Iihajajo v»ako sredo in saboto. Veljajozaceloletopoposti4fl., gicer3fl.; aapolleta2fl.popošti, sicerlfl.30kr Ljubljani v sredo 9. decembra 185? Kdor se ne učí, ne zná. tova i doj d se V « f j z i v J Nobeden se ne rodí izuceu. Z učenjem se mora mladi Ne rečemo d vsakega drugega delà d kmetovanja in takih tožb več. da bi nekoliko teh pritožb resničnih ne bilo kot "uuvv*vu — ~----j---- —---- —---V 1VVVIMV, UM W1 lltHUlinU IC1I [M ilUZ/U> 1CBLIIUIJIJI UC UIIU , člověk, kadar k moči in k pameti pride, pripravljati za da se pa res tako godi, ste večidel nevednost in nemarnost prihodnji stan. Nekterim stanovom je treba visje učenosti krive; nekoliko imenovanih resnic pa ♦ ____1____J_____•______J • * • « • .....i. V « in vednosti, drugim pa nizje tudi od tod le Stariši in predniki takih pritožbnikov so se pri kmetijah Bog daruje člověku um in pamet; te darove pa obra- sploh lože obnašali, ko so si le iz domaćega pridelka ča ti k dobrému je dolžnost njegova. Na visoko stopnjo v oskerbovali svoje potrebe, zatorej so si pa tudi več pri človeškem družtvu se more povzdigniti, kdor od Boga pre- hranili, zadovoljniši so bili, od kupila za obleko so malôkai - > • i_ i • • ___* _ i«i __________• «___i: _ i ir J___ • _ ,>.. v v . .. . _ ._ J. _ _ . ' jeti dar koj iz mladih nog po svoji moci obdeluje. Kdor je vedili i manj darov prejel, ali če prejetega ne obdeluje, ostane na kmetje delaj se poznali niso takih potroškov, kakoršne si sedanji nižji stopnji. Kdor přejeti dar celó zaverze in se nič ne • * ući, ta nič ne zná; vseskozi mora zadnjo vleči. Ker tedaj kmetje sedanji čas zares več izdajajo za dávko in za svoje domače potrebe, kot so nekdaj, se mo-Velike in mlade sole ponujajo priložnosti dovelj, da se« rajo marljivo tega le lotiti, če se hočejo v dobrem stanu člověk potrebnega nauči; sole kmetijske so kmečkim fantom ohraniti. Pervič morajo vse nepotrebne potroške opustiti; ......, in iz nje, če ni mo- odperte; sole realne vabijo mlade rokodelce k sebi, da bi drugic pa zemljo umnise obdelovati se bolj zbrjhtali v ročnosti, da bi se v vednosti in v znan- gpce več, saj toliko pridelovati, da stvu svojega rokodelstva po ti meri naprej pomikovali i da skimi pridelki zamorejo z zemelj druge svoje potrebe opravljati. Tega pa bi jih umetni rokodelci druzih deželá od zasluska odrivati ne ne bojo mogli storiti, ako se ne bojo iz mladih __ i— -__9 + m m M 4 m m mm. « a . _ ~ _ mogli Šole so tedaj perva potreba za vse stanove; za kolikor visji si&n se = mládenec pripravlja, toliko dalja s mora v vélike sole hoditi, in si mnogoterih učenost zadobiti. kaj nega S li. Nikar ne mislite, da bi kmetu ne bilo nobe uka potreba, ali damu je zadosti, kar se od svojih urednikov navadi. I.IB« alflL - w • - ^ v JI . I* ^J^Hfc Jk ». # __ « — »^t ' . / 1 m'M imtk toi *i jff - .jK» Prav je, da oče svojega sina uči, pa oče sinu ne Rokodelcom in kmetovavcom je zadosti, da se v malih šolah, potem pa v]realnih in v šolah za kmetijstvo potrebnega tudi mladeneč iz more dati 9 9 . česar sam nima ; sedanji čas je treba kmeti