Hi a o.a. Zutovd v Kmn BORZA, VRKDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke. (04/208-43-28. 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naSih bančnih okencih. Goren Banka Oor»>«ak« MrM d d , BMMfMcva c i. Kn^ Banka ^ posluhom Leto LVII. ISSN 0352 - 6666 - št. 69 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 31. avgusta 2004 Gorenjske kmetijske zadruge se skupaj s še nekaterimi zadrugami Iz Slovenije dogovarjajo o prodaji mleka v eno izmed italijanskih sirarn. Mleko v zbiralnico, kam pa potem - v Ljubljano ali v Italijo? Foto: Gorazd Kavčič Kranj - Ljubljanske mlekarne so ob koncu junija obvestile kmetijske zadruge o znižanju odkupne cene od L aprila dalje za 2,47 tolaija pri litru, kolikor naj bi znašala nilečna premija in dodatno plačilo, ki naj bi ga rejci prejeli predvidoma aprila prihodnje leto. Junija oddano mleko so jim obračunale že po novem ceniku, za aprila in maja oddano mleko pa so jim za preveč plačano mleko izdale bre-mepise z rokom plačila do 15. julija za aprilsko mleko in do 15. avgusta za majsko. Medtem ko so Ljubljanske mlekarne (enako pa tudi ostale v Sloveniji) znižanje cene pojasnjevale s povečano konkurenco na slovenskem trgu po vstopu v Evropsko unijo ter s splošnim evropskim zniževanjem odkupnih cen, so gorenjske zadruge to razumele kot nesprejemljivo enostransko znižanje cene in nespo- štovanje pogodbe, ki določa, da se cena lahko spremeni le na podlagi sporazuma obeh pogodbenih strank, zapisanega v dodatku k pogodbi. Gorenjske zadruge so pozvale Ljubljanske mlekarne, da naj jim najprej predstavijo resnično in realno stanje v podjetju, šele potem bi se lahko pogovaijale o morebitni spremembi odkupne cene. Na sestanku sredi tega meseca so ugotavljale, da nova cena lahko velja le od L julija, ko so prejele obvestilo o znižanju cene, pa do konca marca prihodnje leto in da mora mlekarna preklicati povračilo razlike za obdobje od 1. aprila dalje, plačati razliko do stare cene ter zaradi velikih količin in bližine odkupnega območja s 1. julijem ukiniti prispevek za prevoz v višini enega tolarja od litra. Podprle so tudi prizadevanja škofjeloške in ži-rovske zadruge za izenačitev odkupnih pogojev z ostalimi zadrugami, glede na aktualne pogovore o prodaji mleka v Italijo pa pričakujejo, da se bodo septembra začela pogajanja z Ljubljanskimi mlekarnami o odkupnih pogojih za naslednja leta in da bodo pogodbo o tem sklenile do konca leta. Kot je ob tem povedal Emil Peternel, direktor KGZ Sava Lesce, se deset gorenjskih zadrug, zadružno podjetje KZK Kmetijstvo, Kmetijska zadruga Trebnje, Mlekarska zadruga Ptuj in Koroške kmetijsko gozdarske zadruge, ki na leto skupno odkupijo okrog 220 milijonov litrov mleka ali nekaj manj kot polovico vsega v Sloveniji, že dogovarjajo o prodaji v eno od italijanskih sirarn, s katero imajo slovenski dobavitelji že doslej dobre izkušnje, (nadaljevanje na 15. strani) Cveto Zaplotnik Igre končane, slavja še ne Radovljica - V petek ponoči sta se iz Aten vrnila tudi dobitnika srebrne kolajne, veslača Iztok Čop in Luka Špik, ki so ju pozdravili navyaci v Mali Zaki, v nedelo jima je v imenu domačinov čestital radov^iški župan Janko S. Stušek. Jutri še slovesnost na Prešernovem trgu v Ljubljani. "V čast mi je pozdraviti in čestitati veslaškima vicešampionoma sveta, ki sta rojena oziroma živita v naši občini. Medaljo sta osvojila v Atenah, v kraju, kjer so se začele olimpijske igre, kjer seje rodila ideja olimpizma. Vajina srebrna kolajna, za katero sta se srčno borila, za nas predstavlja zlato. Dosegla sta največji uspeh naše olimpijske reprezentance, pomembno pa je tudi, da sta vzor mnogim mladim, mnogim športnikom. Le sama pa vesta, koliko truda in naporov je bilo potrebnih za takšen uspeh," je v nedeljo popoldne na Linhartovem trgu v Radovljici domača olimpijca Iztoka Čopa in Luko Špika pozdravil župan Janko S. Stušek. Prav tako je za nastope čestital tudi štirim domačim plavalkam, članicam radovljiškega plavalnega kluba Anji Klinar, Alenki Kejžar, Sari Isakovič in Lavri Babič, kijih sicer na slovesnosti ni bilo, številni navijači pa so vse skupaj nagradili z glasnim aplavzom. "Noben uspeh ni zgolj delo posameznika, ampak tudi trenerjev, kluba, skupnosti," je dodal župan Stušek, potem pa je dobitnikoma srebrne olimpijske kolajne v dvojnem dvojcu izročil sliki akademskega slikarja Albina Polajnarja z motivom Bohinjskega jezera. Kot sta obljubila Iztok in Luka, bosta še naprej pridno trenirala in se trudila, da bosta tudi na olimpijskih igrah čez štiri leta v Pekingu dobro nastopila. V imenu navijačev iz domače občine je Iztoku Čopu in Luki Špiku spominski sliki izročil radovljiški župan Janko S. Stušek. Sicer pa^ po končanih olimpijskih igrah domov vračajo še zadnji n^^jtpkmovalci, večino slovenskih olimpijcev pa bodo navijači Itifiko^jiozdravili jutri, v sredo, ob 20. uri na Prešernovem trgu v Lju^^ii. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Šolske Za 173.100 učencev in 103.000 dijakov se bo jutri začelo novo šolsko leto. Kranj - Med lyimi bo 17.932 otrok prvič prestopilo šolski prag. Osnovne šole na Gorei\jskem bo letos obiskovalo 18.307 otrok, od tega 1863 prvošolcev. Medtem ko bo večina jutri že sedela v šolskih klopeh, pa bodo poganski osnovnošolci vsaj še nekaj dni lahko uživali počitnice, ker se je obnova šole nepričakovano zavlekla. Gerk^anski šolarji bodo sicer jutri začeli s poukom, podrobnejša navodila v zvezi s prvimi tremi Šolskimi dnevi pa so objavljena na Vratih šole. V prvih dneh pouka bodo posebno pozornost namenili varnosti otrok v prometu. "Predvsem odrasli moramo paziti na mlade," je opozoril minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Skrbi za varnost nakup omaric v šolah, v katerih bodo učenci lahko pustili stvari, ki jih ne potrebujejo doma za učenj e. Začetek novega šolskega leta ponavadi zaznamuje tudi gneča v knjigarnah, kjer starši hitijo z nakupi še zadnjih učbenikov in se tudi letos pridružujejo policisti, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šole, zveze, društva in številne druge institucije. V letošnjem Šolskem letuje ministrstvo poskrbelo tudi za razbremenitev šolskih torb. V vseh osnovnih šolah so zagoto-.vili atlase za geografijo in zgodovino, ki sta eni najtežjih šolskih knjig. Razen tega so namenili tudi 50 milijonov tolarjev za Nekatere šole. med njimi tudi preddvorska (na sliki), bodo začetek pouka dočakale z gradbiščem. Foto: Gorazd Kavčič V Iskraemeco naredili več, zaslužili manj Krai\j - Velik padec cen mehanskih električnih Števcev je povzročil v Iskraemeco v prvem polletju izgubo. Ukrepali bodo pri stroških, prihodnje leto pa bodo v večini že izdelovali elektronske Števce. Poslovno leto 2004 v Iskraemeco ne poteka povsem po načrtih. Čeprav so izdelali in prodali več števcev kot lani in celo veČ, kot so planirali, pa so v prvem polletju zabeležili izgubo. Cilj, da bi leto zaključili s tremi milijoni evrov dobička, tako ni uresničljiv, čeprav so začeli ukrepati za zniževanje stroškov že po prvem četrtletju. Cene mehanskih števcev so na ključnih evropskih trgih, kjer konkurenca že prodaja na Kitajskem izdelane števce, padle tudi za 15 odstotkov, zato se tudi v Iskraemeco pripravljajo na selitev proizvodnje najenostavnejših števcev v Romunijo in Malezijo. Sicer pa so poslabšanje poslovnih rezultatov pričakovali, saj je letošnje leto leto prehoda na velikoserijsko proizvodnjo elektronskih sistemov merjenja in daljinskega odčitavanja porabe električne energije, s katerimi se je Iskraemeco že uspešno uveljavil na Švedskem, nad pričakovanji v Franciji, prav sedaj pa konkurira za velik posel v Srbiji. (Podrobneje o tem na 13. strani v pogovoru s predsednikom uprave Iskraemeco Slavkom Vidicem.) Štefan Žargi delovnih zvezkov. Vsi temeljni učbeniki in delovni zvezki, ki jih potrebujejo v šolah za začetek pouka, so po zagotovilu državne sekretarke za predšolsko vzgojo in osnovno Šolstvo Judite