OSRE 8554 DNJA KSnIJI^nIC' 8010020C PRliviuRSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 253 (10.165) TRST, četrtek, 26. oktobra 1978 PKIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ALESSANDRO NATTA (KPI) MED RAZPRAVO O «ZADEVI MORO* POTREBEN JE SKUPEN NASTOP PROTI TERORIZMU IN ZA VZPOREDNO OBNOVO ITALIJANSKE DRUŽBE Nerazčiščeno ozadje Morovega umora - KD in PSI ne izključujeta poznejše parlamentarne preiskave - Pogajanja za sestavo enotnega dokumenta demokratičnih strank RIM — Razprava o terorizmu in «zadevi Moro* v poslanski zbor-“Cl se bo najbrž zaključila drevi ali jutri. Včeraj so v razpravo posli predstavniki opozicije — radikalec Mellini, Minimo Pinto (Lotta ®°tttinua), liberalec Costa, demonacionalec Delfino in vladne večine — “ttunist Natta, demokristjan Pennacchini, neodvisni levičar Terranova. Demokristjan Pennacchini se je, stil’ strin'al s Por<>čilom mini-ra Rognonija, v bistvu pa je svoj poseg osredotočil na zahtevo, da mo-a ‘Parlament dati policiji več obla-'*> da se bo «nehala krvava trga-v*> k« «ljudje umirajo zaman*. V zvez; z vprašanjem, ali naj par-atnent imenuje posebno preiskovalna komisijo o «zadevi Moro* je Pen-Aa kTn* or^sa-' trenutno stališče KD, a bo parlamentarna preiskava mor-tudi potrebna, vsekakor ne sefi; Pač pa pozneje, ko bodo zna-.' tzsledki sodne in policijske prebave. Podobno stališče je namreč zav- ^!.tudi tajnik PSI Bettino Crari, i,Je Prav tako mnenja, da bi pre-0yalna komisija bila potrebna Pozneje. Zaenkrat se je Craxi aaovoljil z dogovorom, da se stran-ne vladne večine med parlamentar-i0 ^zpravo ne bodo spuščale v po 'Pike o tem, ali so bila pogajanja teroristi umestna ali ne. Glede zaključnega dokumenta je Craxi dejal, da ne sme preko meja prvega dokumenta, ki ga je parlament o-dobril takoj po Morovi ugrabitvi. Načelniki skupin parlamentarne večine so se namreč včeraj sestali, da bi sestavili zaključni dokument. Komunisti so baje zahtevali, naj skupna resolucija določi predvsem smernice vladi v zvezi z bojem proti terorizmu, v tem okviru pa naj parlamentarna večina poudari «linijo odločnosti*, čeprav v mehkejši formulaciji, da bo tudi socialistom po godu. Zdi se, da so se strinjali vsi, vendar pa končno besedilo dokumenta še ni znano. Verjetno je osrednji poseg v razpravo o «zadevi Moro* imel načelnik skupine KPI Alessandro Natta. «Terorizem je temeljni problem, ki ga moramo rešiti s skupnimi napori, sicer bo tudi obnova italijanske družbe nemogoča,* je uvodoma j šili_ življenje, poudaril Natta. Za to je potrebna predvsem enotnost demokratičnih sil. Pri tem je Natta opozoril na dejstvo, da ne zadostuje «načelna enotnost* o tem, da se je treba boriti proti terorizmu, pač pa mera enotnost težiti k skupni politiki na vseh področjih, kajti samo tako bo mogoče rešiti pereča družbena, gospodarska in politična vprašanja, ki jih terorizem samo zaostruje. Natta je nato pohvalil vlado, ker je objavila «dosje Moro* in jo sedaj poziva, naj objavi vse ostale dokumente, razen onih, ki so nujno potrebni za uspeh preiskave in so zato vezani na uradno tajnost. Komunistični predstavnik je iz a-nalize «Morovega primera* prišel do zaključka, da bi pogajanja s teroristi ne obrodila sadov. Dejansko so, kljub različnim stališčem, to potrdile «vse stranke večine*. Ob tej trditvi je vzrojil Craxi, ki je Natto obtožil, da načenja nepotrebno polemiko, vendar pa je Natta mimo nadaljeval svoj poseg in zastavil vprašanje, ali je bilo mogoče storiti še kaj, da bi Moru re- j na primer aretirali Lu-, Salvatore, ki je v sedmem me-dg| nosečnosti. Njen brat je pove-vani 33 80 P°licaj‘ preiskali stanovi:16’ v katerem so živeli Salvato-lov Va> njen mož, njen brat ter bra-Iskn Pekle in pri tem pokazali pre-zartValni nalog, ki je med drugim Salv.31 tudi fiat 50°- ki £a Je Lucia Str^tere prodala nekemu Mariu dtwctl‘ju (ki ga je policija med DfJjte v torek tudi aretirala) že dobrim letom. Spremembo last-So l^a doslej še niso registrirali, ker Ito Pvte kmalu po prodaji ukradli, vo>h\xi so b'a spet našli, je bil brez ~teskih dokumentov. ■ , • . (lik da se Lucia Salvatore ni varii ukvarjala s politiko. V stano-!ij|j , teed drugim niso nič zaple-kjJ temveč so sestavili zapisnik, v *kla m ^ rečeno, da je preiskava , v.negativen rezultat. 01 rečeno je policija aretirala tudi Maria Stracchija, ki je kupil fiat 500 Lucie Salvatore. Preiskali so tudi njegovo stanovanje in tudi tam baje niso našli nič, pač pa so zaplenili avto. Preiskava o torkovem atentatu na policijsko patruljo v bližini Ulice Nomentana v Rimu doslej ni obrodila nobenih sadov. Policija je samo potrdila, da je šlo za past in da so agenti ostali pri življenju po golem naključju. Ranjeni policaj bo okreval v treh dneh. (if) LIZBONA — Portugalski predsednik Ramalho Eanes je včeraj poveril mandat za sestavo nove vlade neodvisnežu Carlosu Albertu Da Mota Pintu. Kot poudarja poročilo predsedstva, večina strank ni izrekla nobenih pridržkov glede njegovega imena. S tem pa so zagotovljeni osnovni pogoji za začetek posvetovanj, kj naj bi privedla do pozitivnega zaključka večmesečne vladne krize. Vendar ne bo naloga Da Mota Pinta niti lahka, niti kratkotrajna. Portugalska bo tako še za nekaj časa imela kar dva ministrska pred- sednika obenem, saj bo Alfredo No-bre Da Costa še vedno opravljal tekoče zadeve. Eanes se je vseskozi zavzemal za Nobreja Da Costo. Zaradi nasprotovanja socialistične stranke in nenaklonjenosti socialnega demokratskega centra ter komunistov pa ni Da Costa imel nobene možnosti, da sestavi vlado v smislu navodil, ki jih je objasnil predsednik republike v svojem govoru preteklega 22. septembra. Da Mota Pinto pa z gotovostjo lahko računa, da mi* .tako socialisti kot socialdemokrati ter #ocialni demokratski center (krščanski desniča- Ambasador SFRJ v Rimu Jovič v Gorici Veleposlanik SFR Jugoslavije v Rimu, dr. Berisav Jovič, te je-“Vče-raj mudil na uradnem obisku v Gorici. Spremljal ga je gete konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Predvčerajšnjim je v Trstu obiskal prefekta in deželnega vladnega komisarja dr. Marrosuja, včeraj dopoldne pa v Gorici najprej prefekta dr. Ba-rassa, nato goriškega župana De Simoneja in predsednika pokrajinske uprave prof. Paguro. Po urad nih razgovorih si je ogledal gradbišče novega mednarodnega mejnega prehoda in gradbišče slovenskega kulturno - športnega središča v Gorici, v večernih urah pa se je v Štandrežu pogovoril s predstavniki goriškega slovenskega družbenopolitičnega življenja. Veleposlanikov o-bisk je potrdilo visoke stopnje italijansko - jugoslovanskih odnosov n priznanje Gorici za njeno vodilno vlogo v teh odnosih. Podrobnejše poročilo objavljamo na goriški strani. rji) ne bodo nasprotovali, tega pa ne bodo storili niti komunisti, čeprav bodo dokončno odločitev sprejeli po proučitvi njegovega programa. Bodoča vlada, če izključimo možnost prave koalicije, pa mora v parlamentu z gotovostjo računati na podporo določenega števila strank. Šele nato naj bi se te stranke lotile iskanja sporazuma, ki naj bi okrepil vlado in ji omogočil, da ostane na oblasti do izteka sedanje zakono-dujne dobe, ki zapade čez dve leti. Če pa do tega ne pride, bo predsednik Eanes razpustil parlament in oklical nove volitve, prav s tem namenom pa so socialdemokrati pripravljeni podpreti Da Mota Pinta, medtem ko so socialisti in socialni demokratski center bolj naklonjeni sporazumu, ki naj prepreči predčasne volitve. 42-letnega neodvisneža Da Mota Pinta pa nekateri vseeno uvrščajo med zmerne socialdemokrate. Bil je med ustanovitelji demokratske ljudske stranke ( danes socialdemokrati), vendar jo je zaradi nesporazumov z leaderjem Franciscom Sa Carneirom zapustil pred tremi leti. Lani je kot neodvisnež stopil v prvo vlado Maria Soaresa, vendar se je kmalu umaknil zaradi obveznosti, k-mu jih je narekovala njegova akademska kariera. Čeprav ga zelo cenijo kot jurista, je na političnem področju ostal nekoliko v senci. Da Mota Pinto je sicer blizu predsedniku Eanesu, kljub temu pa ga ne štejejo za njegovega »prvega* človeka. Zlasti pa izražajo pomisleke glede njegove politične sposobnosti in »napadalnosti*, ki sta ju izkazala Mario Soares in Nobfe Da Costa. (db) - da samo nova delovna mesta In industrijske pobude na Jugu lahko pomirijo sindikalno gibanje,; ki bp v nasprotnem primeru eksplodiralo in pri obnavljanju delovnih pogodb porušilo vsa gospodarska ravnotežja. Včeraj so se še enkrat sestali na «vrhu* ministri Pandolfi, Scotti in Morlino ter izvedenci KPI, KD, PS Dl in PRI. Dolgo srečanje se je zaključilo brez vsakršnega konkretnega rezultata. Vsi se strinjajo samo o tem, da bo morala vlada predložiti »triletko* pred koncem leta. Po seji so časnikarji zabeležili nekaj meglenih izjav in namigov, ki dokazujejo, da se razdalja v stališčih ne zbližuje, prav nasprotno. Republikanec Giorgio La Malfa je zelo skeptičen, ker misli, da se vlada ne namerava več boriti proti inflaciji, ker noč? krčiti javnih izdatkov. V tem primeru pa bi PRI izstopila iz vladne Večine. Na to stališče je ostro reagiral socialist Fa-brizio Cicchitto, ki je sploh mnenja, da so take grožnje neresne in nikakor ne konstruktivne: «Kakšen smisel je v taki dramatizaciji, če vlada sploh še ni uspela premostiti zmedenosti stališč in preteklih napak?* Rahlo zmernejši se zdi komunist Luciano Barca: «Recimo, da smo pri nekaterih problemih šli za korak naprej, pri drugih pa nazaj*. Vsekakor pa KPI ne goji pretiranega optimizma v možnost pozitivne premostitve sedanje napetosti. Brezskrbni so cemokristjani in med njimi predvsem Ferrari Aggra-di, saj dobro ve, da bodo demokr-ščanski poslanci v kratkem sklenili zavzeti nepopustljivo stališče do zahtev levice. KD upa namreč, da ji bo uspelo izkoristiti proti levici tudi «divje stavke* bolničarjev in drugih strok, da o kovinarjih in njihovih zahtevah sploh ne govorimo. Komunisti so tako v jarku pod navzkrižnim ognjem. Po eni strani nasprotujejo pretiranim mezdnim poviškom, ker bi to skrčilo možnost investicij za nova delovna' mesta, po drugi strani pa morajo zahtevati, naj vlada ta program uresniči, sicer bo ves ta napor zaman. Vendar se zdi, da komunisti ne mislijo vztrajati predolgo. Tudi njihova potrpežljivost ni brezmejna in se lahko njihov odpor znese nad Andreottijevo vlado. Craxi medtem meni, da Pandol-fijevega načrta sploh ni, saj je le seznam meglenih in zmedenih predlogov. Zato je mnenja, da pogajanja med izvedenci strank nimajo smisla. O trjletki, meni Craxi, naj odloča vrh tajnikov petih strank. Tega pa KD noče, ker ve, da bi se takoj odprlo vprašanje, ali je vlada, taka kot je, sposobna uresničiti politiko gospodarskega naer- tovania- , p Spori se medtem kopičijo. Kepu blikanci zahtevajo, naj Italija pristopi k evropskemu denarnemi' načrtu, čemur nasprotujejo komunisti. Najhujši spor je vsekakor izbruhnil v parlamentu. Z nekaj popravki je KD uspelo izničiti pomen zakona, ki spreminja režim spolovinar-stva «Gre za načelno in namerno kršitev vladnega dogovora,* ugotavlja komunist Pio La Torre MINO FUCCILLO ~ OD VČERAJ V MILANU Italijansko-jugoslovansko gospodarsko zasedanje MILAN — V prostorih tukajšnje trgovinske zbornice se je včeraj začelo tridnevno zasedanje predstavnikov mešane italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice in hrvatske gospodarske zbornice. V jugoslovanski delegaciji je enajst zastopnikov ravno tolikih zunanjetrgovinskih organizacij iz Zagreba, Splita, Osijeka in Slavonskega Broda, poleg seveda neposrednih predstavnikov zagrebške republiške zbornice. Na zasedanju bodo proučili rezultate dosedanjega dela na področju skupne gospodarske politike, o-ziroma umestnost nadaljnjega razvoja medsebojne trgovinske izmenjave v luči dvostranske proizvodne integracije in na osnovi izkustev iz zadnjih dveh let Kard. Villot potrjen za vatikanskega zunanjega ministra VATIKAN — Papež je potrdil kardinala Jeana Villota za vatikanskega državnega tajnika. Na ta način je Janez Pa vel II. še enkrat dokazal, da namerava nadaljevati po poti svojih predhodnikov. Villota je nemreč pred skoraj desetimi leti postavil na čelo vatikanske diplomacije papež Pavel VI., to funkcijo pa je francoski kardinal ohranil tudi pod kratkotrajnim papeževanjem Janeza Pavla I. Sam kardinal Villot je sicer opozoril novega papeža, da bi morda bilo primerno, da bi tokrat novi vatikanski zunanji minister bil Italijan glede na dejstvo, da je papež tujec, toda Janez Pavel II. je smatral za potrebno, da Villot glede na svoje velike izkušnje ostane na svojem mestu vsaj v prvi fazi njegovega papeževanja. Sicer pa je Villotovo imenovanje začasno (s formulo »doneč ali-ter provideatur*), kar daje misliti, da namerava papež Woj-tyla pozneje zares imenovati Italijana. To bi bilo v tem obdobju toliko bolj primemo, ko pa je na mizi delikatno vprašanje obnove konkordata med vatikansko državo in Italijo. Včeraj je medtem novi papež imel prvo javno avdienco, med katero se je srečal z več kot 16.000 verniki. Med njimi, kot poročajo tiskovne agencije, sta bili tudi skupini slovenskih romarjev in hrvaških duhovnikov. Popoldne pa je Janez Pavel II. opravil kratek obisk v Ca-stelgandolfu, kjer je papeževa poletna rezidenca. RIM — Zaradi stavke bolničarjev in pomožnega osebja avtonomnih sindikatov postaja položaj v italijanskih bolnišnicah iz ure v uro bolj dramatičen. Kdor je le mogel, je zapustil oddelke, težji bolniki pa ostajajo priklenjeni na postelje, med kupi umazanije in v popolnem kaosu. V neki bolnišnici v Neaplju so iz protesta zaradi. nevzdržnega stanja bolniki uprizorili protestno manifestacijo in zmetali skozi okna posteljnino, razne predmete in smeti. V nekaterih bolnišnicah v Rimu pa vojaštvo še vedno skrbi za prehrano, medtem ko je v eni izmed mestnih četrti kar samo prebivalstvo dalo pobudo za ustanovitev odbora »za obrambo in pravice do zdravja*. S splošno stavko, ki so jo napovedali za petek, hočejo izvajati pritisk na vlado, da čimprej odobri sklenjene sporazume. Stanje v bolnišnicah se zaostruje tudi zaradi stavk, ki jih je v nekaterih deželah oklicala enotna federacija CGIL - CISL - UIL, čeprav zagotavljajo najnujnejšo oskrbo. Zvezni sindikati se za te stavke o-dločajo tudi zato, da bi usmerjali stavkovno gibanje, ki bi sicer lahko zadobilo hujše razsežnosti in v bistvu peljalo vodo na mlin avtonomnih sindikatov. Po neušpesnem srečanju med vlado in deželami, ki se je zaključilo predvčerajšnjim pozno ponoči in na katerem so razpravljali o sporazumu o študijski dokladi, ki so ga 20. oktobra odobrili vlada, sindikati in dežela, pa je položaj naslednji: avtonomni sindikati še vedno vztrajajo pri zahtevi o povišku 40 tisoč lir na mesec, poleg izplačila zaostankov. Terjajo nadalje skrčenje delovnega urnika, nobenega premeščanja kot tudi nobenega zvišanja delovne produktivnosti. Zvezni sindikati pa vztrajajo na tem, da se sprejete obveznosti o študijski dokladi spoštujejo. Kot j$ naglasil tudi konfederalni tajnik lUte Buttinelli, bi to predstavljajo 120 rtjilijard lir izdatkov. V restuci pa bi vlada potrošila le okrog 60 milijard, ker bi drugo lahko črpala iz posebnega sklada Evropske gospodarske skupnosti, ki je namenjen prav poklicnemu izobraževanju. S svoje strani pa je zvezni tajnik CGIL Verzelli naglasil, da sindikati ne težijo k splošnim piv viškom v javnih službah, kar bi bilo med drugim v nasproi m s sindikalnimi usmeritvami, kot so izšle na kongresu v EUR. Verzelli je tudi poudaril potrebo po proučitvi vzrokov, ki so te dni privedli do krize med enotnimi sindikati in velikim številom bolnišni-škega esebja. Včeraj zvečer pa se je v palači Chigi pričel sestanek med vlado in sindikati, da bi čimpr j našli izhod iz dramatičnega položaja. Srečanja, ki mu je predsedoval minister Morlino, so se udeležili tudi predsedniki dežel, ministri Anselmi, Scotti, Pandolfi ter glavni tajniki Lama, Benvenuto in Macario. Poleg vprašanja bolnišnic pa bi morali tudi načeti ostale probleme uslužbencev javnega področja. Sestanek med vlado in sindikati se je zaključil v poznih večernih urah, ne da bi dosegli kakršenkoli sporazum. Domenili so se, da se zopet srečajo v petek popoldne, po ponovnem sestanku ministrskega sveta. Kot poudarja poročilo palače Chigi, bodo na tem vladnem sestanku proučili splošno problematiko javnega zaposlovanja in načine, krko se tega vprašanja organsko lotiti, (db) Danes dospe v Rim vzhodnonemški zunanji minister RIM — Danes proti večeru dopo-tuje v Rim vzhodnonemški zunanji minister Oskar Fischer. Z italijanskim kolegom Forlanijem bo jutri podpisal dvostransko pogodbo o tehniškem in znanstvenem sodelovanju. Njegovi obisk ima sicer namen ne le poglobiti gospodarske, tehniške in kulturne odnose med državama, temveč in morda še predvsem premakniti z mrtvega tira vprašanje političnih stikov, ki so v poslednjih letih nekam zamrli. V resnici gre danes zi. prvi obisk vidnega vzhodnonemškega predstavnika, odkar sta Italija in NDR navezali diplomatske odnose. Gost se bo x)leg s Forlanijem sestal tud, s predsednikom republike Pertinijem, predsednikom vlade Andreottijem in ministrom Ossolo, a morda še z zastopništvom KPI. I-talijo bo zapustil v soboto popoldne. Dolar šc pada RIM — Na italijanskem denarnem trgu so včeraj zabeležili ponoven vrtoglav padec dolarja, ki so ga ob koncu prodajali po 803 -802. Še v torek je dolar veljal 810 lir. Predvidevajo, da bo v teku današnjega dne zdrknil pod 800 lir. Istočasno se je zahodnonemška marka spet okrepila in je veljala skor raj 450 lir. PO TEMELJITI OBRAVNAVI VPRAŠANJA Deželna komisija za industrijo zavrnila načrt za ladjedelstvo Zasnova CIPI bi onesposobila tukajšnje ladjedelnice tudi za prihodnost Danes dveurna stavka kovinarjev s sindikalnim shodom v arzenalu Stalna komisija deželnega sveta za industrijska vprašanja je včeraj izglasovala dva pomembna dokumenta, od katerih se prvi nanaša na položaj v podgorski predilnici (o tem poročamo na goriški strani), drugi pa na tako imenovani področni načrt za ladjedelstvo, ki ga je medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI pred kratkim predložil rimskemu parlamentu. Dokument o ladjedelstvu, ki ga bo komisija prek predsedstva deželne skupščine zdaj predložila vladi dežele Furlanije-Julijske krajine, izhaja iz obsežnega materiala — mnenj in predlogov — ki se je nabral na srečanjih med predstavniki deželne uprave in člani tovarniških svetov tržaških ladjedel-skih obratov in tržiške ladjedelnice Italcantieri ter na nedavnem vsedržavnem srečanju o problemih la-djedelstva v Neaplju. Glede področnega načrta CEPI dokument poudarja, da gre v bistvu za nesprejemljivo zasnovo, saj .je v njej predvidena le omejitev iadje-delske proizvodnje v državi in u-strezno zmanjšanje obsega zaposlenosti na tem področju, kar bi močno prizadelo zlasti industrijske strukture na Tržaškem in v goriški pokrajini. Izvedba tega načrta bi bistveno okrnila profesionalne zmogljivosti v deželnem merilu in sicer v taki meri. da bi bil onemogočen tudi morebiten nov zalet na tem pcdročju tudi v bližnji ali daljni bodočnosti. Zaradi tega je tudi deželna komisija za industrijo mnenja, da .je treba področni načrt za ladjedelstvo temeljito predelati. Komisija za industrijo v tej zvezi meni, da navodila, ki jih je glede bodočega razvoja ladjedelskih dejavnosti sestavilo vodstvo Evropske gospodarske skupnosti, ne upoštevajo v zadnostni meri gospodarskih razmer v posameznih državah članicah skupnosti kakor tudi ne deleža, ki ga ima ladjedelstvo v sklopu narodnih gospodarstev v deveterici. Italijanska vlada mora zato ovreči ta navodila — pravi nadalje dokument — in predlagati drugačne rešitve, ki naj upoštevajo ne le sedanje in bodoče razmere v italijanskem ladjedelstvu, ampak tudi celotno problematiko prevozov v državi. Dokument se na koncu zavzema za to, da bi deželna skupščina posvetila temu vprašanju posebno sejo, in poudarja nujnost čimprejšnjega sklica II. deželne konference o državnih soudeležbah. Da bi protestiralo proti področnemu načrtu za ladjedelstvo, je vsedržavno tajništvo delavcev kovinarske stroke kakor znano napovedalo za danes dveumo stavko v vseh prizadetih obratih. V Tržaškem arzenalu - Sv. Marku bodo delavci stavkali zadnji dve uri vsake delovne izmene, od 10. do 12. ure pa bo v obratu sindikalni shod, katerega se bo udeležil udi vsedržavni tajnik sindikalne zveze kovinarjev Nando Morra. Ob 13.30 pa bo na sedežu FLM pri Domju seja pokrajinskega aktiva delegatov kovinarjev, ki bodo razpravljali o načrtu CIPI v povezan z gospodarskim načrtom ministra Pandolfija. Seje se bo udeležil tudi tajnik Morra. Poziv Sindikata slovenske šole Predlagani kandidati za deželno komisijo Zakon št. 932 od 22. decembra 1973 je ustanovil posebno komisijo, ki naj bi sodelovala z deželnim šolskim skrbnikom pri reševanju vprašanj, ki se tičejo delovanja slovenskih šol. Komisijo sestavljajo goriški in tržaški šolski skrbnik, dva zastopnika goriškega pokrajinskega sveta, trije zastopniki tržaškega pokrajinskega sveta in sedem šolnikov iz vrst nadzornega, vodstvenega in učnega osebja slovenski’ šol. Komisija se obnavlja vsaki dve leti, in sicer tako, da posamezne kategorije šolnikov izvolijo po enega predstavnika. Letos bodo volitve v petek, 27. t.m. Goriška in tržaška sekcija Sindi kata slovenske šole sta na seji 14. t.m., sklenili, da predlagata sledeče kandidate: Za učitelje: Antona (Sergija) Korošca z Goriškega. Za didaktične ravnatelje: Stanislava Škrinjarja s Tržaškega. Za profesorje srednjih šol: Kazimiro Paulin z Goriškega. Za profesorje višjih srednjih šol: Sama Pahorja s Tržaškega. Za ravnatelje višjih srednjih šol: Egidija Košuto s Tržaškega. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, da se polnoštevilno udeležijo volitev in glasujejo za zgornje kandidate. preosnove državnih otroških vrtcev. V daljšem poročilu sindikat ugotavlja, da je bil z zakonom štev. 463 z dne 9. avgusta letos določen za vrtce poslovni čas 8 do 10 ur, za vsako sekcijo pa sta bila določena po dva vzgojitelja. V resnici pa se zakon ne izvaja, ker je zakladno ministrstvo nakazalo le del potrebnih denarnih sredstev, tako so pristojni šolski organi lahko namestili le 60% predvidenega osebja. V goriški pokrajini so vzgojiteljska mesta za popoldanski pouk že poverili, medtem ko je to vprašanje v Trstu, kjer .je na voljo 30 mest v italijanskih otroških vrtcih, še vedno odprto. Vrtci delujejo po sedem ur s pomočjo suplentov, katerim pa ministrstvo za javno vzgojo lahko vsak čas prekliče mandat. Ker krijejo suplenti po dve uri pouka dnevno, bi se poslovni čas v vrtcih na Tržaškem v takem primeru skrčil na 5 ur, se nravi do 13. ure, tako da bi odpadla tudi refekcija. Sindikalna zveza zato zahteva, naj pristojne oblasti čim prej poskrbijo za letno namestitev 30 vzgojiteljev, ki naj zajamčijo redno delovanje vseh vrtcev na Tržaškem čez vse šolsko leto. Urnik trgovin v prihodnjem tednu PONEDELJEK, 30. oktobra: Vse trgovine bodo lahko odprte po običajnem urniku, tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah; samo pekarne bodo v popoldanskih urah zaprte. Trgovine z zelenjavo in sadjem, ribarnice in mesnice bodo odprte po naslednjem urniku: od 7.40 do 14.00 Trgovine z zelenjavo: Ribarnice: Mesnice: od 8.00 do 14.00 od 7.40 do 13.00 TOREK, 31. oktobra: Vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku, tako zjutraj kot popoldne. Trgovine z zelenjavo in mesnice bodo odprte po predprazničnem umiku, in sicer od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 Ribarnice: od 8.00 do 14.00 SREDA, 1. novembra: Vse trgovine bodo obvezno zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekarn, ki bodo lahko odprte le v dopoldanskih urah po običajnem urniku. ČETRTEK, 2. novembra: Vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku. Trgovine z zelenjavo in mesnice bodo odprte po predprazničnem umiku, in sicer od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 Ribarnice: od 8.00 do 14.00 PETEK, 3. novembra: Vse trgovine bodo obvezno zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekam, ki bodo lahko odprte le v dopoldanskih urah po običajnem umiku. SOBOTA, 4. novembra: Vse trgovine, tudi one, ki so običajno ob sobotah zaprte, bodo to soboto odprte po običajnem umiku tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah. Trgovine z zelenjavo in mesnice bodo odprte po predprazničnem umiku, in sicer od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 Ribarnice: od 8.00 do 14.00 Sindikati zahtevajo ureditev vprašanja državnih otroških vrtcev Šolski sindikat CGIL-CISDUIL je včeraj zavzel stališče do nedavne I ZADNJE SEJE MLADINSKEGA ODBORA SKGZ stališče rajonskega sveta za sv. jakob NA NEDELJSKIH VOLITVAH IZVOLILI PREDSTA VNIKE V MEDRAZREDNE SVETE Seznam izvoljenih staršev openskega in mabrežinske-ga didaktičnega ravnateljstva - Visok odstotek volivcev V nedeljo so bile na didaktičnih ravnateljstvih volitve za obnovo medrazrednih svetov na osnovnih šolah. Danes objavljamo imena staršev, ki so bili izvoljeni na posameznih šolah openskega in nabrežin-skega didaktičnega ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO TPČINE Volitev se je udeležilo 78 od sto volilnih upravičencev. Šola «France Bevk«. Izvoljeni so bili: l.a r. Edoardo Prelec; l.b r. Annamaria Kalc r. Carli; 2. r. A-lessandra Kosmina r. Sosič; 3.a r. Maria Sossi r. Peterlin; 3.b r. Vin-cenzo Ozbič; 4. r. Annamaria Hrovatin r. Vremec; 5. r. Onorina Jerič r. Prašelj. Šola «Primož Trubar«. Izvoljeni so bili: 1. r. Sonja Pečar; 2. r. Dragica Stopar; 3. r. Mario Križmančič; 4. r. Rodolfo Stopar; 5. r. Angela Slobec. Šola »Destovnik - Kajuh«. Izvoljeni so bili: 1. in 2. r. Marija Ozbič; 3. r. Boža Ota r. Križmančič; 4. r. Lidija Kralj r. Bernetti; 5. r. Lodo-vico Gregori. Šola «P. Tomažič«. Izvoljeni so bili; 1. in 2. r. Karla Cergol; 3. r. Renato Carli; 4. r. Alenka Železnik; 5. r. Gracija Maver. Šola Prosek. Izvoljeni so bili: 1. r. Dunja Tence r. čuk; 2. r. Marina za sporazum med no in liiiaiisko univerzo Pozitivna ocena kongresa ZSMS ■ Ustanovitev dveh novih mladinskih organizacij - Prihodnji teden seminar v Kopru Položaj in vloga slovenskih študentov na tržaški univerzi je bila osrednja tema na seji Mladinskega odbora SKGZ, ki je bila v torek v Dijaškem domu v Trstu. Uvod v razpravo, ki .je sledil debati o perspektivah dijaškega gibanja na naših višjih srednjih šolah, je podal načelnik komisije za univerzitetne probleme Adrijan Sosič, ki je omenil opravljeno delo kolektivov slovenskih študentov na raznih fa kultetah. Nato je podal nekatere smernice za' bodoče-delovanje "bFH'1 ta namen je poudaril neda\ihi‘’pod pis dokumenta o sodelovanju med tržaško in ljubljansko univerzo, ki i odpira možnosti, da se tudi naši študenti aktivno vključijo v to sodelovanje. Poročilu je sledila taz-prava, v kateri je prišla na dan potreba po okrepitvi vseh slovenskih kolektivov na univerzi in po čim tesnejšem sodelovanju med raznimi zamejskimi komponentami, ki so neposredno zainteresirane pri problemu tržaške univerze. Nato so se prisotni domenili za sodelovanje 4. in 5. novembra na seminarju v Kopru, katerega se bodo poleg članov MO SKGZ udeležili tudi člani štirih obmejnih konferenc ZSMS kot tudi mladinci italijanske narodnostne skupnosti v Istri. Na dnevnem redu seminarja ie tudi predavanje o položaju Slovencev v Italiji v sedanjem političnem trenutku. Na torkovi seji so prisotni pozitivno ocenili X. kongres ZSMS, ki je bil v Novi Gorici in pa brigadirski večer, ki je bil prejšnjo soboto v Barkovljah. Ob zaključku seje sta podala predstavnika Mladinskega krožka iz Proseka - Kon-tovela in Mladinskega odseka iz Sovodenj kratka informativna poročila o ustanovitvi in delovanju o-menjenih mladinskih organizacij. (st) Danes v Dutovljah odprtje knjižnice Danes popoldne ob 15. uri bodo v Dutovljah oiprli novo krajevno knjižnico. Odprtja se bodo udeležili razni družbenopolitični delavci. Knjižnica, ki je nedvomno za Dutovlje velika pridobitev, je v poslopju Krajevne skupnosti št. 102, odprta pa bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 15. do 18. ure. «Za vsakogar nekaj» v nedeljo v Nabrežini «Za vsakogar 'MVKilj!« Že sam naslov nedeljske—prireditve v na-brežinski telovadnici .je bil dovolj zanimiv :n privlačen, da je priklical precej občinstva, predvsem pa veliko mladine. Prisotne je pozdravil Stanko Devetak, ki je tudi predstavil program prireditve. Prvi gost večera je bil dekliški trio »Mavrica« z Opčin, ki je zapel sedem pesmi in s svojim petjem Kritika osnutka odbora LpT o conah za pravične stanarine Pomanjkljiva tehnična in pravna dokumentacija navdušil občinstvo. Stanko Devetak se je nato predstavil z monologom iz veseloigre Kacavat domačina Franka Pertota, ki jo je dramska skupina nabrežinskega prosvetnega društva pred nekaj leti že uprizorila. Sledila je spet glasbena točka z nastopom kitarista Igorja Starca, nakar se .je predstavil čarodej Re-nar. Napovedovalci na prireditvi Patricija Terčič, Zvonko Legiša in Tatjana Rojc so zatem vodili krajši intervju z občinstvom. Razgovarjali' sO^Se j K ; 'duhovnikom Pohajačem, trenetjem - odbojkarske ekipe Soko-. la Ušajem in županom poslancemi Škrkom. Pester spored je zaključil harmonikarski ansambel Glasbene matice «Synthesis 4», ki je Dod vodstvom prof. Furlana izvajal štiri skladbe. Žal se prireditve prosvetnega društva Gruden v Nabrežini ni mogla udeležiti plesna skupina BO-BO iz Kopra. T. R. NA SEJI SVETOIVANSKEGA RAJONSKEGA SVETA Obširna razprava o zakonu o pravičnih stanarinah Na dnevnem redu tudi problemi šolstva, smetarske službe in javnih del Svetoivanski rajonski svet se je sestal na svoji redni seji v torek ter se takoj spoprijel z vrsto nerešenih problemov, ki tarejo področje Sv. Ivana, Lonjerja, Podlo-njerja in Katinare, in ki jih ni prav malo. Najprej .je bilo na dnevnem redu vprašanje pravičnih stanarin, kjer je prišel najprej na dan problem stanovanj, ki niso primerna za bivan.je in ki jim manjkajo najosnovnejši pogoji za življenje v njih. Poleg predelov, kjer se ta stanovanja nahajajo in ki jih je že ugotovila občinska uprava, bo treba najti še druge v celotnem sve-toivanskem področju. Posebno pozornost pa je konzulta posvetila JADRANSKI KOLEDAR 1979 4 KNJIGE Ivo Andrič PREKLETO DVORIŠČE Damir Feigel POL LITRA VIPAVCA Franci Derganc OKRVAVLJENA ROŽA Heinrich Neuthaler ZDRAVILNA ZELIŠČA Cena knjig v prosti prodaji - skupaj 43.000 lir CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU 14 000 LIR SAMO DO 31. OKTOBRA Po 1. novembru 28.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA PREKO POSTE z nakazilom 14 000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchl 6, 34137 Trst. z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika. OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchl 6, frst O V tržaški kn|igarm. Ul. sv. Frančiška 20. Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul 24. maja 1, Gorica. PREKO RAZNASALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA področju Lonjerja in Katinare, za katero je predlagala, da bi ga u-vrstili v kmetijsko področje, ne pa v periferično, zaradi pomanjkanja infrastruktur in socialnih storitev. V resoluciji, ki jo je okrajni svet nato soglasno sprejel, pa je bila poudarjena nujnost po zavarovanju interesov nižjih slojev, ki jih bo zakon o pravičnih stanarinah še najbolj prizadel. Svetovalci ra .jonskega sveta so se nato zaustavili pri vprašanju namestitve logopeddsta v otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu, o katerem bo razpravljala pristojna komisija rajonskega sveta, obravnavali so nato problem odvažanja smeti na Ba-zovski cesti, zahtevali, da se uvede redarska služba pred otroškim vrtcem v Lonjerju ter pred osnovno šolo na Katinarj ter obravnavali problem cestnega odseka na Lonjerski cesti pod železniškim podvozom, kjer je zaradi slabega tlaka stanje nevzdržno. Glede tega vprašanja pa so se včeraj predstavniki konzulte sestali z odbornikom za javna dela na tržaški občini, ki je zagotovil posredovanje za ureditev tega vprašanja, ki se vleče že dalj časa. R- Pečar Zakon o pravičnih stanarinah določa, da morajo občinske uprave porazdeliti svoje ozemlje na različne cone, katerim so dodeljeni različni količniki, ki služijo za izračunavanje stanovanjskih najemita. Osnutek razmejitve je pripravil tudi tržaški občinski odbor Liste za Trst, ki ga je konec preteklega meseca predložil raznim komisijam in pa 12 rajonskim svetom, ki naj bi v samih 15 dneh izrekli o njem svoje mnenje. Čas za tako važne odločitve, saj bodo bistveno vplivale na delež dohodka, ki ga bodo morali najemniki odštevati za svoje bivališče, je bil vsekakor prekratek. Pomanjkljiva je bila tudi osnutku priložena dokumentacija, tako tehnična kot pravna, kot ugotavlja.ittskovno sporočilo rajonske konzulte izav Sv:-Jakob. Omenjeni rajonski svet je namreč odgovoril občinskemu odboru z dokumentom, ki ga je sprejel po pogledu svoje urbanistične komisije in potem ko se .je posvetoval z združenjema stanovanjskih upravičencev SUNIA in APAIES-ACLI. V njem zahteva od občine večjo dokumentacijo in ustanovitev posebnega urada, ki naj skrbi zanjo, glede predloženega odborovega osnutka pa izraža že načelno nekaj pomislekov in podrobnejših predlogov. Predvsem poudarja zaskrbljenost nad dejstvom, da osnutek odraža namen čedalje bolj zbliževati Sv. Jakob z mestnim središčem, kar bi moglo izrinjati šibkejše sloje prebivalstva iz rajona. Rajonski svet ugotavlja, da je treba rajši pristopati k primerni preureditvi zgradb, v katerih so stanovanjske razmere zelo slabe. Potem ko si pridržuje pravico predložiti podrobno razmejitev omenjenih degradiranih področij in stavb po prejetju ustrezne dokumentacije, rajonski svet našteje v svojem načelnem dokumentu nekaj najhujših primerov zgradb, potrebnih temeljite preureditve. Sporočilo se zaključuje z zahtevo, naj občina poskrbi za boljše seznanjanje prebivalstva z vprašanjem pravičnih stanarin, s svoje strani se pa obvezuje prirejati v ta namen skupščine in srečanja s prebival stvom rajona. podražitvi vozovnic in abonmajev, od 1. januarja 1979 dalje, bo govor o predstavitvi proračuna za leto 1979. ko bo treba na osnovi ekonomskega stanja ustanove sprejeti vse potrebne politične ukrepe. Svetovalec Abate je že sinoči najavil, da se bo krščanska demokracija potegovala za povišanje tarif. Prvotno sta bili na dnevnem redu tudi resoluciji, ki sta jih predlagala misovec in radikalec, ki sta zahtevala odstop upravne komisije pokrajinskega konzorcija za prevoze, ker se je po zadnjih tržaških občinskih volitvah spremenilo razmerje sil in bi torej morali upravno komisijo na novo imenovati. V zadnjem trenutku pa sta predlagatelja umaknila naspltKjiji v pričakovanju zadevne razprave in raz čiščenja v okviru ’tržaškega občinskega sveta. Končno je predsednik seznanil svetovalce, da so še v teku sindikalna pogajanja z osebjem in da se trudijo, da bi našli zadovoljivo rešitev, ki bi odpravila vse nesporazume in nevarnost novih zastojev javnoprevozne službe zaradi stavite. Prašelj r. Trobec; 3.a r. Vojka Sterni r. Prašelj; 3.b r. Zvonimira Rupel r. Guštin; 4. r. Magdalena Per-iot r. Prasselli; 5. r. Olga Danieli r. Carli. Šola »Albert Sirk«. Izvoljeni so bili: 1. r. Breda Sulini r. Bezin; 2. r. Darina Košuta r. Regent; 3. r. Albina Sterni r. Kapun; 4. r. Ada Gu-štinčič r. Štoka; 5. r. Claudio Sterni. Šola »Alojz Gradnik«. Izvoljeni so bili: 1. r. Sonja Škamperle r. Rebula; 2. r. Bernardina Drago r. Gulič; 3. r. Ana Škabar r. Budin; 4. r. Božica Križman r. Guštin; 5. r. E-ma Bizjak r. Minkuž. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA Volitev se je udeležilo 93 od sto volilnih upravičencev. Šola «Virgilij šček«. Izvoljeni so bili: 1. r. Stanislava Renzi r. Čema-zar; 2. r. Adele Pizziga r. Bekar; 3. r. Zdenka Peric r. Marušič; 4. r. Bibiana Gruden r. Martinis; 5. r. Silvia Križmančič r. Zaccaria. Šola štivan. Izvoljena je bila Nadja Stanič r. Pernarčič. Šola «Josip štampa«. Kot predstavnik 1. r. je bil izvoljen Alessandro Pahor. Šola Devin. Izvoljeni sta bili: 3. r. Maria Skerk r. Cristiani; 4. r. Annamaria Pertot r. Žakelj. Šola «KarcI Štrekelj«. Izvoljeni so bili: 1. r. Silvana Ferfoglia r. Ušaj; 2. r. Miranda Masten r. Fabjan; 5. r. Ida Antoni r. Pahor. Šola Cerovlje. Izvoljeni sta bili: 1. r. Zvonka Fabec r. Trampuž; 2. in 3. r. Vanda Antonie r. Peric. Šola Mavhinje. Izvoljeni sta bili: 4. r. Elsa Urdich r. Negrini; 5. r. Vida Kačič r. Verč. Šola Slivno. Izvoljena je bila: 1. in 4. r. Ana Antonie r. Kralj. Šola «Stanko Gruden«. Izvoljeni so bili: 1. r. Roža Leghissa r. Godnik; 2. r. Miranda Lesizza r. Visintin; 3. r. Maria Franza r. Skerk; 4. r. Danica Skerk r. Debevc; 5. r. Giuseppe Leghissa. Šola Salež. Izvoljeni sta bili: 1. r. Sonja Milič r. Blasina; 2. r. Ljuba Romagna r. Zoli. Šola Zgonik. Izvoljeni so bili: 3. r. Bruno Emili; 4. r. Sonja Budin r. Pahor; 5. r. Gabriela Škrk r. Svetlič. Šola »Jože Srebrnič«. Kot predstavnica 1. 