skemu sinu kaj vec, da je v stanu se pri kmetii veiio oaučijo. Nihče pa ne more odreci 9 da obnašati velikih šol ne mogel priden rokodelec ali veri kmet biti. To se ve, da bi se ljudem po sedanji vidnosti čudno zdelo, V kmetovanji tiči veliko skrivnost; najbolj izučeni možje še niso vsega odkrili. Kdor se na kmetovanje podá, ee ga pa ne uči, če ne hodi s časom naprej, ali če ne obraća plajša po vetru; sicer ne bo pravi kmetovavec, ampak ali mojster skaza, bo sam sebi škodoval in ob- ako se mládenči samo zavoljo tega do osme sole mar ljivo trudili, da bi se rokodelstva in kmetije ložej in z ne bil noben pre-vednost in učenost, kakor jo osmošolci zado- ampak bi se večim pridom poprijeli, dasiravno to grešek, ker šužmar činstvu, veliko terpel 9 pa nič dobička imel. bijo 9 bi ne bila ne rokodelcom ne kmetom odveć 9 bila vsem prav koristna. Pravi kmet, kakor gré 9 iz osmosolca naredil, ako bi se z veseljem h kmetii podal, zato, ker se osmosolec vsega uci % kar ie omikanemu 9 kmetu vediti potreba. Sploh se pa pri nas zdaj še ne more Vzrok pritožb zoper kmetijstvo je tudi neznanje in nevednost v pravém kmetijskem obnašanji. Ze poprej je bilo rečeno, da se nasledniki mnogoterih stanov koj iz mlađega skerbno z velikim trudom veliko let pripravljajo k prihodnemu stanu; preden pa izvoljen stan popnje tako goditi, ker je pri mnogoterih stanovih se dovelj služb, kterih se osmošolci, pa tudi učenci iz nižjih šol Prišli bojo pa časi, morebiti že niso daleč, ko se bojo vse višje stanovske stopnje z izučenimi mládenči na- majo 9 potem se osmosolec več ne bo sramovalza cep, za polnile kosó ali za pljužno drevó poprijeti in njivo obdelovati. Ne poprašujte tedaj: kdo bo pa konja sedlal kdo bo kmetoval, če bo vse v šolo hodilo, če bo nastopijo, morajo skazati, da so si za stan potrebne znanosti in učenosti zadobili; verh tega pa se morajo še nekoliko let podati na poskušnjo, ali so za stan godni ali ne. Tako morajo za stan cesarske službe izučeni mladenci s šolskimi spričbami skazati, kaj in koliko so se za to ali uno 9 versto službe naučili; kupee mora s kupcevskim pismom skazovati, da se je kupcije po redu naučil, napředen mu bo kupcevati privoljeno; mlad rokodelec skazuje z moj 9 vsak hotel biti gospod? To je po napačni razumnosti prazna skerb, to je govorjenje nevošljivih nevedežev. ki 9 vogle podpirajo, in takih, ki se nikoliničesa niso učili, ki si zastran svoje nevednosti in nemarnosti vsakdanjega kruha ne zaslužijo, nič se niso učili, nič ne znajo; takim se odgovori in kaže, da bolje in lepše bo sed- brati 0e niBÎ toliko manj pa drugih znanost strovskim pismom in s popotniškimi bukvicami, da se je rokodelstva po mnogih deželah naučil, kadar si pervoljenja k delu na svojo roko iše. čem pa ti, mladi kmetijski sin, skazujež svojo vednost in ročnost? Kako si se ti pripravljal za svoj stan? lal konja, ki je saj nekoliko v šolo hodil 9 tudi , ki so pri kmetovanji tako slino potrebne. Bog pomagaj! kot varnisi bo vozil kot zarobljen te pec, ki sc ni koli nič učil ni. teliček si kmetijo přijel 9 kmalo