Kežman Počkaj že izšli, drugi bodo na policah knjigarn v prihodnjih dneh. V tisku pa so Še nekateri priročniki za učitelje, ki bodo na voljo do konca prvega tedna v septembru, do konca septembra bo izŠla tudi zbirka nalog iz slovenskega jezika, ki jih dijaki rabijo pri pripravah na maturo. Mateja Rant 00 H O VD ^ VD CN ir» m o CS CN CN CN i o o A W cc o A s ? > N GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 31. avgusta 2004 Zadnja leta ena ženska v povprečju rodi 1,2 otroka. Ce bi hotelo slovensko prebivalstvo ostajati na ravni dveh milijonov, bi morala ena ženska v povprečju roditi 2,1 otroka. Kranj - Prejšnji petek je v hotelu Creina potekala javna tribuna z naslovom "Demografski trendi in družbena politika'', ki jo je pripravila SLS. Gostitelj tribune je bil Franci Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj. Strokovi^jaki in politiki so spregovorili o vedno večjem problemu slovenskega naroda - upadanju rojstev. KDAl je ZA oTRoKA Dr. Janez Malacic z ekonomske fakultete je nakazal trenutne demografske razmere v Sloveniji. Starostna piramida prebivalcev Slovenije ni optimistična, saj se naše prebivalstvo vse bolj izrazito stara. V začetku 80-tih let se je pri nas rodilo okoli 30.000 živorojenih otrok, lani le 4 Še 17.500 živorojenih otrok. Zadnja leta ena ženska v povprečju rodi 1,2 otroka. Če bi hotelo slovensko prebivalstvo ostajati na ravni dveh milijonov, bi morala ena ženska v povpre- čju roditi 2,1 otroka. Od leta 1997 naprej ima Slovenija stalno negativni naravni prirastek, saj je smrtnost večja od rodnosti. Smo tudi država z najnižjo rodnostjo v Evropi. Stanislav Brenčič je poudaril, da je prvo poslanstvo države skrb za ohranjanje naroda. Temu cilju mora država podrejati tudi vse pore javnega življenja. Korak k povečanju rodnosti je tudi večja pomoč državi mladim družinam. Vsaj 20 odstotkov vrednosti programa, ki ga Ot?AtA, Dog'tA Su/Ž-Bo ^ofitA 5TA^^o- VAti^e.. 6» W Pa- , te cAMKO čecA Ci«T» o OT- RoWU? MM., V Lt>- IV^ f K: k/ < rM ftn 'f • N- -> »J vf • < '•Äi ft. ' » - S ^ - > 'i i, / •f s- • ..... '»'V'V' 'a rf Kam z odpadki po zaprtju Drage '.•A, »•v.*.».-: A ponuja vrtec, bi morali prispevati tudi staršem, ki imajo otroka v varstvu doma. Starševstvo je za narod in dr- Skofja Loka - V klubskem prostoru hotela Transturist v Škofji Loki bo v četrtek, 2. septembra, ob 17.30 potekala okrogla miza pod naslovom "Kam z odpadki po zaprtju odlagališča Draga po letu 2008". Okroglo mizo so sklicali občinski svetniki iz Škofje Loke, Zirov, Gorenje vasi - Poljan in Železnikov. Sodelovali bodo državni žavo izjemno odgovorno delo. sekretar na ministrstvu za okolje, prostor in energijo Radovan Tav- _ zes, predstavnik konzorcija CERO, župani ali podžupani občin Skofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Kranj, Jesenice in Radovljica ter direktorica Loške komunale. S.S. Zato mu ustava republike Slovenije daje posebno zaščito in državi nalaga, da staršem pomaga pri vzdrževanju svojih otrok. Država se ne zaveda resnosti slovenske demografske slike. Namesto da bi se Družinska pobuda ukvarjala z iskanjem rešitev za izboljšanje situacije, so se po besedah Petra Grabnerja morali bojevati v smeri, da se ne bi stvari še poslabšale. Le z močno voljo jim je uspelo najti ugodne rešitve, tudi za starše, ki imajo večje število otrok. "Močno podpiram promocijske akcije za lažje odločanje za naslednjega otroka," je dejal Janez Podobnik. Specifične programe in ukrepe družinske politike je potrebo ločevati v več skupin, kot so: prvi otrok, projekt prvega stanovanja, stimuliranje študentov, da bi čim prej končali študij, ukrepi za finančno varnost in nato drugi otrok 1 • v ah vec. Dr. Marta Ciraj, mati štirih otrok, in Nada Skuk, mati dveh otrok, sta dokaz dveh uspešnih žensk, ki jima je uspelo združiti kariero in družino. Zato si prizadevata, da bi starši zavestno izkoristili vse zakonske možnosti, tudi delitev porodniškega dopusta. Cirajeva je tudi povabila Čim več občin, naj ob rojstvu otroka materi pošljejo čestitko in simbolni denarni prispevek. Tanja Maček KOTIČEK ZA NAROČNIKE Viti odgovora nam ne objavijo Predsednik LDS v Tržiču Borut Sajovic pravi, da je demokracija v njihovi občini v klavrnem stanju. Šestdeset let Gorenjskega glasa Uradni praznik časopisa Gorenjski glas je 10. oktober, saj je na ta dan pred 57 leti (leta 1947) izšel in nato neprekinjeno izhajal vse do danes. Kdo od naših zvestih bralcev pa morda še pomni, da je Gorenjski glas prvič pod tem imenom izŠel že leta 1944. Sredi vojne vihre, dne 21. avgusta leta 1944 so v tiskarni Donas natisnili časopis v 2.000 izvodih, kar je bilo za takratne razmere izreden dosežek. Urednik časopisa, ki je med vojno izŠel trikrat, je bil Bogdan Oso-Inik. V ustanovitveni zapisnik je med drugim zapisal: "Gorenjski glas naj vsebuje dopise z vse Gorenjske, da bo zvesta slika Gorenjske!" (povzeto iz jubilejnega Gorenjskega glasa z dne 10.10 1997). Danes pravimo, da ustvarjamo "ogledalo Gorenjske" - zasnova izpred 60 let torej še vedno drži! Tudi imenu smo še vedno zvesti. Vmes je bilo sicer nekaj sprememb, ki pa se niso dolgo obdržale. Tako kot daljnovidna Osolni-kova zasnova časopisa je stanoviten tudi naziv. Kaj pa o nazivu Gorenjski glas menite bralci? Je prav, da v čast bogate tradicije ohranjamo ime iz "rojstnega lista"? Ah bi ga kazalo spremeniti, modernizirati? Kaj pa njegova oblika? Ta seje spremi-njala, saj mora vizualna podoba časopisa odražati oblikovne zakonitosti časa in izražati njegov napredek. Je današnji logotip Gorenjski gl^s že zrel za preobrazbo? Vabimo vas, da ob 60-letnici Gorenjskega glasa pobrskate po vaših najbolj daljnosežnih spominih in nam pišete o tistih dneh, ko je časopis izhajal v vojnih razmerah. Vse pa vas naprošamo za mnenje o imenu in njegovi obliki. Prispevke bomo upoštevali pri naših načrtih in jih vrgli v boben za nagradno žrebanje. Tržič - Iz tržiških LDS in ZLSD letijo številni očitki na župana občine Tržič Pavla Ruparja. Splošno nezadovoljstvo v opozicijskih vrstah tli že dolgo, sedaj smo želeli nanj opozoriti še javno, pravi predsednik tržiškega LDS Borut Sajovic. Tako pojasnilo nam je dal, potem koje na nekatera uredništva poslal javno pismo, v katerem kritizira staiije demokracije v Tržiču. V pismu ste zapisali, da je v Tržiču demokracija v klavrnem stanju. Zakaj tako mislite? "Nedopustno se mi zdi, da se predsednik SDS Janez Janša v Ljubljani stalno pritožuje nad stanjem demokracije v državi, po drugi strani pa dopušča, da so v Tržiču demokratične vrednote postavljene na glavo, čeprav župan prihaja iz vrst SDS in je eden vodilnih strankarskih ljudi na Gorenjskem. Moti nas veliko. Tipičen primer nedopustnega stanja je dejstvo, da opozicija, ki ima v 24-članskem občinskem svetu deset predstavnikov, nima ključnega vzvoda, demokracije - nadzora. Poziciji ne oporekamo, da je na oblasti, saj je bila legitimno izvoljena. toda očitamo ji, da ne dovoli naše prisotnosti v nadzornih funkcijah. Nadzorni odbor tako že leta vodijo ljudje z njihove strani, opozicija pa nima niti enega člana v njem. Kaj se dogaja z občinskimi financami, tako v opoziciji nimamo nobenega vpogleda, saj nam ne želijo odgovoriti na nobeno vprašanje. Za nameček pa občinski svet obravnava finančno poročilo za eno leto nazaj. Lani smo tako obravnavali finančno poročilo za leto 2002, letos bomo proti koncu leta obravnavali poročilo za leto 2003. Kako naj se potem odločamo o finančnih zadevah, če pa ne poznamo stanja in ne moremo poznati posledic naših odločitev?" Borut Sajovic Pritozujete se tudi zaradi pre-redkih sej občinskega sveta ... "Tako je. Nekajkrat smo že župana pozvali, naj na dnevni red uvrsti znano zgodbo o tržiŠkih vrtcih, a se to še ni zgodilo. Na pozive, naj potem skliče izredno sejo o tej temi, pa nam odgovo- ri, da v Tržiču ni izrednih razmer, zato taka seja ni potrebna. Po drugi strani Pavel Rupar kot državni poslanec vneto podpisuje predloge za sklic