'n 2. r. je bila izvoljena Anna Kralj r. Carli. Šola Briščiki. Kot predstavnica staršev 1. in 2. r. je bila izvoljena Roža Peric Ti Butinar. • V nemškem kulturnem inštitutu bodo drevi ob 20.30 predvajali film «Warum flerr R. Amnk„ reži- serjev Rainerja Wemerja Fassbinderja ih Michaela Fenglerja. <.e(..m', .i-fr-riza • V industrijskem obratu »Orlando« se nadaljuje stavka vsega osebja v znak protesta proti napovedani odpustitvi 22 delavcev. Danes ob 9. u-ri se bodo sindikalni’ predstavniki in člani tovarniškega sveta sestali z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino. Predstavili delo «lstria pittoresca» Sinoči sc v mali razstavni (ta rani «Ljudske knjižnice» (Bibliote^ ca popolare) v Ul. Teatro Romano j predstavili novo, lepo in bogato publikacijo z naslovom ulstria pit*0' resca» in podnaslovom «Da Muggja a Promontore», ki bo te dni .izšlo pri založbi «ltalo Svevo». Gre z« kakih 250 strani debelo publikacijo velikega formata z razmeroma zelo malo teksta, ker gre za knjigo, v kateri je le malo manj kot 300 grafičnih del znanega tržaškega likovnega mojstra Alda Bressa-nuttija, ki je v letu dni zelo intenzivnega dela po vseh večjih istrskih mestecih in centrih ob obali stopil tudi v notranjost istrskega polotoka in zajel v svoje grafike tudi najbolj karakteristične kotičke, P*°' čelja, cerkve, zvonike in druSe značilnosti mnogih istrskih krajec, za katere je kratke razlage sestavil tržaški publicist in javni delavec Alfieri Seri, ki je napisal tudi zelo kratko zgodovino istrskega polotoka od davne bronaste dobe do današnjih dni, tržaški umetnostni kritik prof. Sergio Molesi pa ie prav tako na kratko predstavil u-metnika Alda Bressanuttija. O delu in mojstru Bressanuttija je številnemu občinstvu, med katerim smo videli tudi veliko predstavnikov političnega in kulturnega življenja, spregovoril tržaški likov-ni kritik dr. Sergio Brossi. (fa) Drevi predstavitev opere «Fidelrus» V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost bodo drevi ob predstavili opero «Fidelius» Ludviga van Beethovna. Spregovoril bo glasbeni kritik Luigi Magnani, pr°" fesur na rimski univerzi. Magnani je v italijanskih glasbenih krogih znan ne samo po svo jih kritikah, ampak tudi kot skic datelj. Cenijo pa ga tudi kot velikega poznavalca srednjeveške u-metnosti, med drugim je napisu1 študijo o mozaikih v Ogleju. DREVI V LONJERJU Predavanje o lepotah slovenske zemlje Drevi ob 20. uri prirejata prosvetno društvo Lonjer - Katinara športno društvo Adria v društveni gostilni v - Lonjerju zanimivo Pre' davanje z diapozitivi in ob glasb®" ni spremljavi »Lepote slovensko zemlje«. Predavanje je pripravi* kranjski turistični delavec ter svetovni popotnik Stane Tavčar, ki se je ob dvajsetem jubileju svojeg® delovanja na turističnem področji ponudil, da se predstavi tudi njerskim in katinarskim vaščanom- Pobuda spada poleg drugega Jf sklop prijateljskih stikov, ki so W lonjerski športniki navezali s kolf šarjL šjiomiega društva Kokrica >* Kranja, katerih član j2 tudi današnji predavatelj, ki je s svojim kolesom prekrižaril razne evropske države. Nocoj pa bo na sporedi predvajanje njegovega popotovanj* po Sloveniji, ki ga bo prikazal * 435 barvnimi diapozitivi. R. Pečar Hill*** RiiiiiiiiuiiiiiiiriiiiuiiiiniiiitiitiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiHimiiniiiiiiiiiiiiiiiinitufiiiiiiiiHHiiimiiiiiiiiiiiiuiiiniiMtiittiniiiiiiiiniiiiiiliiiiiimiHiiimiiiiii1 VTISI Z OBISKA PRI ŽIVINOREJCIH IZ VIŽOVELJ IN CEROVELJ Domači kmetje se vedno bolj poslužujejo sodobnih načinov pri reji goveje živine V zadnjih časih so jim moderne naprave znatno olajšale delo Sodobno opremljene lope so skoraj povsod zamenjale stare «šlale» Tarifni režim na avtobusih neizpremenjen do konca lela Na sinočnji izredni skupščini pokrajinskega konzorcija za prevoze so med drugimi sprejeli tudi sklep, ki formalno podaljšuje veljavnost sedanjega tarifnega režima vse do konca letošnjega leta. O morebitni .................•miuiiimimii«.. Počila je guma avtobusa: tri osebe lažje ranjene Včeraj zjutraj se je okrog 11. ure v Ul, Oriani pripetila nenavadna nesreča. Kot po navadi je v tistem času na ulici kar mrgolelo ljudi, ki so se mudili po vsakdanjih opravkih. Prav tpkrat je mimo peljal mestni avtobus št. 20. Nenadoma se je s silovitim pokom dobesedno razletela guma zadnjega desnega kolesa, njeni kosi pa so zadeli 56-letno upokojenko Antonio Crisman por. Percos iz Ul. Scogliet-to 24 , 57-letno gospodinjo Albo Kaiser por. Della Venezia iz Ul. S. Marco 52 in 43 letno gospodinjo Mi rello Nikoiaucig por. Pavoni iz Ul. Caccia 15. ki na srečo niso utrpele resnejših poškodb. Vse tri ženske so vseeno takoj prepeljali v glavno tržaško bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč zaradi lažjih o-drgnin po nogah ter nato odslovili. 58-letni Tržačan Antonio Siretti se je včeraj ponoči vrnil iz Rima, kamor je odpotoval prejšnji četrtek; čakalo pa ga je neprijetno presenečenje, saj je takoj opazil, da so med njegovo odsotnostjo tatovi o-biskali stanovanje v Ul. sv. Frančiška 28. Siretti je takoj o tem obvestil policijske agente katerim je, sicer s pomočjo sostanovalca, ker je gluhonem, povedal, da so tatovi odnesli iz stanovanja zlato zapestnico in zlati verižici ter dve skrinjici, \ katerih je bilo 2 milijona lir v gotovini in tri harnilne knjižice s pologom 3 milijonov lir. Se pred nekaj leti so bile Vižovlje izrazito kmečka vas, saj je skoraj vsak domačin imel v lastnem hlevu vsaj po par glav živine. V zad- in rejcev še precej. Ivan Antonič i običajna dolžnost paše, saj je v bližini stare hiše zgradil pro- I Legiša vodi na pašo le teleta i* stomo »lopo«, kjer ima sedaj približno 25 glav živine, medtem ko njih časih pa se je marsikaj spre- jih je prej štel le 10. Tudi Antoni-’ ' ... -*— *- čevim je živinoreja glavno poklic- no delo, zato so v hlevu napeljali zelo modeme naprave, ki jim znatno olajšajo delo. Antonič priredi tudi po 3-4 teleta ali junice na leto, nekaj pa jih mora prodati za zakol. Antonič je morda eden redkih kmetov, ki. seveda v poletnih mesecih, žene vsak dan živino na pa šo. Povedati moramo, da mu je to tudi olajšano, saj stanuje prav ob vzbočju Grmade, koder ne vozijo avtomobili. Poleg krav, telet in junic, šteje Antoničev hlev tudi nekaj prašičev, kokoši m dve kori. Čisto tam blizu stoji sodoben hlev Ninota Legiše, ki se ukvarja izključno z rejo živine. Legiša je lopo zgradil pred nekaj leti, K o je uvažal bikce (imel jih je približno 90). ki jih je nato vzrejal in prodajal. Ko je spoznal, da se mu to «po domače» ne splača, je pričel i menilo in to najlaže opazimo, se peljemo proti Mavhinjam ali po stari makadamski cesti proti Sliv-nemu, kjer je cel kup novih hiš, posebno vil, ki so jih zgradili v glavnem priseljenci. Pravih domačinov je dandanes v vasi pravzaprav malo, le malo med njimi pa se še ukvarja s kmetijstvom in živinorejo V vasi so sedaj le trije pravi kmeti, ki še gojijo živinorejo. Največjo kmetijo trna nevdomno Jožef Pernarčič, ki v svojem modernem hlevu, pravzaprav bi lahko r--kli «hangarjut šteje približno 20 glav živine. Hlev je opremljen z modernimi napravami, tako da. ko stopiš noter. skoraj zgubiš Usti občutek domačnosti, ki s j ga zaznaval v navadni «štalcb. Pernarčič si je umno olajšal »tlako« pri reji živine: napeljal je tekoči trak, ki odnaša živalske od padke, poleg tega je tudi zgradil sodobnejšo rejo živine. Sedaj šteje mrežasti pod, tako da se mu ni; hlev približno 30 glav živine, ki jih treba stalno mučiti pri čiščenju Ive-1 Legiša prodaja za rejo ali da za va. Tudi staro korito, v katerem J zakol, so se krave lahko napajale, je iz- ginilo. Zamenjale so ga nove napajalne posode pri katerih krava sama pritisne z gobcem na skledo in voda priteče v posodo. Poleg krav šteje Pernarčičev hlev neicat telet in junic, eno kobilo, nekaj prašičev in kokoši. Pri Dori Legiševi lahko še vedno vidimo staro *štalo». V njej ni te-1 kočega traku ali mrežastega poda, j saj čiščenje opravljajo Legiševi ! še vedno z ročnim orodjem. V | hlevu imajo 5 - 6 glav živine in to izključno za domače potrebe. Včasih so vodili krave na pašo, sedaj pa jih imajo samo v hlevu, tudi zaradi tega, ker je pred časom ena krava šla pod vlak. Tudi pro-met se je v vasi v zadnjih letih znatno povečal, tako da je sedaj kar nevarno spraviti živino na cesto. Le nekaj kilometrov od Vitovelj; ležijo Cerovlje, kjer pa je kmetov | Tudi ta hlev je opremljen z modernimi napravami: mrežasti pod, namakalne posode, itd. Tudi tukaj je skoraj popolnoma izumrla stara junice in to predvsem zaradi tegO’ da so mu bolj zdrave. (wp) • Na pobudo tukajšnjega Inštitu1? za študije in informacije o evropski skupnostih (ISICE) bodo prihodni® sredo, 8. novembra, v dvorani Ul. San Nicolo 6, ob 18. uri. Pred" stavili knjigo »Politika ih perspektiv evropskih skupnosti na družbene^ gospodarskem in znanstvenem ročju — Vpliv na gospodarstvo sta in dežele Furlanije - Julijske kra jine«. Ob izgubi ljubljene mame izrekli® globoko sožalje kolegici Zlatki raV natelji nižjih In višjih srednjih iz Trsta. Sekcija KPI Just Pegan Iz rt®111*' kes občine žaluje za umrlim tovftr* šem Josipom Škrkom Iz Saleža. ®®" žalje vsem svojcem. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče JOSIP ŠKRK Pogreb bo danes, 26. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev. Žalujoča: sinova Rudi in Vojko Salež, 26. oktobra 19781 GORIŠKI DNEVNIK Gledališča TEATRU stabile Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-", v šolah ter v raznih društvih so v Prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (osem predstav). ROSSETTI Danes ob 20.30 red «prvi četrtek* T. Kezich: «La coscienza di Zeno» ltala Sveva. Režija Franco Giraldi. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 in abonmaji v de-Pozitu. V bližnjem javnem vrtu parkirišče s čuvajem. VERDI Jutri, 27. t.m., bo premiera opere »Fidelius* Ludwiga van Beethovna. Režija VValter Eichner, dirigent Gustav F. Kuhn, v naslovnih vlogah jjastopajo Roberta Knie, Sylvia Rhys-Thomas, Heribert Steinbach in drugi. Pri blagajni gledališča Verdi so že na razpolago vstopnice za še razpo-Jožljive prostore in abonmajske izkaznice. * * * Danes bo ob 18.45 v dvorani CCA Rnigi Magnani spregovoril o operi Pidelius. Vstop prost. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Jutri, 27. t.m., ob 16. uri MIROSLAV KRLEŽA LEDA <>b 85-letnici avtorjevega rojstva Kino Ariston 15.30—18.45—22.00 «L'albero degli zoccoli*. Barvni film. R'*z 16.30 »Fuga senza scampo*. An-thony Page. Barvni film. Rden 15.00 »I 4 delloca selvaggias. Richard Burton, Roger Moore, Richard Harris, Hardy Kruger. Penice 15.30 «Zombi». David Emge, Ren Foree. Prepovedan mladini i8. letom. "Rgnon 16.00 «Heidi in citta». Barvni film. Premiera. Nazionale 15.30 »Tomando a časa*. Jane Fonda. Prepovedan mladini Pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.00 «Fury». John Cassavetes, Carrie Snodgress, Kirk Douglas. Prepovedan mladini pod f8. letom. Pkcelsior 16.00 »Grease* (Brillanti-na). John Travolta in Olivia New-ton - John. Barvni film. Cr!stallo 16.30 «Diamanti sporchi di sangue*. C. Cassinelli, N. Balsam, Rarbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 18. letom. Pilodrammatico 16.00—22.00 «Pomo exibition». Prepovedan mladini pod letom. j wodemo 16.00 «Le ragazze dal gi-! necologo». Prepovedan mladini pod' 18. letom. ' 4,tfora 16.30 »Klein hoff Hotel*. B. Robinson. Prepovedag, fnladini pod „18. letom. Lapitoi 16.30—22.00 cNapoli si ribel-1®». Luc Merenda. Prepovedan mla-_ dinj i4 letom. •ittorio Veneto 16.00 »La gang del Harigino*. Alain Delon, Gianpietro . Albertini. Barvni film. "®*le 16.00 «Juggemaut». Richard Harris. Barvni film. Vo>ta Zaprto. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR V NEDELJO, 29. OKTOBRA, OB 16. URI BO V KULTURNEM DOMU V TRSTU, ULICA PETRONIO 4 KONCERT PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE (Izvajal bo umetne partizanske in druge borbene pesmi) Ob tej priliki bo tudi pobratenje med PPZ — Ljubljana in TPPZ Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma danes 26., jutri , 27. in v soboto, 28. oktobra od 10.30 do 12.30 ter v nedeljo, 29. oktobra, eno uro pred začetkom prireditve. OBI-SK VELEPOSLANIKA SFRJ PR. BERISAVA JOVIČA PRIZNANJE NAPOROM GORICE ZA POSPEŠEVANJE SODELOVANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Veleposlanik je dopoldne obiskal prefekta, župana Gorice in predsednika pokrajine, popoldne pa se je srečal s predstavniki manjšine SPD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi ob 30-letnici smrti Iga Grudna CELOVEČERNI KONCERT OKTETA GALLUS IZ LJUBLJANE Koncert bo v društveni dvorani v soboto, 28. t.m., ob 20.30 Vljudno vabljeni! (HH GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978 - 79 Prvi abonmajski koncert V soboto, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO TARTINI iz Ljubljane Na sporedu: Despič, Dvorak in Beethoven. Prodaja vstopnic v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koucerta pri blagajni Kulturnega doma. ■n DNE 25. -10. 1978 Ameriški dolar 799,- Funt šterling 1627.— švicarski frank 522,— Francoski frank 191.— Belgijski frank 61.25 Nemška marka 442,- Avstrijski šiling 61,25 Kanadski dolar 645,— Holandski florint 402.— Danska krona 152.— švedska krona 183.— Norveška krona 158.— Drahma 18.50 Dinar 38.- Avstralski ambasador včeraj v Gorici Na drugem mestu obširneje poročamo o obisku jugoslovanskega ambasadorja v Rimu Joviča v Gorici. Naše mesto je včeraj obiskal tudi avstralski ambasador v Rimu Robert Robertson. Bil je na pokrajini pri prof. Paguri in na županstvu pri De Simonu. V našo deželo je prišel na obisk, da bi ugotovil kako je bila uporabljena pomoč, ki so jo Avstralci dali po katastrofalnem potresu pred dvema letoma. Poleg tega so bili v pogovorih poudarjene vezi, ki vežejo našo deželo z Avstralijo. V tej državi živi in dela nad 30.000 izseljencev iz naše dežele, veliko tudi iz Gorice. Mnogi so se tja izselili pred vojno. večje skupine pa takoj po zadnji vojni in po letu 1954. Predlan-r' '.n je med tamkajšnjimi izseljenci gostovala folklorna skupina iz Ločnika. • Tržaška univerza sporoča, da se bo pouk v prvem letniku fakultete za naravoslovne vede pričel v torek. 7. novembra, ob 11. uri z začetnim sestankom v avli A inštituta za botaniko v Ul. Valerio. Razstave V soboto, 28. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah SESTANEK MLADIH FOLKLORISTOV . Vabljeni vsi plesalci, starši hf vaditelji! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V skladu s svojim poslanstvom in v želji, da pomladi ansambel z domačimi igralci, da prispeva k oblikovanju potrebnih kadrov za amatersko gledališko dejavnost in da omogoči vzgojo v lepi odrski besedi vsem, ki si tega želijo, vabi k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO Študij se bo začel prve dni novembra, predviden pa je za vse oblike gledališkega dela. Vpisovanje in podrobne informacije do 31. t.m. ob delavnikih od 8. do 14. ure v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265. GLASBENA MATICA - TRST SEZONA 1978/79 KULTURNI DOM V TRSTTJ KONCERTNI ABONMA 28. 10. 1978: TRIO TARTINI iz Ljubljane - 10. 11. 1978: SLOVENSKI OKTET - 5. 12. 1978: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, PEVSKI ZBOR CONSORTIUM MU-SICUM iz Ljubljane, dirigent Uroš Lajovic, solisti: Jurij Reja - tenor, Črtomir šiškovič - violina, Miloš Mlejnik - violončelo — 20 12. 1978: MASSIMO GON - klavirski recital — 19. 1 1979: KOMORNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Uroš Lajovic, solist Vojko Cesar - fagot — 9. 2. 1979; DUO PAHOR-SLAMA - 14. 3. 1979: Pevski zbor COL- 1- EGIUM MUS1CUM iz Beograda, dirigent Darinka Matič — 29. 3. 1979: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solista: Nora Jankovič - mezzosopran, Hubert Bergant - orgle - 18. 4. 1979: ZBOR IN ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Janko Ban IZVEN ABONMAJA (vstopnice s popustom za abonente) in 5. 11 1978 — Gostovanje baleta ljubljanske Opere 2- in 3. 2. 1979 — Gostovanje solistov, zbora in orkestra ljanske Opere SPD TABOR — OPČINE. V Pro svetnem domu razstavljajo do nedelje, 29. t.m. likovni samorastniki KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 26. oktobra '£$$ETRIJ Sonce vzide od 6.36 in zatone ob 17.02 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 14.31 Jutri, PETEK, 27. oktobra ANTONIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.8 stopinje, najnižja 11, ob 13. uri 15.8 stopinje, zračni tlak 1023,5 mb pada, vlaga 68-cdstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno, veter 8 lan na uro zahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,6 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 25. oktobra 1978 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Chiara Demar-chi, Federico Facchini, Valentina Ghersini, Roberto Macovez. UMRLI SO: 85-letni Giuseppe Scamperle 78-letni Antonio Dobra-novich, 70-letni Alessandro Mayer-Grego, 75-letna Italia Marini, 81-letna Concetta Calcina, 61-letna Maria Rumen por. Ojo, 70-letni Giovan-ni Novel, 77-letni Giovanni Pegan, 68-letna Margherita Siega por. Be-nedetti, 71-letni Ernesto Stradi, 23-letni Franco Serli in 76-letni Giuseppe Faidiga. ljub- CENE ABONMAJEV Parter redni 15.000 lir Balkon redni 10.000 lir Parter znižani 12.000 lir Balkon znižam 8.000 lir Mladinski in invalidski — parter 8.000 lir Mladinski in invalidski — balkon 4.000 lir Dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29, tel. 418-605, od 9. do 12. ure. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia, Ul. Ba-iamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA Sl-UŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN H AS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. Mali oglasi URADNICA sama, diskretna išče e-no ali dvosobno stanovanje opremljeno ali ne s centralno kurjavo po možnosti v centru. Tel. urad — Franka — 610345 PRODAM TEREN - parcelo 1.100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja ter prodam tudi dva soda belega vina količine 6 hi o-ziroma 3 hi. Košuta Viktor • Križ štev. 276. PRODAM peč za centralno kurjavo (ghisa) s priključki s kapaciteto 36.000 kalorij. Tel. 812353 . DVOČLANSKA družina na Opčinah potrebuje pomoč za lažja stanovanjska opravila. Pogoji odlični. Tel. 213233. vsak dan od 15. do 16. ure, razen nedelje. KUPIM stare letnike Planinskega vestnika in sicer: 1895, 1896, 1897. 1898, 1899. 1900. 1901. 1902, 1921, 1923, 1935. Kdor jih je pripravljen odstopiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228375. Visoka stopnja italijansko - jugoslovanskih odnosov je dobila novo potrditev z včerajšnjim obiskom, ki ga je veleposlanik SFRJ v Rimu dr. Berisav Jovič včeraj opravil na Goriškem. V družbi generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka je dopoldne obiskal prefekta, župana Gorice in predsednika pokrajinske uprave, popoldne pa je namenil srečanju s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti ter si je najprej ogledal gradbišče kulturno -športnega središča, potem pa se je sestal z zastopniki slovenskega družbeno - političnega in javnega življenja. S prefektom dr. Barassom je pogovor tekel o celi vrsti bilateralnih zadev na goriškem mejnem sektorju, ki so zapopadene v osimskem sporazumu in ki zadevajo obmejno sodelovanje. Tako so poglobljeno govorili o tem, kako odpraviti neprijetnosti, ki jih meja povzroča o-sebnemu in tovornemu prometu, pogovarjali so se o vodnogospodarskih vprašanjih, zlasti o izgradnji jezu na Soči, o izgradnji ceste v Brda ter o izgradnji in otvoritvi mejnih prehodov prve in druge kategorije, Štandrež in Gabrijelova ulica. Posebno prijazen je bil obisk na županstvu, kjer je uglednega gosta pozdravil prvi občan Pasquale De Simone. Dejal je, da Gorica bolj kot katerokoli drugo pokrajinsko središče naše dežele živi kot obmejno mesto, ker poteka meja med hišami in ker je Gorica vsaj pred 20 leti še stisnila roko slovenskemu ljudstvu ter začela s prijateljskim dialogom. Predlog bi bil seznam kontaktov, ki so se začeli čestokrat tudi ob nerazumevanju osrednjih o-blasti, je dejal De Simone, ter omenil le nekaj začetnih stvari, ki bi ustvarjale dobro politično ozračje ob meji, kot so telefonske zveze, skupno prostorsko načrtovanje, izboljšanje mejnih prehodov, izkoriščanje Soče, kulturne in športne izmenjave, neverjeten porast števila prehodov itd. Gorici sta izdali skupni turistični prospekt, toda v Gorici je že 13. marca 1965. leta prišlo do prvega uradnega stika med Slovenijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Z osimskimi sporazumi so le potrdili že poprej izraženo skupno zahtevo po izgradnji mejnega prehoda štandrež - Vrtojba, izboljšanju obstoječih ter odpiranju novih prehodov, izgradnji ceste preko Sabotina za povezavo Goriških brd z Novo Gorico, *'/; > m .. Poudaril je nadalje pomembno kulturno bogastvo, ki ga za Gorico predstavlja omavzočnost slovenske: kulture v Gorici. Opozoril je na odprtost. ki jo je v preteklosti vtisnila Gorici navzočnost pripadnikov različnih narodnosti. Osimski sporazum, je dodal, pa daje slovenski manjšim važno vlogo povezovalca med obmejnim prebivalstvom. Na sedežu pokrajine je uglednega gosta pozdravil predsednik prof. Silvano Pagura. Po njegovih besedah obisk veleposlanika Joviča presega vljudnostni značaj ter zadobiva visok politični pomen. Že pred podpisom osimskega sporazuma so bili odnosi ob meji na Goriškem zadovoljivi, po podpisu pa so se še izboljšali ter dobili novih spodbud za dolgoročno skupno delo. Pagura je dodal, da takšno politiko narekuje cela vrsta skupnih interesov obmejnega prebivalstva, manjšin, gospodarstva, kulture in drugih dejavnosti. Veleposlanik dr. Berisav Jovič se je predstavnikom občine in pokrajine v Gorici zahvalil za prisrčen sprejem ter na pokrajini med drugim dejal, da se je prepričal o velikem napredku v odnosih ob meji. Ljudje in vodstva javnega življenja so razumeli koliko možnosti za razvoj ponujajo osimski sporazumi. To dokazuje zaupanje v politiko prijateljstva ob meji. «Na pogovorih, ki sem jih imel z vami v Gorici ter prejšnji dan v Trstu — je dejal Jovič — govorite v istem duhu kot smo govorili prejšnji dan v Ljubljani s predstavniki tamkajšnjega družbenopolitičnega življenja. Prav gotovo gre za polno medsebojno zaupanje in za novo obdobje v naših odnosih. Lahko rečem, da sem srečen, ker sem ambasador v takšni prijateljski državi kot je Italija. Seveda pa me ta tudi zavezuje, da se hitro uresniči, kar smo sklenili in lahko vam rečem, da jaz in generalni konzul podpirava sodelovanje, ki ga omenjate.