bilo to priznanje izraženo tudi v zakonskih pravnih določbah; da bi bila gospodinja čim najbolj varovana z rodbinskim zavarovanjem, ki naj bi se razširilo tudi na zavarovanje proti nezgodam. Sploh naj bi bil zagotovljen gmort-ni obstoj (eksistenca) žene; da bi gospodinje upoštevali in pritegnMi k soodločanju pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo njih socialnega položaja in eta- da bi posvetili pozornost gospodareKi vzgoji v gospodinjstvu zaposlenih oeeb, deklet in fantov; da bi žene poučevali o dognanjih gospodarskega študija, in to s prirejanjem šol in tcčaijev; da bi imel pravico govoriti in eoodJoč*-vaiti v vprašanjih, ki so v zvezi s stanovanjsko reformo; da bi jim bilo v večji meri omogočeno uživati in posluževati se tehničnih in dragih pripomočkov v gospodinjstvu kakor elektrike, strojev in to po posredovanju občin, zadrug in delovnih zajednic; da bi žene pozvali na vse ankete, kjer se preizkušajo pridobitne posledice dela ženak; da bi gospodinji bolj zagotovili socialno varstvo z ustanavljanjem počitniških domov in da bi zakonodaja priznala splošno uspešnost konzumnih zadrug m se zavezala zahtevati za te zadruge isto podporo, ki j« v posameznih državah dobivajo ostale organizacije, na primer poljedelsko zadružništvo. Gospodinje bi se pa zavezale delovati za najn-ečjo razširitov in razvoj kon-zumnega zadružništva. (Cv. .K.) Ameriški milijonar in Madžarka V Budimpešti imajo velikccnestno senzacijo. 60 letni ameriški milijonar Homer se je bil pred Časom seznami z ženo madžarskega tvornšikega ravnatelja Andreja Bakonvja. Posledica tega znanja je bil« obljuba, da se bo dala Bakonyjeva ločiti od svojega moža ter ee omožila s Homerjem. Na ta račun je dal Horner Bakonyje- vi že nekaj denarja in dragulje. Ko pa je imela denar in dragulje, se je Bakonvjeva izneverila Američanu v Parizu ter pobegnila domov na Madžarsko. Horner jo j« zaradi tega tožil. V tožbi je navedel, da je Madžarki samo posodil dragulje in denar, in to pod pogojem, da zapusti svojega moža in se z njim omoži. Na to je Bakonyje-va pristala, pozneje pa je prelomila besedo. Madžarka se hoče zdaj izogniti posledicam na fca nafrn, da se zopet približuje Homerju, ki se mu ponuja za ženo. o draguljah pa' pravi, da jih je dobila v dar in jih ne da iz rok. Z zadevo se zdaj bavi policija. Težave angleških nabornih oblasti Navzlic temu da so stotisoči mladih ljudi danes brezposeln h in da jim pisani plakati po vseh vogalih s sliko in besedo kažejo vojaško življenje v najlepši luči, angleške naborne oblasti niso mogle nabrati tistih 35.000 novib rekrutov, ki so jih za lansko leto postavile v svoj načrt. Prijavilo se je komaj 22.000 ljudi, dasi sta bili tudi minimalna teža in velikost rekruta z novo odredbo zmanjšani. Opažati pa je bilo, da se za vojaško življenje zanimaio najbolj mladi pripravniki inteligenčnih krogov, ki si obetajo od njega morda še kaj zanimivih dož'vetij in pustolovščin. V splošnem pa je večina mladih ljudi nazi-ranja, da vojaško življenje ne nudi nobene možnosti za kariero, čeprav obetajo nabor, ne oblasti v svojih proglasih vse kaj drugega. K smrti maršala Robertsona Kakor «no zabeležili med brzoj«vn:mi vestmi, je umrl v Londonu 72 letni mar-5al W;lliam Robertson. nekdanji porelinik angle§k;h voiaSkib oddelkov ▼ južni k' in Indnff Med vojno ie b" Rnbert^.n šef generalnega Štaba engkškh ?et ra francoskem boiiefu. po vojn4 pa ie Hi! ni poveljnik «ngle5kib fet v Poreoju. Po filmskem svetu „BeIi demon*4 Znameniti Ufin zvočni film »Beli demon«, ki je bil povsod, kjer se je predvajal, deležen največjega zanimanja, se je začel včeraj vrteti v Elitnem kinu Matici. Snov, ki jo obravnava ta film, ni le preračunana na zabavo, nego vrši v svojem učinku tudi propagando proti opojninam (morfiju, kokainu), saj nam izredno nazorno kaže strahoto propadajoče mlade morfinistke, ki je padla v mreže na široko razpredene organizacije mednarodnih prekupčevalcev z opoj-ninami. Režiral je film Gerron, ki se mu mora priznati, da je svoje delo učinkovito opravil. Zgodba se dogaja v treh velikih mestih, v Hamburgu, Parizu in Lizaboni, kjer vidimo beznice in druga skrivališča zločinskih trgovcev z mamili, borbo s pretkanimi zločinci, brezmočnost policije, ki mora večkrat kapitulirati pred njimi, in naposled kapitulacijo zločincev, h kateri je največ pripomogel brat (Hans Albers) nesrečne morfinistke (Gerda Maurusova), ki jim je bil neprestano za petami in se je neštetokrat podajal v smrtno nevarnost. Družba trgovcev z mamili se poslužuje najsenza-cionalnejših sredstev, da lahko nemoteno vrši svoj nečedni posel, in ima v svoji sredi ljudi, ki uživajo javno velik ugled. Ves film prepleta razvijajoča se ljubezen brata morfinistke do sestrine prijateljice (Trude von Mollo). V glavnih in manjših vlogah nastopajo sami dobri igralcL Osebje se izredno številno in pestrosti dejanja ni nič oporeči. Prav do konca je dejanje napeto. K temu pridejo še lepe pokrajinske slike, ki so učinkovite zlasti na koncu, ko se vrši dejanje v Lizaboni. Izdelovanje filma je stalo nadvom-no precejšnjo vsoto, saj se je film snemal, kakor rečeno, v treh velikih mestih, v Hamburgu, Parizu in Lizaboni, z velikim številom osebja in z dragimi tehničnimi pripomočki. Delno se vrši dejanje tudi na morju, ob morju in v letalu. Glavna vloga je v rokah priljubljenega Hansa Albersa, katerega vrline so našemu kinematografskemu občinstvu že znane Rudolf Forster kot komandant podmornice v Utrnem filmu »Ob jutranji zarji« Vsjika basc.(U CO par; j M daiaai« rinlfvi aii t w Si Lf p* S Din. (1) { Steparieo a« iamake torbice, sorej-nrm. V pošte>v pridejo sa HM' prvovrstne, 1 t-S' . I?-▼►•absine moči. Portcdbe ds oiras. oddelf-i; »ja'.r?« ixm1 »Stalo« m-esT/o-c. 5515-1 Prodajalko ■a 6 jsncratojno t p ii ; t o ■p« -rijske trgovine iščem Ki Ni&oj. Imet: m>'>ra v eo-t«y.-i i 5000 I>n kavcij«, *a katero dobi popolno jamstvo. Ponudbo m c-gl. •ddelek »Jutra« «od ?ifro ►S« mosta! na t. 53S0-1 Zdravo dekle •ti rnlajSo vdovo brp?. de-solidno. I JI cm kot s« »e« 13 vods-tvo malega (gospodinjstva. Samo r*as-Ji'> ponudbe na naslov: »ilivoj Popovu4. veliki žipan o pens.. Belacrkva. Ihinavska Banovina. Ba wvt. 400T-1 Mlada dama drtiSabna simpatična — dobi mesto privatne tajni ©e. Trgovska naobrazba nI pogoj. Ponudbe i vnetni podatki in p!i ko na oglos. oddelek »Jatra« pod šifro »Nastop po dogovoru«. 56*2-1 Mlinar, pomočnika sprejmem takoi v »!njžbr> proti plačč po dogovora. — valjčni mlin Radeče orl Zid. mositu. 552Ž 1 E m mm Vsaka beseda 60 par: ia dajeoj« naslova aH M Šifro pa 3 Din. (2) Kuharica C lepimi izpričevali teti tfnžbo Jri Wj9i manjS; drnžitfi. Ponudbe t navedbo p'fl6e n« oglasni *lde_ tek »Jatra*. 