P o s r e d n razzarjanj serijske 010 'IS o o:' <*- h- 1 h-» os, os j. C/3 00 oo CD 03 M tNS ON in H-1 00 OiO 4 Volt > tS M M > > C so >\> c/3 (X Ol ON K -a ON in c/3 C/3 C/3 4-* ON M — —j M -r- ON > H c 3 TS cd "1 a 3 C/3 B 13 S" SO g C/3 tsS O 4^ K >t>. h—1 tsS o > K to 00 H n c S pc » B <1 B O Usmerjevalke dvojne in OS c^ o O o; 01 o t-o ! 1 1—' j I—1 Ul I O 1 O l S O O I ON in i I J_ enojne in 4* ON O | 4n O Neposredno razžarjanje 4 Volt r; r .f- i vO j N5 On in On hA Co -J i O 4-2- 4H —j 1—1 in I 4h eo ca o w r H- I 4- H-1 in C; C, O K r H*- 4- io K O rim o 3C sa so w K 4-o ON O 3 C/3 C/3 2 Volt W K ■to H-' tO C/3 3 cra tO On N) C/3 B '-d B" so M C/3 03 IO K H C o sr » 3 <1 B a ta leta, odkar se nekoliko samostoj-neje oziramo po naši kulturni tvornosti in zlasti zanimanje za gledališče med nami raste, da nam namreč oživlja razvojno pot slovenske drame. Lepa vrsta iger je tako vzrasla iz pozabljenja ali pa so v vzornem podajanju oživele v svoji pravi vrednosti. Saj ne rečemo, borna je naša dramatska literatura. So pa v njej vendarle stvari, ki smo jih lahko veseli in bi nam jih moralo v taki zapovrstno-sti sčasoma oživljati tudi Narodno gledališče. To bi bilo lepo kulturno delo, ki je čedalje potrebnejše. To nedeljo bomo slišali v vrsti slovenskih dram Etbina Kristana socialno dramo »Samosvoj«. Kristan je kmalu po svojem nastopu v slovenski književnosti (1899) našel svojo pravo smer, ki mu jo je narekoval njegov socialistični nazor. Sprva se je lotil drame v ibsenskem realističnem načinu (Volja, 1902, Kato Brankovič, 1909), mimogrede je zašel tudi v zgodovinsko dramo v verzih (I.jubislava, 1907). Njegov »Samosvoj« (1910) že začenja v moderni tehniki problem individualizma in kolektivizma, problem individua in splošne koristi. KISTO SAVINOVE skoro brez izjeme kažejo močan dramatični čut. Zato tudi ni čuda, da ga je notranje nagnjenje vleklo predvsem k dramatični glasbi, h gledališču; pa tudi skladbe, ki niso mišljene za oder, ka-žejo njegov dramatični talent. Tako ii. pr. piše že leta 1908. zagrebški »Ob-zor«: »Med baladami (R. Savinovimi) se odlikuje posebno ,Skala v Savinji' s svojo oblikovano enotnostjo, plemenito izdelavo in dramatičnim akcentom.« Nadalje opisuje njegov op. 13. »Čez plan« Mamutska skakalnic Planici in hvali moderno, izredno nežno harmo-nizarijo (Pismo, Svetla noč), pri pesmi »Manica« pa zopi't poudarja močno dra-matsko koncepcijo. Dr. Vilko Novak pa v »Narodnih Novinali« '(19. jan. 1918.) hvali v Predsinrtnicah popolnoma slovenski (narodni) kolorit (harvo, značaj), izborilo klavirsko delo in moderno vodein melos (napev). Klavirski del je pri njem pisan sploh posebno sijajno. Toda dasi je poln kontrapunkta in nasičen s sočno harmonično barvitostjo, je vendar razvoj jasen; očividno ga globoki čut za prozorno orkestralno risbo varuje pred nejasnimi harmonično kon-trapunktičnimi zapletki, ki se jim tudi sicer daroviti glasbeniki ne morejo vselej izogniti. Naj opozorim samo na njegovo sonato za čelo in klavir, kjer v klavirju na hravurozen način vsaj toliko in več pove, kot v glavnem instrumentu. Tudi op. 12. kaže, kaj zmore v klavirju. Vendar pa je njegovo pravo torišče dramatska glasba kot taka, predvsem opera. Doslej je dovršil šest del za oder. Prvo je bila omenjena enodejanka »Poslednja straža«, katere besedilo je zajeto iz znane Aškerčeve balade istega imena. Dovršil jo je leta 1898., uprizorili so jo pa leta 1906. v Zagrebu ob slavnostih za Strossmajerjev spomenik (19.—21. apr.), leta 1907. pa v Ljubljani. Druga opera je »Lepa Vida«, zložil jo je leta 1908.; istega leta je bila uprizorjena v Ljubljani. Ko je bival v garnizijah v Beli cerkvi in Budimpešti, jo je preuredil in tako preurejeno so zopet uprizorili v Ljubljani v letih 1921./1922. Tretje odrsko delo je balet »Plesna legendica«, zložena v Ljubnem v letih 1917. in 1918. — Leta 1921. je sledil četrti umotvor »Gosposvetski sen«, narodna opera v dveh dejanjih s predigro; leta 1933. peti: balet »Čajna punčika«; leta 1923. pa njegovo doslej največje in bržkone najboljše delo: »Matija Gubec«, narodna opera v petih dejanjih. Mi SE NE IZGUBLJAMO V NEBISTVE-NOSTIH, ZMERAJ SMO AKTUALNI IN SE OZIRAMO ZA ŽIVLJENJSKIMI VPRAŠANJI NAŠEGA RADIA ČETRTEK K PRENOSU CERKVENE GLASBE IZ MARIBORSKE STOLNICE i četrtek, 79. marca ob 10. uri Izvaja se pri tej priliki Havdnova latinska maša: Missa tempore belli; ali sicer znana pod imenom: Paukenmesse (imenovana tako po skrivnostnih zvokih pavk in trobent, ki prepletajo »Agnus Dei« in globoko podpro prošnjo po notranjem, srčnem — in zunanjem miru). Pisana je za mešani zbor, 4 soliste (sopran, alt, tenor in bas) in orkester z orglami. Na polju mašne kompozicije izhaja Havdn od glasbenega izročila dunajske šole. Ko je sodeloval v pevskem zboru stolne cerkve, mu je bilo to živo udej-stvovanje v duhovni avstrijski glasbi najtečnejša hrana. Zato je bilo popolnoma naravno, da so prvi skladateljski vzponi z dunajskim ozračjem v najožji zvezi. Pa avstrijsko-dunajski slog, ki se enako kot pri Havdiiu — tudi v skladbah njegovih predhodnikov javlja, po svojem izvoru ni domačega porekla. Tehniška dovršenost glasbenega stavka, ki pride zlasti do veljave pri širše razpredenih mašah, kaže vedno na rimske in beneške vzorce zlasti v protiposta-vitvi različno zasedenih udruženj: instrumentalni zbori nasproti vokalnim: solo nasproti zboru. Prevlada omenjenih vplivov na avstrijskem ozemlju datira že od začetka 17. stoletja. Od Stadl-mcierja in Krištofa Straussa preko Ker-la in J. J. Fuxa vodi nepretrgana veriga teh vplivov do Caldara in obeh Reutter-jev, na katerih skladbe je priključil Haydn svoje. Poleg beneško-riinskega sloga, ki je bil usmerjen v preteklost in čigar tujerodnost je vsled več kot 100-letne rabe pri južnonemških skladateljih bila že pozabljena, je pa prihajala bolj in bolj do upliva mlajša neapoli-tanska šola. Posebna ljubezen do razmaha virtuozne sijajnosti v partijah pevskih solistov, vmesno vrinjenje oblikovno zaključnih arij, duetov, radi česar se je maša priličila kantati, vmesno prevladovanje zgolj muzikalnih oblikovalnih počel nad vsebinsko-besedilnimi, kot tudi vrinjanje pristno operetnih učin- kov, so sadovi od tam doli. Na ta slog (mlajše neapolitanske šole) so se naslonili pred Haydnom mnogi na Dunaju delujoči mojstri, Caldara, mlajši Reut-ter in pa — sicer zelo strogi — J. J. Fux. Veselost, ljudskost Haydnove cerkvene glasbe je bila marsikaterim že v spotiko. Vendar ne manjka Haydnovih zagovornikov, ki ga znajo prepričevalno braniti. Njegov življenjepisec Griesin-ger pojasnjuje to takole: Njegova pohožnost ni bila mračnega, spokornostnega značaja, ampak vesela, zaupanja polna in tega duha odmevajo tudi njegova cerkvena dela. Havdnove-mu zaupajočemu optimizmu je pomenila prošnja za usmiljenje hkrati že zagotovilo taiste. Za njega, ki je zrasel kot član deškega pevskega zbora (San-gerknabe, ki je svojo globoko vernost skoraj v vsaki skladbi naznačil z nad-pisom v imenu božjem ali podobno) ni obstojal načelen razloček med pojmom sveten in duhoven, oziroma svetno in cerkveno glasbo. In kot ni sklikar renesančne in baročne dobe prav nič po-mišljal zemsko ženo vzeti za vzor pri slikanju Marije, tako je bilo Haydnovi in njegovi dobi povsem naravno: osnove instrumentalne glasbe prenesti tudi na mašno skladbo. PETEK SPOMINSKA URA VIDI JERAJEVI (Predavanje dr. Silve Trdinove v petek ob 18.) Iz tiste moderne, ki je z Murnom-Aleksandrovim v navdihu simbolizma iskala novega izraza v poeziji, je tudi pesnica Vida Jerajeva. Tako tudi spominja na Murna njena ljubezen do prelepe slovenske zemlje in njenih ljudi. Kot prva slovenska pesnica je začela pisati smele ljubavne pesmi, a tudi naše otroško in mladinsko slovstvo je obogatila z lepimi prispevki. Nedavno so izšle njene pesmi v novi skupni izdaji. ZAVRSNIŠKA ELEKTRARNA (k predavanju v sredo ob 18.) Prosvetni del l«r itika NASTAVNICA ALI UCITELJICA? Čudni ljudje smo Slovenci. Dobro blago imamo doma, pristno in domače, pa hodimo drugam na posodo. Ne vem, ali je to zavestno samoponiževanje ali pa prevelika vnema za vse tuje; mogoče je tudi eno in drugo. Prav hudo se la nelepa lastnost kaže v naših časih zlasti pri imenih, ki označujejo poklic. Ni še tako dolgo tega, kar je prof. dr. Kolarič v nekem svojem predavanju v radiu po pravici in pošteno okrcal razne gospe doktor, profesor, kontrolor itd. Danes spregovorimo o neki drugi prav nič manjši afektiranosti. Doslej je bilo pri nas ime učitelj, učiteljica v časteh in kako bi ne bilo, saj je domače in splošno v rabi. Pojavlja se težnja, da bi nekateri bili radi nastavniki in nastavnice. To smo imeli priliko slišati pri Stritarjevi proslavi v šolski uri. Ljudje, ki si tako ime nadevajo, se očividno ne zavedajo, da nastavnik pri Slovencih tako dolgo ne more pomeniti učitelja, dokler ne bo slovenska beseda nastava kje staknila pomena pouk. Kaj pomeni nastava, nastaviti v slovenščini, si lahko vsakdo ogleda v Pleteršnikovem slovarju na strani 669. Videti pa je, da tiči za vsem tem »nastavništvom« želja po stanovski diferenciaciji med osnovnošolskim in meščanskošolskim učiteljstvom. Tej, čeprav sami na sebi malenkostni težnji je kaj lahko ustreči tudi po slovensko: učitelj meščanske šole ali pa mogoče strokovni učitelj. Poimenovanje nastavnik je v bistvu prav isto kot učitelj. In da s šepavo primero ponazorim naš problem: ali bo kravata kaj lepša, če ji rečem ovratnica? »TO ČUDNEGA NIČ NI, TO SE LAHKO ZGODI« Pestri večer pod tem naslovom 7. marca je bil vendar enkrat večer, ki je bil namenjen samo oddihu in zabavi. Sicer bi tak spored spadal prav za prav v veseli predpust, pa smejeino se tudi v postu radi. Večer je bil srečno sestavljen, »šaljiva deteljica« se je dobro odrezala, pevske in glasbene točke so bile prav na mestu. Dr. Fr. T. Glasbeni del PRENOSI Če primerja človek na sploh zadnje radijsko glasbeno življenje z nekdanjim, je prisiljen priznati napredek. V glavnem je čutiti zboljšanje z ozirom na vrednost izbora izvajalcev, s čemer je dvignjena umetniška gladina izvedbe; poleg tega pa so vse bolj smiselno sestavljeni tudi sporedi, bodisi v ožjem smislu koncertnega nastopa posameznih izvajalcev ali njih skupine, bodisi z ozirom na razpored takih posameznih nastopov v okviru istega večera. S tem priznanjem seveda še 111 rečeno, da smo že dospeli na neoporečno gladino, — ne, še mnogo je dela v smeri trajnega izboljšanja. Da pa tu in tam doživimo glasben večer v radijskem okviru, ki je umetniško res privlačen, to je razveseljivo dejstvo. Značilno pri tem pa je, da se je spremenilo tudi nekdanje občutje, ko je bilo, skoraj bi dejal, najboljše, kar smo v glasbenem pogledu sprejemali po radiu, reproduciranje gramofonskih plošč in pa razni prenosi z domačih koncertnih dvoran. Danes se je stvar že toliko zasukala, da že marsikak tak prenos ne učinkuje v