* Srečanj na županstvu in na pokrajini so se udeležili tudi odborniki in funkcionarji. Župan De Simone je Joviču razkazal tudi gradbišče mednarodnega mejnega prehoda. Pri ogledu je sodeloval tudi predsednik novogoriške skupščine Jože šušmelj. Projekt in posamezne faze njegovega uresničevanja je pojasnil vodja del inž. Traziato. Gost si je ogledal tudi začetno fazo izgradnje mejnega prehoda na jugoslovanski strani. Popoldne je veleposlanik Jovič o-biskal gradbišče kulturno - športne ga središča v Gorici, kjer mu je v imenu odbora za izgradnjo, potek gradnje ter namene tega objekta o-pisal predsednik odbora za izgrad njo Gorazd Vesel. zastopnika goriškega pokrajinskega sveta, trije zastopniki tržaškega pokrajinskega sveta in sedem šolnikov iz vrst nadzornega, vodstvenega in učnega osebja slovenski’ šol. Komisija se obnavlja vsaki dve leti, in sicer tako, da posamezne kategorije šolnikov izvolijo po enega predstavnika. Letos bodo volitve v petek, 27. t.m. Goriška in tržaška sekcija Sindikata slovenske šole sta na seji 14. t.m., sklenili, da predlagata sledeče kandidate: Za učitelje: Antona (Sergija) Korošca z Goriškega. Za didaktične ravnatelje: Stanislava Škrinjarja s Tržaškega. Za profesorje srednjih šol: Kazimiro Paulin z Goriškega. Za profesorje višjih srednjih šol: Sama Pahorja s Tržaškega. Za ravnatelje višjih srednjih šol: Egidija Košuto s Tržaškega. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, da se polnoštevilno udeležijo volitev in glasujejo za zgornje kandidate. Ker vlada ne spoštuje že sprejetih obveznosti bodo gasilci v vsej državi danes stavkali, vendar bodo zagotovili svojo prisotnost v primeru požarov. /*r S: . >■ -m 1% £ ‘ — Obisk pri predsedniku goriške pokrajine ..................................... SESTANEK TO SKGZ V ŠTANDREŽU HITRO SPREJETI ZAKON ZA NAŠO GLOBALNO ZAŠČITO Zaščitni zakon mora veljati za vse Slovence, tudi za beneške • Govorila sta Aldo Rupel in Gorazd Vesel Uspeli nastopi Andresa Valdesa Andres Valdes, kubanski pantomim, profesor na ljubljanski akademiji za gledališče, film in televizijo, ki je prišel v zamejstvo kot gost Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, nastopa v teh dneh na Goriškem. Zelo velik uspeh je doživel v torek in včeraj dopoldne med dijaki slovenskega klasičnega liceja in učiteljišča, danes bo gost dijakov trgovske šole, jutri in v sobote pa bo med dijaki nižje srednje šole. P večernih urah pa nastopa Andres Valdes v naših prosvetnih društvih. Veliko ljudi se je zbralo v torek zvečer v prosvetni dvorani društva «Naš prapor» v Pevmi. Z zadovoljstvom so domačini sledili izvajanjem umetnika. Sinoči je bil tak večer tudi v Števerjanu, na sporedu so še danes, jutri in v soboto nast-opi v Sovodnjah, Doberdobu in štandrežu. UGOTOVITVE SOCIALISTIČNE STRANKE __• . | ] '[ -----. " ' '' * — | i JLi. » V. ■ 1 . ■ -♦( K?.i * l.iiiUiiAl Birokratsko gledanje na izvajanje sporazuma Premajhna povezanost vseh družbeno-političnih organizacij pri izvajanju osimskega sporazuma na Goriškem Na pobudo teritorialnega odbora Slovenske k uit urno-gosp odarske zveze za Goriško je bil v torek zvečer v prosvetnem domu «Andtej Budal* v Štandrežu sestanek, Ki se ga je udeležilo lepo število domačinov in na katerem sta tajnik teritorialnega odbora prof. Aldo Rupel in član odbora Gorazd Vesel govorila c sedanjem političnem položaju v naši deželi. Obravnavana tema je bilo izvajanje osimskega sporazuma in zapleti, ki jih povzroča tako glede gospodarskega kakor tudi manjšinskega dela. Ob tem je bilo zlasti naglašeno, kako je angažiranje nazadnjaških sil proti prosti industrijski coni pa Krasu sprožilo val protislovenskih in protijugoslovanskih akcij, poslabšalo politično vzdušje na Tržaškem ter privedlo do izpadov proti naši narodnostni skupno- Poziv Sindikata slovenske šole Predlagani kandidati za deželno komisijo Zakon št. 932 od 22. decembra 1973 je ustanovil posebno komisijo, ki naj bi sodelovala z deželnim šolskim skrbnikom pri reševanju vprašanj, ki se tičejo delovanja slovenskih šol. Komisijo sestavljajo go-riški in tržaški šolski skrbnik, dva S komerence poKrajmsKega vousiva sociausuciie stranke čeprav je bila tema torkove o-krogle mize, ki jo je priredila socialistična stranka v Gorici, izvajanje vseh točk, ki so predvidene v osimskem sporazumu, se je razprava odvijala - pretežno okrog vprašanja jezu na Soči, ki ga italijanska stran namerava zgraditi nekje med pevmskim mestom in državno mejo. O stvari je v svojem uvodnem poročilu govoril, kot smo že omenili deželni svetovalec Piero Zanfagni-ni, podrobneje je v stvar posegel odv. Cesare Devetag, govorili so še zastopniki združenja «Italia nostra*. občinski svetovalci, predsednik goriške ribiške družine. Iz teh posegov je bilo razvidno, da ni še jasno kje bo sploh jez postavljen, ker je treba ugotoviti geološko sestavo tal in niti ni gotovo ali bodo tolikšne količine vode sploh potrebne za namakanje kmetijskih površin v furlanski nižini. Jugoslavija nam je dajala zadostne količine vode tudi v hudih letih, ko so bila med državama razna trenja, je dejal občinski svetovalec Del Ben, nekateri pa sedaj menijo, da ne bo Jugoslavija spoštovala svojih mednarodnih obveznosti in se je zato treba zavarovati* z dodatnim jezom. Ostaja tudi odprto vprašanje kje naj bi jez zgradili. Ribiči, in teh je v Gorici preko tisoč, menijo, da bi bilo treba jez zgraditi severno od sotočja Pevmice in Soče, da bi se tako ohranil športni ribolov. Povedal pa je. da gledajo v Jugoslaviji na ribištvo na drugačen način kot pri nas. V Novi Gorici so škodo, ki jo bo ribištvu prinesla hidrocentra-la v Solkanu skrbno preučili s pomočjo strokovnjakov ljubljanske u-ni verze in so že dali alternativne predloge. Pri nas pa uradna oblast na take stvari, ki sodijo tudi v ekologijo, sploh ne pomisli. Jez naj se torej zgradi, je bilo rečeno, upo- števati pa mora ekološko ravnotežje in spoštovati lepoto Soče tudi v neposredni bližini Gorice. Občinski svetovalec prof. Vladimir Nanut pa se je zaustavil oh vprašanjih goriškega gospodarstva, omenil krizo v katero večkrat zaidejo tukajšnje tovarne in dejal, da je treba iskati izhod iz krize v kooperaciji s slovensko industrijo. Pokrajinski tajnik Trombetta, ki je zborovanje zaključil, je obljubil, da se bo socialistična stranka zavzemala za to, da se osimski sporazumi izvajajo na čimbolj konkreten način v soočanju vseh družbenopolitičnih faktorjev goriške pokrajine v enotnem gledanju umirjenega razvoja v vsej deželi. V URADNEM LISTU Objavljen odlok o ureditvi toka Soče Včeraj je bil v Uradnem listu objavljen odlok predsednika republike štev. 650 z dne 19. septembra 1978, ki nakazuje finančna sredstva za ureditev spodnjega toka Soče v skladu z določili osimskega sporazuma. Odlok predvideva izdatke v višini skupno 12 milijard lir. sti. Za takšno stanje so v nemajhni meri odgovorne tudi demokratične politične sile, ki niso takoj razumele nevarnega manevra ter dosegle soglasje o sestavi trdne in demokratične večine v občinski u-pravi v Trstu. Največji poudarek pa je bil dan delovanju vladne komisije za sprejem zakona o globalni zakonski zaščiti za Slovence. Delovanje te komisije ni zadovoljivo ter se v njej močno čutijo hotenja pa birokratskem reševanju vprašanja, zlasti pa ozemeljskem oženju zaščitnega zakona. Tako se je od samega začetka čutila težnja, da se Slovencem na videmskem ne pri-zna niti njihova narodnostna identiteta niti zaščita. Izvršena je bila celo fikcija, da bi občinske uprave pismeno sporočile rimski komisiji, da v Benečiji ni Slovencev. Ta akcija je povzročila hudo obsodijo, slovenskih političnih sil v Benečiji ter pobude, da se položaj pfifcaže.v..pravi luči. Že dolga leta Jp n®.. šUfpL.da aktivnost slovenskih beneških kulturnih društev, duhovnikov, izvoljenih predstavnikov itd. dokazuje še močno narodnostno identiteto beneških Slovencev in s tem tudi polno pravico, da so v pogledu narodnostnih pravic izenačeni s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Počasnost, ki spremlja delovanje komisije za globalno zaščito v Rimu, ter odpori, ki se pojavljajo s strani birokratskih predstavnikov v tej komisiji, navaja politične slovenske dejavnike, ki vodijo enotne akcije nasproti Rimu za dosego globalnega zaščitnega zakona, da sprejmejo nove ukrepe, da se pospeši pričetek razprave o zakonskih osnutkih, ki so jih obe !e\ ličarski stranki in slovenske organizacije predložile parlamentu, in da do sprejema zakona pride čim prej. 3. oktober, ko bi se to moralo izvršiti, je mimo in naša skupnost pričakuje, da se ne bo izgubljajo več časa. Govornika sta poudarila, da se zaradi večje odgovornosti demokratičnih političnih sil osimskemu sporazumu in pravicam Slovencev ne naklonjeni in šibki politični krosi na Goriškem niso uspeli angažirati ter je dolžnost teh sil in naše skupnosti, da se ohrani dobro po lirično vzdušje tako v družbi kakor tudi v obmejnih odnosih. V razpravi so udeleženci sestan ka vprašali za nekatera pojasnila. Sestanek je pokazal, kako koristna so takšna srečanja in kako nujno je, da SKGZ (kar je bilo poudarjeno tudi na občnem zboru) tudi v takšni obliki pojasni svoja stališča in svoje delovanje, zlasti ka dar gre za pomembne trenutke in odločitve. • Sindikat najemnikov SUNIA obvešča vse zainteresirane, da se lahko zglasijo na sedežu CGIL, v Drevoredu 24. maja št. 1, vsak ponedeljek in četrtek popoldne. Tu bodo dobili vse potrebne informacije o pravični stanarini. Edoardo Devetta razstavlja v «La bottega» Naj človek še tako brska po spominu in po katalogih, vendar vse zgleda, da se Edoardo Devetta še le te dni prvič pojavlja v Gorici Tržaški mojster je začel slikati ne kje ob začetku druge svetovne voj ne, njegova slikarska dejavnost sf odtlej nepretrgoma odvija, njegove bera pa je tako bogata kot le red kih umetnikov njegovih let. Njegova pot teče nekako vzporedno ; Amilom in Zigaino. na katera *< je bil navezal že takoj po drug svetovni vojni. Tako je danes edet od starešin povojnega furlansko-tr žaškega likovnega prostora. Kar najbolj preseneča pri tem tržaškem slikarju, je to, da se izjemno navezuje na beneško barvne tradicijo (kar ni imelo v tradicij tržaškega prostora nikoli posebne ga odmeva) in da raste tako rekoč iz njenega humusa. Njegovo izra žilo je potemtakem izključno barva, rezultat pa barvna svetloba. Njegova skoro izključna temati ka je krajina, ki pa že od vsege začetka ni portretna, pač pa m utemeljuje samo kot barvna resničnost. • Na vsej tej dolgi poti je Devetta to temo razvijal v olju, na pričujoči razstavi pa nam je pred stavil krajinske izreze v mešan tehniki, kjer uporablja v različnev razmerju tempero in akvarel. Takšna barvna priredba je zgubila r primeri z oljem na svojski sočnosti, pridobila pa je na lahkotnosti. Barvnih in tonskih variacij je tu nič koliko, vendar so vse usmerjene mimo bežne žametnosti v bolj intimno barvno razpoloženje: kot da bi se barvnost nekako obrnila navznoter. Tiho razmrežena črta daje videz, da je še nosilec kompozicije, je pa že tako zabrisana, da omogoča tonskim prehodom mehko povezavo in s tem prijazno u-branost. M. R. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Sezona 1978/79 ANDRES VALDES to GIB IN TIŠINA program pantomime Danes, 26. oktobra 1978, ob 20.30 v Prosvetnem društvu v SOVODNJAH Jutri, 27. oktobra 1978, ob 19. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU V soboto, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu «A. Budal* v ŠTANDREŽU. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Formula 1 - feb-bre della velocita*. S. Rome. sodelujeta Mario Andretti in Niki Lau-da. MODERNISSIMO Zaprto zaradi obnove. VERDI 17.15-22.00 »Zombi*. Film Daria Argenta. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Costituzione*. E. Nicole in B. Ulla. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Iršič PRINCIPE 17.30-22.00 «1 due super-piedi quasi piatti*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Primo a-more*. A« »vi Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Kino za groš*. A-meriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Noč ko je nastal striptease*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Demon avtostopa*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORIC! Danes ves dan in ponoči je v G< riei dežurna lekarna Pontoni & Ba: si, Raštel 52, tel. 83-349. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - GORICA SALON POHIŠTVA IN OPREME GORICA 28. oktober • 5. november 1978 RAZSTAVIŠČE «ESPOMEGO» Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITA* Gorica, Korzo Italia 101 tel. 87466 S proslave 100-letnice dolinskega PD «V. Vodnik» OB PRIMERU KOPRČANA FREDERICKA VALENTICHA Kakor poročamo na drugem mestu, so v Dolini v okviru proslave 100-letnice tabora proslavili tudi 100-letnico dolinskega slovenskega prosvetnega društva, katerega idejni dedič je današnji «Valentin Vodnik*. V soboto zvečer je bila v dolinski telovadnici velika proslava, ki se je je udeležilo veliko ljudi (gornja slika). Na slavju je seveda nastopil tudi domači pevski zbor «Valentin Vodnik* (spodnja slika) V programu so nastopili domači recitatorji (gornja slika) ter ansambel »Supergroup* (spodnja slika). Kot gost je v kulturnem programu med drugimi nastopil tudi mešani pevski zbor »Bojan* iz Dornberka Sovjetski znanstvenik o tungaškem obisku UFO Njegovi sovjetski kolegi so drugačnega mnenja in tudi ostri Ves svetovni tisk se te dni ukvarja s primerom Fredericka Va-lenticha, ki je bil po rodu nekje s Koprščine, se z družino preselil v Trst in se od tod izselil v Avstralijo. Gre za tistega mladega pilota, ki naj bi se bil v bližini Avstralije srečal z nekim neznanim in neugotovljenim letečim predmetom (UFO) in — z vsem letalom izginil. Pustimo ob stran njegov primer, pač pa nas je ta primer »srečanja* navedel na izjavo sovjetskega znanstvenika Feliksa Ziegla, ki je vzbudila v Sovjetski zvezi ostro diskusijo, tudi polemiko. Feliks Ziegel, ki poučuje na zavodu za aeronavtiko v Moskvi, je pred dnevi v intervjuju sovjetski agenciji TASS rekel, da pred 70 leti, in sicer 30. junija 1908. leta v Tunguziji v Sibiriji ni treščil na Zemljo meteorit, prav tako ni res, da bi tu treščil na Zemljo trdni del neke repatice, pač pa se je tu razletelo neko vesoljsko vozilo, ki je prišlo sem z nekega drugega sveta v vesolju. Torej neki neidentificiran leteči predmet, neki UFO, ki je prišel iz vesolja. Doslej so v zvezi s tem navedli že najmanj sto hipotez. Po izjavah sovjetskega znanstvenika je najbolj pogosta domneva, da je nad gozdom v Tunguziji eksplodiralo jedro neke repatice s silo 40 megaton, to se pravi s silo 2.200 atomskih bomb, kakršno so v po letju 1945 Američani odvrgli nad Hirošimo. Toda ta domneva ne drži. Po pričevanjih, ki so jih zbrali tedaj od ljudi iz bližine prizadetega področja, izhaja, da ne more biti govor o repatici, oziroma njenem trdnem jedru, kajti »leteči predmet* je večkrat spremenil svojo pat. Prišel je z južne strani, se usmeril proti vzhodu, nato spremenil smer in se pognal proti zahodu. Repatica pa gre vedno v isto smer in nikoli ne spreminja poti. Zato torej ne gre za trdno jedro repa- tice, kot tudi ne za veliki me- teorit, pač pa za neko neidentificirano telo, za «leteči krožnik*, ki je prišel iz globljega vesolja. Poleg tega sovjetski znanstvenik pravi še naslednje: če bi šlo za trdno jedro repatice, ki ga po navadi sestavljajo led, metan in amoniak, bi se vse to spremenilo v plin že ob trčenju v gostejšo atmosfero Zemlje. V Sibiriji pa so v kraju, kamor je treščil UFO, še letos paleti ugotovili zelo močno radioaktivnost, pa tudi zelo čudne insekte in rastline, ki so doživeli velike mutacije prav na račun močnih atomskih radiacij, na račun velike radioaktivnosti. še več, tu so ugotovili razmeroma veliko cinka, broma,' železa in nekaterih drugih elementov, ki jih v bližnjih krajih Sibirije ne poznajo in ki so »elementi, ki so povsem netipični za jedra repatic*, iz česar izhaja, da gre prav gotovo bolj za elemente umetnih konstrukcij, torej elemente, ki bi pripadali kakemu UFO. Intervju, ki ga je Feliks Ziegel dal agenciji TASS, .je vzbudil v sovjetskih znanstvenih krogih ostre razprave in »večina sovjet- skih raziskovalcev meni. da Feliks Ziegel nima prav, pač pa da je v Tunguziji v Sibiriji zares treščilo na tla jedro nekega majhnega kometa*. O tem je še posebno kategoričen tajnik astronomskega in geofizikalnega združenja Sovjetske zveze Vitalij Bron-stein. Prav tako nasprotuje Zie-glovi teoriji prof. Nikolaj Vasilijev, ki je bil že večkrat v Sibiriji. da bi na kraju samem proučil vse ustrezne elemente. Nikolaj Vasilijev pravi, da »pomanjkanje kraterja, vččjih kosov ali ostankov meteorita ter dejstvo, da .je po eksploziji bilo več zelo svetlih noči, vse to govori, da se je tam raztreščilo jedro majhne repatice*. K temu je dodal, da «se je tedaj razpotegnil proti zahodu rep kometa, ki je segel vse do Velike Britanije. In prav ta rep je nekaj noči spremenil v dan.