5653-2 Vrtnar »ženjen brez otrok, želi stalno službo v graščini, tovarni, gre tudi za hišnika ali kaj sllč-nega z večletnimi spričevali. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-lju pori »Vsestransko lz-vežban«. 5173-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost. brezposeln. pro«i: ia na-meščenje; gre fcmli na deželo za skromno plažo. Popise no oglasa! oddelek »Jutra« pod »Takojšni nastop 22«. 5541-2 Dekle žaii »talno nameSčenja. Nastop 1. a," 15. marca. Naelrov v c-glasnem cd-deikn »Jutra«. 5671-2 Plačilna natakarica želi spremeTtVsi siužbo. Nastop l. ali 15. marca. Re-f c-k tir a &arao na boljša mesta. Položi kavcijo 10 tisoč dinarjev. Ponudbe po s:«-ti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena mi pri! i abl jena«. 5647 2 Absolventka trg. šole i5če nameščenja r pisarni ali v trgovini ko« blagajni čarka. Naslov v oglasnem oddelku »JiMrs« 5646- i Pošteno dekle i5č* službo kuharice pf orožnikih, fina risarjih jM pri sajnrm t so ga poslali v Berlin. Fritz ^ang ga je odkril za film, >Mctropolis«, »Asfalt« in >Veleizdajai so bili njegovi najpomembnejši nemi filmi. Ko je prišel govoreči film, ga je Ufa angažirala za film >Nesmrtni pote- Prizor iz najnovejšega Ufinega filma »V jutranji zarji«: podmornica v artilerijskem ognjn. pnh<. Veliki njegovi uspehi so btti tndi filmi >Ljnbavna komanda«. »Pred preiskavo«, 5n >Gitta odkriva svoje srce«, prvi film, kjer je igral skupaj s svojo ženo, slovito pevko Gitto Alparicvo. Najnovejši njegov film je >Glas srca«, ki ga je izdeial režiser Geza Bolvary. Konrad Veidt Rodil »e je v Berlinn. Napravil Jte gimnazijo in se takoj posvetil igralstvu. Bil je statist v Reinhiardtovem gledališču in obiskoval obenem njegovo dramsko šolo. Njegov prvi uspeh je bila glavna vloga v Kaiserjevi »Korali«. 6e isto leto je igral pT-vič tudi t filmu, kjer so mu dali glavno vlogo v »Indijskem nagrobnem spomeniku«. 2e tedaj so mu dali ime »demonski igralec« in pozneje je dobival same skoro take vloge. šele v najnovejšem času so mu dali tudi nekaj drugačnih. Njegovi največji uspehi nemega filma so bili »Caligari«, >Lady Hamilton«, »Lukrecija Borgia« in »Orla-cove roke«. Leta 1927. je šel v Ameriko. Taim je posebno zaslovel s filmom »Mož, ki se smeje«. Njegova najboljša vloga v govorečem filmu je bil stotnik Borg v »Poslednji stot-niji«. Novo zgodovinsko vlogo je dobil v »Črnem huzargu«, ki nam kaže boje Nemčije z Napoleonom. Ker govori dobro angleško, so mu dali tudi glavno vlogo v angleški verziji fi.lma »F. P. 1. ne odgovarja«. Pri družbi Paramounta v Ameriki je igral glavno vlogo z Olgo Čehovo v filmu »Noč pred odločitvijo«, ali »General PLatov«. Theodor Loos Roidil se je v hessenskem mestecu Zii-ringenbergu. Igrati je začel že zelo zgodaj po večjih nemških gledališčih im je še danes eden najboljših interpretov klasičnih Ln modernih vlog. Njegov prvi večji uspeh pri filmu je bila velika vloga v Langovih »Nibelungih«. Še danes je eden najbolj zaposlenih nemških karakternih igralcev. Pri govorečem filmu je posebno znan iz drame »Polkovnik Redi«, kjer je igral glavnega junaka. Tudi v filmih »V tajni službi« in »Dama in smaragd« se je izkazal za neprecenljivega igralca. In če ste videli Goethejev spominski film, ki ga je Matica nedavno igrala, Vas bo morda zanimalo, če Vam povemo, da je bil v njem tolmač posameznih prizorov in slik. Wolf Albach Retty v novih Ufinih