boš tožil, da ti kmetija • * me ne verze. N • v se nisi V « 1 ♦ V meneznas; ce se Se sliši dostikrat tako le tožiti, da se na kmetih 9 slabo živi, da zemljo obdelovati ne dá dru je ga, kot veliko terpljenje pa malo dobička; da kme- ne boš koj, koj ves prerodil, ne boš obstál na kmetii! Kako nerodno obuvalo bi nam čevljarji, kako priprosto obleko bi nam krajači dělali, ako bi se tega rokodelstva 390 po reda ne naučili ; koliko več je potrebno, da se kmet pra- je najprej pobegnul k nemskemu mejnemu grofa Ra t a o d u, vega kmetovanja ači, ker od kmetijskega pridelovanja pride kteri ga je kralja Ladevika priporočil. Leta 836 se je w * zivez za vse ljadi! L c. Kmetijska novica (Nobeden je ni del). Znano je našim bravcom da dunajska kmetijska dražba je letos mesca aprila raz glasila vprašanje : „kak aj b t ne bil i Ptuj j e va li g kmetova v živino, d v t 3 a s eg i i tr e bi ti" (in tako ne po ailjati domaćega dnarja v ptaje dezele)? Obljubila je slavn dražba veliko zlato medaljo tistemu, kdor na to vpra sanje dobro odgovori. Odbor omenjene družbe je sedaj naznanil, da 47 go VO] sodniki je přejela družba » da pa iz voljeni benega odgovora niso tako poterdili > da ma mogla zlata svetinja podeliti: zraven pa so rekli ? od-trije se da ker skor ni mogoče na to vprašanje dostojno odgovoriti, tište ptuje dežele, iz kterih se v naše cesarstvo vozi živina, si jo izrejajo veliko cenejše, kakor se zamore prirediti pri nas domá. Najbolji odgovor na to vprašanje se med 47 pismi nahaja v tistem, ki ima napis: „Le če jih več pomaga, gré dobra reč od rok." Odbor vabi gospoda pisatelja, naj pové kd w J 1 da mu bo družba pohval pismo je pisal poslala > ceravno ni vse gotovo in resnično kar Že naprej smo vedili, da na tako obširno in težko vprašanje ni mogoče tako odgovoriti, da bi nam ta odgovor odperl pot, po kteri bi se domaća živinoreja povzdignila ptuje živine ne potřebovali, in to toliko manj tako * da 9 ker kmet riti mi nikakor niso v stana vsega sto kar je treba v doségo tega cilja in konca Ali tndi Slovenci imajo obhajati tisučletni spomin apostolske delavnosti sv. Kyrila in Metoda? Spisal Davorio Terstenjak. , (Dalje in konec.) Kyrila in Metoda je iz Tesalonike poklical Rastislav, knez moravski, in sicer vi. 862. *) Cesar Mihael je poslal ačena brata 863 moravskema kneza. Rastislav je bil anuk Moj mara, kterega je Ladevik s priimkom Nemsk i, leta 846 ob vladařstvo djal, in njegovega unuka za vladarja postavil mislivši, da on ne bode sovražnik nje- govega kraljestva (Glej Ginzl „Geschicbte der Slawen apoetel Cyrill und Method" stran 33.) Al Rastislav si je prizadeval Moravi samostalnost preskerbeti, in da bi ta namen lozej dosegel 9 eto pi dvorom v zavezo. z Bolgari in bizantinskim Na stran pustivši vse zapletke, v ktere so lovili nemški , tukaj na kratko povem, da je papež možá skof je slavna Hadrijan Moravo in Panonijo pod cerkveno oblast nad-skofa Metoda postavil. Moravska deržava je sapopadala v oni dobi današnjo Moravo in Sležko, zemljo slovaško do Morave, Dunaja in Hrona. Panonija pa je v oni dôbi gegala do virov Rabe in Labnice prek čez Muro slovenske gorice do Drave. 