* Iz umetnostnih galerij Thaler portretist Nekoč so bili m visoki ceni pri tržaških ljudeh portretisti. Naš Josip Tominc uživa zasluženo slavo. Po Rietiju in Pariniju pa je po osvoboditvi portretna umetnost z Levierijem zamrla ali skoraj zamrla, v kolikor bi je ne držal pri življenju Anelli Thaler, ki je na svoji nedavni razstavi v občinski galeriji dokazal, da barvna fotografija ne more izpodriniti naslikanega portreta, posebno ko je ta resnično ogledalo, v katerem se odraža kulturna ali kako drugačna vsebina portretiranega človeka. Thaler vnaša v portret tisto popolnost osebnosti, ki jo more pričarati le kratkometražni film z razgovorom portretiranca. Vtis imamo, da so vsi naslikani ljudje, pa naj gre za Tržačane ali ljudi od drugod, v nekakšnem razgovoru z nami. V obrazih ni sledu tiste togosti, ki nas muči ob ukazani nepremičnosti drže. To sicer niso klasični portreti po načinu starih mojstrov, vendar slikarjeva spretnost v igri stotin in stotin dotikov čopiča, ki potez ne razmazuje, ustvari v obrazih videz živega utripanja podkožja ter prosojnost polti. U-speh tega je, da se portretiranci, pa naj gre za zrele ljudi ali otroke, zdijo zares iz današnje stvarnosti. liiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiniiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiii* OB ZADNJIH POLITIČNIH SPREMEMBAH NA ŠVEDSKEM »B0 ENAJSTMESECNI PREMIER* RES OSTAL DOLGO NA OBLASTI? Čeprav predstavnik majhne stranke, je Ullsten prodrl na sam vrh * Bliskovita kariera človeka, ki se dolgo ni ukvarjal s politiko - Zelo ostra opozicija Ullsten ali s px>lnim imenom Stig Kjell - Olf Ullsten je novi švedski premier, za katerega eni pravijo, da bo dolgo ostal »v sedlu*, drugi pa mu pravijo, da .je »enajstmesečni premier*. Prav zaradi te kontradiktornosti in zaradi njegove svojevrstne politične kariere zasluži pozornost V vodstvo male liberalne «Folk-parli» je prilezel pred tremi leti. Leto dni pozneje je postal minister za pomoč deželam v razvoju, letos v marcu je piostal vodja stranke, sedaj je že premier. Zares bliskovita kariera. Ola Ullsten, kot ga kličejo pri- «Anonima alcolisti» in njena 2 telefona V krogih OMS pravijo: «Alkohol najbolj razširjeno mamilo na svetu» RIM — Skoraj ni dneva, da bi se bralec dnevnega tiska ali tisti, ki spremlja domača in tuja dogajanja preko radia oziroma TV, ne srečal z enim najhujših problemov današnje dobe — z mamili. Časopisi in druga občila poročajo o mladih ljudeh, ki podleže-jo temu zlu. Hkrati pa se nihče ne zaveda, da je neko drugo »mamilo* še veliko bolj razširjeno in da tudi to mamilo terja veliko človeških žrtev. Izraz mamilo smo dali med navednice. Zakaj? V mislih imamo namreč mamilo, ki mu pravimo — alkohol. Sem spadajo vse alkoholne pijače od hudih, žganih alkoholnih pijač, do preprostega vina za katero marsikdo ve povedati, da je celo zdravilo. Toda Svetovna znanstvena organizacija (OMS) pravi, da »alkohol je najbolj razširjeno mamilo na svetu, alkoholi- •iiiiiiimiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiia Patronat KZ - INAC svetuje MOŽNOST DVOJNI UPOKOJITVI: PRI DRŽA VI IN ZA VODU INPS na minimalno pokojnino. Obenem pa boste lahko po konvenciji dobili izplačan jugoslovanski pro-rata, ki se nanaša na 6-letno zaposlitev v Jugoslaviji. Vpr.: »PiŠe-m vam, da bi malo razjasnili moj zavarovalni položaj, ki je precej kompleksen. Vprašal sem že več ljudi za mnenje, vendar mi niso dali vsi enakega odgovora. Že s 15. letom sem se zaposlil kot vajenec v trgovski stroki in sem kot delavec delal in bil zavarovan pod INPS celih 19 let. Poleg tega imam še šest let dobe v Jugoslaviji, od katere je nekaj delovne dobe in nekaj parti-zanščine. Sedaj sem že 14 let v državni službi in nameravam delati vse do 65. leta starosti, da bi dobil nekoliko višjo pokojnino. Trenutno imam 59 let in me zanima, kdaj bom dobil pri INPS pokojnino, koliko bo znašala, kako bo z jugoslovansko delovno dobo in kako upoštevajo parti-zanščino. Že vnaprej prisrčna hvala za pozornost.’» S. A. Čeprav uveljavljate zavarovalno dobo kar pri treh različnih pokojninskih skladih, vaš položaj ni tako zapleten, kot bi se mord« na prvi pogled zdel. Pa začnimo po vrsti. Čez leto dni, se pravi ob do-px>lnitvi 60. leta starosti, lahko zahtevate od zavarovalnega zavoda INPS, da vam prizna starostno pokojnino, ki bo verjetno minimal na. Ob 60. letu ima namreč vsak podrejeni delavec pri splošnem obveznem zavarovanju pravico do u-pokojitve, če uveljavlja vsaj 15 let pokojninske dobe (vštevši z vojaščino), ne glede na dejstvo, kdaj je to dejavnost opravljal. Minimalna p>a bo najbrž zato, ker so bili pred petnajstimi in več leti plače ter prispevki precej nižji kot danes, tako da vam bo 19 let navrglo verjetno nižji efektivni pokojninski znesek, kot je minimalna, vendar vam bo INPS integriral pokojnino na minimalno. Jugoslovansko pokojninsko dobo, se pravi tako delovno jdobo kot tudi par-tizanščino, bi lahko uveljavili s 60. letom le pod pogojem, da ne bi bili več v rednem delovnem razmerju, kar pomeni, da boste morali počakati do 65. leta, da preko itali jansko-jugoslovanske konvencije dobite sorazmerni del jugoslovanske pokojnine za dobo 6 let. Na pokojnini INPS vam ne bodo trenutno, dokler ste še v državni službi, zadržali nobenega zneska, ker minimalna pritiče v vsakem primeru; v kolikor p>a vam bi pri-tikala višja pokojnina od minimalne, vam bo INl^S nakazoval le minimalno, ker pač tako predvideva zakon. S 65. letom boste imeli pravico POŠKODBA PRI KMEČKEM DELU __dveh oziroma treh pokojnin. Državna pokojnina bo vaša osnovna pokojnina, INPS vam bo še naprej izplačeval starostno delavsko pokojnino, z edino razliko, da vam ne bodo več priznali integracije Vpr.: »Pred nekaj meseci, ko sem doma oral s traktorjem njivo, se mi je zadaj na drevesu nabrala zemlja. Ko sem skočil s traktorja, da bi jo odstranil, sem nerodno padel in si zvil nogo. Zaradi tega sem se moral pri 1NAIL dolgo zdraviti in imel sem tudi nogo v mavcu. Zdaj so mi likvidirali le 1.500 lir odškodnine na dan, medtem ko sem pričakoval, da mi bodo dali kaj več, ker sem se ponesrečil s strojem. Lahko naredim priziv?» D. L. Deželni zakon št. 14/73 priznava kmetovalcem za poškodbe pri delu forfetarno 1.500 lir dnevne odškodnine za vsak dan začasne absolutne nesposobnosti za delo. Izjemoma je kmetu priznana znatno višja odškodnina, in sicer na o-snovi konvencionalnih prejemkov kmečkih delavcev, če poškodbo povzročijo mehanični stroji. V vašem primeru je malo težko zatrjevati, da je vaša poškodba nepo sredno posledica stroja, saj ste si vi zvili nogo, .ko ste skočili s traktorja, kot bi si jo lahko zvili, če bi skočili z nekega zida. Zato menim, da ni dovolj elementov, da bi zagovarjali tako tezo. Vseeno pa imate pravico, da vložite priziv, vendar vedite že vnaprej, da so možnosti za ugodno rešitev minimalne. zem pa je neozdravljiva, progresivna smrtna bolezen*. Morda se bo komu zdelo, da s tem pretiravamo. Toda navedli smo mnenje najbolj kvalificirane zdravstvene organizacije na svetu, ki je navedla tudi nekaj konkretnih podatkov, ki pravijo: od 15 do 18 odstotkov vsega človeštva je v nevarnosti, da se spremeni v alkoholike. Gre za vsakega četrtega moškega in vsako dvanajsto žensko. Za Italijo veljajo še veliko večje številke, kajti najmanj 20 odstotkov italijanskega prebivalstva je neposredno ogroženih zaradi alkoholizma. To se pravi, da je vsak peti italijanski državljan ali alkoholik ali pa v neposredni nevarnosti, da postane alkoholik ali je kako drugače prizadet zaradi alkoholizma. Ob tej zares porazni ugotovitvi ni nič čudnega, če se je na vsem svetu ustanovilo na tisoče skupin, ki imajo skupno ime »anonimni jatelji, pravi zase, da je zelo boječ. Drugi trdijo, da je žeto simpatičen, a tudi preveč odločen, da vliva zaupanje, ker je zmeren, razumen, uravnotežen. Prav te kvalitete so mu pomagale na površje v preteklih burnih dneh, ko je meščanska koalicija, kljub temu da ima večino v parlamentu, dokazala, da ni sposobna vladati. Kakor je v vseh kriznih časih in stanjih, tako je bilo tudi sedaj. V takih trenutkih pridejo na površje ljudje, ki so sposobni premagati tudi težave, pred katerimi drugi klonejo. In tako je Ola Ullsten v razburkanih vodah znal pravilno usmerjati svojo barko m je tako na koncu postal edina alternativa v koaliciji, pa čeprav predstavlja razmeroma šibko liberalno usmerjeno stranko. Ola Ullsten se je rodil v šBvetni Švedski kot sin logarja. Njegova mati je bila učiteljica in je1 skrbela za-njegovo šolanje. Srednjo šolo je opravil z dokaj šibkim rezultatom in z ne prevelikim navdušenjem se je vpisal na tehnično fakulteto, ki je, seveda, ni končal, ker se je zaposlil. V mladih letih ga javno in politično življenje ni zanimalo. Ko pa je prišel v Stockholm se je vpisal na večerno šolo za socialne delavce in kot socialni dela- vec nekaj let delal na tem področju, predvsem v organizacijah, ki so se ukvarjale z reševanjem alkoholikov. Naključje je naneslo, da je leta 1957 dobil mesto tajnika parlamentarne grupe švedske Narodne stranke, pa čeprav ni bil njen član. To naključje pa ga je navedlo na to, da se je vrgel v politiko in takoj prodrl na čelo mladinske organizacije Narodne stranke. Že dve leti pozneje. 1964, so ga izvolili v parlament, a se tedaj še ni uveljavil, ker se je ukvarjal tudi s časnikarstvom. Bil .je »črni kronist* pri listu »Dagens Nyheter». Toda tu niso bili z njim zadovoljni. Bolj zadovoljni so bili z njim v stranki, kjer so ugotovili, da je učinkovit, odločen, jedrnat. Mor- da je prav ta njegova resnost bila osnovna lastnost in pogo.j, da se je uveljavil tedaj, ko je to bilo potrebno. »Blago povedano Ola Ullsten ni nakakršen govornik, toda s svojim ustaljenim nastopom pridobi simpatije vseh*, je zapisala švedska agencija TT. Nadaljnje simpatije pa si je mož pridobil tudi s svojim zasebnim življenjem, kajti «oženjen z inženirko kemije, z dvema hčerama in preprostim življenjem, vzbuja vtis ustaljenega, urejenega človeka, ki mu moreš zaupati.* Vrhu tega je znano, da »ves svoj prosti čas porabi v mizar-jenju, v igri šaha ter zdravem smučanju*, kar za Šveda veliko pomeni, ker ljubi resne ljudi, ki se ne predajajo zaletavostim. In tudi sedaj, ko je prodrl na sam vrh, je v svoji prvi tiskovni konferenci zapustih dober vtis, pa čeprav ni veliko povedal. Toda najavil je znižanje nekih davčnih dajatev in si s tem pritegnil nove simpatije. K iemu dodajmo še drugo zanimivo in hkrati zanj simpatično potezo, ko je rekel, da «sklepi se odslej ne bo-bo sprejemali v vladni palači, pač pa v parlamentu* in moja »politika bo politika za dobro l judstva* in »večino bom iskal tam, kjer morem večino dobiti*. In čeprav je Ola Ullsten predstavnik meščanske stranke, ga nekateri smatrajo za levičarja in so konservativci že prelepili Švedsko z lepakom, v katerem je rečeno, da »v Švedski Ola Ullstena v resnici vlada Olof Palme*, to se pravi šef socialdemokratske opozicije, ki je po 34 letih vlade na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubila. Še več, kakor je znano ima Ola Ullsten v parlamentu sedaj zelo malo ljudi za seboj in vendar vlada celo »z najmajšo manjšino v Evropi*. Od tod v začetku omenjeno protislovje, da gre za vlado človeka, ki «bo dolgo vladal* in hkrati za človeka, ki »je le začasno na oblasti*. Vsekakor gre za človeka, ki priteguje pozornost ne le švedske, pač pa vseh skandinavskih držav. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 E uranove 13.25 Vremenska slika 13.00 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Zmaj: Tom in Jerry in Fink Pan- t6T 17.15 Smešni poklic 18.00 Argumenti 18.30 Hertz — glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 Rottamopoli: Tekma — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO? Kviz oddaja, ki jo vodi Mike Bongiorno 21.45 Dolly — filmska srečanja 22.00 Politična tribuna Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Teatromusica Tedenska gledališka rubrika 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Nasvet za otroštvo, vzgojna oddaja 17.00 Program za otroke: Paddington 17.05 Komični filmi 17.45 Male lepote velike narave 18.00 Velika igra 2. del vzgojne oddaje 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 ŠPORTNE VESTI 18.50 Življenjske zgodbe Ena dežela in njeni emigranti 19.10 Tom in Jerry 19.20 OKROG SVETA V 80 DNEH risani film 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 BARNEY MILLER TV film 21.10 LA GATTA RACCONTA. . . 22.00 Vsem avtom policije: ŽENSKA V PATRULJI TV film 22.50 Zelene točke: Koncert Premiate Fomerie Marconi Ob koncu DNEVNIK 2 -* ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55,10.00, 10.30 TV ŠOLA: Geometria, Film, Kitajska, Francoščina, Umetnost, Ke mija 15.45 Šolska TV 16.40 POROČILA 16.45 Trinajstletniki 17.15 OBZORNIK 17.25 Prof. Baltazar 17.35 Planine sveta: ALPE 18.40 IX. KONGRES ZSS 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.45 Retrospektiva TV drame: GLUHI MOŽ NA MEJI 22.00 Na zvezi 22.20 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 PRIČA MORA MOLČATI film V filmu igrajo Bekim Feh-miu, Rosanna Schiaffino in Aldo Giuffre 22.05 Samoupravljanje v Jugoslaviji 22.30 Slovenski rock 77: Ansambel Horizont 23.00 GIMNASTIKA ZagreD 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Humoristični klub 20.50 BEOGRAJSKE ZGODBE 22.00 Glasba starih mojstrov ŠVICA 18.05 Program za najmlajše 19.45 Otok pelikanov dokumentarni film 20.45 Diario di una schizofrenica film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.50 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Iz južnoafriške folklore; 9.30 Družina v sodobni družbi; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Moč preteklosti, radij, igra; 11.35 Plošče dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zbor. revija cecilijanka 77; 13.45 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Danes bomo govorili o. . .; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.35 Priročnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka? 17.05 Mi in glasba; 18:05 Gospodarska društva v pokrajini; 18.25 Zg ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Klasična glasba; 9.25 Glasbeni intermezzo; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Popevke dneva: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Ca-rosello Curci; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Informativna oddaja: 14.10 Glasbeni intermezzo; 14.10 Kako, kdaj, zakaj — družba in revolucija; 14.33 Poje zbor «Monte Ven-da* iz Galzignana; 15.20 Poje Claude Francois; 15.40 Popevke; 16.00 Knjižne novosti; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.25 Mladi izvajalci; 20.00 Opera, poezija, glasba in balet; 20.32 Rock party: 21.32 Orkester Bert Kaempfert; 22.45 Poje Etta James. RADIO 1 10.35 Radio anch’io; 11.30 Srce, radij, priredba; 12.00 in 13.00 Vi in jaz; 14.05 Musicalmente; 14.30 Prvih sedem let; 15.05 Bodite z nami; 16.40 Srečanje z VIP; 17.05 Opereta: 17.45 Kdo, kako, kje, kdaj; 18.00 Glasbeno-govorni program; 19.35 Orkestri; 20.35 Flash back; 21.05 Opera — kviz; 21.35 Komunist — 3. del radij, igre; 23.18 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.CD in 7.55 Oni drugi dan; 9.32 Radijska igra; 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 Bil sem tudi jaz; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Romanca; 15.00 in 15.45 Tukaj Radio 2; 17.55 Prostor’X. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.50 Glasbeni program; 9.00 ir. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.OJ Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ra dijska šola za višjo stopnjo; 9-35 Domača in tuja zborovska literatura; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, ka; ko in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Koncert za mlade poslušalcev; 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z opernih odrov; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.00 Večer sodobne romunske M' rike; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Majhen koncert »nočnih* skladb; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk ir. plesnih ritmov: 00.05 - 4.30 Nočni program alkoholiki*. Gre za skupine bivših alkoholikov in njihovih prijateljev, ki se združujejo v boj proti alkoholizmu in od prihodnje sobote, to se pravi od pojutrišnjem, dalje bosta na voljo vsem alkoholikom in od alkoholizma prizadetim ljudem na voljo dve telefonski številki in dva centra, ki bosta skušala pomagati tem ljudem. En tak center bo « Rimu, drug pa bo v Milanu. Rimski center «Ano-nima alcolisti italiana* s telefonsko številko (06) 4755714 bo služil vsej srednji in južni Italiji, milanski s telefonsko številko (02) 6085952 pa bo služil vsej severni Italiji. To se pravi, da bo vsakdo, ki bo potreben pomoči lahko telefoniral na eno teh dveh številk, kjer bodo ljudje, ki bodo skušali pomoči potrebnim pomagati. Gre za »moške in ženske, ki zbirajo svoje moči in svoje upanje in ga nudijo tistim, ki so pomoči in upanja potrebni, da bi se otresli zla, ki ga predstavlja alkoholizem*. Seveda se bo kdo vprašal, kaj naj to pomeni, s~i je znano, da je Italija dežela vina. Že prej smo pa tudi rekli, da smatrajo nekateri vino tudi za nekakšno zdravilo. Običajni «kozarec ob kosilu* pa je za Italijo nekaj povsem normalnega. I i vendar podatki govore jasno. Navedli smo jih in izhajajo iz najbolj kvalificirane organizacije. Italija, ki je največji pridelovalec vina na svetu, saj je v lanski slabi letini pridelala 63 milijonov hektolitrov vina, letos pa ga bo ob boljši letini pridelala 68 mili-nov hektolitrov in s porabo 122 litrov alkoholnih pijač na državljana na leto, spada med dežele z največjo potrošnjo alkoholnih pijač in s precenjšnjim procentom alkoliolikov. Prvi slovenski knjižni klub J VET KNJIGE fatjigaifui Ne zamudite ugodnosti, kakršnih doslej še niste imeli OD L NOVEMBRA LETOS SVET KNJIGE TUDI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Po najugodnejših klubskih cenah boste lahko kupovali toliko knjig, kolikor si boste želeli. 3 knjige lahko izberete po polovični ceni. To je darilo za vas pri vpisu v knjižni klub SVET KNJIGE. Hkrati s knjigami boste brezplačno prejeli tudi lepo, modno torbico. Klubska pravila so preprosta. Določajo le to, da kupite v vsakem četrtletju eno knjigo, lahko pa seveda tudi več. Znesek nakupa ni pomemben, članarine ni. 001. NOVEMBRA SVET KNJIGE V TRŽAŠKI KNJIGARNI Do 30% POPUSTA pri nakupu knjig Štirikrat na leto nov barvni katalog Še veliko drugih zanimivih pobud, predvsem pa prihranek. ZGLASITE SE ČIMPREJ V iMaVli ItnfoatHi. Ulica sv. Frančiška 20 Govori na nedeljski proslavi ob stoletnici tabora v Dolini Dr. JOŽA VILFAN OF prevzela osrednjo zahtevo dolinskega tabora pred sto leti Zedinjeno Slovenijo je Osvobodilna fronta v mejah možnosti uresničila - Danes pa moramo vsi prispevati k demokratični Evropi Poudarek na važnosti osimskih sporazumov Naj začnem s tem, kar je vsem vam znano. Naj frcnem z ugotovitvijo, da tabor v Dolini, tabor Pred sto leti na tem istem mestu, ni bil samo ta-Oor voše občine, pa tudi ne samo Trsta in nje-Bove okolice. Udeležili so se ga v velikem številu okenci tudi iz ostale Primorske. Še več. Poleg Pozdravnih telegramov tistih od Bovca do Kopra. 1 osebno niso mogli biti navzoči, so bili telegrami z Ljubljane, srca našega naroda, in iz več no-onjskih in gorenjskih občin. Tako je bil dolinski obor pred sto leti tudi tabor velikega dela Slo-.en‘ie> ki danes leži na drugi strani meje. In reba je še dodati, da so se ga udeležili Uidi Hr-oti iz Istre, s katerimi so že takrat primorski . bili trdno povezani. Tudi slavnostni go- Potk je bil Vekoslav Spinčič, takratni istrski po-i/?nec. Hrvat. Pa še dva druga, in to najbolj od-Ja govornika, sta na tistem taboru bila Hr-Vata iz Istre. , Rad sem se odzval vabilu, naj spregovorim na basnjem zborovanju posvečenem stoletnici dolin-e9a tabora. Rad sem se odzval in hvala za to focastitev. Govoril bom kot človek s koreninami sicer tukaj ve paškem, toda živeč in delujoč v matični Slo-biji. Naj na ta način izpričam, da tudi ta da-proslava ni samo vaša krajevna zadeva, j ’ Ja je zadeva vseh Slovencev in s tem vseh vnr,?Van°v. In ne samo to. V tem kratkem go-*e*'m ,r£ii(i. ali vsaj izraziti željo, da je ta kol'Va za^eva tudi vseh demokratičnih ljudi, kjer-mo J‘Ve’ katerikoli jezik govore. To je misel, ki danes in tukaj navdaja. „ ?srednja zahteva dolinskega tabora in tako tudi titlt-,Oborov, ki so se na Slovenskem pred tem nj:Sl“.