izrednih sej v državnem zboru. Poleg tega smo medijsko povsem odrezani ..." Kako to mislite ? "V občinskem glasilu Tržičan, ki stane davkoplačevalce najmanj deset milijonov tolarjev na leto, vsakič že na začetku objavijo politično mnenje župana. Na njegove napade želimo nato odgovoriti, a nam niti tega ne objavijo. Drugi fenomen je radio Gorenc, nekdaj v občinski lasti, nato pa je bil divje spriva-tiziran, o čemer občinski svet sploh ni bil obveščen. Tam ima župan enourne nedeljske oddaje, v katerih rad napada opozicijo. Ko prosimo za objavo našega odgovora, pa spet ni nobenega odziva." Simon Šubic f I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I > I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Ime in Priimek Naslov Poštna št. in kraj Davčna št.......... Naročnik Gorenjskega glasa: da □ ne □ Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd.: da □ ne □ Naziv Gorenjski glas je ustrezen: da Q ne Q opombe: Oblika logotipa Gorenjski glas: naj ostane □ naj se modernizira □ opombe: I I I I t -1 I I I I I I I i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I •I I I I I I I I I I I I I I I I I • i Računajo na več poslancev Planica - Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov Kranjska Gora je 28. avgusta pod velikanko v Planici pripravil tradicionalni piknik za člane in simpatizerje. Tik pred uradnim začetkom volilne kampanje so predstavili nosilca kandidatne liste za volitve v državni zbor za območje občin Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora Tomaža Mencingerja. Janša obiskal Cerklje Cerklje - Slovenska demokratska stranka je minuli petek pod Jenkovo lipo v Cerkljah organizirala srečanje za vse ljudi dobre volje, ki so ga popestrili Čuki. Obiskovalce je nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je opozoril na prevelike socialne razlike med ljudmi. Po njegovem mnenju bi morali izboljšati šolski sistem. "Zanemarjen je bil tudi razvoj malega in srednjega gospodarstva, ki bi --> , T J i'U. Vaša pričevanja in mnenja pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali po e-pošti: petra.kejzar@g-glas.si do 10. septembra 2004. Vabljeni k sodelovanju. Petra Kej žar Za vas bele/Jmo čas! Tam je bil tudi predsednik stranke in poslanec evrop.skega parlamenta Borut Pahor. Ocenil je, da stranka mandat zaključuje uspešno, saj so sodelovali pri vključevanju v Evropsko skupnost in zvezo NATO, povečala se je stopnja gospodarske rasti, znižali sta se brezposelnost in pomembno tudi inflacija. Med nedokončanimi nalogami pa med drugim ostaja zmanjševanje regionalnih razlik. ZLSD računa na izboljšanje volilnega rezultata na Gorenjskem. Mendi Kokot lahko povečala gospodarsko rast. Sedanja vlada je obljubila petod-stotno gospodarsko rast, dosegli pa so le dobro polovico tega," je kritiziral .delo sedanje vlade. Obiskovalce je pozdravil tudi kandidat SDS v njihovem volilnem okraju Branko Grims: "Privabili smo veliko ljudi, zato sem pred volitvami optimist. Spravili smo jih v dobro voljo. Ko bomo v vladi, bomo zanje lahko storili Še več." Ana Hartman, foto: Gorazd Šinik f \» ' • ( Torek, 31. avgusta 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Mag. Franci Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj Po izobrazbi je magister matematike. Sedem let je gimnazijcem razlagal znanost o številih, strukturah prostora ter zvezah med njimi. Od leta 1996 je ravnatelj Gimnazije Kranj. Če mu bo na državnozborskih volitvah naklonjenih dovolj volivcev, bo zapustil "šolo in stopil v svet visoke politike. Zanimalo nas je, kaj v politiki ga je premamilo? Na listi Slovenske ljudske stranke se boste na jesenskih volitvah potegovali za mesto poslanca v državnem zboru. Kaj vas je napeljalo k tem, da se iz sorazmerno stabilnega gimnazijskega okolja podajate v razburkane politične vode? "V parlamentarni demokraciji se lahko v politiko bolj ali manj dejavno vključi vsak polnoletni državljan. NiČ ni narobe, če človek tudi navzven pokaže svoja razmišljanja. Samo demokracijo presojam po njenih mehanizmih zamenljivosti. Po mojem mnenju je to njena najboljša lastnost v primeijavi z drugimi ureditvami." Zakaj prav SLS? "Ker mi je program te stranke najbližji. V ljudsko stranko sem vstopil na lokalnih volitvah leta 2002. Letos spomladi sem prevzel mestni odbor, ki mi je tudi ponudil kandidaturo na državnozborskih volitvah. Predlog sem sprejel, kandidiral bom v Kranju, kaj bo, bomo pa videli." Računate na katero višjo funkcijo? Morda na mesto šolskega ministra? "Ne. Na nič takšnega ne računam. Poglejte. Letos sem bil za ravnatelja izvoljen tretjič. Moram reči, da z veliko podporo sodelavcev. Sprašujejo me, ali nič ne pogrešam poučevanja. Delno ga. Navsezadnje je moj osnovni poklic učitelj. Občasno grem še vedno v razred in predavam. Priznati pa moram, da rad tudi odločam. Ze kot profesor matematike sem se v politiko šole veliko vmešaval. In dejstvo je, da veliko manj energije porabiš. Če se v politiko šole vmešavaš z vrha. Kakor koli, je treba misliti naprej. Kar se gimnazije tiče, sem prepričan, da delam v najboljši meri v dobro šole. Vendar se bo vizija, ki jo imam, prej ali slej izrabila. Zato moram z ravnateljevanjem po določenem času prenehati, četudi bi še vedno imel podporo sodelavcev." Kaj bo, če vam na volitvah spodleti? "V politiko sem šele vstopil. Zato z mojo izvolitvijo na letošnjih državnozborskih volitvah ni realno računati. Seveda pa pričakujem, da bom k uspehu SLS čim več pripomogel. Prav nič ne bo narobe. Če tretji ravnateljski mandat izpeljem do konca, v tem času pa se delno uveljavim v politiki. Da torej nekaj svoje energije razpršim v to smer. Prepričan sem, da šola zato ne bo nič trpela. Seveda pa dopuščam možnost, da sem izvoljen. V tem primeru bom prevzel poslansko mesto in ustrezne delovne obveznosti." Kaj v slovenskem izobraževalnem sistemu bi spremenili? če bi imeli to možnost; če bi bili, denimo, šolski minister. "Seveda imam dolgoročno vizijo. Vendar v tem Času in v tej situaciji o tem nisem premišljeval." Franci Rozman Veijetno vas sodelavci ne bi že trikrat izvolil za ravnatelja, če bi menili, da ste za to funkcijo neprimerni. Se vam ne zdi greh, da dobri šolniki odhajajo v politiko ? "Hja. Politika ima precej nekih negativnih prizvokov, lastnosti, za katere so do določene mere krivi tudi politiki. Čeprav se mora v politiki veUko ljudi zelo truditi. Po drugi strani je državo treba voditi. Po mojem mnenju je največji problem slovenske politike ta, da se ukvaija sama s seboj. Vendar, človek ne more vedno samo kritizirati. Na neki točki mora tudi povedati, kaj je po njegovem mnenju prav. In če hočeš vplivati, moraš biti zraven. Drugače ne gre. Kot ravnatelj sem pri Šolski politiki sicer zraven. Pri širši družbeni politiki pa ne-." Najuspešnejša generacija doslej X v kinu Center so podelili spričevala 104. generaciji maturantov kranjske gimnazije. Krai\j - "Glede na vaš uspeh imam letos še posebno pryetno nalogo," je na. svečani podelitvi maturitetnih spričeval v kinu Center nagovoril maturante kranjske gimnazye ravnate^ Franci Rozman. Letoši\ja, 104. generacya maturantov je bila namreč najuspešnejša doslej, saj je kar 14 maturaiitov gimnazyskega programa doseglo odličen uspeh. D^akinja Nina Zupan je zbrala celo vseh 34 točk. li 20,16 točke, slovensko povprečje pa je 19,22 točke. Vsi maturanti so prejeli spričevala s čestitkami razrednikov in ravnatelja ter se podpisali v knjigo maturantov. S tem so se pridružili 9500 maturantom, ki so do- • ► -T» 104. generacija maturantov kranjske gimnazije z ravnateljem Francijem Rozmanom Na slovesni podelitvi maturitetnih spričeval je ravnatelj Franci Rozman najprej predstavil letošnje dosežke pri maturi, ki jo je v junijskem roku na Gimnaziji Kranj opravljalo 319 kandidatov. "Gimnazija Kranj vsako leto na maturi doseže rezultat, ki je močno nad slovenskim povprečjem. Letošnja generacija pa je bila s 14 odličnjaki najuspešnejfJa doslej," je s ponosom povedal Franci Rozman. Vsem dija- kom, ki so maturo končali z odličnim uspehom, so podelili malo plaketo, Nina Zupan, ki je zbrala vse možne točke, pa je prejela veliko plaketo za odličen uspeh. V gimnazijskem programu je sicer prvič opravljalo maturo 222 dijakov, 217 pa jo je tudi uspešno opravilo. To pomeni, da je bilo uspešnih kar 97,7 odstotka maturantov, medtem ko jc slovensko povprečje 89,6 odstotka. Kranjski gimnazijci so v povprečju zbra- slej maturirali na kranjski gimnaziji. "Zrelostni izpit je za nami, zdaj nas čaka fakulteta. Ampak glavno je, da se nekaterim že začne šola, mi bomo pa še ves mesec lahko uživali počitnice," je optimistično končal predsednik dijaške skupnosti na kranjski gimnaziji in obenem čestital profesorjem, da so z njimi zdržali štiri leta, pa sc jim ni "zmešalo". Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Kaže, da vas politika res mika. "Ja, res me mika. Vidim, da me bo to področje v prihodnje čedalje bolj zaposlovalo. Seveda se bom boril, da bom izvoljen. Nič pa nimam proti, če na teh volitvah stranki pripomorem z nekaj glasovi in opozorim nase, speljem mandat v šoli do konca, na naslednjih državnozborskih volitvah pa zares zagrabim, pridem v državni zbor in začnem z vso energijo delovati v politiki." Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič I Gradnja obvoznice oblakih v Škofjeloška obvoznica je del strategije ministrstva za promet. Škofja Loka - Pred dnevi je novica o nedoločenem Času začetka gradnje Škofjeloške obvoznice razburila župane na Škofjeloškem. Kot se je izvedelo kasneje, je šlo za napačno informacijo, a Igor Draksler, župan občine Škofja Loka zahteva, da minister Marko Pavliha javno pojasni strategijo gradnje Škofjeloške obvoznice. Na ministrstvu pojasnjujejo, da imajo s Škofjeloško obvoznico jasno stališče. "Zavedamo se perečega prometnega problema, ki ga predstavlja ozko grlo skozi Skofjo Loko," pravijo na ministrstvu. Direkcija RS za ceste ima odprt projekt obvoznica Škofja Loka, na podlagi katerega so v proračunu zagotovljena sredstva za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije in pridobivanje zemljišč ter odkupa objektov. Lani je bil tako izveden javni razpis za naročilo projektne dokumentacije, izbran ponudnik Spit iz Nove Gorice pa bo delo opravil za dobrih 155 milijonov tolarjev. Celotna dokumentacija naj bi bila izdelana v letu 2005, še letos pa bo direkcija začela s postopki odkupa objektov, ki so predvideni za rušitev. Pri tem pa bi lahko imela direkcija nemalo težav, saj je veliko lastnikov zemljišč in objektov na trasi bodoče obvoznice prepričanih, da imajo pripravljenega premalo denarja in tako delajo račun brez krčmarja. Govori se celo o sodelovanju lastnikov, ki naj bi najeli skupnega lastnika in tako organizirano pristopili k pogajanjem z direkcijo. Za gradnjo obvoznice pa denar še ni zagotovljen, a na ministrstvu pravijo, da je z vnosom tega projekta v Resolucijo o nacionalnem programu posodobitve državnih cest izgradnja le-te uvrščena med prioritetne projekte. Kot začetek gradnje omenjajo leto 2006, zgrajena pa naj bi bila tri leta kasneje. Zanimivo je, da vrednost investicije raste iz leta v leto. Še lani je bila vrednost 4,6 milijarde, tokrat na ministrstvu izračunajo indeksirano ceno 5,5 milijarde tolarjev, ob seštevku na leto razdeljenih obveznosti pa je vrednost 5,8 milijarde. Ob koncu bo gradnja najbrž šla krepko prek 7 milijard. Okvirni terminski plan s stroški je naslednji: leta 2006 pridobivanje zemljišč (vrednost približno 300 milijonov tolarjev) ter razpis in začetek del (500 milijonov), v naslednjih treh letih pa sledi gradnja. Prvi dve leti v vrednosti po dve milijardi, zadnje leto pa še ena milijarda. Po pogodbi izpred enega leta bo občina prispevala približno četrtino vsote. Boštjan Bogataj Prve šole s šestim IMGLAS razredom devetletke V devetletnem programu osnovne šole bo letos prvič več otrok kot v osemletnem. Ljublana - "Za skoraj 18 tisoč otrok se jutri začenja novo obdobje v življenju. Igra bo počasi prepustila prostor učenju in postopnemu odraščaiyu," je v novo šolsko leto pospremil pr-vošolce minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Pred začetkom novega šolskega leta je skupaj z državnima sekretarjema za osnovno in srednje šolstvo predstavil tudi novosti, ki bodo zaznamovale to šolsko leto. V osnovnih Šolah bo letos prvič več otrok v programu devetletke, in sicer 57 odstotkov, kot v programu osemletke. Osemletno osnovno šolo bo tako obiskovalo 73.698 otrok, devetletno pa 99.402. Za šole, ki so prve začele z uvajanjem devetletnega programa, pa je letošnje šolsko leto prvo, v katerem ne bodo več izvajale osemletnega programa, saj bodo vpeljale tudi program Šestega razreda devetletke. Učencem v zadnjem tri-letju devetletke bodo letos prvič omogočili, da namesto treh izbirnih predmetov izberejo dva, če menijo, da so trije zanje prevelika obremenitev. Začel bo veljati tudi nov pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli, ki predvsem povečuje avtonomijo Šol pri izrekanju vzgojnih ukrepov. Pri ministrstvu z zadovoljstvom opažajo, da se povečuje število otrok, ki ostajajo v podaljšanem bivanju - v šolskem letu 1995/96 jih jc bilo 24,6 odstotka, letos pa jih bo 57,23 odstotka. Posebno pozornost bodo po besedah državne sekretarke za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Judite Kežman Počkaj namenili še oblikovanju mreže vseh institucij, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami. Na osnovi odločb so letos v različne programe vzgoje in izobraževanja usmerili 6386 otrok s posebnimi potrebami, od tega jih bo 66 odstotkov integriranih v redne vrtce in šole. Glasbene šole pa bo letos obiskovalo okrog 23 tisoč učencev oziroma 11 odstotkov osnovnošolske populacije. Čeprav se pri osnovnošolski populaciji že izrazito pozna upad generacij - lani je bilo v osnovnih šolah 178 tisoč otrok, letos pa skoraj pet tisoč manj -pa število dijakov Še ostaja približno enako kot lani. Minister Slavko Gaber to pripisuje temu, da se vse več otrok po osnovni šoli odloča za nadaljevanje šolanja, vse več se jih odloča tudi daljše šolanje v srednjih Šolah. V prvi letnik je letos vpisanih 23.524 dijakov, od tega jih bo 41 odstotkov v programih gimnazij, 34 odstotkov v srednjih strokovnih šolah in 16 odstotkov v srednjih poklicnih šolah. Med novostmi, kijih uvajajo z novim šolskim letom, je dr-žavni sekretar za srednje šolstvo in izobraževanje odraslih Elido Bandey omenil poskusno vpeljavo novega programa srednjega poklicnega izobraževanja av-toserviser. "Na štirih šolah po-skusno uvajamo tudi nov model financiranja, ki temelji na številu dijakov. To bo prispevalo k večji kakovosti in zmanjševanju osipa." Poskusno bodo začeli uvajati tudi evropske oddelke na gimnazijah. Začel bo veljati še pravilnik o prehrani, s katerim naj bi šolsko prehrano zagotovili večjemu številu dijakov. Z novim šolskim letom se vrača življenje tudi v vrtce, v katere bo letos vključenih 63 odstotkov otrok. Mateja Rant Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, MendI Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GU\S je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. • Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.; 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT. petek: 300 SIT; naročnina za avgust: 2.200 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 31. avgusta 2004 Obnova železniškega podvoza Kranj - Republiška direkcija za ceste je v teh dneh začela obnavljati železniški podvoz na regionalni cesti Iskra - Labore. Podvoz je namreč tako poškodovan in dotrajan, da je že ogrožal varnost uporabnikov. Zaradi obnove se bo promet po tej cesti odvijal izmenično enosmerno. Obnovo bodo predvidoma končali do 20. novembra. Skoraj šestdeset let star podvoz, so pojasnili pri direkciji za ceste, nima ustrezne hidroizolacije, kar povzroča zamakanje meteornih voda, velika pa je tudi nevarnost kratkega stika zaradi elektrificirane proge. V okviru obnove bodo utrdili nosilno konstrukcijo podvoza in uredili odvodnjavanje. Zgradili bodo še nov betonski pločnik in obnovili asfaltno prevleko vozišča. V času del bo zaradi polovične zapore ceste promet precej oviran. "Ker gre za prometno močno obremenjen odsek, bodo v času del z ustrezno prometno signalizacijo označene tudi vse obvozne ceste, da bi v čim večji meri zmanjšali možne zastoje," so razložili pri direkciji za ceste. Zaradi obnove konstrukcije na spodnjem delu podvoza bodo ob določenih dnevih in urah vzpostavili tudi popolno nočno zaporo železniškega prometa. M. R., feto: Gorazd Sinik Ob prazniku Občine Bohinj so sedem zasluznih posameznikov in dve društvi prejeli občinska priznanja. 