filmih. Ko Je prvič nastopil v filmu »Dve srci — en utrip« i lepo '^iliano Harweyevo, ki bo jo izvabili v Ameriko, je mladi nadebudni igralec, ki ga je odkril Brich Pommer, postal tako priljubljen, da mu je dala Ufa letos več glavnih vlog. Vprašali so ga, katera partnerica mu je najljubša. PovedaJ je, da so mu vse všeč, ker lahko z njimi igra, saj so same izvež-bane igralke, Albach-Reity je igral v »Lepi pustolovščini«. Njegova partnerica je bila takrat naša rojakinja Kathe Nagyjeva, ki mu jo je Ufa namenila tudi v »Zvezdi iz Valen-cije«. Razen v opore«ti so ga preizkusili tudi v filmski drami. Dobil je g.avno vlogo v filmu »Tovarišica«, ki eo mu dali zdaj naslov »Kaj vedo možje!« Albach-Retty se je Berlinn že privadi'. Tudi s filmsko kamero j>e že taiko dober prijatelj, da gledalec ne opazi lahko, da Je 6e skoro novinec. Edini pogoj, ki mu ga je Ufa postavila, je ta, da za nekaj kilogramov shujša, ker je v filmu malo preveč »okrogel«. V filmih so naimreč opazili, da bi bile črte njegovega obraza še dosti bolj izrazite, če bi odJožil ne»Kaj kilogramov Posebno bi prišli do izraza njegov izrcvini profil in leipe oči. , vW|v "Mmi Lily Rodienova v filmu »Vrata se odpro« Enajst dni po poroki v smrt Skoplje, 19. februarja. Komur je znano Skoplje samo po zemlje, pisu, mu je malo nelahko razumljivo, da pozna naša stara carska prestolnica kljub svoji južni legi prav hudo z mo, nič blažjo, kakor so zime visoko tam gori ob Dunavu m Savi. šar planina in črna gora se navadno še pred Alpami odeneta s snegom in v vardarski ravnini ob njunem podnožju zaškriplje strupen mraz. Pomlad se potem res kmalu pojavi in z njo toplota in vročina ki v poletju postaja naravnost neznosna. Egejsko morje tam doli pri Solunu je predaleč, da bi hladilno vplivalo na razbe. ljeno ozračje skopeljskega polja. Ljudstvo se tod v svojih življenjskih navadah in obi. čajih vse bolj prilagaja poletni vročini in se proti zimi zavaruje le bolj površno. Zidava hiš je lahkotna, v hiši odprto ognjišče, peč pa popolnoma neznana. Ko pritis. ne mraz, se vse stiska okoli ognjišča; kdor si pa hoče ogreti sobo, nasipe žerjavice v žerjavnico (mangal) n jo postavi vanjo. Tako so se greli davni pradedi, tako se grejejo današnji njihovi potomci in se bodo najbrž še tudi bodoči rodovi. Ljudstvo tod je silno konservativno in se le zelo težko privaja sodobnim novotar.jam. čeprav vidi in spoznava, da je novo boljše od starega in staro celo nevarno in škodljivo. V kar pa se je človek vživel od starine, prinaša s seboj tudi iz vasi v mesto. Tako najdete tudi v Skoplju peči skoro izključ. no samo v novih, moderno zidanih hišah; vse ostalo prebivalstvo pa se greje ob man. galu. Tamle 5. t. m. je bilo v hiši št. 101 na Nabrežju kralja Aleksandra zelo veselo. Mladi izvošček Peter Cvetkovič se je poročil z lepo nevestico Jovanko. Najstarejši med petimi brati je s svojo poreko napravil največjo radost vsej družini m oče mu m dal. da bi si vzel svoje stanovanje, tem. več mu je prepustil del svoje hiše. Tako so preživeli srečno in veselo prve dni po Petrovi poroki. Peter je kot Izvošček moral zgodaj vstajati in je zato tudi precej zgodaj legal k počitku. Tako enega zadnjih večerov ni bilo še niti deset, ko je nasul žerjavice v žerjavnico m odšel s svojo ženico v spalnico. Toda naslednjega jutra ga ni bilo na izpregled ob navadnem času. Očetu se je