primerjavi s samostojnimi radijskimi prireditvami več privlačno, bodisi v pogledu vrednosti izvedbe, bodisi v pogledu slabega ali pre-raztegnjenega sporeda. PRENOS KONCERTA »LJUBLJANSKEGA ZVONA« je bil umesten. Umesten zlasti po svojem lepo zaključenem sporedu, ki je bil še posebno ugoden za naš radijski prenos, ker je zajel izključno slovensko narodno pesem in to v umetniško dozoreli obdelavi raznih domačih skladateljev: Adamiča, Tomca, Deva, Marolta in Kogoja. Tako je bil v tem koncertu predstavljen naš pristni slovenski glasbeni svet s svojo tipično potezo, — z zborovskim petjem. Pa tudi podajanje samo je imelo toliko vrednote, da je privlačilo, dasiravno še ni zajelo polile izrazne moči in ni imelo tiste napetosti, ki je vir pravega življenja v glasbeni umetnosti; zato je celota učinkovala nekoliko mrtvo in bolj monotono, kot bi smela z ozirom na silo, ki je skrita v skladbah samih. PRENOS MASARYKOVE PROSLAVE, to se pravi, koncertnega uvoda, ki je bil zvezan s to proslavo, pa ni bil posrečen. Take priložnostne koncertne prireditve imajo vedno na sebi rahel pečat dile- HAYDN (k prenosu iz Maribora t' četrtek ob 10.) tantizma. Zlasti zato, ker niso rojene iz pravega umetniškega namena, radi česar je navadno v njih vse ohlapno. Spored sam je znešen z vseh strani v neorgani-čno celoto, ker je odvisen od različnih prav tako neenotno izbranih izvajalcev in od njihove svojevoljnosti. Poleg tega je površna tudi izvedba, ker nihče od izvajalcev ne sprejme stvari resno in odvrže odgovornost s svojih ramen. Pri vsem pa je taka prireditev za radijski prenos še posebno neugodna, ker se na njej premalo upošteva čas, se zavlačuje pričetek, se daljšajo pavze vsled izmenjavanja izvajajočih ansamblov in podobno. — I11 to spravlja radijskega poslušalca v nestrpnost, ki je tudi even-tuelne umetniške iskre ne morejo ute-šiti. ZANIMIVOSTI NAJMANJŠA ODDAJNA POSTAJA NA SVETU Na podlagi dveletnega poizkusnega dela na področju najkrajših valov, taku-zvanih mikro-valov, se je posrečilo »National Broadcasting Compagny« napraviti oddajno postajo za zunanje prenose, ki je tako majhna, da jo čisto lahko nosijo v rokah. Ta »žepna« oddajna postaja, katere jakost znaša 0.2 vvatta, zmore daljavo do štirih milj. Sedaj pa delajo poizkuse s še manjšo oddajno postajo, katere razsežnost znaša kocko, ki je tri cole dolga in katere oddajna antena obstoji iz dveh po 10 eol dolgih palčic. Ta postaja uporablja žarnico, katere velikost je enaka velikosti želoda; izkazana jakost znaša 0.2 vvatta. Kot vir električne struje služi majhna 90woltna baterija. Teža te miniaturne oddajne postaje znaša 1 angleški funt. ALI STE ŽE SLIŠALI MADAGASKAR? Madagaskar ima v Eananarivi kratkovalovno radiooddajno postajo, ki deluje na valu 50 m in sicer vsak dan razen ponedeljka. Napovedujejo v domačem krajevnem jeziku in v francoščini. OBMEJNI ORGANI UPRAVLJAJO RADIOODDAJNE POSTAJE Po naredbi praškega notranjega ministrstva naj se izučijo obmejni stražniki v Karpatski Rusiji v upravljanju radijskih postaj. Po prvem takem tečaju, ki se je vršil pri policijski direkciji v Už-horodu, so udeleženci položili zpite. Nov tak tečaj so otvorili v Mukačevu. BANSKA BISTRICA Slavnostna otvoritev nove slovaške oddajne postaje v Banski Bistrici bo po skupnem ogledu poslopja po organih poštnega ministrstva in Radio-Journala, predvidoma v začetku maja. SING-SING V Združenih državah je vse mogoče. Tudi to, kar pri nas v Evropi nimamo za lepo in pametno. Tako je prenašala NBC iz razvpite jetnišnice Sing-Sing koncert zbora, ki šteje sto mož. Sodeloval je tudi orkester, ki obstoji iz samih jetnikov. V odmoru so prenašali tudi ganljivo zvočno igro: »Ukradene gosli«, ki je vsaj po naslovu zelo dobro izpopolnjevala ta svojevrstni program. Vil. Osemlaktna perioda velja kot prvobiten temelj vsemu nadaljnjemu glasbenemu obllikovanju. Velikokrat si pa 2 osmerotaktna stavka stopita v razmerje kot prednji in zadnji stavek 8:8: in tvorita enoto višjega redu: 16-taktno skupino, o kuteri velju prav vse to, kar smo napisali o ustroju 8-taktne: le da strnjenost in jasnost posameznih taktov med seboj ni tolikšna kot v 8-taktni in da je naši glasbeni domišljiji v spominu nekoliko težje dostopna. (Če je 8-taktna oziroma 16-taktna perioda notrunje pravilno zgrajena, more vsak preizkusiti: treba jo je samo nekoliko hitreje preigrati — in takoj si boš svest, ali je med posameznimi takti pravilno razmerje ali ne; pri prostem pre-ludiranju, ki ga začneš z danim motivom, boš instinktivno zadel 8-taktni stavek.) Osmero- pa tudi šestnajsterotaktne fraze različnega ustroja tvorijo pododdelke večjih skladb, uli pa nastopajo kol samostojni — t' sebi zaključeni — deli: te zadnje bomo najprej pregledali, ker tvorijo nekaj samostojnega. V narodnih pesmih, narodnih plesih in temuh za va-riiranje najdemo takšne lepo zaokrožene tvorbe, ki spadajo navadno k tako-nazvani pesemski obliki (Liedform). 1.) Enodelno oblik o, obstoječo iz 8 taktov, smo že omenili (glej V.). 2.) Naj osmerotaktni skupini (4 : 4) sledi kot prva najbližja 12-taktnu: 4:4:4 (vsem znana: Sveta noč — ie prima ffa/r/i] zato). 3.) D v o d e l n a pese m s k a o b -lika (zuieiteilige Liedform) : predli ji stavek: 8 taktov — zadnji stavek — 8 laktov. Obrazec 8-\-H izgledu včusili tudi takole: 8+4t+4i: pri 41 — se vrine deloma nov motiv kot vložek, pri 4« se pa prvotni motiv vsaj delno zopet ponovi (n. pr. M ari ju mati ljubljena). Če imenujemo obliko 8+8 — malo p e s e m s k o obliko — je oblika, kjer razsežnosti narastejo na 16 + 16 : — velika dvodelna p e s e m s k a o b l i k a. Urejena je taktovno navadno takole: 16 + 8 + 8; (a) (b) (a) vzemimo, da se oba dela ponovita — tedaj naraste ta oblika že na 64 taktov: morebitni vložki oziroma /mtegnitve posameznih taktov — obseg še znatno razširijo. Nova prvina — hkrati zelo važna — je tukaj vmesni stavek — (b); v celotno obliko prinese nekaj novega: to novo pa pride v glasbi tem bolj do izraza, čim bolj se od onega prvega (a) loči, da stopi ž njim — v danih mejah — v neko nasprotje. To nasprotje nastane tedaj, če ta srednji stavek (b) zapusti glavni tonovski način, v katerem plove — a, prilično bolj ali manj modulira v sosednje tonovske načine in se potem v zadnjih 8 taktih zopet v prvotni začetni tonovski način povrne. Ta tretji del (ki je v glavnem le ponovitev prvega) najde svojo upravičenost in učinkovitost ravno radi nasprotujočega predidočega stavka (b), da postane zopet nujno pričakovan in zaželjen. Gledal isce VEINBERGER, »A PROPOS, KAJ DELA ANDULA?« Nekaj scen iz operete. — Spodaj na desni Slovenski vokalni kvintet, ki je zapel dvoje čeških pesmi. — Leica Foto Rujko Kos, Ljubljana (Summar F=l:2; Perutz-Peromnia film). MEH ZA SMEH V neki veliki trgovini opazi vodnik, ki vodi po trgovini, kako pri neki »obiskovalki« izginjajo nekatere stvari. »Mi-lostljiva, v oddelku štev. 6 imamo lepe ročne kovčke. Morda bi kupili enega, da bi lahko te stvari lažje odnesli do- >Zakaj pa nikoli ne vzamete dopusta? Vaš šef lahko tudi brez vas izvrši posle.« »Vem. Toda ne maram, da bi tudi on to vedel.« Domišljav gospod: »Ne tratim nikdar besed z norcem.« »To pa lic soglaša s tem, kar vedno pravi vaša žena.« »Moja žena!'« »Da. Ona pravi, da govorite čcsto sami s seboj.« »V mojem poklicu se nikoli ne ve, kaj prinesejo naslednji dnevi.« »Kaj pa ste pravzaprav?« »Meteorolog!« »Obtoženec, vi imate za seboj že precej razgibano življenje!« »Nasprotno, gospod sodnik, — saj sem večinoma sedel!« »Tu je velikanska želva, pravo čudo stvarstva! Popolnoma je zavarovana s svojim oklepom; če bi tudi stopil nanjo nilski konj, bi se ji nič ne zgodilo.« »Ti, stric —, stopi no enkrat nanjo!« »Skoro vsak dan me pozivajo, naj .-e poročim.« »Kdo pa?« »Mati in oče.« »Stari Markač je prišel na sijajno idejo!« »Živalski dreser Markač? Na kakšno neki?« »Namerava križati papagaja in golobe pismonoše, da bodo ti potem prenašali poročila ustmeno!« Učitelj reče malemu Cenetu, naj naredi staveik z deloma — deloma. Tedaj se Cene modro odreže: »Moji starši so deloma moškega, deloma ženskega spola.« • Mož: »Milena, tu je nekaj o tebi napisanega v časopisu.« Žena: »Kaj pa?« Mož: »Beri; statistično je ugotovljeno, da je preveč žensk na svetu.s: Včeraj je prišel Peter čisto osupel v kuhinjo. »Mama! Mama! Stric Oton je poljubil mojo sestro!« Mati se smehlja: »Saj to sme, Peter. Saj se vendar poročita tekom dveh tednov.« Peter pomisli, potem pravi: »Kdaj pa poroči oče mojo klavirsko učiteljico?« • »Vi ste vlomili okoli dveh ponoči v stanovanje tožnice. Kaj pa ste tam iskali?« »Bil sem tako strašno pijan, gospod sodnik, da sem mislil, da sem v svojem stanovanju.« »Takooo? Zakaj pa ste, ko je gospa začela kričati na pomoč, ušli skozi kuhinjsko okno in se skrili v drvarnici na dvorišču?« »Ker sem mislil, da je moja žena« POSLUŠALCI PIŠEJO ... Uredništvo izjavlja, da daje rude volje poslušalcem tukaj priliko, da i znese jo svoje želje, pobude, pritožbe in pohvale. Prejelo je n. pr. obširen dopis, ki ga je podpisal neki gospod L. H. Kukor bi dopis rudo priobčilo, pa tega ne more, ker je dopis anonimen. Uredništvo vi-ruje najvestneje tajnost v takih primerili, mora pa vedeti, kdo kakšno stvar napiše. Prosi torej g. L. H., da sporoči svoj popolni nuslov, enako prosi vse ostule dopisnike, nuj to vselej upoštevajo, ker prispevki sicer ne morejo priti v poštev za objavo. Heg pred morskim psom kakor ga bomo videli v Ufinem filmu »Zadnji štirje s Santa Cruz« /,r MARIKA RUKK v filmu »Vroča kri« HELI F1NKENZELLER igralka, ki se vse bolj uveljavlja v veseloigri »Bubji regiment« NAŠIM MAMICAM (na praznik, 25. marca) UGANI ŠTEVILKO! — Ti, Janez, pazi! če računaš, lahko gledani, kaj se v tvojih možganih godi. Gledani ti skozi lobanjo! — Ne čvekaj bedarij. — Prosim, pa poskusiva. Zapomni si sodo število. — Pomnoži s tremi. — Vzemi polovieo. — To pomnoži s tremi in mi povej rezultat. Janez pove 27. Doslej ni vedel Peter še prav nič. Bistro je gledal Janeza in pri tem govoril: — Ti, v tvojih možganih se kolesea še vrte. Bom še malo gledal. — I11 pri tem tiho sam zase računa: Deli 27:9—'3. Pomnoži 3X2 = 6. Torej si je Janez zapomnil 6. Peter 11111 nato pove in Janezu zapre sapo. še enkrat: Janez računa: 6X3 = 18, 18:2 = 9, 9X3 = 27. Peter računa 27 : 9 = 3, 3X2 = 6. Beče: -— Zapomnil si si 6. To zmeraj drži. — Zdaj si pa zapomni liho število. Pomnoži ga s 3. Prištej 1. Vzemi od tega polovico. Deli s 3. Povej, koliko si dobil. Janez pove: — 33. Zdaj spet Peter tiho računa. Deli 33 : 9. V 33 se nahaja 9 trikrat. Ostanka ne potrebuje. 