2) Kako daleč onkraj Drave, ni mogoče natanko odločiti. To okrožje je tedaj stalo pod cerkveno oblastjo Meto-A1 v Panonii je za sv. Metoda cvela še ena sa- , ktero je vladal knez Ko cei. dovo. mostalna kneževina slovenska Kocel je bil sin Privinov; Privina pa je bil iz pervega glavar v nitranském okrožji, iz kterega ga je gori imenovani Mojmar pretiral, zakaj ? ni znano. Privina Glej Gfrôner „Geschichte der ost- und westfrânk. Karoling.a io. Q|ej Dûmm]er ûber die ôstliehen Marken des I. S. 431. 450. frank. Reiches« v Archiv f. ôsterr. Gecshichtsquellen XIII. B. str. 173. Privina kerstiti dal. Vendar ni dolgo z Ratbodom v prijaznosti živel, ampak po razpertíi z nemškim mejnim grofom se je Privina podal s sinom Kocel o m vred k Bolgarom. potem vojvodu Ratimaru, in ko je leta 838 Rati mar bil od Bavarcov pobojevan, je Privina pobegaul k grofa Sa la chu. marchia© Sa la eho je bil predstojnik savske strani juxta Souvam" Reichenburgu" v • * » in je stanoval kakor listine pricujejo, današnjem Reichenburgu, kraj Save. v i Salacho je Privina-ta spet z Ratbodom po-, in skoro se je tako prikupil Ladovika, da ma je rečici Sali v legen dal, miril kralj stran dolnje Panonije pri kjer je zidati začel mesto Blatensko, po nemški Mo-s a bur ch. Zavoljo svoje udanosti do cerkve je Privina še bolj ee prikupil Ludoviku; 12. okt. 849 je to deržavico nemški kralj Privina celó v last poklonil, razun nekterih zemljišč, ktere so bile lastnina solnogradskih škofov. 2) Kako daleč se jePrivinova kneževina proti zapada raztegnila, ni mogoče natanko določiti, vendar, ker se še Peto v C^taj) imenaje last Privinova, tedaj je vsa dolnja Panonija severno od Drave bila pod Privinovim žeslom. 3) Po smerti Privinovi je vladal to kneževino njegov sin Kocel, kteri je sv. Metoda z velikim veseljem in veliko častjo sprejel, in ga proti solnogradskim škofom branil, da je zamogel službo božjo in cerkvene opravila v slovenskem jeziku obhajati. Slovenci zagrebške in somboteljske škofije, dalje Slo- venci sekovske škofije imajo toraj historiško pravico, tisučletni spomin apostolske delavnosti sv. Kyrila in Metoda obhajati. vendar tadi po Korotanskem, pod ktero v oni dôbi ni samo večidel Štirskega, temoc tudi eeverna io zapadna stran Kranjskoga spadala, je sv. Metod deloval, De Convers. Garant." str. 15 vidi: kakor se iz pisma „ 99 Post hane (Osbaldum) interjeeto aliquo tempore sapervenit quidam Slavus nomine Methodius, qui adinvenit scla-vicas litteras et sclavice celebravit divinom officium, et vilescere fecit latinům tandem fugatus a Karantaois « partibus intravit Moraviam ibique quiescit. Sveta apostelna sta leta 863 prišla na Moravsko. Je še toraj celih pet let do tisučletne svečavnosti. Tam sta ačila polčeterto leto. Za papeža Had rij an a sta prišla v Rim, da se zavoljo svoje pravovernosti opravičita. Hadrijan ju je za škofa posvětil. Kyrii je ostal v Rima io je 14. febr. 868 umerl* Metod je toraj sam sel k Slovanom nazaj, in je deloval