reč zazdela malo čudna m ga je šei klicat. V sobi je Oila tema in njego_ vemu klicu se ni nihče odzval. Užgal je luč, poklical ženo in sta tako oba šla gle. dat, kaj se je zgodilo. Težak, zadušljiv so-puh jima je udaril v obraz m na postelji sta ležala Peter in Jovanka mrtva. Zadušil ju je ogljikov monoksid. Poklicali so ne_ mudno zdravnika, toda vse njegovo prizadevanje, da bi obudil nesrečnika v življenje, je bilo zaman. Uvedla se je policijska preiskava, oba mrliča so raztelesili in se je ugotovilo zastrupljenje z ogljikovim monoksidom. Nesreča, ki jo je povzročila pone. srečenčeva neprevidnost. Lahko si je misliti, kak udarec je ta ne. sreča za družino, ki je izgubila svoja ljubljenca po kratkih enajstih dneh njune zakonske sreče. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Občina btnMVan« Mestni pogrebna ta vod + Umrla je najina ljuba sestrisa Lidija Na njeni zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 20. februarja ob 4* uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. "I MARIJA in NELI JUGOVIC <;.•,. •' .. - --■», .s.. -z ../,- .. ..v ■v* -'"'■•.i t-' v, V ' \v*^t Mesto hišnika B^o-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutru«. 5716-2 Dekle staro S let, i gospodinj s4m> Sol«, vajeno veeh hišnih del, Sče službo. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5T18-2 Mesto gospodinje išče gospa prednjih let. Gre tudi v skupno gospo dirtrstvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro Ji fro »Vartca jospodln ;a« 5C99-2 Gospodična išžo ski-žbo nata.ka.rKe ali k ;tba.ri<5e v boiijši gostih n' na G-ore® jskfTO. Ponudbe na oclsani oddelek Jutra pod »Tafcoj«. 5350-2 Absolventinja trgovske šole z veseljem do rač. ln knjigovodstva ter z znanjem korespondence strojepisja, stenografije Išče zaposlitve. Naslov v podružnici »Jutra« Celje 5839-2 Ogiaai tirg. *na£aj* p« 1 Di« Seseda; t« da >nj« naslova aii ta Aifr. s Din. — OgI«ai socialnega tna£»j* vsa ka besed« 30 par; ta dajanj« naslova ali t* Ai fro p« 8 Din. (6) Zidne opeke do 10.000 komadoT, stare io nove po ngodmi ceni prodam. Nartov t oglas, oddelku »Jutra«. 54556 Maske se dobe pri Dolencu, Rešljiva iO. 5644-« 2 lepi preprogi 4x8 io 1.5X1 m agadmo prodam. Veliko je priprav na m dvorano ali veliko pisarno. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 5681-6 Pritlično sadno drevje ?ajamiie»H> prietoo, lopo titoo grmov j© in oizte vrtnice v 40 vrstah nradi drereemtoa Onw>r«a, Kranj. Zfl.htt-ve)ie cenike. 5665-6 Lep voziček naprodaj. IstMam oddam čedno sobico Obokareka eesta &tev. 28. 5722-6 Železno okno »bojno, 1.55 X 1-56 m. io-biy> obranjetM« proda Hiil-bert, Mirje. Dobrf.ova e. št. 6. 5729 6 Otroški vozički nveiSe oWike po ielo m7.k;h feo. [>o nitki ceni naprodaj v Ljubljani. Do len.j»k« ee«t« 2. 5606-6 Železna postelja t novo mrežo naprodaj za 250 Din. Andloric. Komen-skega al i ra 34. 5713 6 Šampanjec deaertaa nainirna vina za domače zabave fine narerkfj pecijo in druge »peoijabtete naročujo viai v delikatesd F. R. Kovačih. Miklošičeva cesta. 54SS-6 ISnieda l Din; ta dajanj« naslov« aii ca šifro S Dm. Dijaki, ki knstr akcije, p!a-4ajo vsaio be*ed« 50 par; sa iifro ali aa da->a nj« naeirw»* 3 Dvn. ( 4 » Šofer, šola E. Čeh Tjrršev« fDunajeta^ cesta št. 36. Zahtevajte prospekt Citre poučuje F.mi! Moasro^rbs. Pre6n« ul. St. 2/1. 