4 Bohinjska Bistrica - Na četrtkovi slavnostni podelitvi v Kulturnem domu Joža Ažmana je Godba Bohinj najprej zaigrala bohinjsko himno, nato pa je o delu in načrtih občine spregovorila župai\ja Evgenija Kegl Korošec. Spomnila je tudi na štiri srčne može, ki so se 26. avgusta pred 226 leti, na dan, ki je danes občinski praznik, kot prvi povzpeli na Triglav. Srčni pa so tudi današnji prebivalci Bohinja, najbolj zaslužni so iz župai^jinih rok prejeli priznanja. Zlato plaketo je dobilo Pros-tovo^no gasilsko društvo Bohinjska Bistrica, sprejel jo je njihov predsednik Dušan Kej-žar. Društvo je bilo ustanovljeno davnega leta 1884, že dve leti prej pa je "požarna bramba" skrbela za gašenje požarov v bohinjskih železarskih obratih. Srebrno plaketo je dobil duhovnik Franc Sodja. Sprejel jo je njegov pranečak, saj Sodja že dolga leta službuje v tujini. Nekdaj je živel v Argentini, danes pa v kanadskem Torontu pomaga v slovenskem domu Lipa. Posthumno je srebrno plaketo dobil Franc Ceklin, sprejela sta jo njegova sinova. Franc Ceklin je Bohinjcem znan kot zgodovi- nar, publicist, scenarist, alpinist, gorski reševalec ter zavzet planinski in turistični delavec, ki se je ukvarjal tudi z rodoslovjem in je številnim Bohinjcem napravil rodovnike. Bronaste plakete so dobili aktiven član in predsednik bohinjske strelske družine Štefan Fujs, ki si je priznanje zaslužil predvsem za delo z mladimi, Marija Rabič in Viktor Mencinger. Oba že dolga leta delata s folkloro, Rabičeva že 47,' Mencinger pa 40 let. Posvečata se predvsem najmlajšim in nanje prelagata svoje znanje. Bronasto plaketo je sprejel še Milan Taler, predsednik Prostovo^ne-ga gasilskega društva Studor, Letošnji nagrajenci Občine Bohinj. ki letos praznuje 50-letnico delovanja, njegove korenine pa segajo v leto 1922, ko se je več vaŠčanov pridružilo gasilcem iz Srednje vasi. Častni znak Občine Bohinj je prejela Marija Medja, predsednica Društva invalidov Bohinj, s katerim je presegla zakoreninjeno razlikovanje spodnje in zgornje bohinjske doline, veliko vlogo pa ima tudi pri zvezi društev invalidov in kronično obolelih bolnikov v Sloveniji. Spominsko darilo občine je dobil Aleš Sedlar, sprejela jo je njegova sestra, zlati maturant jeseniške gimnazije, ki je v štirih letih šolanja zbral tudi številna priznanja z različnih tekmovanj v znanju. Barbara Todorovič,' foto: Gorazd Kavčič Aljaževi dnevi v znamenju ekologije V Dolini Vrat 13. Aljaževe dneve, ki so potekali med 25. in 29. avgustom, sklenili z zagonom biološke čistilne naprave in slovesnostjo ob stoti obletnici odprtja prve Aljaževe koče. Mojstrana, Vrata - Letos so dovški in mojstranški planinci v okvir prireditev ob Aljaževih dnevih vpletli tudi ekološko vsebino. Ob Šlajmerjevem domu je začela poskusno obratovati biološka čistilna naprava, enajsta po vrsti ob planinskih postojankah po Sloveniji. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Dovje Mojstrana Miro Eržen, so si obvezo, da v kar največji meri poskrbijo za ohranjanje narave, zadali leta 1998. Tehnološko je projekt zasnovalo ljubljansko podjetje Hiroinženi-ring in v občutljivo okolje umestilo napravo, ki temelji na biološki razgradnji odpadkov iz Aljaževega doma, gospodarskega poslopja in Slajmerjevega doma. Potrebnih 50 milijonov tolarjev so prispevali država, slovenska planinska zveza in občina Kranjska Gora. "Morda bo kdo rekel, da ni nič videti. Nič ni videti, kot ne vidimo tistega, kar neočiščeno spuščamo v naravo, in se, žal, posledice velikokrat kažejo kasneje," je še dodal Miro Eržen. Skupaj s kranjskogorskim županom Juretom Žerjavom in predsednikom Planinske zveze Slovenije Francem Ekarjem so si bili edini, da se tako vložena sredstva večkrat povrnejo. Hkrati so ob zaključku pogledali v avgust pred stotimi leti, ko so tedanji planinci z zagnanim planincem, prosvetnim delavcem in župnikom Jakobom A^ažem na Čelu dogradili prvi planinski dom. Leta 1909 ga je odnesel plaz in na drugem mestu, kjer stoji še danes, so zgradili tudi drugega. Tedaj je bilo v ospredju podjetništvo, razvoj tu- V Cerkljah podražili vrtec Nova cena za drugo starostno obdobje, ki velja le do 1: marca 2005, znaša 57.662 tolarjev. Cerkve' Tako kot drugod po Sloveniji so morali tudi v Cerkljah določiti nove cene programov v javnem vrtcu. Izračun temelji na pravilniku o metodologyi za oblikovai\je cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, s čimer želijo vsaj delno poenotiti cene vrtcev po državi. Po novem izračunu znaša cena programa, ki ga izvaja vrtec Murnčki za starostno skupino od treh do šestih let, 62.138 tolarjev. Ker gre v tem primeru kar za 18,5-odstotno povišanje dosedanje cene (52.240 tolarjev), bodo v Cerkljah podražitev opravili v dveh korakih, saj lahko občina naenkrat ceno poviša le za deset odstotkov. Prav za toliko se bo tako z jutri.šnjim dnem tudi povišala cefia - na 57.662 tolarjev. Dokončno uskladitev cene vrtca z izračunano pa bodo izpeljali 1. marca naslednje leto. Ob potrjevanju nove cene na zadnji seji občinskega sveta je občinski svetnik Bogomir Biziy (SDS) opozoril, daje osnovna šola največji proračunski porabnik. 'Take podražitve so boleče za mlade družine. Mislim, da se v poslovanju sole skriva še dovolj rezerv, s katerimi bi lahko preprečili podražitev. A kaj, ko občina do sedaj še nikoli ni pregledala njenega poslovanja," je dejal. Za primenavo povejmo še ceno programa vrtca za drugo starostno obdobje v Šenčurju. Tam sojo na podlagi nove metodologije izračuna za deset odstotkov povišali že na začetku leta in danes znaša 54.981 tolarjev, dodaten dvig cene pa bodo morali opraviti še naslednje leto, ker bi morala znašati 57.150 tolarjev. Simon Šubic Biološko čistilno napravo ob Šlajmerjevem domu so namenu predali (od leve proti desni) predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, kranjskogorski župan Jure Žerjav iri predsednik Planinskega društva Dovje Mojstrana Miro Eržen. rizma in želja, da bi omogočili čim večjemu številu ljudi uživati v teh krajih. "Danes se soočamo na eni strani z vedno večjim obiskom gora in pričakovanji ljudi po vsem udobju, ki so ga deležni doma. Na drugi strani je skrb za okolje. Zavest in odgovornost za varovanje narave nas odvračata od posegov, ki bi naravo še bolj obremenili," je opozoril Miro Eržen. V prid razvoja planinstva in zmanjšanju bremen pri vodenju planinskih postojank bi nedvomno pripomogla tesnejša povezava s turističnim gospodarstvom in razumevanje, da je potrebno kakšen tolar ali evro vložiti v urejanje infrastrukture na obrobju gorskega sveta. Mendi Kokot Praznik krajevne skupnosti Jesenice - Krajevna skupnost Slovenski Javornik Koroška Bela praznuje 4. septembra v spomin na pet ustreljenih talcev na Koroški Beli leta 1941. Prireditve se bodo začele v petek, 3. septembra, s spominsko svečanostjo ob 17. uri v parku Talcev na Koroški Beli. Pozdravni nagovor bo povedal predsednik Društva upokojencev Javornik Koroška Bela Vinko Cerar. kulturni program pa bodo pripravili jeseniški pihalni orkester in učenci domače osnovne šole. Za 18. uro je v kulturnem domu napovedano odprtje razstave slikarja Marjana Zidaneka, člana DOLlK-a. V soboto, 4. septembra, bodo