v svoji nadškofii, ktera se je na juga do Drave. Save in Dalmacije razprostirala, samo Slovenija, Sremsko in Kar-niolia so bile izločene, in 80 spadale pod Akvilejo. V se-vero-iztoku se je moravsko-panonska cerkvena provincija raztegala čez Rabo in Dunaj do mej moravskega kraljestva, in v zapadu do gori'naznamljene meje. (Glej Ginzl „Geschichte der Slavenapostel Cyrill u. Method" str. 52.) Od leta 870—877 je ev. Metod poeebno deloval v Kocelovi zemlji, in brez dvombe v Blatenekem (Moea-burehu), današnjem Szalaváru etoloval. *) 6. aprila 885 je véliki mož zaspal v gospoda v Devini današnjem Ve lehradu Codex diplom. Morav." I, 53. Hormayer „Archiv Bo chmer. convers. Bogarior." 2 ') Boczek „ fur Suddeutsehland« II, 213. Reg est. Carol. M. pag. 77. Pert® Script. XI. pag. 12. Nota 57. Annal. Fuld. 847. 3 Glej y De T V starih listínah se najdete dv na Korotanskem. ena pa 5 Mosaburchi. Ena Panonskem.. Při bila Mosaburch je stala kraj reéice Sale in se je po slovenske velela: Blat i Blatensk 9 Od !B <> m blato Ano 391 V slovenskih goricah v lepi dolini stoji dekanatska vselej i kadar se je vratom dvorane bližala, silno žalostěn cerkev Divice Marije v Jarenini. Zadi za cerkvo stoji glas in krič zagnala. Na vprašanje, kaj ji je, ni mogla stara kapela iz močnega zidovja. Ljudstvo vé še danda- dolgo časa pravega odgovora dati, dokler ni enkrat po- nasnji povedati, da je v ti kapeli sv. Metod sv. maso bral, kazala na lepo tablo, ki je ravno nad vratmi v dvorani ko je v Rim potoval. Znana nam je gorečnost gospoda kanonika in dekana visela in rekla: „té le se jez strašno bojim. cc Zastonj so se vsi trudili 9 sprijazniti otroka s tablo; al jarininskega Fr. Ćepe-ja za čast božjo in povikšanje akoravno nje podobšina ni celó nič strašnoga nad saboj svete katoljške cerkve; gotovo ne bodo te slavne zgodbe imela, je punčiko vendar vselej začelo od straha zvijati, prezerli, marveć tisučletnico sv. Metoda slavno obhajali. kadar je v dvorano stopila. Ker je bila tabla delo slav-Tadi uzvišeni slovenski in horvatski škofje bodo, kakor nega Ti ci an-a in je stric toraj ni rad iz dvorane dal, iipamo, tisučletnico velikih Svetnikov božjih po dostojnosti teti pa se je mala Nežika smilila, je ta zaukazala, naj jo poslovljali. Ni mi znana na Jugoslovanskem cerkev v zanaprej rajši skoz vert v drugo stran gradů cast sv. Kyrilu in Metodu 9 kaj da se tje posta vodijo. vila? učenju Po tem potu je hodila poleti in pozimi k poduku Ako pa to ni mogoce, barem kakošna veličanska vsaki dan dva- ali trikrat skoz celih dvanajst let. statua. Slavni škof slovenski Anton Martin so bratov šino sv. Kyrila in Metoda v svoji skofii vpeljali, ktera krasna devica. Nežika je bila zrastla in scvetela med tem časom lepo cveté Bog daj 9 da se povsod vpeljala, in vsaka Zaročila se je bila nekemu mlađemu slovenska cerkva imela svetih moz vredne podobe ali slike. Ponudim te zgodovinske čertice vérnemu duhu slovenskega národa v prevdar; naj tisti, kteri so zato poklicani skerbijo za izpeljevanje pobožne ideje. gatemu in zalemu plemenitniku. 