3 pomnoži z 2. To je 6. Sedaj prišteje 1. To je 7. — Zapomnil si si 7, pove na Janezovo začudenje. Janez je računal tako-le: 7 X 3 = 21, 21 + 1 = 22, 22:2 = 11, 11 X 3 = 33. Rezultat je bil 33. Peter pa je računal: 33:9 = 3 (ostanek 6 je nepotreben), 3X2 = 6, 6 + 1 = 7. Tudi to drži. — Torej vidiš, da ti vidim v možgane. Kako bi sicer mogel povedati rezultat! No, zdaj pa še vi poskusite! POMOTA Mali Janko je videl prvikrat v svojem življenju ježa. Nekaj dni nato najde prvi kostanj, ki je tičal v zeleni bodičasti lupini. Vriskajoč je pohitel k mamici: »Mamica, mamica, poglej! Našel sem ježje jajce!« Za naše posluša Ičlte Prednja vejz Zadnja, ZAJČKA ZA VELIKO NOČ! Sestrice, zdaj pa na delo, da bomo videli, kakšne umetnice ste. Tu imate krojčke za lepega zajčka, zraven pa fotografijo zajčka, kakršen iz tega kroja nastane. Napolnite z žaganjem, lesno volno, navadno volno, kakor hočete! Vse drugo prepuščam vaši iznajdljivosti. Pa na delo veselo za vaše bratce in mlajše sestrice! KAJ BOMO POSLUŠALI... . . . r nedeljo, 15. marcu: prenos iz Planice, ker zaradi njega otroška lira odpade: r sredo, 1H. marcu oh 1R.: obisk v za-tršniški elektrarni; v četrtek, 19. marca ob 11.30: Gašper-čka, ki se bo oglasil v nušem radiu; r nedeljo, 22. marca, ob 11.: lil. mladinski koncert ljubljanske filharmonije (zaradi n jega odpade otroška ura) ; v sredo, 25. marca, ob 11.: otroško uro ob sodelovanju ge. Mile Šaričeve, članice Narodnega gledališča, in radijskega orkestra, — nato ob 16.20: uro malčkov našim mamicam (vodi gdč. Slavica Venca jzova). GAŠPERČEK (na praznik, 19. marca) Jaz sem Gašper Larifari, ljubijo me mladi, stari, kamor pridem, sem doma, vse, kar zinem, obvelja. Ker hudo sem okupiran, na vseh koncih angažiran, mesečno enkrat samo bom prihajal v radio. Aparate naravnajte in zvesto me poslušajte! Pridni do takrat bodite in nikar ne zamudite! Vidite, me že podijo! No, pu zbogom in adijo! FRED D. PASLEV: Ml Capone — car chicaških banditov DOKUMENTARIČNI REPORTAŽNI ROMAN Leta 1929. je ta stvar nekoliko prenehala, to pa ne zaradi oblasti chicaškega mesta ali cooške pokrajine, ampak zgolj zaradi cestno-policijskih predpisov vrlega mesta Philadelphije. Capone je bil namreč mimogrede prišel tjakaj in je doživel tu svojo prvo aretacijo in svoje prvo jetništvo: ko je odhajal iz nekega kina, je opazil neki policist, da nosi v žepu revolver! Hud prestopek v qua-kerskem mestu! Eno leto ječe — in Al Capone, car chicaških banditov, je moral odsedeti svojo kazen v Philadelphiji, ker je kot čisto navaden, neznaten Zemljan prekršil čisto navadno, neznatno naredbo v provincialnem mestu! Nekateri sicer trdijo, da se je Capone poslužil tega udobnega sredstva da se je dal zapreti v ječo, zgolj zato, da bi se podal v zavetje policije, ker se je tako bal v tem času atentatov svojih tekmecev. Toda to je samo govorica, ki je brez dvoma izšla iz vrst njegovih nasprotnikov, zakaj bodi kakorkoli, v Chicagu je predstavljal Al Capone velikansko moč. V dokaz naj navedemo samo ti-le dve anekdoti: Neki mlad jetnik je bil ušel iz ječe. Gruča policistov, ki ga je zasledovala, je vdrla v neki Caponejev nočni lokal. Pobeglega tam ni bilo, toda prestrašena tolpa gangsterjev je izročila policistom svoje orožje. Le-ti so ga seveda odnesli in zmagoslavno izročili svojemu šefu. »Kdo vam je ukazal? Nesite vse skupaj takoj tjakaj, kjer ste vzeli!« jim je rekel šef. In kmalu so preveč vestni policisti zvedeli, da so ga polomili in da se morajo iti opravičiti Caponeju. Le-ta jih je sprejel v svojem glavnem stanu in jim rekel kot dobrohoten princ: »No, fantje, vem, da je vaš šef mož na mestu in da ste se vi samo zmotili. Ne bom to pot zloben, ampak ne vračajte se mi!« Druga anekdota pa je ta-le: Eden izmed Caponejevih mož je bil aretiran in so ga prepeljali na sodnijo. Ob tej novici je bil Al Capone srdito pograbil za telefonsko slušalko: »Dajte mi tega in tega sodnika!« Ko je dobil zvezo, je brez uvoda za-grmel: Pet vprašanj . . . Odgovori na vprašanja iz zadnje številke: 1. S čopičem. 2. Levanta. 3. Glavna svetinja islama, črn kamen v Mekki. 4. Bodalu podobno orožje. 5. Iz indijske konoplje. Odgovorite sedaj do prihodnjega torka na naslednjih pet vprašanj: 1. Kdo je bil Saladin? 2. Zakaj so sezidali kitajski zid? 3. Kaj je nabob? 4. Kdo so bili Ptolemejci? 5. Koliki del človeštva živi na Kitajskem ? »Strela vendar! Kaj vam nisem naročil, da fanta izpustite?« »Oh,« se je glasil odgovor, »nisem bil danes na sodišču. Pustil sem sporočilo za sodnika, ki me je nadomeščal, pa mu ga je paznik pozabil izročiti!« »Pozabil, strela! Glejte, da še enkrat ne pozabite, sicer gorje vam!« Zelo čuden dogodek, ki se je pripetil v istem času, kaže vlogo, ki jo je imel Capone takrat v chicaški italijanski koloniji. Maja meseca leta 1927. je dospel italijanski aviatik Francesco de Pinedo na poti okrog sveta s svojim hidroavio-nom »Santa Maria II« v Chicago, kjer je imel izročiti Mussolinijeve pozdrave. Tedne in tedne so pričakovali Pineda. Vse mesto je bilo nagneteno na letališču. Sirene so tulile, žvižgi so rezali zrak, plapolale so zastave, množica je vzklikala. Seveda so bile zbrane vse velike glave italijanske kolonije: dr. Hugo Gal-li, predsednik chicaških fašistov, generalni konzul Zunini, sodnik Barasa, predstavnik občine, in na jahti nekega velikega chicaškega industrijalca radijskih aparatov — Al Capone. On je prvi segel Pinedu v roko! Na vpraševanje, zakaj je bil navzoč tudi Capone, je bilo slišati razlago: Caponejeva navzočnost je bilo zadostno jamstvo, da se ni izvršila niti najmanjša protifašistična demonstracija, ki so se je bali! Kakšna razvojna pot od dneva, ko se je Capone kot mlad tolovaj kompromitiral s tem, da je ustrelil ubogega starega potepuha Joeja Hovvarda! Sedaj je postal »Al« izbirčen pri svojih znanstvih. Ko je igralec Richard Bennet priredil pojedino na čast dramaturgu Jimu Tulleju, so povabili tudi Al Caponeja. »Kdo je še povabljen?« je vprašal Al Capone in vse dotlej povabila ni sprejel, dokler ni zvedel, da sta povabljena tudi zakonca Bvfield, lastnika Hotela Shermana, pri katerih sta bila v gostih večkrat tudi župan in občinski svetovalci. »Pravijo, da sta Frank in Jesse Bvfield dostojna človeka. Sprejmem,« je rekel Al Capone. Vendar pa ni šel na to malo slavje, zakaj neki preurni reporter je bil oznanil, da je verjetno, da se udeleži pojedine tudi Capone, in Capone takih in-diskretnosti ne ljubi, ker imajo zanj lahko vedno zle posledice in se mu slabo obnesejo. Za mnoge ljudi je Al Capone, to je treba ugotoviti, kljub vsemu predmet nekakega kulta in v širši javnosti ima nešteto občudovalcev, zakaj za Chicago je »Al« kar pojem. V spominih nekega športnega repor-terja beremo: »Zadnjo zimo so pri boksarski tekmi Stribling-Sharkey peljali g. Al Caponeja, starosto racketeerjev, na sedeže, ki so bili rezervirani za časnikarje, to pa sicer neoficielno, čeprav bi se lahko reklo, da so tako znane osebnosti na neki način vselej oficielne, tiaj že gredo kamorkoli. Dempsey mu je kot predstavnik Boksarske zveze ponudil stol in mu izrekel dobrodošlico...« Seveda je Capone tudi filmska zvezda. Film, kateri ga je predstavljal v družbi slavnih nogometašev, z naslovom »Kralj Canglanda«, je šel po vsej Ameriki, kar dokazuje, da je »Al« povsod popularen. Četrto poglavje. Al Capone, veliki gospod na Floridi. — Capone in davčna uprava. — »Al« v copatah. — Njegova oprema. — Bratje Genna. — »Alky Cooking« in »Unione Sici-liana«. — Usmrtitev treh bratov Gennov: Angela, Mikeu in Anto-nia. — Uboj Samootsa Amatume. — 1925: Lombardo, predsednik Sicilske unije. — Rimski mir. O prvem Caponejevem bivanju na Floridi se je mnogo govorilo na elegantnih čajankah v višji chicaški družbi zaradi majhne zgodbe, ki zadeva vprav družino iz te višje družbe. Gre za rodbino, ki ima posestvo na Floridi, ki pa se je bila odločila neko zimo, da ne bo prebila hladnega letnega časa na ameriški rivijeri, marveč v Egiptu, ter je zato poskušala oddati za ta čas svoje posestvo na Floridi v najem. S pomočjo ene izmed najresnejših agencij so dobili zelo ugodno ponudbo: sprejeti so bili vsi pogoji in najemnina se je izplačala vnaprej. Kakšno pa je bilo njihovo presenečenje — in njihova groza —, ko so zvedeli, potem ko je bila kupčija sklenjena in pogodba podpisana, da je njihov najemnik — Al Capone! To jim je pokvarilo vse potovanje v Egipet. Pričakovali so, da ob vrnitvi najdejo svojo dragoceno opravo v kosih, srebrnino pokradeno, porcelan v črepinjah, svilene zastore pa s streli preluknjane. Kakor hitro so se vrnili v Ameriko, je bila njih prva skrb, da so pohiteli v Miami. da ugotove škodo. Kakšno pa je bilo njih presenečenje, ko so našli vse v redu in v najlepšem stanju, in ko so odkrili v predalih in po kredencah osem ali deset ducatov novih srebrnih garnitur namiznega pribora in mnogo lepili servisov iz kitajskega porcelana. (Dalje.) I)soK teden druga Smučarski učitelj: »Tako gospoda, izvolite, prosim, spet vstati, pojdite spet do vrha in poskusite to še enkrat!« Ing. A. Štebi: LJUDSKI SPREJEMNIK Vsak strokovnjak pozdravlja diskusijo, ker le s tem se razčistijo marsikateri pojmi ali predpostavke, ki so važne za pravilen razvoj gospodarskega vprašanja. Radio je v našem sedanjem času važen gospodarski problem, osobito za nas Slovence, ker predstavlja baš radio edino naše glasilo, ki prodira brez težav v ves svet. Zato je tudi razčiščenje vprašanja, kakšen sprejemni aparat našemu poslušalstvu najbolje odgovarja, odločujoč gospodarski problem, ker ravno to vprašanje globoko vpliva na tak razvoj slovenske radiofonije, kakor ga vsi želimo. Kakor je bilo že parkrat ugotovljeno, je cena sprejemnih aparatov važen fak« tor v razvojni možnosti tega problema; osobito v sedanjih časih, ko so dohodki posameznika padli na skrajni minimum, je visoka cena sprejemnega aparata eden izmed mnogih razlogov, da se števila radijskih naročnikov ne more tako dvigniti, kakor bi odgovarjalo normalnemu razvoju v drugih državah ali našim željam. Na drugi strani pa naš radio :ie more in še dolgo ne bo nudil tako izbranega visokokvalitetnega in raznovrstnega programa, kakor ga nudi n. pr. Nemčija z njenimi mnogimi malimi, srednjimi in velikimi oddajnimi postajami, pri katerih pride do zaželjenega užitka tudi oni naročnik, ki nima na razpolago večcevnega aparata, da bi poslušal vse postaje kontinenta. Temu poslušalcu zadostuje ceneni ljudski sprejemnik, ki prinaša skoro vse postaje Nemčije in zadošča tudi izbirčnemu okusu z izredno diferenciranimi in kvalitetnimi programi nemških oddajnih radijskih postaj. To pa, kar velja za Nemčijo, ne velja za nas, ker so naše razmere povsem drugačne. Prof. L. Andree je s hvalevredno vestnostjo podal v dveh člankih vrline in tehnične prednosti nemškega ljudskega sprejemnika št. 301. Podatki so zelo in-teresantni za radiotehnika in za spoznavanje razmer v Nemčiji — a nič več. Gospod profesor se absolutno ni dotaknil vprašanja, ako tak sprejemnik odgovarja našim razmeram in ako je tak aparat pravi standard-aparat za naše poslušalce. Zato hočem v tem pogledu izpopolniti svoja prejšnja izvajanja, v kolikor so bila pomanjkljiva