gasilci iz Javorniškega Rovta in Koroške Bele ob 11. uri izvedli mokro vajo pri "Mokrnu" v Javorniškem Rovtu. Ob 16. uri se bodo v prostorih društva upokojencev na Slovenskem Javorniku srečali krajani, stari 80 in veČ let. Ob 19.30 bo v kulturnem hramu na Koroški Beli sledilo odprtje razstave del Marije Malenšek. Nedelja, 5. septembra, bo namenjena balinarjem, ki bodo turnir začeli ob 9. uri na Kresu. Praznovanje bodo sklenili v ponedeljek, 6. septembra, s predstavitvijo razvoja obrti in turistične dejavnosti pred in po drugi svetovni vojni v krajevni skupnosti. Začetek bo ob 18. uri v prostorih društva upokojencev na Javorniku. avtorja pa sta Ivan Dolenc in Jože Vindišar. M. K. V spomin na prvi vzpon na Triglav Bohinj - V soboto so v RibČevem Lazu s krajšo slovesnostjo obeležili 226-letnico vzpona bohii^skih prednikov, štirih srčnih mož na Triglav. Ob njihovem spomeniku se je tudi letos marsikdo poklonil spominu na podvig iz preteklosti. Prisotne na slovesnosti sta nagovorila predsednik Planinskega društva Srednja Vas Janez Korošec in predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Govorila sta o pomembnosti vzpona štirih srčnih mož za slovenstvo ter poudarila predvsem simboličen pomen najvišje slovenske gore. Za kulturni del programa na slovesnosti pa so poskrbeli bohinjski rogisti. Lipovi pevci z Bleda ter svečano recitirane pesmi. Tako je v sončnem sobotnem popoldnevu, na impozantni lokaciji, ob mogočni kiparski skulpturi posvečeni Štirim možem, slovesnost dosegla svoj namen in izzvenela prijetno. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Magda, Mija in iViarlja «K <». i TJskovnica - Le redki obiskovalci Uskovnice ne obiščejo planinske koče, ki jo upravlja Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju. V koči in depandansi, kije urejena v nekdanji sirarni, je 70 ležišč. Do konca septembra bo odprta vsak dan, oktobra samo med vikendi, do božiča pa bo zaprta. Potem bo do maja znova odprta le med vikendi, od maja naprej pa vsak dan. Z letošnjim obiskom so zadovoljni, obiskovalci pa Še posebej radi naročajo izvrstne domače jedi. Za prijeten obisk planinskega doma skrbi oskrbnica Magda Pivk iz Kranja s pomočnicama Mijo PanČur in Marijo Zaplotnik iz Tržiča (na sliki). J. K. Torek, 31. avgusta 2004 KULTURA / kavka@g-g|as.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN C icib an j e cel ded Šestdeseto leto izhajanja bo revija Ciciban obeležila s knjižnimi izdajami, objavami iz preteklih let ter malimi in velikimi prazničnimi dogodki V prvi reviji vsakega Slovenca so se kalili številni znani pisci in ilustratorji. Ljubljana - Z izidom velike knjige zgodb Cicido, Ciciban dober dan in jutrišnjo veliko zabavo v parku Tivoli v Ljubyani pri Reviji Ciciban začenjajo z obeleževai^jem 60-letnice izhajai\ja revije. V razgovoru z odgovorno urednico Slavico Remškar, njeno pomočnico Ireno Matko Lukan ter urednicama Alenko Veler in Barbaro Hanuš sem se na lastna ušesa in oči prepričal, da je Ciciban ded le po letih, po vsebini in vedno novih domislicah uredniške ekine in številnih sodelavcev na še vedno mladostno zag- nan. 19H5 I- -t > • ^ Naslovnici prvega Cicibana In septembrske številke, uvodne v 60. leto izhajanja. Ciciban, revija z bržkone najdaljšo tradicijo izhajanja pri nas, je bila ustanovljena skupaj z založbo Mladinska knjiga junija 1945, prva številka pa je izšla septembra istega leta. Za prvim urednikom Josipom Ribičičem so ga kasneje' urejali Albin Weingerl, Črtomir Šinkovc, Zima Vrščaj - Holy, močan pečat je reviji dala Branka Jurca, sledil je pesnik Jože Šmit, za njim je šestnajst let revijo urejal Božo Kos, kot predhodnica da- našnje uredniške ekipe pa je v devetdesetih za nekaj let urejanje prevzela Nataša Bucik. "Prvih nekaj let je bil Ciciban močno ideološko obarvan, saj je bil del revije v znamenju gradnje nove domovine in drugačnih odnosov z ljudmi, del pa, lahko bi rekla zelo čist, z ljudskimi pravUicami in pesmimi ter avtorsko literaturo," razmišlja Slavica Remškar in dodaja, daje bilo naslednje obdobje mnogo bolj literarno in li- LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA ABONMA SEZONA 2004/2005 LOŠKI ODER Ivo Brešan SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU (komedija) režija: MIha Alujevič __v Igrajo: Bojan Trampuš, Jure SImonič, Matjaž Eržen, SImen Ster-e, Arianda Eržen, Juša Berce, Blaž Vehar, Miha Kalan, Janez Debeljak, Iztok Drabik, Jože Drabik in Matej Čujovič A SNG NOVA GORICA Nikolaj Koljada KOKOŠ (sentimentalna ljubezenska burka) režija: Matjaž l_atin igrajo: Lara P. Jankovič, Teja Glažar, Marjuta Slamič, Bine Matoh, Gorazd Jakomini, Damjan Klanjšček, Katja Robič In Nadja Fišer ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Dan Goggin NUNSENSE II. (muzikal) režija in koreografija: Mojca Horvat igrajo: Bojan Vister, Saša Hodnik, Anamarija Štukelj, Rebeka Hrastnik, Nuša Podvornik, Lea Sobočan k.g., Boris Car, Joži Šalej, Benjamin Pirnat, Nikola Matošič In Gašper Peršl SLG CELJE Lukas Bärfuss SEKSUALNE NEVROZE NAŠIH STARŠEV (drama) režija: Matjaž Latin igrajo: Manca Ogorevc, Anica Kumer, Stane Potisk, Mario Šelih, Aljoša Koltak, Nada Božič in Renato Jenček MOJE GLEDALIŠČE Fadil Hadžič DRŽAVNI LOPOV (komedija) režija: Gojmir Lešnjak - Gojc igrajo: Iztok Vallč, Jernej Kuntner in Bogomir Veras ^ CENA ABONMAJA ODRASLI 11.600 SIT UPOKOJENCI 11.000 SIT ŠTUDENTI IN DIJAKI 9.600 SIT Možnost plačila v dveh obrokih. VPIS dosedanji abonenti: 6. In 7. september novi abonenti: 8. in 9. september v pisarni gledališča od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ELEFON: (04) 5120-850. GSM: 041 730-982 I rg O e s ure IS g o kovno bogato. V smislu stika s tradicijo še danes ponatiskujejo mojstrovine Marije Vogelnik, Jožeta Ciuhe, Milana BizoviČar-ja, Rože Piščanec, Iveta Šubi-ca..., veseli pa jih tudi, da še vedno dobro sodelujejo z znanimi ilustratorkami, kot so Mar-lenka Stupica, Ančka GoŠnik Godec, Marjanca Jemec Božič ...Še danes se radi spominjajo literarno zelo bogatega obdobja, koje Cicibana urejala pisateljica Branka Jurca. V času Boža Kosa se je tudi v Cicibanu začel odražati duh Ph . VÄ uspevalo," pravi Remškarjeva. Z urednico Natašo Bucik je Ciciban leta 1998 v svoje okrilje dobil še mlajšega bratca revijo Cicido, ki je namenjena mlajšim, predšolskim otrokom, za katere je predvsem didaktični del Cicibana še nekoliko prezahteven. Danes je prvi del obeh revij leposlovno, literarno naravnan, drugi del pa je didaktičen. Velja zapisati, da se Ciciban in Cicido od podobnih revij razlikujeta predvsem po zelo kakovostnih leposlovnih in ilustrator-skih prispevkih domačih avto- V uvod v šolsko leto so ob Veliki knjigi zgodb: Cicido, Ciciban dober dan, v katerih je Izbranih petindvajset zgodbic, ki so v obeh revijah izšle v zadnjih desetih letih, izšle tudi tri nove knjižice v zbirki Čebelica. Anja Štefan je pod naslovom Zajec in lisica izbrala in priredila nekaj kratkih slovenskih živalskih basni (llustratorka Jelka Godec Schmidt). Pedenjhišica so pesmice o legendarnem junaku, ki ga je skupaj z ilustratorjem Marjanom Mančkom pred leti ustvaril pesnik NIko Grafenauer, z Rdečo hišo pa se ob Ilustracijah Petra Škrla prvič v knjižni obliki predstavlja avtorica Cvetka Sokolov. ko Lukan, ki se zaveda, da s tem na neki način tudi vplivajo, da tistih nekaj slovenskih profesionalnih piscev, kot so Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Uredniška ekipa revij za najmlajše Slovence, Cicibana in CIcIdoja: (z leve) Irena Matko Lukan, Slavica Remškar, Alenka Veler In Barbara Hanuš. časa in družbe, vedno bolj usmerjene v pridobitništvo. "Na vzgojo otrok se je začelo gledati v • na nacin, naj se čimprej in čimveč naučyo, zato je revya v potrebi po igrivem učenju vedno boU začela postajati delovni zvezek, kar je Kosu odlično ijev. "Pri nas je pravo gojišče sodobnih slovenskih Hteratov in ilustratorjev. V poplavi slikanic iz zahoda, ki so za založbe sicer cenejše, a