°d leta 1868 dalje, je bila zedinjena Slove-tere’ .k* združevala v enoto vse ozemlje, na ka-Ijj m živijo Slovenci. Taka zedinjena Slovenija naj o0 a,ema^a tudi ta vaš prelepi kos. In na to zahte-Nde!e~iS prav na dolinskem taboru in, gotovo zaradi iru eZ°e *strskih Hrvatov, močneje kakor na kakem baifem ta^oru navezovala tudi zahteva po združe-lu s Hrvati in ostalimi Jugoslovani. te®SVob°dilna fronta slovenskega naroda je ti zah-bičii Prevze^a nied svoje temeljne točke in ju ures-Pieib z°htevo po zedinjeni Sloveniji, res, samo v tuk - moznosti. Potomci tistih, ki so pred sto leti pl-?? zborovali, so se boja, ki ga je vodila OF, 5% \sc?tarno udeležili. O tem priča 208 Dolinčanov, nrn„ratneQa prebivalstva vaše občine, ki so za jj ®ram OF dali svoja življenja in ki jih upravičeno «as' Spon,en'k, ki tukaj družno stoji s kamnom, ki sPominja na davni tabor. Jft*. sem, da je OF prevzela osrednjo zahtevo zrte' .iškega tabora: zedinjeno Slovenijo, to po-*od takrat vodilnih sil našega naroda tolikokrat rnofleno> večkrat izdano ' zahtevo', ' ih jo v mejah Biein°St’ uresničila. V mejah možnosti. Državne / Je republike Slovenije.,‘mtekajo tako, kot pote-ie ; ,n zunaj teh meja so še ostali predeli, kjer toletja živel in še živi slovenski človek. tera^ °- ^ern govorim in to podčrtavam, vam, ma-Priiirt 1 °^etom, bratom in sestram, tovarišem in Qlimeljem teh, ki jih ta spomenik kliče v spomin, Piin° tem govorim in to podčrtavam zaradi rekri-*afb zaradi odpiranja komaj celečih se ran, Jv' da bi v vas budil nezadovoljstvo in sovraštvo? • nikakor ne. ka»°nTne( J1politike svoje republike in federacije, tem-»*noo i kot človek, ki mu je bila naloga, da se z jfd ukvarja z nacionalnim vprašanjem in posebej ostanSin?kim, sem globoko prepričan, da lahko US* in moramo ostati zvesti idealu zedinjene "asta}l]e- v Ustih oblikah sožitja držav, ki so že , ® }n še nastajajo na tem našem kontinentu Vencfi^ idealu zedinjene Slovenije kot idealu Slo-tvojpl’ zedinjenih v narodni zavesti, v zvestobi dieti U jeziku in kulturi, v gojenju skupnih tra-Piorfo v vsakovrstnem povezovanju, ki ga omogoča *erno• življenje. «l|»*bne Preveč so nam pri srcu naša društva in organizacije, da se ne bi zavedali važnosti njihovega obstoja in delovanja. Narodnoobrambni pomen športa Krepitev narodne zavesti pri svojih članih in športnikih mora biti za vsa naša društva ena najvažnejših točk delovanja. Prevečkrat se to pozabi in se žrtvujejo svetli ideali za tekmovalne dosežke. Mnogokrat se zgodi, da naši ljudje delajo to v dobri veri, ne zavedajoč se važnosti vzgoje svojih članov v narodnoobrambnem duhu. Imamo pa tudi primere, kjer se bolj ali manj načrtno in programirano spreminja slovenski značaj naših društev. Namen ustanavljanja naših društev je bil, da se udejstvujejo v domačem okolju in vzgajajo svoje člane v pravem narodnoobrambnem duhu. Povsem jasno je, da niso za tako stanje kriva izključno športna društva, ampak tudi drugi dejavniki, ki se premalo posvečajo tem problemom, predvsem pa politične sile in prosvetna društva. U-poštevati pa je treba tudi razmere in okolje, kjer delujejo posamezna društva. Članstvo ZSŠDI in odnosi med društvi V Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je vključenih sedaj 25 zamejskih športnih društev, od teh je pa eno začasno izključeno. Če je stanje športnih društev v tržaški in goriški pokrajini zadovoljivo, predstavlja problem zase Beneška Slovenija. Z večino naših članic imamo dobre odnose. Ne moremo pa tega trditi za vsa društva, ki se žal ne zavedajo, da je Združenje last vseh in se morajo torej vsi truditi za vsestransko uveljavitev Združenja samega in pa zamejskega športa sploh. Prav zato je zelo važno sodelovanje pri pobudah ZSŠDI, saj je nesprejemljivo samo zahtevati, nič pa dati, oziroma zelo malo sodelovati. Z ustanovitvijo komisij za razne panoge pri ZSŠDI se je sodelovanje znatno izboljšalo in razširilo, na žalost,, pa., so še jasno »n*Si tM n IHI)( .{d Stremeti za množičnostjo in tudi omogočati kakovost V naših razmerah moramo stremeti za množičnostjo ali za kakovostjo? Oba pojma, čeprav sta si sama po sebi nasprotujoča, se ne izključujeta, temveč predpostavljata drug drugega. Absolutno moramo na vseh ravneh našega športa stremeti za množičnostjo, ker je prav vključevanje čimvečjega števila naših mladincev bistvena institucionalna naloga naših osnovnih športnih organizacij, ne glede na njihove kakovostne dosežke. Vendar je po drugi strani logično, da množičnost in resno delo rodita v določenem trenutku tudi kakovost. Tu pa se soočamo s problemom, da ima vsaka izmed ekip, ki gojijo isto panogo po enega ali več nadpoprečno nadarjenih igralcev, ki sicer predstavljajo s svojimi klubskimi tovariši neko zaključeno in včasih težko deljivo celoto. Za naš zamejski šport bi v splošnem družbenopolitičnem kontekstu bilo zelo pomembno, da bi združili najboljše moči in tako dosegli večje tekmovalne uspehe, kar bi torej pomenilo večjo politično uveljavitev v širšem merilu našega športa in neposredno tudi slovenske narodnostne skupnosti v Itali- Izredno pomembna vloga v boju proti asimilaciji Na podlagi ankete Združenja med njegovimi članicami smo pripravili kratek pregled moči slovenskega športa v zamejstvu. Ta pregled je jasen dokaz, da šport opravlja izredno pomembno vlogo v boju proti asimilaciji. Pri zbiranju podatkov smo se omejili le na športna društva, ki so včlanjena v ZSŠDI. Obstajajo namreč še nekatera društva, ki še niso naši člani, vendar jih zaradi pomembnosti njiho vega delovanja ne smemo prezreti. Obstajajo pa še prosvetna društva, ki so v svojo aktivnost vključila tudi športne odseke. Točnih podatkov o vseh teh društvih nimamo, vendar računamo, da vključujejo v svo.ie vrste najmanj 400 športnikov. V zamejstvu goji šport približno 4000 oseb, od katerih se približno 1200 ukvarja s planinstvom in rekreacijo, ostali pa gojijo tekmovalni šport. Razmerje med Gorico in Trstom je 1:3, v planinstvu in rekreaciji pa 1:8. Za vse te ljudi skrbi približno 100 trenerjev. Skupno število članov društev je 6000, od bornikov pa od 350 do 400. Kar se tiče društev, ki so včla njena v ZSŠDI je stanje sledeče. Pri teh društvih goji aktivni šport 628 mladincev (525 Trst - 103 Gorica) ter 318 mladink (304 Trst - 14 Gorica) do 14. leta starosti, 323 mladincev (230 Trst - 93 Gorica) ter 149 mladink (141 Trst - 8 Gorica) do 18. leta starosti. 446 članov (324 Trst - 122 Gorica) ter 72 članic (62 Trst - 10 Gorica). Otroško telovadbo goji skupno 372 otrok (306 Trst -62 Gorica). Iz teh številk je predvsem razvidno, da se premalo žensk ukvarja s športom. Predvsem so ženske zapostavljene na Goriškem. Gojimo premalo športov, v katere naj bi se vključile tudi ženske. Najbolj masoven šport je pri nas nogomet. Pri društvih včlanjenih v ZSŠDI je vključenih 514 nogometašev (303 Trst - 211 Gorica). V ostalih dveh masovnih športih je stanje tako: košarka 424 igralcev (354 Trst -70 Gorica), odbojka 321 (289 Trst -32 Gorica) deklet in 84 (69 Trst - 15 Gorica) fantov. Vsi ti športniki so v pretekli sezoni nastopali na 92 prvenstvih, poleg vseh turnirjev in prijateljskih tekem. Naši športniki so imeli od 1500 do 2000 nastopov VILI PRINČIČ ji. To seveda le pod pogojem, da taka združitev ne bi pri posameznih klubih negativno učinkovala. Pot, ki bi jo morali ubrati, pa je v zadnjem času postala jabolko spora. ZSŠDI zagovarja stališče, da je treba boljšim igralcem u-stvariti pogoje, da se uveljavijo na visoki ravni. Sedanje stališče ZSŠDI s tem v zvezi je naslednje: neke vrste zamejska reprezentanca naj bo čisto nova ekipa, nevtralna, ki naj se imenuje Jadran. Prav pri košarki je pred dvema letoma prišlo do dogovora, ker so obstajali vsi pogoji za združitev, da Bor, Kontovel in Polet ustanovijo skupno ekipo Jadrana s svojimi najboljšimi košarkarji, katero je vodil profesionalni trener, čeprav se je ta poskus Jadrana po splošnem mnenju opazovalcev odlično obnesel, pa se je lani in letos Jadran sicer še ohranil, vendar pa brez sodelovanja Bera. Na sestankih so se predstavniki Bora izrazili, naj Jadran še naprej nastopa, vendar zaenkrat brez njihovih igralcev, ker njim objektivne okoliščine ne omogočajo sodelovanja. Za prihodnje leto pa naj bi bilo vprašanje odprto. To pa je v nasprotju z zadržanjem Borovega odbora pri moški odbojki, kjer ni prišlo do ustanovitve izbrane ekipe le zato, ker bi se ta imenovala Jadran. Očitno Bor, čeprav ni povsod zavzel e-nakega, oziroma enako jasnega stališča, nasprotuje Jadranu že iz principa in se ogreva za ustanavljanje združenih ekip v sklopu posameznih društev. Če gledamo na to le teoretično in skušamo vsaj na papirju najti optimalno rešitev, je zaradi že prej omenjenega kampanilizma med društvi, ljubosumja nad svojim delom in eksistenco, brez nadaljnjega boljša, oziroma manj travmatična »nevtralna* rešitev izbrane ekipe Jadran, kot enega izmed klubov. Praksa to ugotovitev le potrjuje. To ne pomeni, da se tako stališče ne sme in ne more spremeniti. Odbor ZSŠDI, ki je dejansko izraz včlanjenih društev, hoče le ščititi interese svojih članov in jim pomagati po poti, ki si jo demokratično same izberejo. ZSŠDI ni nikoli izsiljevalo tako ali drugačno rešitev, zasleduje le interese društev in zamejskega športa sploh, brez osebnih koristi, kot nekateri provokatorsko zatrjujejo. Vse kar se dela izven teh okvirov, je že izsiljevanje in načrtno ustvarjanje napetosti ter nezadovoljstva. To utegne privesti do nevarnih frakcij, nedopustno bi bilo pojmovanje dveh taborov. Koncept odnosov mora sloneti na "ačelih enakopravnosti, kar na ne IzMju čuie upoštevanja dou . ... *je fičnih situacii. ve^dai pa o, le v mejah danih rnožpesti. Največjo perspektivo korenitega razvoja imajo tiste panoge, kjer smo si ali si bomo v najkrajšem času ustvarili ugodne pogoje. Bistvene važnosti je vsekakor strokovni kader, se pravi trenerji, tehnično vodstvo in pa infrastruktu- re, ni pa to vselej merodajno in odločilno. Veliko je odvisno od tega, kako znamo pritegniti mladega človeka k sodelovanju in ga navdušiti. Vzemimo primer nogometa, ki je po svojih številnih negativnih pojavih naša najbolj problematična panoga, je pa po drugi strani morda najpopularnejša. V nogometnih krogih prevladuje taka miselnost, da cilj opravičuje sredstva, kar je za slovenska društva nesprejemljivo in celo škodljivo. Prekupčevanje z igralci, neposluh za šolanje lastnih trenerjev, vključevanje »uvoženih* nogometašev le zaradi nebrzdanega stremljenja po čim-boljših tekmovalnih uspehih. Iste ga posluha pa ni npr. za slovenski pozdrav na igrišču, kar po meni, da je pri nogometu vse pre malo idejnosti. Vsi poskusi ZSŠDI. da bi postavili temelje za drugačno in boljše stanje, so se doslej v glavnem izjalovili. Prav zgledujoč se na stanje v nogometu, nekateri bolj površni družbenopolitični delavci stavijo vse športne panoge v en koš, kar pa ni realno in sprejemljivo. Dve množični panogi, ki se vsestransko dobro uveljavljata, sta odbojka in košarka, ki imata že lepo tradicijo. Kar se trenerskega ka dra tiče je stanje pri košarki in odbojki še kar solidno, čeprav ga je še vedno premalo za tolikšno dejavnost. Vidno se uveljavljajo tudi druge panoge, kot so atletika, namizni tenis, kolesarstvo, smučanje, rolke, planinstvo in še druge. Perspektive našega športa s strogo tekmovalnega vidika so bolj slabe, še posebno, če ne bo prišlo do skupnih oblik sodelovanja. Pa ne samo zaradi tega, saj italijanski šport zadobiva vse bolj profesionalno strukturo in v to stvarnost se mi nikakor ne moremo oziroma ne smemo vključiti. Obsojeni smo torej, da bo naš šport vedno manj konkurenčen, torej vse bolj rekreacijskega značaja. Naša skrb in trud mora biti usmerjena v to, da ne bo zaradi tega naša mladina izgubila stimulacije do športnega izživljanja. Vse sile bi morali zastaviti za čimbolj sistematično delo z mladino in da bi povsod pričeli gojiti otroško telovadbo. Končno je treba pro-nazredl|n pomembna za našo uveljavitev prizadevanja za sodelovanje ZSŠDI in matično domovino j* organizacijami in ustanovami vv činskega naroda. Tehnični in organizacijski kadri Skrb, da pridemo v dogledne® času do zadostnega števila tehničnih kot organizacijskih k*' drov pri naših društvih je začo? zadnja leta roditi sadove. Organ1' ziranje seminarjev za odbornik in tečajev za tekmovalce in tren® je moramo še pospešiti in prop®$' rati, da bo udeležba na teh še v®? ja, saj nam vsekakor primanjHr je tako tehničnega, kot organih' cijskega kadra. Športni objekti Če bo telovadnica v Gorici koH” čana v razmeroma kratkem čas£ si tega ne upamo trditi za potrt"-ni športni center v Trstu. Čep1®* se je komisija, ki obravnava ®-stanovitev športnega centra v rt stu že sestala, ni stvarnih mo?' nosti, da bi prišli v štirih do nove telovadnice v Trstu, ® o drugih objektih sploh ne g°* * * * v°" rimo. Pomanjkanje prostorov ** treninge in tekmovanja je največjih roblemov, s katerim * srečujejo skorajda vsa zamejs** športna društva. Pomanjkanje mr goročnega načrta gradenj la"6 povzroči, da bodo ukinili dejavno51 v nekaterih predelih pokrajine*. Če imamo nekaj odprtih igrlJj se moramo zahvaliti predvse® društvom samim, saj so z last®*] mi sredstvi in prostovoljnim lom svojih članov prišla do živ; Ijenjsko pomembnih objektov, ® so jim tudi zagotovili obstoj ® določeno športno udejstvovanje. Vsako odlašanje priprave razvoj' nega načrta objektov za slovens® športna društva bi imelo katastrt falne posledice za naš še nadaT nji razvoj in obstoj naše slove®-ske mladine v naših društvih. Masovnost in elitnost Ne more biti masovnosti hrt* elitnosti in elitnosti brez maso? nosti. Ta pojma, ki sta tesno Pjf vezana med seboj moramo od hi' zu proučiti. V zadnjih letih je 16 nekaj pobud glede združevali boljših . igralcev v skupne ekip' ki, so vsekakor predstavljale elk za slovenski zamejski šport. Na-* skrb seveda ne more in ne s1?, ostati samo pri organizaciji boU' ših ekip, ki se zavzemajo in rijo na športnih igriščih za dose' go čimboljših rezultatov, amP®* skrbeti moramo za organizacij, športa pri mladih in starejših, ®e? moškimi in ženskami. Samo s rokim športnim in rekreacijska? udejstvovanjem naših ljudi bo tu® pojem športa pri nas dosegel č,n’ širše sloje ljudi. Ljudi, ki poj1®: jejo šport kot izgubo časa je sl mnogo; mi jim moramo dokazati našim trdim delom, da ni ta®?: ampak da je šport v danasaJ družbi prepotreben faktor ude jsl v°" vanja mlajših in starejših. Zaključek Z novimi in revolucionarnimi blikami dela smo želi mnogo ® soehov, pojavili pa so se tudi Prt] blemi in to predvsem zato, ker h? so vsi razumeli pobud, ki jih 1 mamo za življenjsko važne Pj razvoju in uveljavitvi naše org? nizacije, oziroma naših športa* društev in zamejskega šport sploh. S tem nočemo trditi, da smo prav naredili, vsakomur se lah® zgodi, da zgreši. Zavzemati P®, g moramo vsi skupaj, da negativ1" pojave odpravim.i v splošno list naših članic in našega sprt ta. Za boljše obravnavanje šport, v sklopu SKGZ pa smo predla.®®, ustanovitev tudi odbora za sp0*1 pri SKGZ. VOJKO KOCMAN Več sodelovanja šport gospodarstvo Večina naših športnih društev ne prejema nobene podpore ali pa dobiva malenkostne in smešne zneske od javnih ustanov za svoje delovanje. Večino fondov pa si morajo društva priskrbeti sama. To na vasi še gre, v mestu pa je skoraj nemogoče. Finančni problem je najbolj pereča točka vsakega športnega društva. Glavne postavke stroškov so honoriranje trenerjev, uporaba telovadnic ter vpisnine v razna prven stva. Nekaj številk: odbojkarska vpisnina za B ligo znaša 900.000 lir, za C ligo 500.000 lir, za nogometno prvenstvo 2. amaterske lige presega pol milijona lir, vpisnine v mladinska nogometna prvenstva preše gajo 150.000 lir. Enako je pri košarki. Znatni so tudi stroški za honoriranje trenerjev. So društva, ki v svojih proračunih krepko presegajo vsoto 3 - 4 milijonov lir za celoletno honoriranje trenerjev. Pri tem pa je treba upoštevati, da vsi trenerji ali vaditelji niso plačani, ker se marsikateri zavedajo, da je šport zelo važen dejavnik v obrambi slovenskega življa v zamejstvu. Odbor trenerske zveze je izdelal pr*'L. nik o enotnem nagrajevanju trert j jev. Društva so na zadnji skupscrt izrekla željo, da bi vse trenrtrj direktno finansiralo ZSŠDI, ker morali klubi v nasprotnem pritn® okrniti svojo dejavnost. Pri teh podatkih pa se P°r8.f vprašanje, kje naj si društva I* .g skrbijo potrebna sredstva? Treba J poiskati nove načine finansiral Pomisliti moramo nujno na reg., mo. Marsikatero društvo si P^rt. ga tako, da dobi razne rekvizite (f ,g nirke, torbe), na katere napiše 'v podjetja ali tvrdke, ki jih a® Vendar je to še vedno premalo. ^ ba bi bilo resneje pomisliti na sl’^ sorizacijo in poiskati tako obliko-društvu ne bi škodovala. Težko A da društvo pri tem obdrži v svojo strukturo ter svoj narod n“j obrambni namen. Mislim pa, d? uj bilo dobro, če bi se o tem ,z!c,er tudi naši gospodarski dejavniki ", bi stvar temeljito proučili. V JJ. mejstvu bi morala šport in gortjj darstvo sodelovati, kot vsi dejavniki naše stvarnosti. VALTER MOflO* nogomet V KVALIFIKACIJAH ZA EP «Piavi» zopet praznih rok Včeraj so v Bukarešti nerodno izgubili z Romunijo, potem ko so vodili z 1:0 - Možnost napredovanja skoraj nemogoča Romunija — Jugoslavija 3:2 (0:1) ij30MUNIJA: Raducanu, Anghe-18 ■ ”*su, Sames, Stefanescu, Bo-n l'. Crisan, Romila, Iorlanescu, kscu)0’ ^icolae (v 46- min- Radu‘ jifH99^^VUA: Borota, Mužinič, ?.z.labdič, Trifunovič (v 61. min. fvZ1Ri' Stojkovič, Šurjak, Žungul j*;. - Desnica), Cukrov, Halilho-°«cc Petrovič, Susič. STRELCI: v 21. min. Petrovič (11-y tfovka), v 62. in 70. min. Sames, u, min. Iordartescu (11-metrov-v 90. min. Desnica SODNIK: Lattanzi iz Italije GLEDALCEV: približno 25.000 za Jugoslavijo Trifu-ia lc,ln Borota; za Romunijo Bo-lony W Iordanescu. Jugoslovani so razočarali tudi vče-ltvLw-, moraj° sedaj za eventualno ^aufikacijo za finale EP računati ne . 113 obilo sreče, kajti konkret-lgre še niso uspeli pokazati, •seeno pa je prvi polčas vče-JsnJe tekme dal zelo veliko me-i„r “Panja. »Plavi« so namreč za-0ot razmeroma dobro in so tudi azali zanje neobičajno mero po-Vod °,va^nosti. Zato je bilo njihovo j. stvo po prvih 45 minutah zaslu-se zdaleč ni bilo pričakovati eemfa poloma, ki je sledil v dru-8 ® delu srečanja. Ki^dinič je sestavil za to deli-sta< srečanje čisto originalno po-nn -°' . Nasičil je predvsem sredi-bjl ‘^šča, kajti malo verjetno je 0k' da bo šurjak stalno igral v v- arnbi. No, ta taktika se je «pla- V rl/\1n AU*aA«.1n TViPil novic števati razliko v golih. Vsekakor pa je bilo to lepo darilo s strani romunske obrambe. LESTVICA 3. SKUPINE Španija 1 1 0 0 2:1 2 Romunija 110 Ciper 000 Jugoslavija 2 0 0 3:2 0:0 3:5 1. SKUPINA v prvem delu obnesla. Trifu-Vai se je zelo trudil in je pokri-v Prazna mesta po vsem igrišču; tla it. y..?rvem delu je bil nedvomno s0 j med Jugoslovani. Ostali Rot« ■ vs' zelo samozavestno in predig00m ta*50 res ze^° trda rol minuti so Mladiničevi va-keatlci le prešli v vodstvo. Po krat-do iw*>ya'?.ravaniu Je ž°8a dospela dva^^dtiča, ki je spretno preigral (iuPasprotnika in poslal dolg prelij6? v sredino. Odlično postav-iau. Je bil Halilhodžič, tako da je ust° branilec Anghelini akcijo za-ko ; sam° z r°k°. Enajstmetrov-svni nato Uvedel Petrovič, ki je j moštvo povedel na 1:0. brarnk!