9 bo Približali so se bili božični dnevi; na sv. večer snide 9 9 Ako mi Bog ljubo zdravje dodeli, hočem do one dobe obširni životopis svetih slovenskih apostelnov dogotoviti se v grada velika družba. Med drugimi je bil tudi Nežikni zaročnik prišei. Nektere zmed mlajših gospá svetajejo neko dražbno igro, ktera naj bi se v veliki dvorani igrala. Pervikrat v svojem življenja je bilo zdaj, da se Nežika saj kakor se je vidilo « JL - - O / »Mj Dunui »V J V f 1UIAV 111 bala, v dvorano iti. Stari stric in v teh bukvah vse politiske in cerkvene razmere one se natihoma čudi, da je Nežika vendar enkrat tako serčna dobe razjasnovati. postala, teta pa je mislila, da se jo to zgodilo, ker se je --približeval čas Nežkine poroke; zakaj tisti dan je imel biti Na tihoma, kakor Lepoznansko polje. Predčutja. (Pošlo venj eno.) Od nekdaj že so se ačeni prepirali o tem 9 Je pred nji na čast v dvorani veliki ples. sem rekel, sta se stric in teta čudila, al Nežkini mir je bil le na videž; bojovala se je sama s saboj terdo, zakaj njeni strah ni bil še minul. Z najvećim zatajevanjem ga je skasala v sebi zadusiti in premagati. Třepetaje pride na pota k dvorani do vrat, med taiste stopivsi pa zgubi serc- c u tje m pripisati kaka véra ali ne. Nekteri stavijo mnogo nost 9 in ne upa si naprej stopiti. Krog nje stojeći 9 vidiš na nje, nekteri pa celó nič; so jim le v zasmeh. Naj da se naprej iti obotavlja, jo siloma med smehom naprej eledí tu pregodbica o tem predmeta. Od čerke do čerke peljejo in da nazaj ne mogla, urno vrata za njo zala je resnicna. Plemenita in bogata poljska družina L*^ je bila malo grofinjo Nežiko A*, ktera ji je bila v narbližjem rodu, po smerti njenih starsev k sebi vzela. Bila je punčika lepo Nežiko slabosti nahajajo in milo prosi zaročnika svo-naj ji zopet vrata odpre, ker ona se znajde v velik! BIJO. jega, nevarnosti. V tem trenutku žadoní groma enako bobnenje dete, kakor se jih malo vidi na svetu. domačimi otroci sena potem je vse tiho MI tabla se je bila vred je bila Nezika skerbno odgojena. Podučevala je vse zalaska skupaj postarana in zlo učena odgojitelica v posebnem in po glavi kaj je bilo? Nad vratmí obe-nar bolj gotovo vsled močnega na tla vderla, težki okvir njeni oplazi Nežiko mertva se zgrudi v naročje svojega za- tihem prostora grajščine Na poti od sobe, kjer so ročnika ! mogli otroci navadno prebivali do tje, kjer so se učili9 so iti vselej skoz Veliko dvorano (Saal), ktere stene so bile — Čudno. da In tako je odkrito bilo, da se ni zastonj skoz 12 let okinčane z podobami najslavniših malarjev. — je mala grofiuja Nežika, ki je bila zdaj okoli 6 let stara bala osodapolne table! J&tJfat ® J. Levičnik. 