marsikdaj tudi slabe kakovosti, pri nas stavimo na najboljše domače avtorje," poudarja Irena Mat- V revijah Ciciban in Cicido danes objavljajo tako rekoč vsi najboljši slovenski ilustratorji. V sodelovanju z uredništvom pripravljajo ilustracije za posamezne zgodbice, pravljice, pesmice, naj bo sodobnih avtorjev ali pa izbora iz bogate zakladnice domače in tuje ljudske pripovedne dediščine. Ilustratorji pa imajo tudi svoje značilnosti, Jelka Relchman na primer rada riše prijazne risbice, nI pa navdušena na avtomobili, ki jih recimo rad riše Gorazd Vahen. Pravljični svet princes in kraljev je zelo blizu Ančki GošnIk Godec, ilustracije k besedilom iz judskega izročila pa pogosto riše Jelka Godec Schmidt. Pogosto nastajajo tudi ustvarialni tandemi, kot sta bila s Pedenjpedom Marjan Manček in Niko Grafenauer, in sta Svetlana Makarovič ter Gorazd Vahen, Zvonko Čoh in Andrej Rozman Roza ... Žmavc, Anja Štefan, Peter Svetina, Miran Petek in še kdo, še vztraja pri pisanju. Mnogi od njih svoje zgodbice, pravljice, pesmi, kasneje izdajo v kateri od zbirk Mladinske knjige. "Imamo pa srečo, da sodelujemo s cvetom slovenskih ilustratorjev, ki jih ni malo." Tu je čas, ko se tudi tiskani mediji oblikovno in vsebinsko vse bolj približujejo elektronskim medijem, čeprav to nikoli ne bodo postali. Revijam pogosto dodajajo tudi zgoščenke. "Na neki način se moramo boriti, da otroke vznemirimo, da v roke vzamejo tudi knjigo ali literaturo. S tem namenom revijam dodajamo tudi nekakšen vodnik za starše, s katerim sledi\jim pomagamo, kako otroku približati revijo in jih učimo, zakaj je pomembno, da je otrok v stiku z umetnostjo in lepim že od malega," je prepričana Matko Lukanova. Kot je povedala Barbara Hanuš, vsako leto v ta namen pripravljajo tudi delavnice, na katerih učiteljicam in vzgojiteljicam pomagajo ločiti kakovostno leposlovje in ilustracije od slabega. "Skupaj s Silvo Karim skrbiva tudi za povezavo z vrtci in šolami. I\i je pošta, otroci pišejo zgodbice na podlagi objav^ene ilustracije, bienalno priprav-Uamo likovno razstavo Ciciu-metnije, imamo natečaj za najlepša otroška glasila ...," pripoveduje HanuŠeva. Pošta je v še večjem obsegu kot v reviji objavljena na internetnih straneh. Kot je povedala Alenka Veler, so kakovostne intemetne strani (obstajajo 3, 4 leta) neke vrste pripomoček, ki otroke poskuša povabiti nazaj k branju. "Različna besedila, kijih napišejo vzgojiteljice, učiteljice, priložnostni pisci, v uredništvo sicer prihajajo dnevno. Vse skrbno beležimo in vsakemu odgovorimo, marsikaj od napisanega pa tudi uporabimo," razlaga Veierjeva. Seveda pa morajo biti skrbni pri pripravi obeh revij, saj so v današnjem demokratičnem duhu eni, ki imajo radi dedka Mraza, in drugi, ki prisegajo na Božička, taki, ki jim je pisanje o drugačni družini, kot je oče, mati, hči, sin in pes, nekaj nemogočega, in taki, ki želijo, da veČ pišemo o temah, kot so spolnost na primer. Kot kaže, uredniški ekipi skupaj s številnimi zunanjimi sodelavci enkrat na mesec odlično uspeva pripraviti prvo revijo, ki bo v jubilejnem letu to povedala še na različne načine, tako z jubilejnimi knjižnimi izdajami (zbirka Zakladi otroštva, v pripravi je obsežna antologija o reviji Ciciban) kot z različnimi praznovanji za otroke in njihove starše. Igor Kavčič, foto: Nada Žgank/Memento Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Integralna biorgonomija, Marjan Ogorevc, Enost - Center za razvoj alternativnih metod zdravljenja, Brežice 2004, 362 str. . Orgonomija seje začela razvijati v prvi polovici dvajsetega stoletja z Wilhelmom Reichoni; ta je odkril bione, umetno ustvarjene energijske mehurčke - niti živa niti neživa substanca, ki se lahko razvije v praživali, rakaste celice in podobno. Odkril je tudi, da nekateri bioni sevajo in tako oddajajo osnovno življenjsko energijo, orgonsko energijo. Njegov učenec Aleksander Löwen v svoji knjigi Bioenergetika ugotavlja, da se človek sklada s telesom, s telesno držo, torej ne obstajamo neodvisno od telesa - naše telo najboljše izraža to, kar smo. Rafael Rosen velja za očeta biorgonomije. Medtem koje orgonomija znanstvena veda, ki raziskuje orgonsko energijo v organizmih, na Zemlji, v atmosferi in v prostoru zunaj nje, še najlaže bi jo zamenjali z besedo prana, je biorgonomija dvojna energija; namreč na vsakega človeka lahko gledamo kot na energijsko formo in vsaka forma lahko poseduje komplementarno energijo. Ta je nek drug človek, komplementarni partner. Skupna jima je posebna energijska povezava. Zavestna združitev komplementarnih partnerjev ustvari mnogo večje energijsko polje, kol ga ima človek sam. Rosen je tudi odgovoren za ključno metodo čutenja energije, ki so jo pri nas poimenovali 'blinkanje', čutenja orgonske energije neposredno preko senzoijev, ki se nahajajo na vekah; te spontano reagirajo na vsako energijsko spremembo. Blinkanje je tako postalo osnovno orodje biorgonomikov za zaznavo pretoka energije. Od osnovne biorgonomije se oddaljuje znanstvenica Naomi Feinberg, ki je razvila povsem svojo metodo 'Hatmara merkava', je za širjenje biorgonomije v Evropi najzaslužnejša. Ogorevc združuje vsa spoznanja omenjenih raziskovalcev, obenem pa ves čas spremlja izsledke novodobnih biorgonomikov, ki, kot pravi, gradijo novo filozofijo energijskega zdravljenja, pri čemer je najpomembnejše odkrivanje in razumevanje vzrokov, ki so pripeljali človeka v stanje, v kakršnem se ne želi nahajati. Razumljivo, daje v prvi polovici 20. stoletja Reich imel nasprotnike, na kar pač naletijo vse velike in revolucionarne znanstvene teorije. Kako je s tem danes? Lahko bi rekli, da se človeštvo deli na tiste, ki s svojo zavestjo ne morejo preseči niti objektivnosti niti subjektivnosti, zato nad tistim, kar poznajo, zanje ne obstaja nič več. Druga polovica prizadevno goji zavedanje, da človek lahko deluje na različnih vibracijah, saj je del vesolja in z njim predstavlja integrirano funkcionalno celoto; zakonu karme je vse podrejeno. Integralna biorgonomija pozna tudi točke vstopanja vesoljne energije v posamezne organe, o katerih druge bioenergijske metode ne govorijo. Marjan Ogorevc, tudi avtor knjig Biorgonomija (2001) ter Kannič-na diagnostika in energijsko zdravljenje (2003) se z alternativnim, naravnim, zdravljenjem ukvarja že petnajst let, v zadnjem času pospešeno s karmično diagnostiko. V Brežicah deluje kot bioterapevt, kot fizoterapevt pa skrbi za izboljšanje rezultatov in odpravljanje poškodb v atletski reprezentanci. Je strokovni vodja prve sole za bio-energoterapevte. ''V GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek. 31. avgusta 2004 Dragoceni zakladi leske cerkve Pred velikim šmarnom so v cerkvi v Lescah, ki je bila pred Brezjami ena najbolj znanih božjih poti na Slovenskem, blagoslovili delno obnovljeni glavni oltar. Lesce - Po številnih obnovah cerkve in zvonika po letu 1983 ter nad 800 let starega župnišča, v katerem je bil nekdaj romarski dom, so pred letošnjim velikim šmarnom v cerkvi Marije vne-bovzete blagoslovili še delno obnovljeni glavni oltar in sliko Nebeškega očeta. Obnovo sta odlično opravila podobar in po-zlatar Erik Curk ter slikarka Barbara Gosar - Hirci. Oltar je blagoslovil nadškof dr. Ivan Jurkovič, papeški nuncij v Ukrajini, ki je kot mlad župnik pomagal pri dušnopastirski službi v Radovljici in na Bledu. "Cerkev Marije vnebovzete v Lescah je med tremi najstarejšimi z listinami ali izkopaninami izpričanimi cerkvami na Slovenskem in ena redkih, ki ima ^rojstni list'," je povedal leški župnik Štefan Babic, doma iz Britofa pri Kranju. Njegovo veliko veselje je zgodovina, zato je podatke o cerkvi, župniji in celotnem leškem območju dobesedno stresal iz rokava. Za leško župnijo, ki je bila ob ustanovitvi leta 1787 majhna in revna in je obsegala le 85 domačij v Lescah, Hrašah, Hlebcah in v Novi vasi, prvega rednega župnika pa je dobila Šele leta 1965, skrbi že 22 let. "Leški razcvet seje začel z zgraditvijo