4796-4 Klavir poučuje ge&podiuM na Sv. Petra nasipu St. 57d. 5750-36 j K1m i I«, tadužka, j pluča n vsako besedo j 50 par; ta na*lo>v ali J Jifro 3 Din. — Kdor ■ n n d i »asiuiek. pa ta { vsako beamio 1 Din, | ta dajanj« naslova ali j >a Šifro pa 5 Din. (8) Za mesto Kočevje prevzame vsakovrstno pl« katiranje po laatiiili deskah F&bja.n Anton. Kupim Ogl&si trg. ana&aja po 1 Din besed«; ta jaaj« naslova ali ta Šifro 6 Dm. — Oglasi socialnega »načaja vsa ka beseda 50 par; ta da jaoj« naslova aJs za Šifro pa 3 Din. (7) Mize m stelaže u skladišče, kupim. Ponudbe na ogia»n.i oddeiei »Jatra« pod »Inventar«. W347 Otroški voziček na perpeih, naproda-j na Pwl.janpki cesti štev. 60. Pisalno mizo !o nekaj druge pisarniške opreme kupim. Ponudbe na ogrlas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Inventar«. 5435-7 Dve tehtnici manjSo » veliko, dobro oh!-anje-7 Stare plinske cevi od 1—2 co!« kupim. Po nudbe s ceno in cMJ.inami na ogiawi oddelek »Jutra« pod »Cev«. 583i8-7 Flobert repetirko (Zimmergewelir) kupim. Pismene ponudbe na: Oskar Simčlč, drž. mojster, Skofja Loka. Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: ta dajan}« naslova aH ta Sitro pa 5 Din. (121 Spalnico in kuhinjo lepo orehovo, prod« po seio a;®ki eeni mira' Kiadni. Mokronog. 4349 12 Nova spalnica k;««ia — radi družinskih razmer pooeni naprodaj. N'asl(»v v ogia«iem odilt-lku ijatra«. 5Š91-12 K.«. 5490-19 Lokal primere« ta vsako obrt se od3-i} Sobico čodsvo 'ji zraono oddam s brano, sprejmem pa gdč. kot sostanovalko. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 5-306-23 Solnčno sobo s elektrik® io rvartetom oddam gospodi črvi blizu bolnic« — Zalokarjtiv-a W 5390-23 Lepo sobo 1 dvema post eJ jim«. v »redini mesta takoj oddam Naslov v ogia^oom od deltu »Jutra«. 5439-33 Lepo sobo t električno raisvet^javo. z zajtrkom ali bre« oddam solidnemia gospodu ali ros pod ioni na Poljanski c. St. 31/1. 5702-23 rijjTi Vsaka bcmda 60 par: m dajanj« n.ialova ali ta tofi« S Din. (23-a) Sobo v »ni t»Si, najraje v šetrtijakobfkem aij trnovskem okraju, iSče nradoik. Ponudbe na oglasil oddelek »Jutra« pod šifro »So bica«. 5655-23a Sobico v Piodmiilščakovi triici »M bežigrajskem okraju išče gospodična. Pooodib« t na vedfbo cf-.ne na oglasni od delok »Jutra« pod mačke »1. marec R. 0.«. 5TO0-23/a Mirna gospodična išče malo toplo sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Topla soba«. 5749-23a Mlad gospod let; sobico in prostor — kjer bi ob prostem mogel izvrševati mizare' a dela. Gre t"jdl ko-t so6U-noralec. Naslon pove og. oddelek »Ju tra f. SčMO-SJ/a k.-, besoda 1 Dis; ta -ia jan je naslova ali za Šifro te 5 Din. (30) Etikete Sitar & Svetel Ljubljana, Sv. Petra e. IS Zahtevajte poiradbe! Lae--ni izdelek! SW 30 Mlekarno otvorlm 20. februarja v Gosposki ulici 16, kjer bom razen mleka m mlečnih izdelkov imela v zalogi tudi pecivo in slaščice znane Dolinar-jeve pekarne. Naklonjenosti cenj. občinstva le toplo priporočam. Vlada De beljak. 5898-30 Vsaka Ooseda i Din. ta dajanj« naslova ali ta Šifra pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva oBca št 5 Alojz Grebene oakup to prodaja t r«ft, Ljubljana. Dunajska e. 36. 69-37 PERJE puhasto Kg 32.— Din belo 45.—, puh 140.— azpošilja po povzetju Lepo volno ta žimo najceneje prodaja SEVER Marijin trg štev. 2. »oumu- — ___________——— ———— ———----- ~~ Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.