9 nym. Salisbury, piše, kakor najboljši cadices imajo „in nemore et palude Salae fluminis", Sala pa teče na Panonskem. Der-žavica Privinova je bila v Panonii. Vsi letopisci onega časa kakor pisatelj Annal. Fuldens. (849) jo v Panonijo stavijo. Na Korotanskem Privina nikdar ni* imel posestev. Za ono dobo so predstajali Korotanskemu grofje Helmoin, Albgar in Pabo. (Glej „De convers. Bolgarior" str. 11. Annal, s. Rud-berti Salisburgi 861.) Cerkve, ktere se v zemlji Privinovi Slovanski popotnik Nova slovenska přestává sv. pisma. Mnogo , kako stoji s prestavo s v. pisma v slo« se vprasuje venščini, imenujejo, stojijo v Panonii v okrozji salavanskem, na pr.: Salapingin, Fiskere, Stradahi i. t. d. (Glej „Memorabilia de Abbatia s. Adriáni M. de Szalavár pri K oil ar u Cestopis" str. 260.} Korotansko Mosaburch je Karlmann postavil. Za Arnulfa se velí „civitas regia Mosapurc , Regino (880) koro- ki se izdeluje v Ljubljani. Nekoliko damo tukaj na znanje, kolikor smo mogli pozvediti. Da je poslednji del sv. pisma, nanueč cela nova zaveza, v dvéh zvezkih že natisnjena, in na prodaj postavljena po 3 gold. 3 kr., v skofijski pisarnici v Ljubljani, je bilo že vláni naznanjeno. Stara zaveza pa se dalje pridno izdeluje in tiska; natisnjen je pervi zvezek (razun predgo vora) tansko Mosapurck Blatn o imenuje „castrum muni tissimum, quod Mosaburch nuncupatur eo quod palude impene-trabili locus vallatus diiicillimum adeuntibus prebeat accessum." (glej „Monum. Boica« XXVIII. 1, 84, 85. 100 ; Kleinmayer. Anhang 106.) Poleg Mosaburcha pa imenuje grad Korotanum današnji Kern, Karnburg blizo Celovca. Kar je Dunder načerkal terdi vši, da je Môsapurg današnje Mosirje v savinski dolini, in da je tam bila kneževina Privinova. dalje da grad S all ach (Zalog) opominja na grofa Salaho, h kteremu je Privina pribegnul, je nekritično, in ni vredno, da ki obsega petere Mojzesove bukve in Jozuetove; tiska se dalje drugi zvezek, in izdelanih je 13 pol do tretjih bakev Kraljev. Da so med izdelovavci boljši slo venski duhovni pisatelji, na pr. Jabornik, Ravnikar, Pintar, Dr. Čibašek, Hicinger, Lesár, Marn itd. (če ne vémo vsih zdaj imenovati, naj nihče ne zameri, povedal bo vse na tanko obširni predgovor), da so pregle-dovavci gospodje Volec, Jer an in Zamejic, da se ia se mu sopergovori, ker listine dokazujejo cerno na belo kje 9 je Privinova Mosaburch stala, in kje je Salaho svoj sedež imel. Pis. ravná po latinski Vulgati z ozirom na hebrejski izvir, na Dr. AUiolijevo, po apostoljskem stolu poterjeno prestavo v razlagah pa tudi po tej poterjeni izdaji, z ozirom na druge dobre razlagavce, vendar le ob kratkem vsih teh 392 reći morebiti ni potrebno ponavljati. Natis iz znane Blaz- nikove tiskari) ice, z novimi čerkami, na lepem belem papirji v veliki osmerki (Lexikon-Oktav) nić ne daje potresati. Novičar iz raznih krajev Toliko za vednost tem, ki so željni vediti kaj za stran pospeha tega tehtnega delà. Delo y kakor znano V se V úpravném letu 1858 bo plačevati v posamnih kro novinah za deželne potrebe in odvezo zemljiš od vsacega goldinarja cesarskega davka: V spodnji Avstrii 5 in 7 kr., in ce bo slo tako od rok. bo dokončano > je začelo 1. 1855, 1. 