ali nepopolna. To je tem bolj potrebno, ker omenjeni strokovnjak navaja ob koncu svojega članka, da naj služi obširni njegov opis nemškega sprejemnika za zgled naši bodoči oii-jentaciji pri izbiranju pravilnega aparata in njegovega nakupa. Po mojem mnenju iz gori navedenih splošnih razlogov nima tak ljudski sprejemnik, kakor ga vidimo v nemškem aparatu št. 301, za naše razmere nobene življenjske pravice in bi ne predstavljal drugo, kakor izboljšani detektor z večjo sprejemno razdaljo. Važno je tudi ugotoviti, da se ljudski sprejemnik ni v nobeni drugi državi razvil do pomembne višine razen v Nemčiji, kjer je pa izdelava in uporaba tega aparata bila naravnost nasilna, ne glede na prej omenjene prednosti nemške radiofonije v rogledu velike izbire dobrega lastnega aparata. Treba je predvsem raziskati povode !u gibalne sile, ki so narekovale produkcijo in uporabo tega sprejemnika. Pred in ob času rojstva tega aparata je imela nova Nemčija velik interes na tem, da 1.) kolikor mogoče zavre radijske sprejeme iz inozemstva, in s tem prepreči, da dosežejo vsi neugodni kritični glasovi inozemstva v pogledu novega režima široke množice Nemčije; in 2.) da z radiom napravi najtesnejšo zvezo med novimi državnimi oblastniki in maso naroda, kateri je hotela podajati v bodočnosti vsake nauke in navodila preko radia. Novi režim je hotel, da izolira ves nemški narod od političnih vplivov inozemstva in ga preko radia najtesnejše organizira in disciplinira v novem državnem redu. Glavna naloga države je zato bila, da mora za vsako ceno in v vsako hišo sprejemni aparat; ker si je pa bil novi režim na jasnem, da od izmozgane. ga delavstva ne more zahtevati tozadevnih žrtev za nakup aparatov, je morala država prevzeti nase del nabavne cene aparata in je zato tovarnarjem diktirala prodajno ceno ljudskega sprejemnika. Diferenco med nakupno ceno iu produkcijsko ceno, ki je bila precejšnja, je torej Drevzela država na račun njene državno-politične propagande. Taki vplivi pa po mojem mnenju pri nas ne pridejo v poštev; nrepričan sem, da se pri nas ne želi, da zapremo radio-poslušal-cem ostali svet, s katerega razloga tudi manjka pri nas tisti faktor, ki bi žrtvoval milijone za razširjenje takega ljudskega sprejemnika. To je pač en važen razlog, da ne moremo računati, da bi bili v stanju poslušalcem preskrbeti tako :enen ljudski aparat. Če pa pogledamo tehnično stran tega vprašanja, potem moramo ugotoviti, da je prva predpostavka odnosno tehnični predpogoj za eksistenco ljudskega sprejemnika neka enakomerna razvrstitev velikih oddajnih postaj gotovega večjega ozemlja, katera ljudskemu sprejemniku omogoča, da svojevoljno poslušalec izbira in posluša večje število teh postaj. Ta predpostavka ni v nobeni drugi državi tako vzorno izpopolnjena, kakor ravno v Nemčiji, manjka pa skoro v vseh drugih državah, še najbolj pa v Jugoslaviji, kjer še dolgo ne bomo prišli do izpolnitve takih predpogojev. Nemški ljudski sprejemnik je sposoben za priključek na oddajne postaje do 20 kvv energije za daljave do 150 km, in na oddajne postaje do 100 kvv energije pa za daljavo do 200 km maksimalno. Razdelitev velikih oddajnih postaj je v Nemčiji tako ugodna, da vsako sprejemno mesto lahko prejema večje število oddajnih postaj. Če bi mi uvedli tak ljudski sprejemnik, bi ta zadoščal le za sprejemanje programa iz Zagreba in Graza poleg Ljubljane, in sicer iz vseh krajev Slovenije. Zagreb in Graz pa že danes nihče ne išče in ga tudi v bodočnosti ne bo. Zato tak ljudski sprejemnik ni za naše razmere. Za hrezprimerno porast števila naročnikov in prodaje teh ljudskih sprejemnikov v Nemčiji je pa tudi odločilna mentaliteta nemškega ljudstva, ki v prvi vrsti zahteva domače prenose in ki je naravnost suženjski podložna diktatorski disciplini novega režima. Ne mislite, da je svobodna izbira sprejemnih aparatov enostavna in nevplivna zadeva; nikjer na svetu ni vladajoči režim posegel tako globoko v svobodo individua kakor baš v Nemčiji. Zato je samo po sebi umevno, da se je v letih vladajočega novega režima razprodalo na milijone tega sprejemnika. Ali tudi naša geografična lega ni primerna za uporabo malih in cenenih ljudskih sprejemnikov. Naša postaja v bazenu alpskega predgorja in lega glavnih sprejemnih mest po dolinah Južnih Alp zahtevata prvovrsten aparat, ki je s svojo občutljivostjo ravno zadosti dober. Ista izkustva so našli tudi v Avstriji in Švici. Glavna prednost ljudskega sprejemnika, njegova nizka cena, zato pri nas ne pride v poštev, ker bi ne ustrezal željenemu sprejemanju. Ljudski sprejemnik bi pri nas prišel v poštev le za najbednejši del poslušalstva; večina poslušalstva pa zahteva večjo izbero programa. Zato je zelo dvomljivo, da bi tak ljudski sprejemnik prinesel ugodne rezultate razvoju naše radiofonije. Tudi v Avstriji se je pred nekaj leti propagiral in izdeloval ceneni dvocevni sprejemnik kot ljudski aparat, ki je stal okrog 150 šilingov (približno 1500 Din), pa je vkljub nizki ceni kmalu izginil z dnevnega trga, odnosno so tovarne prenehale z izdelovanjem takHi aparatov, ker zanje ni bilo kupcev. In baš v alpskih deželah Avstrije najdemo našim krajem in ljudstvu podobne razmere. Zato trdim, da se bo pri nas na podlagi naših izkustev in izkustev v slič-nih razmerah inozemstva udomačil tro-cevni super sprejemnik kot ljudski sprejemnik, ki bo imel vse prednosti dobrega standard-aparata in ho zadoščal za izbero programa po kontinentu. Poglejmo končno še pomen nizke nabavne cene ljudskega sprejemnika v Nemčiji, katera okolnost igra važno vlogo pri izvajanjih gospoda prof. Andreea. Ta aparat se prodaja v Nemčiji po "6 mark. Cena je, kakor gori navedeno, diktirana od države in je tako nizka, ker je država nosila ogromne stroške pri proučevanju novega problema in pri preureditvi tovarn za te nove aparate. Izključeno je, da bi ta cena obveljala tudi za eksport takih aparatov iz Nemčije, ker bi bila množina eksportiranih aparatov v Jugoslavijo premajhna. Pa vzemimo, da bi vkljub temu tudi za ek— port k nam veljala ta dumping-cena, potem bi stal ta sprejemnik vključno carine, stroškov za carinjenje, trošarine in luksusnega davka ca. Din 1600.-—. Če bi se nam pa posrečilo ta aparat v domači tovarni izdelovati, potem bi stal tak ljudski sprejemnik v najboljšem primeru ca. Din 2000.—. Precejšnja vsota za nepopoln aparat! Prej imenovani trocevni aparat, ki ima pa to prednost, da bi ž njim poslušali naši naročniki vso Evropo, bi pa stal približno Din 3500.—, predpostavljajoč seveda, da bi ta aparat izdelovali v domačem podjetju. Smelo trdim ob tej primeri, da se bo večina interesentov radijskega sprejemanja odločila za dražji aparat in ne za cenejši, dokler smo v pogledu izbere dobrega programa navezani na postaje v inozemstvu. Ako torej reasumiram vse doslej o tem vprašanju povedano, potem pridem do že enkrat v pogledu nabavne cene izrečenega zaključka, da moramo poiskati način, kako naj olajšamo naročnikom plačevanje nakupne cene dobrega, prvovrstnega aparata. Po mojem mnenju leži v pravilni rešitvi tega vprašanja glavno težišče za razširjenje kroga radijskih naročnikov. • TEDENSKI SPOREDI Radio Ljubljana Nedelja, 15. marca 8. Ženska telovadba (vodi g. profesor Marjan Doboveek) 8.15 Moška telovadba (vodi g. profesor Marjan Dobovtek) 8.30 Čas, poročila, objava sporeda 8.45 Venček koračnic (plošče). — Slovanske koračnice — potpouri (veliki Artiphon.); Sousa: Wašingtonska pošta; Koračnica kadetov (veliki vojaški orkester); Sulejman marš (zagrebška vojaška godba) 9. Prenos cerkvene glasbe iz cerkve svetega Cirila in Metoda v Ljubljani 9.40 Versko predavanje (g. dr. Mihael Opeka) 10. URA LAHKE GLASBE. Sodelujejo izmenoma Gorenjski trio (gg. Ahači-ča iz Tržiča in g. Stanko Avgust iz Ljubljane) ter radijski orkester. — Siede: Vedno zadovoljen in veder; Fetras: Ljubezen in bolest (valček i; Rust: Poletni dan na Lidu (ouvert.); Puccini: Madame Butterfly (fautaz.l.; Offenbach: Lepa Helena (potpouri); Stolz: Servus Ti! (pesem); Glan: Pozdravi (valček) — in vojaške godbe na ploščah: Fuč.ik: Triglav (koračnica); Parma: Mladi vojaki: Gozdna polka; Parma: Pozdrav z Gorenjske (valček); Hand: Hrvatski ples štev. 2, 5; Trgovačko kolo; Sarajevsko kolo (godba kraljeve garde); — vmes prenos iz Planice: Reportaža važnejših delov velike mednarod. tekme v smučarskih poletih 12. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.15 Plošče po željah 12.45 Tamhuraški orkester. — Ilruza: Mladost — radost (valček); V spomin (valček); Farkaš: Tramhlanka (polka); Zehetner: Sanje na Krki (ma-zurka) ; Gregore: Izza kongresa (tango); Zehetner: Kosovo (valček); Olga (polka); Veronika (fox); Stolz: Zvezde miru (valček); Zvezda večerna, si mi dekle (tango); Gregore: Fox iz operete »Erika« 13.30 PRENOS IZ PLANICE: Reportaža o poteku prostih skokov na mamutski skakalnici in razglas rezultatov in razdelitev nagrad zmagovalcem na mednarodnih tekmah v smučarskih poletih — oddaja prekinjena do 16. ure 16. Kmetijska ura: Valenje in oskrba piščancev (g. Gosak) 16.20 Notranjski šramel — vmes plošče. — V nedeljo zjutraj vstala bom; Ger-bič: Pastirček (slovenski vokalni kvintet); Čez Savco v vas hodiš; Sladki spomini; En let' in pol; Ljubca moja (M. Udovič in Lauše) 1". Nekaj o mleku (ga. Marinka Rataj) 17.20 Notranjski šramel — vmes plošče. — Delfino: Mi pibe — tango (orkester); Capettini: Flor marchitta — tango (orkester); Laver: Tango ma-dam; Hentsrhel: Privid — tango (plesni orkester); Sivier: Wi're ali alonc — valček; Nernard: Me Million — Uixi<(H 18. RAZVOJ SLOVENSKE DRAME. SI. I. Uvodno predavanje. II. Etbin Kristan: Sumosvoj — drama v petih dejanjih (izvajajo člani radijske dramske družine) 19. Napoved časa, poročila, eventuelua reprodukcija reportaže iz Planice, objava sporeda 19.30 Nacionalna ura 20. URA SLOVENSKE GLASBE. Slovenski vokalni kvintet. Monolog Jožka iz opere Matija Gubec Poroka — To je taka (poje g. Tone Petrovčič) 21.15 Radijski orkester. — Rossini: Teli (ouvertura); Verdi: Aida 22. Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 PESMI IZ OPERET (plošče). — Lehar: Sinja je posteljica moja; Rud sem poljubljal žene (R. Tauber); Rada bi zopet videla dom; Ne pusti žene nikdar same (Vera Schvvarz); Johann Strauss: Podaj se v gondolo (H. E. Groh, tenor I ; Lehar: Moj tovariš iz Singapura; Ustne molče (Fritzi Ma-sarv, sopran); Pepper: Dekle, moje dekle; Rože na poljani (Leo Kermou, tenor); Beneš: Ti moj sveti Antoni-ček (F. Javorskj ) (Konec ob 23. uri.) Ponedeljek, 16. marca 12. Operne predigre (plošče). — Gluck: Ifigenija v Avlini (berlinski filharmo-nični orkester); Weber: Čarostreloc (člani ork. berlin. drž. opere); Flo-tow: Marta (Godvvin orkester); Mascagni: Cavalleria Rusticana (člani orkestra berlinske drž. opere) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Pesmi o ljubezni in pesmice za ples (plošče). — Srhertzinger: Lju-bavni sen; Koračnica grenadirjev (J. Mc. Donald); Scotto: Ljubim dvoje stvari; Mala Kitajka (Jos. Baker); Monfred: Zelja; Bover: Hčerke noči (Lucienne Boyer); Babin: Dragocena minuta; Moretti: Pod pariškimi krovi (M. Priolet); Dekner: Tik-ti, Tik-ta; Grossmann: Rendez vous (Irena F.i-singer); Paddy: Želite morda kaj sladkorja?; Zerkovvitz: Povej mi — Jose- phine? (Jos. Baker in A. Lamv); Einer: Blede noči; Bos: V mali kavarni (Lucienne Boyer); Voldan: My-slivecka (František Kreutzmann) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Zdravniška ura: O obolenju prebavnih organov (g. dr. Bogomir Magajna) 18.20 Haydn: Kvartet v F-duru, op. 3, št. 5 (plošče) 18.40 Kulturna kronika: Slovenski slikar Fr. Kaučič (g. dr. Fr. Štele) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. PRENOS IZ BEOGRADA 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski jazz (Konec ob 23. uri.) Torek, 17. marca 11. šolska ura: Koncert trboveljskih slavčkov pod vodstvom g. A. Šuligoja 12. Iz čeških logov in gajev (plošče). — Smetana: Iz čeških logov in gajev (orkester češke filharmonije); Hej ta lepi dom; Le zapihaj ti vonjavi vetrič (poje Emil Rusko); šivala je srajčko; V cerkev vodim svojo drago (poje Jan Fifka); Slovaške pesmi; Slovaški čar-daš (ciganski orkester); Ingriš: Za šolo; Jankovec: Levandule (Jan Fif- ka); To je zlato žegnanje; Dude so igrale za korajžo (orkester dud) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Operna glasba (radijski orkester. — Lortzing: Orožar (ouvertura); Massenet: Manon (fantazija); Verdi: Balet iz opere. »Othello«; Parma: Inter-mezzo iz op. »Ksenija«) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. GRIEGOVE SKLADBE (radijski or. kester). — Slavnostna koračnica; Peer Gynt, suita I.: Jutranje razpoloženje —v Asina smrt — Anitrin ples — V dvorani gorskega kralja. — Peer Gynt, suita II.: Ingridino žalovanje — Arabski ples — Peer Gyntov povratek — Svatba na Troldhangnu 18.40 Blaženstvo Nirvane (g. Terseglav) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. PRENOS AKADEMIJE ZVEZE VOJAŠKIH DOBROVOLJCEV iz kazin-ske dvorane. — Dav. Jenko: Kosovo (uvert.), igra voj. godba; Pozdravna beseda (predsednik organizacije profesor J. Jeras); Marinkovič: Hej tru-bačti z bojne Drine; Fr. Marolt: Vojaški boben (poje Slov. vok. kvintet) ; Slavnostni govor (dr. E. Turki; A. Bo-rodin: Jaroslavne iz op. »Knez Igor«; I. Zaje: Moja dika; O. Dev: Mak (poje konc. pevka ga. P. Lovšetova, na klavirju jo spremlja dirig. g. Neffatl. — Odmor. — A. Dvorak: Mrtvi zidarji; Endlicherju (deklamira dijaki; 12. Skladbe A. Ketell>eya (plošče). — Možje iz Anglije (koncert orkestra A. Ketelbevl; Ura in parček iz Meis-neršega porcelana (orkester Paul God-vvin); Na vrtu kitajskega templja; Na perzijskem trgu; Na samostanskem vrtu (kino ogrle); Prizor iz Alžira; Fantom (violina solo); Na modrih vodah havajskih 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa. spored, obvestila 13.15 Jugoslovanski operni pevci in pevke (plošče). — Mussorgskii: Monolog Pimena iz op. »Boris Godunov« (basist Griff); Čajkovskij: Arija Gre-mina iz op. »Evgenij Onjegin« (ba-ist Križaj); Puecini: Arija Mimi iz »La Boheme« (Zlata Gjungjenae); Zaje: Romanca Jelene iz op. »Nikola Šubic Zrinjski« (Zl. Gjungjenae); Puecini: Romanca iz op. »Manon Lescaut« (Josip Rijavec); Smetana: Duet Marinke in Janka iz »Prodane iteveste« (Marija Zaludova in Knitl Zdenko); Bizet: Arija Don Josea iz »Carmen« (Mario Šimenc); Verdi: Arija Aide (Rogov-ska); Smetana: Duet Janka in Kecale iz »Prodane neveste« (Žika Tomič in Tucakovič); Sains-Saens: Arije Dalile (M. Po.-pišilova) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Mladinska ura: Obisk v Završniški elektrarni) 18.40 Pogovor s poslušalci 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 9.30 Napoved časa, poročila, spored 9.40 Versko predavanje (pr. Val. Učak) 10. Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. — Premrl: Sv. Jožef; Haydn: Velika maša v C — Missa tempore belli (za 4 soliste, zbor in orkester); Introit koral; Graduale re-cit.; Muller: O Deus, ego amo te; R. Savin: Gosposvetski sen, monolog Dušana (poje g. T. Petrovčič s sprein-Ijevanjem orkestra); Dve slov. narodni pesmi (poje slov. vokal. kvintet); Državna himna (igra voj. godba). — Orkestralne točke dirigira kapel, vojaške godbe 40. pp. g. Živanovič. Slovenski vok. kvintet tvorijo gg.: Štibernik, Jug, brata Petrovčič in Šulc 21.30 ORGELSKI KONCERT NA PLOŠČAH. — Haendel: Koncert za orgle (E. Bullock); Arioso v H-duru; Schu-inanti: Večerna pesem (C. Grosse); Schubert: Litanije; Mendelssohn: Duet iz »Pesmi brez besed« (E. Hum-phre) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 POTOVANJE OD ZAPADA PROTI VZHODU (radijski orkester). — Ippolitov-Ivanov: Kavkaške slike (Les-ginka — Gruzinska bojna koračnica); Borodin: Srednje azijske stepe; R\i-binstein: Perzijska suita: Monton: Indijske impresije (suita) (Konec ob 23. uri.) 19.30 Nacionalna ura 20. PRENOS KONCERTA IZ MARIBORA. — Mirk: Blagovestnikom — kan-tata za moški zbor in baritonski soio s spremljevanjem klavirja in harmonija (izvaja moški zbor glasbenega društva »Drava« pod vodstvom g. Albina Horvata — bariton: gosp. Anton Faganeli). —. Dostal: Hrepenenje (trio): Mestler: Podoknica (trio); Schueker: Fantazija (harfa solo); Kahut: Intermezzo (trio); Dubee: Chanson sans Paroles (harfa solo1; Oelschlegel: Serenada (trio) — violina: g. Emil Jettmar; cello: ga. Greta Pelikan; harfa: g. Franjo Lukeš. — Leoncavallo: Prolog k operi »Baja/-zo«; Vilhar: Mornar; Dev: Vzdih; Adamič: Nocoj je en lep večer: Ger-bič: Pojdem na prejo; Offenbach: Arija Dapertuta iz »Hoffmannovih pripovedk« (bariton: g. Fran Nera-lie; klavir: g. Vasilij Mirk); Jenko: Povabilo; Savinšek: Rdeča lučka; Go-tovac: Na Vardaru; Krstič: Legoh, da spavam; Druzovič: Škrjanček poje, žvrgoli; Adamič: Fantje že vriskajo (izvaja moški zbor »Drave«) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Operetna glasba (radij, orkester). — Strauss: Noč v< Benetkah (potpouri); Rhode: Iz Suppejevih operet; Ziehrer: Potepuhi (potpouri) (Konec ob 23. uri.) Ofertorij rec.; Wagner: Jubilate Deo. (Solisti: ga. Škvarča, sopran; gdč. Ve-dralova, alt; g. Zivko, tenor; g. Nera-lič, bas. — Poje zbor Cecilijinega društva za stolno in mestno župnijo. — Dirigent: g. Janez Ev. Gašparič) 11.30 Otroška ura: Gašperček pride na svet (lutkovna igra) 12. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.15 STANOVSKE PESMI (poje Akademski pev. kvintet). — Sv. Jožef — Kadar boš ti vandrat šel — Vandrov-ček — Kovaška — Knapovska — Oglar — Ljuba si ti pomlad — Furmanska — Flosarska — Vojaška — Godčevska — Šoštarska 13. Plošče po željah — oddaja prekinjena od 14. do 16. ure 16. Kmetijska ura: O vrstah krompirja v Sloveniji (g. ing. Mikuš) 16.20 Slovanska glasba (radij, orkester). — Čajkovskij: Slovanska koračnica; Smetana: Dalibor (fantaz.); Urbach: Iz Chopinovih del (fantazija); Lisiu-ski-Rajhenič: Fantazija iz opere »Po-rin« 17. O medu iu medenem pecivu (ga. Milena Šerko) 17.15 ZA DOBRO VOLJO IN KRATEK ČAS. Radijski orkester: Domača glasba; Gregorc: Dobrna (koračnica); Leopold: Jugoslovanski biseri (potpouri); Jaki: Potovanje po Sloveniji; Gotovac: Kolo; — vmes poje g. Sveto-zar Banovee s spremljevanjem kmečkega tria in recitacije: g. Fr. Lipah, član Narodnega gledališča 19. Napoved časa, poročila, spored 19.30 Nacionalna ura 20. KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA »CANKAR«. — Krnic: Pozdrav pri-rodi; Pavčič: Pesem; Adamič: Ti in jaz; Schvvab: Barkarola; Svetek: Pj, rožmarin; Adamič: Mrzel veter tebe žene; Horvat: Tam čier teče bistra Žila: Adamič: Ljubi, dokler je čas; Dev: Kvišku plava moje hrepenenje; Jereb: Nihče ne ve; Adamič: Je pa davi; Foerster: Gorenjci smo 20.45 Italijanske opere (radijski orkester). — Rossini: »Seviljski brivec« (ouvert.); Weninger: Verdijevi trium-fi (fantazija); Puecini: La Boheme (fantazija) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila 22.15 Prenos plesne glasbe iz kavarne »Nebotičnik« — (Konec ob 23. uri.) Petek, 20. marca 11. Šolska ura: Zakaj se ptice selijo — dvogovor (vodi g. Amošt Adamič) 12. Sprehod po Balkanu (plošče). — Gotovac: Koleda (akademsko pevsko društvo »Obilic«); Majka maru; Skuhala sam večerieu (kvartet Lisinski); Grivna; Sagradiču šajku (Sofka. sopran); Tozinokolo; Zaplet kolo (godba kraljeve garde); Milice kolo (tam-buraški orkester); Jonescu: Parafrasa na rumunske plese v A-duru (klavir solo); Spasov: Hajde Todoro; Pokoj-nici (zbor »Gusla«) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji Sreda, 18. marca Četrtek, 19. marca Sobota, 21. marca 18. Zbrano delo Vide Jerajeve (dr. Silva Trdina) 18.20 Fibich: Pomlad — simfonična slika (plošče) 18.40 Pravna ura: O zemljiški knjigi (g. Bidovec Valentin) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20. PRENOS IZ ZAGREBA. — Cello koncert: Milovan Ečimovič; Antonia Geiger-Eichhorn izvaja dela Liszta; Vokalni koncert Nade Serdoz; Prireditev društva »Sklad« 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.30 Angleške plošče (Konec ob 23. uri.) 12. Plošča za ploščo — napev v napev (pester venček veselih glasbenih točk) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, oIh vestila 13.15 Plošča za ploščo — napev v napev (pester venček veselih glasbenih točk) 14. Vremensko poročilo 18. Za delopust (radijski orkester). — Eysoldt: Laterna magica (koračnica); Noack: Berlinski vrabci (valček); Lautenschlager: Rotrant (ouvertura); Flotovv: Martha (fantazija); Yoshito-mo: Pesem tisočerih ptic (legenda); Vetzel: Letalska parada; Smatek-Pečke: Artist (koračnica) 18.40 Pri naših zadružnikih (obisk v Stražišču, Naklem in Kropi — g. Rus Roman) 19. Napoved časa, vremenska napoved,. poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 19.50 Zunanje-politični pregled (gospod dr. Alojzij Kuhar) 20.15 POZDRAV POMLADI — pester večer z godbo, petjem in prizori 22. Napoved časa, vremenska napoved,, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski jazz (Konec ob 23. uri.) Dobavljamo vso projekcijsko in zvočno opremo za zvočni ; ki no Najboljše projektorje znamke ZEISS IKON ter vse potrebščine zanje imamo v zalogi. Večino vseh zvočnih kinov v Sloveniji je dobavila naša tvrdka! Zahtevajte ponudbe za vse potrebščine kakor tudi za modernizacije starejših naprav. Siadio registrirana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani Ostale postaje Nedelja, 15. marca BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 9.3(1 Maša • 11.10 Plošče • 12. Koncert zbora »Mladost« • 13.45 Poročila • 16. Koncert orkestra kraljeve garde • 18.30 Poljudne pesmi • 19.10 Plošče • 19.30 Nacionalna ura © 19.50 Pester večer © 22. Poročila © 22.20 Prenos koncerta iz restavracije • 22.45 Poljudna glasba ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 