*°Vani se 11180 zaprli v o-kali 60 'n 80 tako 86 naprej ogro-Vstv 'nata negotovega Raducana. ®koii * .80 tudi nekaj nemarnih še n’ a.izid se ni spremenil. Naj v j,”1 enimo, da je Romun. Crisan Bi ' mm. zadel prečko, potem ko Zauof0 slab sodnik Lattanzi igre ^avU zaradi offsida. je bil na začetku drugega polčasa svnio razvidno, da ne bodo »plavi* So Jv ,prejšnje igre ponovili. Zašli Rom, • 0 krizo, medtem ko so se jeni Ur vrnili na igrišče kot prerokb Hori'i 80 8e za vsako žogo in stal ° Je’ da so na pravokotniku o-sami. Sika1; ^em bi moral Mladinič marveč u st°riti. Trifunovič ni bil Prverv,08, Halogi, ki si jo je nadel v Pešal °e. ■ obramba pa je očitno Hi a' brisan je bil po desni stra-diigi ?adržen, saj ga ni znal Ha-dii , . Primerno zaustaviti. Potru-sev^f Je samo Mužinič, bilo pa je PraztV prema'°- Nastale so velike sproti!”6' v katere so se znali nagrad; naPadalci in tudi vezni i-ttianit, ?Pretno vriniti. Vedno pa je Ploj ?! čistilec ali boljše zadnji ‘Parsii/1 ai lahko rešil »plave* iz Katere zapletene situacije. g0ii°?lfdica vsega tega so bili vsi Romu”- Vebke priložnosti, ki so jih Pravir” d kratkem času znali na-Kstoorii Prva dva gola je dosegel Sames, ki je izkoristil bravli lzredno naivne in slabo prijeti; 6 obrambe Jugoslovanov, eiiailt g0* Pa j® bil sad dvomljive ‘anzi retrovke, ki j° ja dosodil Lat-bian.‘ Mostje so protestirali, a za Za Jugoslavijo je bil to konec, niči Z^n.ji minuti je še uspelo Des-8a »,. * j? nadomestil neučinkovite-ki boi a’ da je dosegel zadetek, Ptimer lahko 8e Prav prišel le v ru, da bo treba na koncu upo- Včeraj so v tej skupini odigrali dve srečanji. Anglija je v Dublinu igrala le neodločeno z Irsko, potem ko je 50 tisoč gledalcev že upalo v velik podvig domače reprezentance. Morebitni zmagoviti gol pa je sodnik razveljavil. V drugi tekmi je Severna Irska premagala Dansko, potem ko je že izgubljala. V zadnjih minutah pa so domačini dosegli zmagoviti zadetek. IZIDA Irska - Anglija 1:1 (1:1) Sev. Irska - Danska 2:1 (0:0) LESTVICA (v oklepaju doslej odigrane tekme) Anglija (2), Severna Irska (2) in Irska (3) 3; Danska (4) 2; Bolgarija (1) 1. KOŠARKA DANES V TRSTU Alabarda - KR Kras Danes bo v Trstu (17.30) v športni palači prijateljska košarkarska tekma članskih peterk domače Alabar-de in sežanskega Krasa. Breg — Inter Milje S pričetkom ob 17.30 bo danes v Dolini prijateljska košarkarska tekma kadetov med domačim Bregom in Interjem iz Milj. Za Brežane bo srečanje dokaj koristno v okviru priprav za prvenstvo kadetov. Svetovni boksarski prvak poltežke kategorije Mate Parlov se v premorih med enim in drugim dvobojem posveča svoji družini (na sliki s hčerkico), vendar pa se že pripravlja na prihodnje srečanje, ki ga bo opravil 2. decembra v Maršali proti Američanu Marvinu Johnsonu. Dvoboj bo veljal za naslov svetovnega prvaka NOGOMET POKAL POKALOV Lahka zmaga Interja BODOE — Inter se je uvrstil v četrtfinale nogometnega pokala pokalov. Enajsterico Bodoe Glimt je v povratni tekmi premagal z 2:1 (1:1), potem ko je v prvem srečanju zmagal celo s 5:0. Gole so dosegli Norvežan Hanson v 40. min., Altobelli (11-metrovka) v 45. min. in Scanziani v 60. min. Zmaga Italijanov je bila lahka, čeprav so zadnje pol ure igrali v desetih. Sodnik je namreč izključil Pasinata, ker je brcnil nasprotnega nogometaša. Tekma je bila lepa kljub temu, da je bilo igrišča zaradi deževja in sneženja razmočeno. Inter je imel seveda lahko delo ter se je v glavnem zadovoljeval z varovanjem svoje prednosti, ki si jo je priboril v prvem srečanju. * # • RIM — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Rimu je državna reprezentanca LR Kitajsko premagala Romo z 2:0 (1:0). TENIS Italijan Ocleppo je na mednarodnem teniškem turnirju v Baslu v prvem kolu premagal Romuna Ti-riaca s 6:4 in 6:3. Iz planinskega sveta Bližnji program SPDT Jutri zvečer se na stadionu «1. maj» nadaljuje predsmučarska telovadba za odrasle s pričetkom ob 20.30. Telovadbo vodi prof. Ivan Furlanič. * * « To nedeljo je bil v okoljci Praprota jesenski ocenjevalni pohod, ki ga je priredil SK Devin. SPDT se ga je udeležil s tremi ekipami, mnogo drugih članov pa je tekmovalo v skupinah raznih šol. • « * To soboto in nedeljo je bila skupina odbornikov SPDT gost slovenskega koroškega smučarskega kluba iz Šentjanža na Koroškem. Naši planinci so Korošcem izročili pokale, ki so jih ti osvojili na letošnjih zimskih športnih igrah, gostitelji pa so jim gostoljubno razkazovali lepote svoje dežele, kjer se koroški Slovenci še vedno borijo za svoje manjšinske pravice. Avtobusni Izlet v neznano SPDT prireja v nedeljo, 5. novembra, avtobusni izlet v neznano. Izletniki se bodo v jutranjih urah podali v Ljubljano, kjer se bodo srečali s planinci PD Viator, s katerimi ima naše društvo dobre stike. Od tu se bodo naši planinci s aiiiiiiiiiiHiiiiimuliniHiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiimiiiiitiiiiniiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii ■■iiitiifiitiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiitiiiimiiiiiiiitiimiimiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiui košarka TEDENSKI PREGLED Obetaven start V mladinskem prvenstvu sta Dar in Jadran v 1. kolu zanesljivo zmagala ■ Pester spored prijateljskih tekem V soboto se je pričelo mladinsko košarkarsko prvenstvo. Naši ekipi, ki nastopata v tem prvenstvu, Bor in Jadran, sta dosegli dve prepričljivi zmagi proti Servolani oz. Ala-bardi. Parovelovi varovanci so odnesli dragoceno zmago iz Skednja. Borovci so bili skozi vso tekmo v vodstvu, najboljši strelec pa je bil Lauro Tre-visan, ki je dosegel 21 točk. Jadran je brez težav premagal okrnjeno ekipo Alabarde (bivšega Italsidra). Najboljši mladinci Alabarde nastopajo namreč v prvenstvu C lige. Trener Jadrana Sergij Tavčar nam je dejal: »Fantje so zaigrali uspešno v prvem polčasu, ko so celo vodiL s 27 točkami. Nato so zaigrali manj zbrano, tako da so nasprotniki lahko nadoknadili deset točk. Vendar pa ni bil izid nikdar v dvomu.-,Najll?pljrsq1fleF(^sli Ban (27 točk, v prvem polčasu 10 realiziranih metov na ll)7‘BČfiš' Vitez (26 "toik),' VSlter SosiC in Pfašelj. V ostalih dveh tekmah tega kola je Hurlingham z lahkoto odpravil novoustanovljeno ekipo Stella Azzur-ra (ki bo letos verjetno igrala vlogo Barcolane v lanskem prvenstvu), Ferroviario pa je premagal Inter 1904 (le-ta pa je nastopil z okrnjeno ekipo). IZIDI 1. KOLA Stella Azzurra - Hurlingham 39:116 Jadran - Alabarda 95:78 Servolana - Bor 79:92 Ferroviario - Inter 1904 83:54 LESTVICA Hurlingham, Ferroviario, Jadran in Bor 2, Servolana, Alabarda, Inter 1904 in Stella Azzurra 0. PRIJATELJSKE TEKME Ta teden je več naših ekip na stopilo v Miljah. V kategoriji na- OBVESTILA ŠZ BOR Odbojkarska sekcija obvešča vse začetnike, do bo prvi trening jutri, 27. t.m„ ob 17. uri na stadionu «1. maj». # * « ŠZ BOR Košarkarska sekcija obvešča, da so novi urniki v ml-nibasketu naslednji: — igralci letnika 1967-68 imajo treninge ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in ob četrtkih od 17.30 do 19.00; — igralci letnika 1969 in mlajši imajo treninge ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00. raščajnikov je Polet visoko prema gal domačo ekipo (81:41), pri dečkih so visoko zmagali Miljčani z Borom (75:30), v kategoriji propaganda pa je prav tako slavil Inter proti Sokolu (73:69). Živahna dejavnost naših klubov se nadaljuje tudi ta teden, članska ekipa Bora je nastopila proti Bar-colani, danes bo na sporedu prijateljsko srečanje kadetskih ekip Brega in Interja iz Milj, ki bosta nastopali v prvenstvu 1. divizije. Verjetno bodo tudi kadeti Konto-vela odigrali prijateljsko srečanje v Sežani proti tamkajšnji ekipi. MARKO AVTOMOBILIZEM V HELSINGBORGU Slovo od Nilssona HELSINGBOKG”' Gunnarja Nilssona, švedskega pilota, ki je umrl za rakom 20. t.m., so danes v Hel-singborgu, njegovem rojstnem mestu, upepelili. Preproste pogrebne slovesnosti so se udeležili, poleg svojcev, tudi dirkači Stewart, Kee-gan, Brody in Oliver, . Iz Londona so medtem sporočili, da bodo avtomobilsko dirko za »Trofejo Nilssor,» vključili v mednarodni avtomobilski koledar. Priredili jo bodo na londonskem dirkališču Do-nington Park. Skupno nagrado v višini 240 milijonov dolarjev bodo podarili ustanovi za boj proti raku, ki jo je ustanovil sam Nilsson. NOGOMET DISCIPLINSKI UKREPI Andreis (Triestina) izključen za 1 kolo MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je včeraj dokaj strogo ukrepala. V A ligi so izključili Binija (Inter) za 2 koli in Rocco (Atalanta) za eno kolo. V B ligi pa je dobil prepoved igranja za eno kolo Scala (Foggia). V C-l ligi pa je bil med drugimi izključen za eno kolo tudi nogometaš Triestine Andreis. OLIMPIJSKE IGRE NA OI V MOSKVI Kar 350 tekmovalcev iz Italije MOSKVA — Te dni se je predsednik italijanskega olimpijskega odbora Franco Carraro mudil v Moskvi, kjer je skupno s sovjetskimi organizatorji koordiniral nastop italijanske delegacije na olimpiadi leta 1980. Italijanska re^-ezentanca bo štela približno 350 tekmovalcev, po predvidevanjih pa bi jih moralo spremljati verjetno okrog 20.000 navijačev. Od teh 350 tekmovalcev so organizatorji že povabili 41 najbolj reprezentativnih italijanskih športnikov ha špartakiado, ki bo prihodnjega leta in ki praktično predstavlja generalko olimpijskih iger. Na špartakiado bodo Sovjeti povabili približno 2000 tekmovalcev iz tujine in zato bo zelo važna prireditev. BOKS LONDON — Bivši italijanski boksarski prvak mušje teže Claudio Tanda ni vzdržal niti eno kolo dvoboja proti Britancu Charlieu Magri-iu. Sodnik jz namreč srečanje prekinil že po 2'50”, ker se Tanda ni bil več sposoben braniti. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Sovadnje in Mladost v vodstvu Doberdobci so v nedeljo osvojili visoko zmago, Sovodenj-ci pa so igrači neodločeno - Krašovci uspešni v gosteh tiiliiisi Mlada Borova atleta Poljšak in Zupančič NA GORIŠKEM Tudi nedeljsko, četrto kolo prvenstva 3. amaterske lige je bilo za naša goriška predstavnika nadvse uspešno. Od štirih razpoložljivih točk so namreč Sovodnje in Mladost osvojile kar tri. Obračun prvih štirih kol letošnjega prvenstva je za Mladost in Sovodnje nadvse uspešen, pet zmag, dva remija in en sam poraz. Sovodnje so v dosedanjih nastopih dale šest golov, prejele pa štiri, najboljša strelca pa sta Marson in Florenin z dvema zadetkoma. Mladost je v dosedanjih srečanjih kar sedemkrat stresla nasprotnikovo mrežo, njen najboljši strelec pa je Gabrijel Ferfolja s tremi zadetki. Obramba Mladosti je v dosedanjih nastopih zadovoljila, saj je prejela le gol, mladi obetajoči vratar Mladosti Aleksander Ger-golet pa je že 279 minut nepremagan. Sovodenjci so v nedeljo na domačih' ŠeH,- kljub temi. 'dh1 §b 'ftdr1 dobro zaigrali, odnesli iz spopada s Poggiom le točko, kar pa jim je zadoščalo, da so se povzpeli na prvo mesto na lestvici in sedaj vodijo v družbi z Mladostjo, Isonzom, Marianom in Sagradom. IZIDI 4. KOLA Villanova - Lib. Capriva 2:2 . Azzurra - Piedimonte 1:2 S. Lorenzo - Isonzo 0:1 Sovodnje - Poggio 1:1 Mladost - Panzano 3:0 Fogliano - Vermegliano 0:1 Mariano - Brazzanese 1:1 Sagrado - Pro Farra 2:2 LESTVICA Isonzo, Mariano, Covodnje, Mladost in Sagrado 6, Pro Farra, Fogliano in Poggio 5, Piedimonte in San Lorenzo 4, Villanova in Vermegliano 3, brazzanese 2, Capriva 1, Azzurra in Panzano 0. PRIHODNJE KOLO (29. 10.) Pro Farra - Villanova; L. Capriva - Azzurra: Piedimonte - San Lorenzo: Isonzo - Sovodnje; Poggio -Mladost; Panzano - Fogliano; Vermegliano - Mariano; Brazzanese -Sagrado. (fg) NA TRŽAŠKEM V četrtem kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige skupine N je prišlo do vrste presenetljivih izidov in zato je prišlo tudi do velikih sprememb na lestvici. Ekipe kot Čampi Elisi, CGS in druge, ki so startale kot favoriti tega prvenstva, se nahajajo na spodnjem delu lestvice, celo leader lestvice, to je enajsterica Esp. S. Giovanni, se je morala v nedeljo zadovoljiti s polovičnim izkupičkom. Največje presenečenje nedeljskega zavrtljaja predstavlja poraz CGS, ki Posnetek z nogometne tekme 3. amaterske lige med Unionom in Krasom je nepričakovano !j^0l*‘!^^fSvpeffiftf4!-;.!^per:a''SL1 Kras - In-sejem. Končni izid, 3;1, vsekakor. ie dokaj jasen dokaza, ria so .si ..Roigm čani -dve točki zaslužili. Prvič je izgubil tudi Čampi Elisi, ki sicer igra z nepopolno postavo. Predstavniki Čampi Elisi imajo namreč vrsto izključenih nogometašev in to je izkoristila Edera, ki je že po 45 minutah igre vodila s 3:0. Od naših enajsteric je igral le Kras, medtem k) je Vesna počivala. Krašovci so bili v gosteh pri Unionu in gladko premagali Podlonjerce z visokim 3:0, kar dokazuje, da Kras v nedeljo ni imel velikih težav, da doseže gol. Sicer Da naj omenimo, da je v nedeljo opravil krstni nastop v vrstah Krasa spretni napadalec Raseni, katerega so krasovci odkupili od društva Costalunge. Tudi v skupini O je prišlo do presenetljivih izidov. Nad vsemi bi o-menili nepričakovan poraz Baxter-ja, medtem ko dvojica Artigiani -Chiarbola vodi s polnim številom točk na lestvici. SKUPINA N IZIDI 4. KOLA Union - Kras 0:3 Inter SS - Op. Supercaffč 2:2 Esperia SL - F - S. Giovanni 1:1 Čampi Elisi Edera 2:3 CGS - Roianese 1:3 Vesna prosta LESTVICA Esp. S. Giovanni 7, Vesna Ln E-speria SL 5, Op. Supercaffe in Edera 4, Kras, Roianese in Čampi Elisi 3, Inter SS 2, CGS in Union 1. PRIHODNJE KOLO (29. 10.) Roianese - Vesna, Edera - CGS, Esp. S. Giovanni - Čampi Elisi, Op. ui^uiuoa SKUPINA O'1 ■' IZIDI 4. KOLA S. Andrea - Cave 2:2, Chiarbola -S. Vito 1:0, Baxter - Domio 1:2, S. Sergio - S. Anna 0:1, Artigiani - Ra-buiese 3:0, Duino - Flaminio 0:1. LESTVICA Artigiani in Chiarbola 6, Cave 5, Domio 4, Baxter in Duino 3, S. Andrea, S. Anna in Flaminio 2, S. Sergio, Rabuiese in S. Vito 1. B. R. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Poraz Spličanov Jolly — Jugoplastika 97:91 (38:36: 84:84) JOLLY FORLi: Zonta 3, Fabbris 2, Griffin 32, Dal Seno 8, Cordella 14, Carlson 18, Montanari, Solfrizzi, Bodora. JUGOPLASTIKA SPLIT: Tudor 2, Sosič, Kruščič, Jerkov 19, Vučiča, Macura 13, Vilfan 30, Dukan 8, Kr-stulovič 11, Bratič 6, Bilanovič in Grgin 2. V prijateljski košarkarski tekmi v Forliju je v torek zvečer domači Jolly pa podaljšku premagal splitsko Jugoplastiko. Tekma je bila dokaj dopadljiva, do usodnega trenutka za Spličane pa je prišlo, ko je moral v 38. minuti igre Peter Vilfan zaradi petih osebnih napak na klop. V vrstah domačinov sta odlično igrala oba Američana in vezni igralec Cordella. svojimi spremljevalci podali govorili pa nismo nikdar večl* In Dana se je n°. a očarljivo smehljala. i® strašno,» je dahnil ves prevzet in pomeži-2 očmi, kakor da se drami. bj . ^aj je strašno?* je vprašala kakor iz daljave. Ko fTHir ■ odSovoril, je sama nadaljevala-. «Glej, tebi bo ^jeno, da te ne bo treba povabiti v našo kuhinjo, med mojo brigado, kjer bi se moral iztrezniti in se razočaran posloviti. To se bo zgodilo le, če ne boš mogel teoretično opraviti s temi stvarmi.* Spet je nalašč rabila besedo .teoretično’, a ljubko, spretno hkrati, kakor da ga je z njo kot s šibo našeškala. »Zaprla ,te bom za dve uri med nje in spametovali te bodo, iztreznili!* se je smejala nagajivo. «Strašno, Dana,* je spet zamomljal in ponovil: »Strašno!* Nato je nadaljeval zmedeno: «Saj ne vem, kaj je strašno!* In res ni vedel: ali je strašno tisto, kar mu je pripovedovala o njegovih .prednikih’, ali njena ljubezen, na katero je zdaj postal ljubosumen, kakor da so jo že pred njim drugi vso oskrunili, ali ta njena .lahkotnost’, kakor se mu je razkrivala v svojem značaju, in kar je vsaj on imel za lahkotnost, že za lahkomiselnost. Celp nekaj grdega se mu je razkrivalo v vsem; bila je igra, ki se mu je zdela mučna, žalostna. Hkrati ga je pretreslo, če je pomislil, da bi se tudi njemu tako zgodilo, če... če bi ne bil že prej odkril teh njenih otrok. Razumel je, kako je bilo onim pri srcu, ko so nepričakovano padli med njeno .brigado’. Ni si mogel, kaj, da ne bi vprašal s posmehom: «Kako boš napravila z mano, ko me, kakor praviš, ne bo treba povabiti v vašo kuhinjo?* Obvisela je z očmi na njem mirno in dejala kimajoč si z glavo: «Ti? Ti boš s seboj sam opravil, če še nisi!* Bilo je tako prepričljivo, da ga je presenetila. Dejal je poln grenkobe v srcu: «Tako — takšna bo torej moja usoda?!* Obesila se mu je z rokami za vrat, mu od blizu gledala v oči, dihala mu v lice, da je čutil njeno sapo, in rekla: «Kaj je s teboj, Apdrej? česa že spet ne ra-zumeš?i Zakrilil je z kokami in dejal popustljiveje, čuteč, da ji je bil vendarle krivičen: ■ »Nekaj se mi zapleta... ne morem si pomagati.* »Kaj?* je vprašala izsiljujoče. »Kaj se ti zapleta? Česa ne razumeš?* »Sebe .., časa ... ljudi —■ ničesar več ne razumem .,.» Zamislila se je nad temi besedami; nato se je iztrgalo iz nje: «Spomni se, kako je bilo med vojno. Vsi, ki smo se kakorkoli borili, smo se razlikovali od drugih ljudi, ali smo vsaj mislili, da se razlikujemo. Partizan ali aktivist se tedaj ne bi mogel poročiti z žensko, ki ni bila naša. Čutili smo se drugačne od drugih. — Spomni se, kako smo po vojni govorili, kako smo postali drugačni. To so nam dopovedovali na vseh sestankih in vsi smo bili prepričani, kako smo že nekakšni... socialistični, novi ljudje. Zdaj se sprašujemo: v čem se razlikujemo od nekdanjih ljudi? Da gradimo, kot pravimo, socializem? Ali mar ne živimo po starem? Ali se ne meša vse v nas? Poglej Zalaznikovo Dano. Borila se je, sicer res samo na terenu, a je vendar mnogo delala in trdno verovala, da bo po vojni drugače. In je drugače, vem, da je. Toda kako pri vsem tem živi ta Zalaznikova Dana?* Sama si je odgovorila tiho, a strastno: »Kaj ti veš, kakšno je življenje! Imaš službo, hodiš v menzo, srečo si imel, da si dobil posebej sobico. Nekako izvoziš do konca meseca. Prebereš vsak dan časnik in naši časniki tako lepo pišejo o življenju! Oženil se boš in bosta z ženo oba hodila v menzo. Ko pa bosta imela otroke, se bo pri nas najbrž že precej spremenilo. A četudi se ne bo, že kako pojde, ker bosta dva. In srečna bosta. Dana je bila v teh letih sama, vlekla sama za sabo štiri otroke, se vsak mesec po enkrat peljala kam na kmete po hrano, da so se kako prebili doma krpala, prala, likala, kuhala, umivala otroke, pospravljala, hodila v službo, na sestanke, na seje, delala na terenu. Zdaj ima štiriintrideset let in je utrujena. Mogoče, da sem drugačna, kakor smo bili nekoč, a vse to ne more prav nič spremeniti trde resnice, da po desetem v mesecu često nimam več niti dinarja v torbici, skrbi od desetega do zadnjega v mesecu pa so vsaj takšne kakor od prvega do desetega. Vsi recepti, da je treba znati gospodariti ali gospodinjiti, ne zaležejo prav nič. Stvar se ne da spremeniti. Gospodarski računi so neizprosni! — No, povej, mar naj se pri vsem tem še poročim? Kdo je dolžan, da me vzame za ženo? In kaj naj si pridobi z mano? Ljubezen? Te je več ko dovolj na svetu. In kaj naj dam človeku, ki bi me vzel za ženo? Ko bi mu naložila na pleča svoja bremena, bi mu dala svojo borno ljubezen pri štiriintridesetih letih, ki bo za deset let če že ne mrtva, pa vsaj bleda, revna! — — Breme bi ostalo njemu, ki bi postala njegova! — Toda mar zaradi tega že ne smem ljubiti nekoga? Naj se, ker je tak in tak položaj, za vedno odpovem ljubezni? — Razmišljala sem o teh stvareh, dopovedala sem si, kako moram živeti, že kar zgledno. Morala bi biti samo mati in uradnica, morebiti še aktivistka, politična delavka. A kaj ti vse to pomaga, ko pa te življenje vleče po svoji poti, mimo vseh teorij, predpisov, mimo vse načelnosti! _______ Povej, ali veš ti, kako naj človek danes živi? Kaj sme? Česa ne sme? Kakšen naj bo novi človek, o katerem govorimo? Kakšna so načela, kje so zapisana?* Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revijo »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljanfl. Gradišče 10/»!. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 J®j®) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozaiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir t>e®.e a' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcniie-JuH|SKo krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ae v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 26. Oktobra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja| in tiska I Član Italijanske JZTT zveze časopisnih |Tr$f založnikov FIEG POD POGOJEM, DA SE VNESEJO NEKATERI POPRAVKI Izraelska vlada odobrila osnutek mirovne pogodbe Dajan in Weizman danes zopet v Washingtonu - Begin napovedal upočasnitev pogajanj in predlagal preselitev vladnega predsedstva v arabski del Jeruzalema SLOVO V MOSKVI r*-T*|||pgL TEL AVIV — Izraelska vlada je na doslej najdaljši seji (sedemnajst ur) z veliko večino glasov odobrila osnutek mirovne pogodbe z Egiptom, vendar pod pogojem, da se v nekatere njegove točke vnesejo določeni popravki. Za sprejetja osnutka je glasovalo petnajst ministrov, a dva sta se glasovanja vzdržala. Kakšne spremembe bi bilo treba doprinesti h kompromisnemu načrtu, ki sta ga v preteklih dneh izbojevala v Washingtonu zunanji minister Dajan in obrambni minister Weizman, še ni znano, ve pa se, da so telavivski politični pa tudi sami vladni krogi minule dni omenjali kot jabolko spora med Beginom in Sadatom oziroma njunimi pogajalci egiptovsko zahtevo, naj se v besedilo sporazuma tako ali drugače vključi žgoče vprašanje Palestincev oziroma bodoče upravno - politične ureditve Cisjordanije in Gaze; temu so se Izraelci do sedaj vneto zoperstavljali. Francoski predsednik na obisku v Rimu Včeraj je Giscarda sprejel predsednik Pertini RIM — Francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing je včeraj pozno popoldne dopotoval na kratek uradni obisk v Rim. Na letališču ga je pričakal predsednik vlade Andreotti, ki bo imel danes z njim izčrpne politične pogovore. Včerajšnji del obiska pa je bil pretežno posvečen obisku na Kvirina-lu in pogovoru s predsednikom Pertini jem. Predsednika sta se najprej pogovorila na štiri oči. nato pa so srečanje razširili še na člane obeh delegacij. Za italijansko stran je bil med drugimi navzoč zunanji minister Forla-ni, za francosko pa podtajnik za zunanje zadeve Reymond (zunanji minister De Guirin-gaud je zadržan v Parizu zaradi Gromikovega obiska) In generalni tajnik Elizeja Poncet, o katerem mnogi prerokujejo, da bo postal novi zunanji minister. Pogovor med Pertinijem in Giscardom (predsednika sta govorila v francoščini) je potekel v zelo prisrčnem vzdušju. Pertini je med drugim poudaril, kako važno mesto je imela Francija v njegovem življenju, saj se je prav v to državo zatekel, kot mnogi drugi demokrati, da bi se izognil preganjanju s strani fašističnega režima. Italijanski predsednik je tudi ugotovil, da imata obe državi sorodne interese: obe sta članici Evropske skupnosti in atlantskega zavezništva, obe sta občutljivi za probleme Sredozemlja, obe se zavzemata za odpravo nesorazmerne razdelitve svetovnega bogastva in končno si obe prizadevata za nove in bolj plodne odnose med državami. Pogovor je nato zajel mednarodne teme s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu in na izgradnji združene Evrope, v tej zvezd pa so bili omenjeni tudi problemi novega evropskega monetarnega sistema, razširitve EGS in skorajšnjih evropskih volitev. O teh temah se bosta danes bolj podrobno pogovorila Giscard in predsednik vlade Andreotti. Pred srečanjem z Andreottijem pa se bo francoski predsednik podal v Vatikan na sprejem pri papežu Janezu Pavlu II. (trn) janj pa še, da bo dokončno besedilo mirovno - pogodbenega načrta vnovič podvrženo odobritvi najprej vlade in zatem parlamenta; šele nato bo na vrsti podpis pogodbe. V tem je zaznati silno opreznost, ki jo Begin utemeljuje z dejstvom, da je Sadat iznesel te dni vrsto novih predlogov, katerim je treba posvetiti kar najglobljo pozornost, «saj se v vsaki besedi zrcali usoda Izraela, njegovih sinov in njihovih potomcev*. Sadat je v primeri z Beginom večkrat bolj gostobeseden, ali bolje povedano, na videz večji optimist. Včeraj je na primer izjavil, da bo do podpisa mirovne pogodbe z Izraelom skoraj gotovo prišlo še pred 19. novembrom. Skoraj istočasno pa je predsednik telavivske vlade poskrbel za senzacijo, ki gotovo ne more koristiti dogovarjanju glede ločenega miru z Egiptom: predlagal je namreč, da se predsedstvo ministrskega sveta in urad zunanjega ministrstva preselita v arabski del Jeruzalema, ki je do 1. 1976 pripadal Jordaniji. Tega dela Jeruzalema so se Izraelci samovoljno polastili brž po šestdnevni vojni; ukrep je naletel na tujem na splošno neodobravanje in ZDA so še pred kratkim naglasile, da »pomenijo jeruzalemske četrti, ki so jih zasedle izraelske čete, del zasedenega arabskega ozemlja*, da jih je treba torej primerjati z zasedeno Cisjordanijo v njeni celoti. Beginovo potezo bi lahko razumeli ravno kot polemičen odgovor na takšno gledišče washing-tonske vlade, ki ga je sicer znova potrdil pomočnik državnega tajnika Saunders med nedavnim obiskom na Bližnjem vzhodu, (dg) Kongres FNSI PESCARA — Po zaključku izrednega kongresa FNSI, časnikarskega sindikata, se je takoj začel redni kongres, ki je v bistvu nadaljeval z razpravo o poročilu tajnika Ceschie. _ ... . .... Naj omenimo med drugim posege samega Ceschie in predsednika FN SI Murialdija ter predsednika INP Gl, zavoda za socialno skrbstvo časnikarjev, ki so v skupni izjavi izrazili presenečenje nad stališčem e-notne sindikalne federacije CGIL -CISL - UIL, glede vprašanja reforme pokojnin ter avtonomije zavoda samega. Murialdi, Ceschia in Moretti pravijo, da so prepričani, da je vladni predlog v duhu pokojninske reforme, ker upošteva samostojno upravljanje zavoda za socialno skrbstvo novinarjev, ki je jamstvo za zaščito časnikarskega poklica. Posegi predstavnikov političnih strank so v glavnem tudi obravna- vali vprašanje samostojnosti INPGI. Demokristjan Bodrato je dejal, da je po njegovem mnenju čl. 17 zakona o reformi pokojnin pravilen, saj upošteva nekatere posebne položaje v okviru splošnih potreb. Tudi komunist Quercioli, ki odgovarja za vprašanja tiska in informacije v KPI je poudaril, v zvezi s problemom INPGI, da je za zaščito avtonomije zavoda za socialno skrbstvo časnikarjev. Stališče ministra za delo, je nadaljeval, bi lahko bilo izhodišče za pozitivno rešitev. Socialist Martelli se je s svoje strani ukvarjal z vprašanjem položaja v okviru radia in televizije. Po njegovem mnenju je zastoj pri reformi radiotelevizije tudi pozitiven, saj imajo odgovorni dejavniki nekaj časa, da premislijo o vsej zadevi. Če do tega zastoja ne bi prišlo, bi že sedaj imeli faraonsko 3. mrežo, ki bi bila samo ponovitev prvih dveh in pa četrti radijski program. Ameriški državni sekretar Vanče je ob zaključku pogovorov o omejevanju strateškega oboroževanja zapustil Moskvo in se vrnil v domovino. Na sliki se poslavlja od svojega sovjetskega kolega A. Gromika T (Telefoto ANSA/UPI) uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiitiiiiiiiimifiiiiiiniiiiiiiiiiHniiitiiiiimiiiiiiiB SKROMNI REZULTATI TRIDNEVNEGA ZASEDANJA V LUDMAFNU Zaključen kongres nemške CDU: stara vsebina v novi embalaži Poudarek na vračanju k izvoru - Provincialnost glede mednarodnih vprašanj (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Zahodnonemška krščansko - demokratska unija (CDU) ima prvič v povojni zgodovini politični program. Sicer tridnevni kongres CDU v Ludwigshafnu, ki se je zaključil včeraj popoldne, ni prinesel ničesar novega. Največja politična sila v ZR Nemčiji, ki pa je v odločilnem trenutku zmeraj prekratka la nekaj desetink odstotkov glasov, in tako rekoč obsojena na opozicijo, se je ponovno predstavila v bledi tiiči. Njeno vodstvo, na čelu s Helmutom Kohlom, je neučinkovito in neprepričljivo. Njena politika, brez razločno začrtanih potez, prej skupek pragmatičnih zapovedi in poskusov, za vsako ceno nasprotovati konceptom Schmidtove vlade, kakor pa jasna alternativa socialdemokratsko - liberalni koaliciji. Po kongresu, ki ga je sklical v svojem rojstnem mestu in s tem podčrtal, da gre za nekakšno plebiscitarno izjasnjevanje, zanj ali proti njemu, Helmut Kohl enako kot poprej ne more vedeti, ali bo ponov- ..............................................................iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiii V kratkem uradno italijanske vlade o dališče gradnji «nevtronske bombe» v ZDA Pajetta kritizira ministra Ruffinija zaradi «lahkomi-selnih stališi» in pasivnost italijanske zunanje politike ■ Berlinguer ne bo šel v ZDA RIM — Po dolgomesečnem molku i nje miru, sožitja in omejevanja o- Dajan in Weriman se danes vsekakor vrneta v Washington, da bi v prostorih Blair House nadaljevala pogajanja z egiptovsko delegacijo. V tem vidijo mednarodni politični opazovalci seveda dokaj spodbudno okoliščino, res pa je tudi, da do podpisa pogodbe o ločenem miru med telavivsko in kairsko vlado bržkone ne bo prišlo pred 19. no vembrom, se pravi prvo obletnico Sadatovega »zgodovinskega* obiska v Izraelu. Begin je namreč po končani seji ministrskega sveta naglasil, da bo dokončno izoblikovanje besedila mirovne pogodbe zahtevalo najmanj še dva ali celo tri mesece. Več optimizma je pokazal minister za družbena vprašanja Katz, ki je časnikarjem dejal, da je predsednik vlade Begin po njegovem prav gotovo «zadovoljen» z izsledki dosedanjih dogovarjanj z Egipčani. Edina ministra, ki nasprotujeta pogajanjem v njihovi dosedanji obliki, o-ziroma načelnemu mirovnemu sporazumu s predlaganimi popravki vred, sta Moda j (energetski problemi) in Šostak (zdravstvo); oba sta pristaša Beginove stranke «Likud». Pravosodni minister Tamir je z druge strani poudaril, da ne vidi, čemu naj bi Egipčani ne sprejeli popravkov k obstoječemu besedilu mirovne pogodbe, katere predlagajo Izraelci. V poznejšem uradnem sporočilu o rezultatih vladne seje je poleg gornjega omenjeno, da ministrski svet pooblašča Dajana in Weizmana za nadaljevanj« washingtonskih poga- se bo tudi italijanska vlada oprede lila do kočljivega strateškega in zunanjepolitičnega vprašanja »nevtronske bombe*. Ta je sporočil podtajnik v ministrstvu za obrambo Ca-rcli, ki ju sprejel zahtevo komunista Coralla v obrambni komisiji poslanske zbornice. Poudaril je, da bo predstavnik vlade orisal stališče do »bombe N* na skupni seji zunanjepolitične in obrambne komisije zbornice in to čimprej. Poleg tega bo vlada seznanila o-brambno komisijo parlamenta z vsebino »sporazuma o oboroževanju*, ki ga je obrambni minister Ruffini pred kratkim podpisal v Washingtonu. Vprašanje «nevtronske bombe*, ki ubija ljudi, čeprav ne ruši zgradb in struktur, je tembolj aktualno po sklepu predsednika ZDA Carterja, da bo dovolil gradnjo tega nevarnega strateškega orožja. Carterjev sklep je prvi komentiral, čeprav le v zasebni izjavi, o brambni minister Ruffini. Dejal je, da je Carterjev sklep zgolj »taktična poteza*, da bi pogojeval potek pogovorov o omejevanju strateškega oboroževanja. Prav Ruffinijeva izjava pa je izzvala ostro reakcijo pri komunistih. Gian Carlo Pajetta, ki pri CK KPI odgovarja za zunanjepolitična' vprašanja, je obtožil ministra, da »zavzema lahkomiselna provinc ialistična stališča* in da se sploh noče soočiti s tako kočljivim vprašanjem, kot je nevtronska bomba, katero so si ZDA omislile predvsem za uporabo »na evropskih tleh*. Pajetta je s tem v zvezi dokaj ostro obravnaval italijansko zunanjo politiko. Priznal je sicer, da se KPI strinja z nekaterimi stališči do Bližnjega vzhoda in Afrike, ugotavlja pa, da je italijanska diplomacija v glavnem pasivna in ji manjka iniciativnosti. KPI meni, da je v teh časih prej ko slej aktualno vpraša- boroževalne tekme. S tem v zvezi je Pajetta omenil Berlinguerjeva potovanja. Dodal je, da Berlinguer zaenkrat ne bo šel na ooisk v ZDA, tudi zato, ker ni bil povabljen. Vsekakor bi podobno potovanje morali skrbno pripraviti, ker ga ni mogoče vzporejati s podobnimi ameriškimi turnejami drugih voditeljev KPI, kot Segre, Napolitano ali sam Pajetta. Glede odnosov med KPI in Kitajci je Pajetta bil dokaj skeptičen. »Iz vplivnih virov smo izvedeli,* je dejal, »da Kitajci potrebujejo nekaj časa za premislek.* Vsekakor pa je KPI kritična do dejstva, da je Kitajska povabila na uradni obisk čilskega diktatorja Pinocheta, (st.s.) no dobil šanso, da na volitvah leta 1980 poskuša osvojiti nedosegljivi položaj zahodnonemškega kanclerja. Dva dolga govora, ki ju je imel šef CDU, nista prepričala političnih opazovalcev, da ima mož v resnici za seboj večino svoje stranke. Kot pravo senzacionalno novost so v Ludwigshafnu lansirali dejstvo, da se CDU v svojem, političnem pro-graffiu vrača k svojemu izvoru in 'poudarja prvo besedo iz uradnega naziva s tem, ko v temeljnem doku-, mentu omenja boga. Obračanje k bogu so voditelji CDU demonstrirali tudi na samem začetku kongresa, ko so se udeležili posebne maše, proti kateri je pozneje demonstrirala celo skupina duhovnikov, ki je trdila, da je z namenom in obliko maše za udeleženca kongresa, zgrešen osnovni smisel cerkvenega obreda. Vtis je, da je skoraj celo desetletje opozicije popolnoma izčrpalo moči CDU. Njena »duhovna obnova*, o kateri je govoril Helmut Kohl, se je omejila na nekaj preprostih formul, s katerimi naj bi si odprli vrata do oblasti. Stranka je povsem zavrgla taktiko, ki je bila prejšnja leta preračunana na to, da bi med socialdemokrate in liberalce zabili klin in Genscherjevo FDP pridobili za sodelovanje. Po seriji deželnih volitev se je pokazalo, da so liberalci rešili svojo kožo samo tam, kjer so že vnaprej napovedali, da se bodo povezali s socialdemokrati. Od tedaj je bolj ali manj jasno, da so politične sile v ZR Nemčiji dokončno razdeljene v dva bloka. V enem taboru sta vladajoči SPD in FDP, v nasprotnem pa Kohlova CDU in Straussova CSU. Namesto povabil liberalcem, naj zapustijo koalicijo, bodo demokristjani poskušali spraviti Genscherjevo stranko pod magično mejo petih odstotkov glasov, s tem ko poudarjajo, da se tudi oni borijo za nekakšna «liberalna» načel«. Sociademokratom bodo poskušali odškmiti nekaj glasov z ofenzivnej-šo politiko n socialnem področju Povsem nepopustljiva je ostala CDU pri vprašanju »odloka proti ekstremistom*. Kohlova stranka ne samo, da ne sprejema pobud SPD, naj bi spremenili prakso sprejemanja v javne službe in omejili množično vohljanje in preverjanje pripadnikov levice/ ampak terja,’ naj bi preventivne ukrepe, ki naj varujejo zahodnonemško demokra cijo, še zaostrili. Na kongresu v Ludwigshafnu niso govorili o stran tegiji Franza Josefa Straussa, da bi njegovo CSU razširili z Bavarske na vso državo in na ta način poskušali osvojiti nekaj desetin odstotkov glasov na skrajni desnici. O tako imenovani «četrti stranki* — vsedržavni CSU — bodo razpravljali v skupni komisiji za strategijo, po zadnjih deželnih volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad. Helmut Kohl se zaveda, da Strauss z razširitvijo CSU ne rttisLt samo na tistih nekaj desetin,.,odstotkov volivcev, ki še podpirajo neonacistično NPD in ki jih je mogoče pridobiti zase, ampak hoče predvsem postati šef močnejše izmed obeh demokrščanskih strank in s tem skupni kandidat za kanclerja. Naravnost neverjetno je, kako zelo je politični program CDU provincialen, ko gre za mednarodna vprašanja. To področje demo-krščani enostavno naprej prepuščajo Helmutu Schimdtu, on pa njihovo nespretnost s pridom izkorišča in krepi svojo popularnost. IVO VAJGL BORŠTNIKOVO SREČANJE V MARIBORU Lep umetniški dosežek celjskega Slovenskega ljudskega gledališča Ustvarjalna interpretacija Iris Severnikove v Šeligovi «Čarovnici iz Zgornje Davčo v domiselni režiji Dušana Jovanoviča - Ulično gledališče slušateljev Akademije za igralstvo fOd našega poročevalca) MARIBOR — Na letošnjem Borštnikovem srečanju gledamo predstave dveh vrst: ene so solidne, dobro grajene, igrane z visoko profesionalno ravnijo, druge (bolj redke) $o narejene z izrazito iskateljsko iskro, in izvirnimi gledališkimi oprijemi. Bližji nam je drugi tip predstav, saj še tako visoka profesionalna raven ne more nadomestiti umetniškega iskanja in fantazije. «Čarovnica iz Zgornje Davče*, ki jo je uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, spada brez dvoma med predstave, ki odpirajo večdimenzionalnost gledališke govorice. Tekst Rudija Šeliga je pomenil režiserju Dušanu Jovanoviču dobro podlago za razvijanje svojevrstne semantično bogate interpretacije. Jovanovič je izkoristil raznoliko pahljačo gledališkega izrazoslovja. V magični scenografiji, obogateni s fantazijskimi kostumi (oboje je izdelala Meta Hočevar), je prepletal realistične prizore in nadrealistične koreografske slike (plesi, petje). Uporabil je govorico besede in telesa, zvokov in vizualnih učinkov. Zgodba «Čarovnice iz Zgornje Davče» je v svojem bistvu enostav-na. Preprosto' zdravo dekle pride v družino, razjedeno od potrošniške mrzlice. Dekle se. sprva upira izumetničenemu življenju, želi uveljaviti svoje prirodne telesno in duševno zdrave težnje, hrepeni po svobodi in soncu. V tem je tudi bistvo njenega čarovništva. Družina ne more namreč sprejemati, da bi nekdo ogrožal potrošniške in zlagane miselnosti. Družina zato reagira z nasiljem. Brutalno in kruto skuša zadušiti dekletovo pristno naravo. Zgodba se v Jovanovičevi izvedbi razvije v večplastno gledališko strukturo. Njena kompleksnost gledalca vabi, postavlja ga v prostor nepredvidljivega, magičnega, skratka umetniškega. Med vlogami je treba posebej & meniti mlado igralko Iris Severnih, ki je z energijo in ustvarjalnostjo podala lik čaromif&^JJarinke. I,-gralka se je odprla večplastni govorici besede in talenta. Poudarila •je tragičnost a hkPati življenjskost Darinkine predanosti naravi. Suvereno je prestopala iz karakterizacije čarovničinega lika v obrednost koreografskih prizorov. Posrečena je bila tudi glasbena spremljava dela. Včeraj popoldne so na mariborskih ulicah nastopili slušatelji akademije za gledališče, radio, film in televizijo z medigrami Miguela De Cervantesa «Budni stražnik», »Dm je-zicneža», in Occhipintija. Po prvih . gotavitvah naj bi Occhipintija ugr“ bili v unči 4. novembra, medtem * se je vračal domov. Kaže, da so ® banditi prisilili, da stopi v velik ®, to,' s katerim naj bi se potem , jj daljili proti Comu. Karabinjer)1 ... Rlioja, ki so prišli na kraj ug®®r.j„ ve kmalu za dogodkom in ki v0d .j. preiskavo, še vedno zaslišujejo P & če, ki so videle ugrabitev. P®®*®8!, valci baje že iščejo mladeniča srejj, nje postave z usnjenim jopičem jeansi. Samomor v Paluzzi VIDEM — Maddalena Tamb®^ ni vd. Pozzi iz Paluzze si je vc m zjutraj v kleti svojega zeta P®',.e ■Ml obleko z vnetljivo tekočino te® ^ nato zažgala. Ko so jo obdali og®"^ ni zublji, je začela kričati moč. Priskočila je soseda, ki J*,if tudi uspelo pogasiti ogenj, veu0^ je Tamburlinijeva kmalu zatem ^ mrla, kaže zaradi srčne kapi« naj bi bila posledica strahu.