1859. Bukve nove zaveze, kakor se je zgoraj omenilo se dobujejo že na prodaj; bukve stare zaveze pa se bodo izdajale še le, ko bo vse natisnjeno. Avstrii 11 in 13, na Solnogradskem 9 in 16, na Štajarskem 7 in 13, na Koroškem 9 in 14, na Krajnskem v gornji 6% in 16%, v Istri 2 in 11, na Goriškem 7 in 10, na r. Tiroljskem in Forarlberškem 6 in 3, na Češkem 5 in * Znani Rus Bak živi v Omsku v zahodni Si Moravském 4y2 m 71/ 2 > na Šlezkem 51/ na 2 6l/2> V iz birii prost in smé svojo obleko Dositi. hodni Galicii in Levovu 43/4 in 30, v zahodni Galicii in Krakovi * Ravno je prišla na svetio že dolgo in željno priča- Peštu 43/ 5% in 30, v Bukovini 13, v Dalmacii 7. v Buda 4 in 32, v Pozunu 23/4 in 32, v 5 32 v Sopronu 23/4 m kovana knjiga „Slavische Bibliothek oder Beitráge zur 32, v Košicah 4 in 32, v Veliko-Varodinu 23/4 in 32, na slavischen Philologie und Geschichte, herausgegeben von Erdeljskem 3 in 19, na Horvaškem in Slavonskem 7lL in Fr. Miklosich und J. Fiedler, 2. Band. Bogato je 30 y v Vojvodini 1V obdarjena; 20 mikavnih stvari zgodovinskih in jezikoslovnih neškem 4 m 26 »/4, v Lombardii 5 in na Be-Skoraj bi bilo misliti, da nimajo no-zapopada; od Miklošiča (6), od Fie dl era (5), od vičarji druzega pripovedovati kakor od nes reč, ktere ljudi Daničiča, Ilamša, M. Valjavca, Se m bera, J. Ji- nagloma in v sto in sto podobah zasledujejo. Zopet imamo iy2 kr. ' V __V ^ i m w m i —----- reček-a, Vuka St. Karadžić-a in K. F. Stumpf-a. žalostinko oznaniti, da je 7 otročičev naenkrat uto Gospoda vrednika sta nam že sama porok izverstne zbirke, nilo. Veseli so šli iz šole domu čez bajer, kterega go- pisatelji pa so tudi zgol slavnega glasa. Zato se bo ijufni led se je pod njimi uderl in nedolžne sirote požerl. „slovanska biblioteka" gotovo radostno prebirala in „Po potnik" se podviza jo naznaniti Slovencom svojim. Zgodilo se je to blizo Bibre na Pruskem. Brati je bilo v raznih časopisih, da bo angležki poslanec v Cari »u 'i* V) Romar slovenski" pride te dni na svetio. Ni gradu to mesto zapustil in se za nekaj časa na Angležko mu zameriti, da priroma tako pozno, ker pride iz daljnega vernil. Drugi pa pišejo, da bo stari diplomat na svojem kraja iz Dunaja. * „Neven" bo izhajal od novega leta v Reki pod vredništvora gosp. Ambroža*Vraničani-DobriQovića. mestu ostal. — Francozki general Lamorcière, repu blikanec čiste kervi, je dobil od cesarja Napoleona privo ljenje > se na Francozko verniti. Zlo je tudi govorica y Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Liburnie J. J Vsaki. ki vas y mile » da smeta generala Bedeau in Chang ar nier ee verniti v domovino. — Iz Rima zvémo, da je knigoteržec Spithover od sv. Oceta pooblasten, prepis ptolomejske prestave sv. pisma natisniti in prodajati. Celo sv. pismo tega natisa bo IzMoldove in Valahije ne nazna- Novice" veljalo 200 prebira, in takih je tudi v naših krajih mnogo, marljivo lahko zapazi, da ve rade odpirate svo, e liste, kadar veljá kakšnega umetnika po zaslužbi pohvaliti in razglasiti. To je našemu narodu potrebno, in našim umetnikom celó ko- i se s tem užigajo, da se vse bolje ter bolje oli- njajo časniki nic gotovega in menda se še dolgo ne bo dalo kaj gotovega od ondi povedati, ker je turška vlada prepo-vedala, obravnave divanov razglašati ; samo to je povsod _ ^ ^ .__