11. Maša • 12. Plošče © 16.30 Tambura-ški koncert © 17.15 Koncert radijskega kvarteta • 18.15 Poročila • 19.30 Nacionalna ura © 20. Recitacije • 20.15 Violinski koncert © 20.45 Športne vesti • 21. Lahka glasba • 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba BARCELONA 377/795 5 kw 19. Koncert radijskega orkestra © 19.45 Pester koncert © 20.30 Koncert radijskega orkestra • 21. Jazz • 23.30 Plošče © 24. Plošče • 0.30 Pestra reportaža • (1.10 Plošče BERLIN 356.7/841 100 kw 6.30 Hamburg • 8.55 Bogoslužje © 10.30 Nedeljska glasba • 12. Plošče • 13. Opoldanski koncert • 14. Igra • 14.15 Pestra ura © 16. Langenberg 9 18. Koncert na dveh klavirjih • 19. Plošče © 20. Munchen © 22. Poročila • 22.30 Munchen • 24. Nočni koncert BEROMliNSTER 540/556 100 kw 17. Plošče © 18. Lahka glasba © 19. Po-ročila © 19.25 Stara kultura ob Boden-skem jezeru © 19.50 »Requiem« (Luisi Chembini) • 21. Poročila © 21.20 Zabavni koncert © 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 7.30 Praga • 9. Bogoslužje • 12.20 Moravska Ostrava • 14.05 Plošče • 15. Košice © 16. Popoldanski program 9 17.45 Plošče • 17.55 Madžarska ura © 19.25 Košice © 22. Praga BRNO 325.4/922 32 kw 12.20 Mor. Ostrava • 16. Bratislava O 17.20 Lirične poezije 0 17.50 Praga DUNAJ 506.7/592 100 kw 8.05 Poročila © 8.45 Plošče • 9.45 Bogoslužje O 11. Narodne pesmi © 11.45 Koncert orkestra © 13. Zabavni koncert • 15. Poročila ® 15.15 Literarna ura C 17.45 Narodna glasba • 19. Poročila © 20.05 »Strel na krovu« — igra • 22. Poročila © 22.20 Klavirski koncert • 23. Objave 0 23.15 Dunajska glasba 0 0.15 Ciganska glasba BUCAREST 364/823 12 kw 11.10 Nabožna glasba • 11.45 Opoldanski koncert © 17. Koncert rumunske glasbe • 19.15 Rumunski plesi — violina O 19.55 Gledališki večer • 20.55 Zho-rovni koncert • 21.30 Poročila • 21.45 Koncert radijskega orkestra HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Pristaniški koncert 9 9. Plošče • 10. Zabavni konc. • 12. Berlin • 14. Otroška igra 9 15. Zborovna glasba S 16. Radio orgle 0 16.15 Nogometna tekma Nemčija—Ogrska 0 17.10 Vesela zabavna glasba • 19. Pesmi o setvi © 20. Narodni koncert • 22. Poročila 0 22.35 Plesna glasba KATOVICE 395.8/758 15.10 Poljud. glasba 10 kw plošče • 15.35 Plošče • 19.15 Plošče • 19.45 Varšava • 23.05 Plesna glasba — plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 7.30 Praga © 8.50 Plošče 0 12.20 Moravska Ostrava 0 16. Bratislava • 18. Program za Podkarpate © 18.55 Plošče 0 19.10 Harmonike • 20.10 Slovaške pesmi 0 20.35 Koncert tria • 21.15 Francoska glasba 0 21.30 Koncert radijskega orkestra 0 22. Praga • 22.20 Bratislava KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6. Hamburg 9 12. Vojaške pesmi in koncert godbe na pihala • 13. Opoldanski koncert © 15. Pesmi © 15.30 Napoleonov krog — slušna igra © 16.15 Nogometna tekma Nemčija—Ogrska • 18.10 Klavirska glasba 0 19. Pesmi O 20. Pester večerni program O 22. Poročila • 22.35 Plesna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6. Hamburg © 10. Koncert moškega zbora © 12. Opoldanski koncert 0 14. Pesmi ® 16. Popoldanski koncert © l!i. Program za vojake 9 20. Večer iznena-denj ® 22. Poročila ® 22.50 Večerna glasba MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 7.30 Praga O 9.55 Praga © 12.20 Operetna glasba ® 16. Bratislava © 17.20 Brno © 17.50 Praga © 19.25 Praga 6. Hamburg • 10. Zborovni koncert 0 10.45 Trio koncert • 12. Berlin © 14.40 Nordijske pesmi © 15.50 Mandolinski koncert © 16.15 Nogometna tekma Nemčija—Ogrska © 17.10 Pester popoldanski program © 20. Večerni koncert © 22. Poročila © 22.30 Munchen MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11. Maša © 13.10 Igra © 1". Rim © 20. Reportaža © 20.20 Poročila © 20.35 Va-rietejski program © 21.45 Komedija © 22.15 Plesna in komorna glasba PALERMO 531/565 3 kw 11.30 Maša © 12.30 Opoldanski koncert • 17. Rim © 20. Reportaža © 20.20 Poročila © 20.35 Komedija © 21.15 Rim © Plesna glasba © 23. Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18. Lahka glasba © 20.24 Lahke pesmi • 20.35 Plošče © 21.15 Slušna igra © 23.30 Lahka glasba © Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov • 8.30 Plošče © 9.05 Nabožna glasba © 9.55 Koncert salonskega kvinteta © 11.30 Komorna glasba © 12.20 M. Ostrava © 13.55 Plošče © 16. Bratislava © 17.05 Igra © 17.35 Nemška ura © 18.40 Plošče © 19. Prenos opere iz Naronega gledališča © 22. Poročila © 22.30 Plošče © 22.35 Koncert salonskega orkestra RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 11. Maša © 12.30 Opoldanski koncert © 17. Simfonični koncert © 20. Reportaža © 20.35 Komedija © 21.15 Koncert godbe policijske trupe © 22.30 Plesna glasba © 23. Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 17. Otroški koncert © 17.30 Slušna igra • 18. Koncert radijskega orkestra © 19. Pester koncert © 20. Plošče © 20.30 Poročila © 21.15 Večerni koncert radijskega orkestra © W aldteuflovi valčki © Veseloigra © 23.45 Plesna glasba SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 15.15 Prenos z nogometne tekme © 18. Plošče © 18.40 Bogoslužje © 20. »Fras-quita«, opera © 20.40 Karneval v Niči © 20.55 Alhambra © 22. Poročila 6. Hamburg © 9. Bogoslužje © 11.15 Koncert godbe na pihala • 12. Plošče © 13.15 Opoldanski koncert © 15. Zbo-rovno petje 9 15.30 Lahka glasba • 16. Langenberg © 18.30 Pesniška ura • 19.15 .Chopinove skladbe • 20.10 Zabavni koncert radijskega orkestra • 22. Poročila © 22.30 Munehen • 24. Nočna glasba BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 11. Plošče ® 11.30 Koncert radijskega orkestra © 13.15 Poljudne pesmi ® 13.45 Poročila • 16. Pianinski konc. • 16.30 Koncert radijskega orkestra © 17.10 Ženska ura • 18.30 Francoščina ® 19.30 Nac. ura • 20. Oper. pren. • 22. Poroč. ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.10 Ruske pesmi © 13. Baletna glasba © 17.15 Šramel kvartet • 17.45 Vokalni koncert © 18.15 Poročila © 19.30 Nacionalna ura © 20. Beograd BARCELONA 377/795 5 kvv 17. Plošče © 19. Plošče 0 21. Plošče ® 22.15 Koncert radijsk. orkestra © 22.45 Vokalni koncert © 23.20 Koncert radijskega orkestra © 23.50 Poročila © 0.20 Koncert radijskega orkestra ® 0.30 Plošče BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.30 Jutranji koncert © 8.30 Pester koncert © 12. Opoldanski koncert © 14. Poročila © 16. Slušna igra © 17. Cimbala © 17.30 Usoda nemških pesnikov © 18. Operna in operetna glasba © 19.15 Orgelski koncert © 20. Poročila © 20Č10 Glasbeno potovanje po svetu © 22. Poročila © 22.30 Nočni koncert BEROMtiNSTER 540/556 100 kvv 16. Lahka glasba © 16.30 Ruske pesmi © 17. Orkestralna glasba iz 17. in 18. stoletja © 18. Otroška glasba © 19.15 Komorna glasba © 19.45 Saint-Saens: Simfonija št. 3 v c-molu © 20.15 Reportaža z bernskega konservalorija © 21. Poročila © 21.10 Moderna simfonična glasba na pihala © 21.45 Pesmi švicarskih komponistov © 22.10 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 12.15 Plošče © 12.25 Praga © 15. Košice • 16.10 Brno © 17.15 Vokalni koncert • 17.40 Madžarska ura © 18.40 Plošče • 20. Brno © 21. Igra © 22. Praga * 22.45 Plošče BRNO 325.4/922 32 kw 12.11 Praga © 13.45 Plošče © 15. Košice • 16.10 Koncert radijskega orkestra © 9.15 Plošče © 10.05 Bogoslužje © 12.15 Opoldanski koncert © 14.20 Salonska glasba © 16.15 Pestra glasba © 17. Popoldanski koncert © 18. Koncert komorne glasbe © 18.30 Slušna igra © 20. Solistovski koncert © 20.50 Poročila © 21. Lahka glasba © 21.30 Feuiltoni © 22. Salonska glasba © 23. Poročila © 23.05 Plesna glasba — plošče 17.15 Plošče © 17.40 Nemška ura © 18.30 Plošče © 18.55 Praga © 20. Pester varietejski program © 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 17.15 Koncert radijskega orkestra © 18. Poročila © 18.15 Koncert radijskega or-kesta © 19. Poročila © 19.20 Operetne arije — plošče © 20. Koncert komorne glasbe © 21. Pianinski koncert © 21.45 Mandolinski koncert © 22.20 Koncert orkestra Dinicou © 22.45 Poročila © 23. Nočni koncert DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7.20 Poročila © 7.25 Plošče © 9.20 Tržne vesti © 12. Opoldanski koncert ® 13. Poročila © 13.10 Opoldanski koncert © 14. Plošče © 15. Poročila © 15.20 Mladinska ura © 16. Poročila © 16.05 Koncertna akademija ® 17.20 Plošče © 18.30 Literarna ura © 18.35 Angleščina © 17. Poročila © 20. Zborvno petje © 21. Cerkvena glasba © 22. Poročila © 22.10 Zabavni koncert © 22.55 Objave © 23.10 Zabavni konc. © 23.45 Dunajska glasba HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6.30 Jutranji koncert © 10.50 Dopoldanski koncert © 12.10 Opoldanski koncert • 14.20 Zabavna glasba © 16. Popoldanski koncert © 17. Slušna prireditev ® 18. Stuttgart © 19. Slušna igra © 20. Poročila © 20.10 Pester večerni koncert ® 22. Poročila 22.30 Mozartove kompozicije ® 23. Nočna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kvv 15.30 Plošče — ruinunska glasba © 18.30 Harmonike © 19.20 Plošče © 19.35 Varšava © 23.05 Španske melodije © plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 12.15 Plošče © 12.25 Praga © 13.45 Plošče © 15. Koncert radijskega orkestra • 16.10 Brno © 17.40 Madžarska ura © 18. Za Podkarpate © 18.40 Plošče » 18.55 Plošče © 20. Brno © 21. Bratislava • 22. Praga KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.30 Jutranji koncert © 8.40 Pestra glasba © 12. Opoldanski koncert 9 14.30 Zabavna glasba © 15.45 Zabavni koncert » 18. Stuttgart © 19. Igra © 20.10 Mladinski koncert © 20.40 Pestra glasba • 20.10 Plošče © 22. Poročila © 23.30 Italijanska violinska glasba © 23. Nočna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6.30 Jutranji koncert © 7.10 Pestra glasba © 12. Opoldanski koncert © 13.15 Hamburg © 14.15 Lahka glasba © 16. Dve pestri uri proze in glasbe © 18. Stuttgart © 20. Poročila © 20.10 Večerni koncert radijskega orkestra © 22. Poročila © 22.30 Pestra glasba © 23. Nočna in plesna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6.30 Jutranji koncert © 8.30 Pester koncert © 12. Opoldanski koncert © 14. Poročila © 14.15 Pestra ura © 15.05 Otroška ura © 16. Književ. ura © 16.20 Domača glasba © 17.30 Plošče © 18. Stuttgart © 20. Poročila © 20.10 Umetnost fuge — J. Seb. Bach © 22. Poročila © 22.30 Nočni koncert MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Opoldanski koncert © 12.15 Plošče ® 13.20 Koncert orkestra © 13.50 Poročila © 16.35 Mladinska ura @ 17. Poročila © 17.15 Plesna glasba © 19. Pestra glasba © 20.15 Poročila ® 20.35 Operni prenos © 22. Vokalni in pianinski koncert © 22.45 Plesna glasba © 23. Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 12.11 Praga © 15. Košice © 16.10 Brno • 17.15 Plošče © 17.35 Pianinski koncert © 18.10 Nemška ura © 19.10 Plošče ® 19.30 Praga ® 20. Brno O 22. Praga PALERMO 531/565 3 kvv 12.15 Plošče © 13.20 Rim © 13.50 Poročila © 16.35 Mladinska ura ® 17.15 Koncert pestre glasbe © 20.15 Poročila C1 20.35 Operni prenos © 22. Orgelski koncert ® 22.30 Plesna glasba © 23. Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kvv 20.35 Plošče © 21.15 Propaganni koncert © 22.20 Igra © 22.55 Koncert komorne glasbe © 23.30 Lahka glasba © Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert © 10.11 Plošče © 10.15 Šolski radio ® 11.40 Plošče ® 12.11 Plošče ® 12.35 Koncert salonskega orkestra ® 13.40 Plošče © 15. Košice © 16.10 Brno © 17.25 Plošče © 17.40 Schubertove melodije © 18.10 Nemška ura © 18.55 Plošče ® 19.30 Koralni koncert © 20. Brno © 21.15 Suite za violino in pianino 0 22. Poročila © 22.15 Plošče ® 22.35 Plošče Ponedeljek, 16. marca RIM Ne apel - Bari - MilanolI • Turinll 12.15 Plošče • 13.20 Koncert orkestra • 13.50 Poročila • 16.35 Mladinska ura © 17.15 Plesna glasba • 20.15 Poročila 9 20.35 Operni prenos 9 22. Orgelski koncert © 22.30 Plesna glasba ® 23. Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 17. Popoldanski koncert orkestra ® 18.45 Plošče • 19.15 Lahka glasba © 20. Beethovnove kompozicije • 20.30 Poročila © 21.15 Poljudna klasična glasba © 22. Pianinski in vokalni koncert STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Jutranji koncert © 8.35.Berlin © 12. Opoldanski koncert © 14.20 Zabavna glasba © 16. Pester popoldanski koncert © 18. Pester koncert © 20. Poro- čila © 20.10 Pester koncert © 22. Poročila © 22.30 Nočna glasba © 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 16.30 Skupna oddaja © 18.30 Esperanto • 19.10 Plošče © 19.40 R. kronika © 20. J. Seb. Bachove orgelske skladbe © 20.45 Španska glasba © 21.20 Poročila © 21.30 Jazz © 22.20 Poročila VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 6.50 Plošče © 12.35 Opoldanski koncert • 15.30 Plošče © 16.15 Pesmi © 16.45 Igra © 17.20 Koncert instrumentalnega kvarteta © 18. Pianinski koncert © 19.35 Poročila © 20. Vokalni koncert in koncert orkestra © 20.45 Poročila © 21. Filmska glasba © 21.30 Literarna ura • 22. Simfonični koncert © 20.05 Plesna glasba — plošče Torek, 17. marca BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 11. Koncert radijskega orkestra O 12. Pesmi © 16.20 Koncert kvarteta 9 18. Jazz © 19.30 Nacionalna ura © 19.50 Pianinski koncert © 20.30 Poljudni koncert • 21. Slušna igra © 21.40 Plošče © 22. Poročila ® 22.20 Koncert radijskega or-kestra ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Plošče © 13. Orkestralna glasba © 17.15 Koncert radijskega ork. © 18.15 Poročila © 19.30 Nacionalna ura @ 20. Operni prenos iz Narodnega gledališča © Poročila BARCELONA 377/795 5 kvv 17. Plošče © 19. Koncert komorne gbi--be © 21.20 Plošče © 22.35 Koncert radijskega orkestra © 23.20 Pianinski koncert © 23.50 Koncert radijskega ork. BERLIN BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 12.15 Plošče @ 12.25 Praga © 13.30 Plo-šče © 15. Koncert radijskega orkestra © 16.10 Mor. Ostrava © 17.25 Plošče © 17.40 Madžarska ura ® 18.35 Plošče © 19.10 Plesna glasba © 20.10 Praga © 21. Komedija © 20.10 Mor. Ostrava © 22. Praga © 22.35 Plošče BRNO 325.4/922 32 kvv 12.35 Košice ® 15. Bratislava © 16.10 Mor. Ostrava © 17.20 Poljudne estonske pesmi © 17.40 Nemška ura © i8.30 Plošče ® 19.45 Slovaške pesmi © 20.10 Praga ® 21.15 Mor. Ostrava & 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 17.15 Pestra glasba © Plošče © 18.15 Lahka glasba — plošče © 19. Poročila © 19.15 Violinski koncert 8 19.55 Pesmi © 20.30 Simfonični koncert radijskega orkestra © 21.30 Poročila © 21.45 Simfonični koncert © 22.45 Poročila 356.7/841 100 kvv 6.30 Langenberg 9 8.30 Zabavni koncert ® 12. Leipzig ® 14.15 Filmska glasba © 16. Popoldanski koncert © 17. Plošče © 18. Miinchen © 19.20 Ruske pesmi © 20. Poročila © 20.10 Ruski plesi in melodije ® 20.25 Legenda o slepi Jolandi — lirična opera @ 22. Poročila © 22.31) Hamburg BEROMUNSTER 540/556 10C kw 16. Francoska zabavna glasba © 18. Plošče © 18.15 Popotne pesmi © 19. Poročila © 19.20 Francoščina © 20.15 Koncert baselskega moškega zbora © 20.55 Poročila © 21.10 Nadaljevanje koncerta • 21.50 Nočna glasba 9 22.15 Poročila 9 ALI STE NAM že preskrbeli kakega novega naročnika? Če ste, hvala Vam! DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7.20 Poročila 9 7.25 Plošče 9 9.20 Tržne vesti © 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila 9 13.10 Opoldanski koncert 9 14. Plošče 9 15. Poročila © 15.20 Otroška ura 9 16. Poročila © 16.05 Filmska glasba © 17.15 Wagner kot komponist 9 18.25 Francoščina 9 19. Poročila 9 20. Koncert > radijskega orkestra 9 20.35 Feuiltoni 9 22. Poročila 9 22.10 Pesmi in arije 9 23. Objave 9 23.15 Zabavni koncert HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6.30 Jutranji koncert 9 10.50 Dopoldanski koncert © 12.20 Leipzig 9 14.20 Zabavna glasba © 16. Lahka glasba 9 17. Literarna ura © 17.15 Pestra ura © 18. Večerni koncert © 19. Slušna igra © 20. Poročila © 20.10 Iz Verdijevih oper © 21.15 Koncer godbe na pihala © 22. Poročila © 22.30 Zabavna in narodna glasba KATOVICE 395.8/758 10 kw 16.15 Poljudne pesmi © 16.30 Klarinet • 18.45 Operetna glasba — plošče © 19. Vojaški program © 22.25 Plošče © 23.05 Plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 12.35 koncert radijsk. orkestra 0 13.45 Plošče © 15. Bratislava © 16.10 Moravska Ostrava © 17.25 Plošče © 17.35 Madžarska ura ® 18. Za Podkarpate © 18.55 Plošče ® 20.10 Praga © 21.15 Mo-ravska Ostrava © 22. Praga © 22.20 Bra-tislava KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.30 Jutranji koncert © 8.40 Zabavni koncert 8 12. Opoldanski koncert ® 16. Pesmi © 16.40 Nova angleška klavirska glasba 0 18. Pester večerni koncert © 20. Poročila © 20.10 Narodna glasba © 21. Balade in pesmi o iverih in strahovih © 22. Poročila © 22.40 Zabavna in narodna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6,30 Jutranji koncert © 12. Pestra glasba ® 13.15 Opoldanski koncert ® 14.15 Pestra ura © 16. Pester popoldanski program © 18. Pestra glasba ® 20. Poročila • 20.10 Pester večerni koncert ® 22. Poroč. ® 22.10 Poročila v tujih jezikih LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6.30 Jutranji koncert © 12. Opoldanski koncert 6 14.15 Pestra ura © 16.20 Domača glasba ® 17.30 Plošče © 18. Popol-danski koncert © 19. Slušna prireditev m 20. Poročila © 20.10 Plesna glasba © 21. Grenke besede in sladka glasba O 22. Poročila © 22.45 Hamburg MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Koncert tria Chesi © 12.15 Plošče © 13.10 Koncert orkestra Mancini ® 13.50 Poročila © 16.20 Plošče © 18.15 Plesna glasba © 19. Pestra glasba © 20.15 Poročila © 20.35 Operetni prenos © Plesna glasba © 23. Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.35 Košice © 15. Bratislava © 16.10 Koncert radijskega orkestra © 17.20 Plošče © 17.35 Fr. Schubertove melodije • 20.10 Praga © 21.15 Operni prenos © 22. Praga PALERMO 531/565 3 kvv 12.15 Plošče © 13.10 Pestra glasba © 16.20 Plošče © 16.35 Mladinska ura 9 17. Poročila 9 17.15 Pestra glasba © 20.15 Poročila © 20.35 Rim © Poročila POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kvv 19.35 Mozartove kompozicije • 19.55 Plošče • 20.35 Operetna glasba • 21.15 Varietejski program • 22. Propagandni koncert • 23.30 Lahka glasba — plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert © 10.11 Plošče © 12.11 Plošče • 12.35 Košice • 15. Bratislava • 16.10 Mor. Ostrava • 17.20 Pestra glasba • 17.50 Plošče • 18.10 Nemška ura • 18.55 Plošče • 19.10 Koncert vojaške godbe • 19.45 Brno • 20.15 Brahmsove kompozicije • 21.15 Morav-ska Ostrava • 22. Poroč. « 22.20 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče • 13.10 Opoldanski koncert • 16.20 Plošče © 16.35 Mladinska ura • 17.15 Pestra glasba • 20.15 Poročila 9 20.35 Operni prenos: II Tabarro —• Sestra Angelika in Gianni Schicchi © Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 18.30 Prenos koncerta iz Grenobla © 19.30 Sonata za violončelo in pianino (Vivaldi) 0 20. Koncert kvinteta Louis Dumas © 20.45 Poročila © 21.15 Operni prenos iz Pariza STUTTGART DUNAJ 522.6/574 100 kw 506.7/592 100 kw 6.30 Langenberg © 8.35 Zabavni koncert © 12. Leipzig © 14. Pestra ura © 16. Zabavni koncert radijskega orkestra © 18. Munehen © 20. Poročila © 20.25 Berlin © 22. Poročila © 22.30 Simfonični koncert 0 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Flavta in pianino 9 17. Vokalni koncert 0 17.15 Koncert radijskega orkestra © 18.25 Plošče © 19.20 Plošče © 20. Igra © 20.45 Koncert radijskega orkestra © 21.20 Poročila © 21.30 Koncert radijskega orkestra 9 22.05 Enodejanka VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.30 Solistovski koncert 9 15.30 Operetna glasba 9 16.15 Lahka glasba 9 17.15 Koncert komorne glasbe 9 18. Jugoslol vanska glasba 9 20.10 Operetni prenos »Car uniforme« 9 22.15 Poroč. 9 23.05 Plesna glasba — plošče »KAJ NAJ STORIM? Toliko je bilo raznih izdatkov in zdaj še — defekt v aparatu!« Pomirite se! Če ste naročeni na naš list, imate zavarovan svoj aparat! Če Vam niso znane ugodnosti, pišite brž ponje! Sreda, 18. marca BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 11. Plošče 9 11.30 Koncert radijskega orkestra 9 12.15 Poljudne pesmi 9 13.15 Poročila 9 16.20 Koncert radijskega orkestra 9 18.30 Nemščina 9 19.30 Nacionalna ura 9 19.50 Arije 9 20.20 Plošče 9 21.10 Jazz 9 22. Poročila ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.10 Poljudni valčki 9 12.40 Poročila © 13. Plošče 9 17.15 Otroška ura 9 19.05 Literana ura 9 19.30 Nacionalna ura © 20. Ljubljana 9 22. Poročila 9 22.15 Plesna glasba BARCELONA 377/795 5 kvv 17. Plošče 9 19. Plošče 9 22.30 Radio gledališče 9 23.05 Poročila 9 23.20 Ra dio gledališče 9 0.30 Plošče BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 14.15 Zabavna glasba 9 16.45 Domač glasba in narodne pesmi 9 18. Zabavni koncert 9 19. Klavirski koncert 9 19.30 Ura mlade generacije 9 20. Poročila 9 20.10 Zabavni koncert 9 22. Poročila 9 22.30 Langenberg POSLUŠALCI! Naš list je edini, ki se bori za pravice slovenskega poslušalstva! BEROMtiNSTER 540/556 100 kw 16.30 Mozartove simfonije 9 16.50 Pesmi sodobnih avstrijskih komponistov 9 17.15 Koncert radijskega orkestra 9 18. Otroška ura 9 19. Poročila 9 19.20 Celo sonate © 20. Pester program 9 21. Poročila 9 21.10 Za Švicarje v tujini 9 22.35 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 12.15 Plošče 9 12.35 Mor. Ostrava 9 9 13.20 Plošče 9 15. Praga 9 16.55 Mladinsko gledališče 9 17.40 Madžarska ura 9 18.40 Plošče 9 19.30 Operni prenos 9 22. Praga 9 22.30 Plošče URNO 325.4/922 32 kvv 11.05 Koncert salonskega tria 9 12.35 Mor. Ostrava 9 13.20 Plošče 9 15. Praga 9 16.55 Otroško gledališče 9 17.40 Nemška ura 9 19.25 Plesna glasba 9 20.05 Reportaža 9 20.40 Praga 9 21.20 Koncert radijsk. orkestra 9 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 17.15 Popoldanski koncert © 19. Poročila © 19.15 Pestre pesmi — plošče © 20. »Stabat master« — oratorij © 20.55 Max Regerjeve sonate © 21.30 Poročila © 21.45 Koncert salonskega orkestra © 22.45 Poročila © 23. Nočni koncert 7.20 Poročila © 7.25 Plošče © 9.20 Tržne vesti © 12. Koncert radijskega orkestra • 13. Poročila © 13.10 Koncert radijskega orkestra © 14. Plošče © 15. Poročila © 15.20 Otroška ura © 16.05 Plošče • 17.10 Ura avstrijskih sodobnih komponistov © 18.35 Esperanto © 19. Poročila © 19.30 Plošče © 20.30 Zabavna ura • 20-40 Koncert dunajskih filharmoni-kov © 22. Poročila © 22.10 Koncert godbe na pihala © 23.25 Objave © 23.40 Stari Dunaj — pestra slika HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6.30 Berlin © 11.11 Dopoldanski koncert • 12.10 Opoldanski koncert © 14.20 Zabavna glasba © 16. Popoldanski koncert • 18. Pester večerni koncert © 19. Plošče © 19.30 Berlin © 20. Poročila © 20.10 Zabavni koncert © 22. Poročila © 22.35 Plošče © 23. Godalni kvartet KATOVICE 395.8/758 15.30 Poljudni konc. 10 kvv plošče © 18.20 Plošče © 20. Pester koncert © 20.50 Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 12.35 Mor. Ostrava © 13.45 Plošče © 15. Praga © 17.40 Madžarska ura © 18.55 Plošče © 19.25 Bratislava © 22. Praga KONIGSBERG 291/1031 60 k'.v 6.30 Berlin © 12. Opoldanski koncert © 16.05 Zabavna glasba radijsk. orkestra © 18. Pester večerni koncert © 19.30 Berlin © 20. Poročila © 20.10 Nemški operni večer © 22. Poročila © 22.40 Langenberg LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6.30 Jutranji koncert ® 12. Opoldanski koncert © 14.15 Orgelski konc. © 16.30 Popoldanski koncert komornega orkestra © 17.30 Vesele pesmi © 18. Pester večerni koncert © 20. Poročila © 20.15 Berlin © 20.54 Pomlad je tu © 22. Poročila © 22.30 Nočna in plesna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6.30 Berlin © 12. Opoldanski koncert © 14. Poročila © 16.20 Klavirske skladbe — pravljične pesmi © 17.20 Plošče © 18. Popoldanski koncert © 19.10 Večerni pregled © 20. Poročila © 20.10 Zabavni koncert © 22. Poročila ® 22.30 Langenberg MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Opoldanski koncert ® 12.15 Plošče © 13.10 Koncert orkestra Piramo © 13.50 Poročila ® 16.35 Mladinska ura ® 17.15 Zgodovina glasbe • 19. Pestra glasba © 20.15 ® Poročila • 20.35 Operni prenos © Poročila ZAVAROVANJE za primer smrtne nezgode in zavarovanje aparata za primer defekta uživate, če ste naš reden naročnik! Naročite se zato nemudoma in poravnajte naročnino! MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.11 Praga © 12.35 Koncert vojaške godbe • 13.40 Plošče • 15. Praga 9 16.55 Brno 9 17.40 Plošče 9 18. Harmonike 9 18.45 Praga 9 19.25 Brno 9 20.40 Praga 9 21.20 Brno 9 22. Praga PALERMO 531/565 3 kw 12.15 Plošče 9 13.10 Koncert orkestra Piramo 9 13.50 Poročila 9 16.35 Mladinska ura 9 17. Poročila 9 17.15 Pester koncert 9 20.15 Poročila 9 20.35 Operna glasba 9 22. Komedija 9 23. Poročila POSTE PARIS1EN 312.8/959 60 kw 19.49 Plošče 9 20.35 Lahke pesmi 9 20.50 Popevke 9 21.15 Radio reportaža 9 22.15 Večerni koncert 9 23. Kabaretni program 9 23.30 Lahka glasba — plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert 9 10.11 Plošče 9 12.11 Plošče 9 12.35 Mor. Ostrava 9 15. Koncert radijskega orkestra 9 16.10 Pestra glasba 9 17.40 Plošče 9 18.05 Nemška ura 9 18.55 Plošče 9 19.30 Instrumentalni koncert ® 20.40 Poljudne orgelske skladbe 9 21.20 Brno 9 22. Poročila 9 22.15 Plošče BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče 9 12. Radijski orkester 9 13.45 Poročila 9 17. Poljudne pesmi 9 18.30 Angleščina 9 19.30 Nacionalna ura 9 19.50 Plošče 9 20. Handlov koncert © 21.30 Poljudne pesmi 9 22. Poročila 9 22.20 Koncert radijskega orkestra ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Plošče 9 12.40 Poročila 9 13.10 Operne arije © 17.15 Koncert radijskega orkestra 9 19.15 Poročila 9 19.30 Nacionalna ura © 20. Prenos koncert iz Beograda • 22. Poročila © 22.15 Plesna glasba BARCELONA 377/795 5 kw 17. Plošče © 19. Koncert radijskega orkestra © 19.45 Vokalni koncert 9 20.15 Koncert radijskega orkestra © 21. Plesna glasba © 22.05 Plošče © 0.30 Reportaža____ POMNITE! Ako postanete naši naročniki, ste zavarovani za slučaj smrtne nezgode in za primer defekta v vašem radijskem aparatu Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče 9 13.10 Koncert pestre glasbe 9 13.50 Poročila 9 16.35 Mladinska ura 9 17.15 Glasbena zgodovina 9 20.15 Poročila 9 20.35 Koralni koncert 9 20.45 Varietejski program 9 22.30 Plesna glasba 9 23. Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 18.30 Večerni koncert 9 19.45 Klasična in moderna glasba 9 20.15 Narodne melodije 9 20.30 Poročila 9 21.15 Plošče 9 21.30 Simfonični koncert STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Berlin 9 12. Opoldanski koncert 9 14.20 Pestra ura 9 16. Koncert godbe na pihala 9 18. Pester večerni koncert © 19.30 Berlin 9 20.10 Plošče 9 20.45 Ura badenskih komponistov 9 22. Poročila 9 22.30 Klavirska glasba 9 23. Plesna glasba 9 24. Nočna glasba SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Popoldanski program 9 18. Igra 9 19.10 Plošče 9 19.35 Plošče 9 19.40 Radio kronika 9 20. Poljudna glasba 9 20.35 Poljudni simfon. koncert 9 21.30 Poročila 9 22.30 Iz delovanja D. N. VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.30 Opoldanski koncert 9 15.30 Plošče 9 16.20 Violinski koncert 9 17.20 Pesmi 9 19.15 Vojaške pesmi 9 20. Koncert salonske glasbe — plošče 9 20.45 Poročila 9 21. Chopinov koncert 9 22.05 Vojaške koračnice BERLIN 356.7/841 100 kw 6.30 Jutranji koncert 9 10.15 Narodne pesmi 9 12. Munchen 9 14.15 Zabavna glasba 9 16. Popoldanski koncert 9 17. V spomin Maxu Regerju 9 17.30 Pesmi — koračnice 9 18. Plošče 9 19. Flamske pesmi in plesi 9 20. Poročila 9 20.10 Plesna glasba 9 22. Poročila 9 22.30 Plesna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16. Konc. poljud. glasbe 9 18. Plošče ® 19.05 Iz delovanja 1). N. 9 19.25 Pesmi 9 19.50 Zimska tura — slušna prireditev © 21. Poročila 9 21.10 Koncert orkestra 9 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče © 12.35 Mor. Ostrava © 15. Košice © 15.25 Praga 9 16. Praga © 17.35 Plošče ® 17.40 Madžarska ura ® 18.35 Plošče © 19.30 Koncert narodne garde © 20.05 Vokalni koncert O 29.30 Slušna igra © 20.55 Praga © 22.30 Brno 12.35 Mor. Ostrava 9 15. Praga 9 16.10 Košice 9 17.15 Plošče 9 17.40 Nemška ura 9 18.30 Plošče 9 18.55 Praga 9 22.15 Jazz BUCAREST 364/823 12 kw 17. Popoldanski koncert 9 19. Poročila 9 19.15 Pesmi 9 19.45 Plošče 9 20.15 Simfonični koncert filharmoničnega orkestra 9 22.45 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kw 7.20 Poročila 9 7.25 Plošče 9 9.20 Tržne vesti 9 12. Koncert radijskega orkestra 9 13. Poročila 9 13.10 Koncert radijskega orkestra 9 13.45 Plošče 9 15. Poročila 9 15.20 Otroška ura 9 16. Poročila 9 16.05 Plošče 9 16.30 Letonske pesmi 9 17.35 Klavirski koncert 9 18.40 Julius Lott —■ zgraditelj Arlberg-želcz-nice 9 19. Poročila 9 19.40 Koncert komornega orkestra 9 20. Klasiki v radiu 9 22. Poročila 9 22.20 Joh in Jos. Straussove kompozicije 9 23.40 Objave 9 23.55 Ples.i i glasba HAMBURG 331.9/904 100 kw 6.30 Jutranji koncert 9 10.50 Dopoldanski koncert 9 12.10 Opoldanski koncert 9 14.20 Zabavna glasba 9 16. Lahka glasba © 17. Pestra ura © 18. Konigsherg © 19. Pester program v pesmi in prozi © 20. Poročila © 20.10 Plesna glasba © 22. Poročila © 22.25 Operni prenos dveh sodobnih oper © 24. Koncert vojaške godbe ICATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Koncert poljske glasbe © 18.45 Poljske pesmi © 19.20 Plošče © 19.35 Varšava © 23.05 Poročila KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.35 Mor. Ostrava © 13.45 Plošče © 15.25 Koncert radijskega orkestra © 16. Praga © 17.35 Plošče © 17.40 Madžarska ura © 18. Za Podkarpatc © 18.55 Plošče • 19.10 Plošče © 19.30 Bratisl. © 20.55 Praga © 22.30 Brno KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6.30 Jutranji koncert C 12. Opoldanski koncert © 14.30 Pestra glasba © 16.10 Zabavni koncert © 18. Večerni koncert • 20. Poročila © 20.10 Pester plesni večer © 22. Poročila © 22.40 Koncert moškega zbora © 23.10 Plesna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6.30 Jutranji koncert © 7.10 Lahka glasba © 12. Opoldanski koncert © 14.15 Pestra ura © 16. Zapadno-nemška glasba © 18. Zabavni koncert 0 20. Poročila © 20.10 Mlado moštvo — igra radijskega orkestra © 21.20 Violinski koncert ob spremljevanju orkestra © 22. Poročila © 22.30 Bachove klavir, kompozicije © 23. Ple-na glasba •v Četrtek, 19. marca 6.30 Jutranji koncert • 10.15 Narodne pesmi © 12. Miinchen © 14. Poročila © 16.20 Hugo VTolf: Goethejeve pesmi • 17.30 Zabavna glasba na dveh kitarah • 18. Konigsberg • 19. Plošče • 20. Po-ročila © 20.10 Nemški mojstri 20.35 Plošče © 20.50 Ari-je iz opere »Carmen« © 21.15 Večerni koncert © 21.30 Pesmi © 22. Plesna glasba © 23.30 Lahka glasba — plošče 6.15 Jutranji koncert 0 10.11 Plošče 0 12.11 Plošče 0 12.35 Košice 0 13.40 Plošče 0 15. Plošče 0 16.05 Brno © 17.25 Plošče © 17.55 Nemška ura © 18.55 Plošče © 19.15 Plošče © 19.35 Moravska Ostrava © 20.40 Bratislava 0 22. Poročila © 22,15 Plošče 0 22.30 Moravska Ostrava RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče 0 13.10 Plošče © 13.50 Poročila © 16.35 Mladinska ura © 17.15 Prenos z oratorija s. Filipa © 20.15 Poročila © 20.35 Komedija © 22.15 Varie-tejska in plesna glasba © 23. Poročila STRASBOURG 859/349.2 40 kw 17.30 Popoldanski koncert © 19.30 Plošče 0 20. Vesela ura 0 20.30 Poročila 0 21.15 Večerni koncert © 22.15 Gledališki večer © 23.30 Plesna glasba STUTTGART 522.6/574 100 kv 6.30 Jutranji koncert © 12. Opoldanski koncert © 14. Pestra ura © 16. Langenberg © 18.40 Pomladne melodije © 19.15 Igra © 20. Poročila © 20.10 Pester večer s solistovskimi točkami © 22. Poročila • 22.30 Leipzig © 24. Nočni koncert SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Popoldanski koncert © 18. Zvone-nje © 19. Plesna glasbp © 19.25 Violinski konc. © 19.35 Mendelssohnove kompozicije 0 20. Koncert radijskega orkestra © 21. Igra © 21.20 Poročila © 21.30 Koncert radijsk. orkestra © 22.15 Plesna glasba VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 6.50 Plošče © 12.25 Koncert komornega orkestra 0 14.30 Salonska glasba © 15.30 Koncert salonskega tria O 16.45 Pesmi • 18. Violinski koncert © 18.20 Arije in pesmi © 20. Pestra glasba © 20.45 Poročila © 21. Za Poljake v tujini ® 22. Koncert simfoničnega orkestra © 23. Poročila © 23.05 Lahka glasba Naročnina: Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140.—. Za inozemstvo: Tromesečna Din 48.—, polletna Din 96.—, letna Din 192—.Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. »Radio Ljubljana« izhaja tedensko. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Jože Krall. — Tiska »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. v Kamniku.