železnice. Nadaljeval se je z razvojem industrije, turizma in drugih dejavnosti. Grbi, freske, mašni plašč in zgodovinsko vredne slike so bogastvo župnije v Lescah. Lesce so se v 20. stoletju povečale za 16-krat. Zgodovinski viri dokazujejo, da je bila cerkev v Lescah že v rimski dobi v 4. stoletju. Leta 1870 so izkopali talni mozaik, v katerem je bilo tudi zapisano, koliko je kdo prispeval zanj. Poslali so ga na Dunaj. Našli so Manjkal je še zvon Uskovnica - Kapelica Marije Kraljice miru na planini Uskovnica nad Bohinjem je sedaj popolna. V nedeljo je upravitelj ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan blagoslovil še nov zvon, ki se že oglaša iz zvonika kapelice, kije po besedah župnika iz Srednje vasi v Bohinju Ivana Jagodica "najlepša katedrala v naravi". Kupili so ga "Uskovničaiji". Kapelica na Uskovnici ima burno zgodovino. Zgradili so jo leta 1939 in blagoslovili leta 1940. V listini ob dodelitvi zemljišča zanjo so zapisali, da sme biti uporabljena le za obrede katoliške cerkve. Leta 1952 je pogorela. Ob požaru se je "izgubil" tudi zvon. Po petdesetih letih je znova tako, kot je bilo, je na blagoslovitvi zvona povedal ključar kapelice Franc Sodja iz Srednje vasi. Na slovesnosti so ministranti pokazali, da so odlični glasbeniki, saj so zaigrali Aljaževo Oj, Triglav, moj dom. Lepe bohinjske pesmi so prepevale Cilka Sodja, Minka Cvetek in Angela Zupane, slovesnost pa so popestrili pritrkovalci iz preddvorske župnije Franc Celar, Brane in Domen Likozar ter Franc Kurnik, ki so doma na Bregu ob Kokri in v Tupaličah. Skupaj pritrkavajo že 5 let, zvonovi pa so težki od 16 do 38 kilogramov. Na sliki: škof Andrej Glavan blagoslav^a uskovniški zvon. Jože Koši\jek tudi dva nagrobnika in baročne kipe, ki so jih leta 1954 odpeljali v Kranj. Za kipi se je zgubila sled, nagrobnika pa sta ostala v Kranju: eden v župnijski cerkvi, drugi pa v muzeju. Radi bi ju dobili nazaj in postavili tja, kakor sodita. Okrog leta 450 so Huni pod Atilovim vodstvom uničevali rimske naselbine in tudi Gorenjski niso prizanesli. Bogati so bežali predvsem v Istro, revno ljudstvo pa se umikalo v hribe. Najbolj znano zatočišče je bila Ajdna. Krščanstvo je preživelo propad rimskega imperija. Pomembna je listina iz leta 1140, ko so vladali radovljiški graščaki, v kateri je zapisano, da so tega leta porušili starodavno cerkev in sezidali novo, ki je postala ena najbolj obiskani božjih poti na Slovenskem. Romarjev je bilo vedno več. Leta 1315 so jo povečali v sedanjo velikost in v 15. stoletju postavili še zvonik, ki je bil v potresu leta 1511 porušen. Gradbeni mojster Jakob Škofic iz Podbrezij je leta 1523 zgradil novega samostojno stoječega, ki je bil tudi obrambni stolp. Zvonik so kasneje povišali, cerkev pa po letu 1650 barokizirali. Strop je leta 1736 poslikal Franc Jelovšek. Leta 1983 so odkrili znamenito fresko Marije Kraljice z Jezusom s podpisom avto-ijev Nikolaja in Štefana iz Gorice. Freska je bila naslikana v 14. stoletju in je najstarejša podpi- Župnik Štefan Babič, Kajžov iz Britofa, pred oltarjem v leški cerkvi. sana freska na Slovenskem," je strnjeno opisal zgodovino cerkve v Lescah župnik Štefan Babič. Ko je na Radovljiškem gospodaril protestantski najemnik graščine Dietrich Stein in je bil pastor protestant Peter Kuplje-nik (sežgali so ga na grmadi v Rimu - op.p.), so bile nekatere Marijine podobe nadomeščene z Jezusovimi in odstranjen romarski kip Marije z Jezusom. v Župnijska cerkev v Lescah ima še tri posebnosti. Prva je kopija slike Marije iz Passaua, ki jo je naslikal Luka Kranach in po kateri seje zgledoval Leopold Layer pri slikanju Marije Pomagaj na Brezjah. Original passauske podobe je v Inns-brucku. Druga posebnost so grbi vladarskih družin Orten-buržanov, Celjanov, Thurnov in Habsburžanov, ki so od leta 1150 naprej vladale na tem območju. Med njimi je še grb nepoznanega izvora. Tem grbom so na pobudo župnika Babiča dodali še grbe Kraljevine Jugoslavije, Socialistične federativne republike Jugoslavije in Repu-bhke Slovenije, ki jih je izdelal rezbar Milan Vipotnik. Tretja dragocenost pa je nad 300 let star mašni plašč. Zunanjost cerkve krasita podoba Krištofa, ki jo je obnovil kranj ski akademski slikar Vinko Tušek, in relief Jožeta Balanta (Wallanda), rojenega leta 1763 v bližnji Novi vasi, ki gaje izdelal akademski kipar Stane Kolman. Rojak iz Nove vasi je bil kot šolski nadzornik veliki zagovornik slovenščine v šolah in izobraževanja učiteljev ter nazadnje goriški škof. Leška župnija je po zaslugi župnika in pomoči žup-Ijanov poskrbela za ohranitev svoje bogate in enkratne zgodo- vme. Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič Prazniki in godovi Tilnom se začenja kimavec Puščavniku Tilnu ali Egidiju je pri nas posvečenih 18 cerkva. Rojen je bil v Grčiji, umrl pa je v Franciji Danes, 31. avgusta, je praznik redovnika Rajmunda Nonata (1200 - 1240). Rojenje bil v španski Kataloniji. Bilje član reda Marije Usmiljene, ki ga je ustanovil Francoz Peter Nolasko, in je od islamskih Mavrov odkupoval krščanske sužnje. Tako je osvobodil okrog 70.000 sužnjev. Tudi Rajmonda Nonata so Mavri večkrat mučili in ga za osem mesecev tudi zaprli. Jutri, 1. septembra, se začenja september ali kimavec. Praznoval bo puščavnik in opat Egidij ali Tilen oziroma Ily. Rojen je bil v Grčiji, kjer je ime Egidij pomenilo šČitodr-žec ali ščitonosec. O njegovem življenju pripovedujejo številne legende. Bil naj bi bogat, vendar je premoženje razdelil revežem. Hotel je k puščavnikom v Afriko, vendar je zaradi viharja njegova ladja pristala v Franciji, kjer je živel v samoti v južni Franciji ob reki Roni. Spremljala ga je košuta, ki jo je hotel kralj ustreliti, vendar je puščica zadela Egidija. Čudežno je preživel in kralj je njemu v čast sezidal samostan Saint Gilles južno od Nimesa, v katerem je bil Egidij opat in kjer je tudi umrl. Svetnik je Še posebej čaščen v Nemčiji in Angliji. Je eden od pomočnikov v sili. Ljudje se mu priporočajo za dobro letino in za srečo pri živini, za lepo vreme in proti ognju, strahu in kugi. Za zavetnika so ga-izbrale doječe žene in nosečnice za srečen porod. Je zavetnik pastirjev in beračev. Upodabljajo ga s košuto ali srno ter s puščico v prsih. Egidij je svetnik na pragu jeseni. Vremenski pregovor pravi: Kakršno vreme bo sv. Ula kazalo, bo tudi ves mesec ostalo. V četrtek, 2. septembra, bo praznik kneza Emerika, edinega sina kralja Štefana, ki se je 2. septembra leta 1031 smrtno ponesrečil pri lovu. Jutri bodo imeli god vsi, ki jim je ime Emerik in Imre. V petek, 3. septembra, bo praznik papeža Gregorja Velikega, ki se je rodil okrog leta 540 in umrl leta 604. Za Leonom I. je Gregor drugi papež, ki ima naslov Veliki. V cerkev je uvedel številne reforme in preuredil bogoslužje in petje (gregorijanski koral). Znan je tudi zaradi globokih duhovnih spisov. Rodil se je rimski patricijski oziroma plemiški družini in si pridobil odlično izobrazbo. Znano je njegovo naroČilo benediktincem, naj med misijo-naijenjem poganskih svetišč ne rušijo, ampak naj jih spreminjajo v krščanske cerkve. V petek bodo praznovali tisti, ki jim je ime Gregor, Grega, Griša in Groga. Za zavetnika so ga izbrali učenjaki, učitelji, šolarji in glasbeniki. V soboto, 4. septembra, bo praznik device Rozalije. Njeno ime pomeni roža ali lilija. Rodila se je okrog leta 1130 v Palermu na Siciliji. Zaradi lepote ponudb za ženitev ni manjkalo, vendar jih je odklonila in se umaknila v samoto, najprej na Monte Reale (Kraljevska gora) nad mestecem Coschino in nato v votlino na gori Monte Pelegrino (Romarska gora) nad Palermom. Umrla je po 16 letih samote stara nekaj nad 30 let. Njeni posmrtni ostanki so v Palermu. Je za-vetnica mesta in zavetnica proti kugi, ki je leta 1624 morila v mestu. V soboto bo praznik žena in deklet z imenom Rozalija, Roza, Rozina, Rozika, Roža, Rozi, Rozka, Rozalka, Zalka, Zala, Zalika, Lija, Roža-marija, Rozana, Rožana, Rožica, Rožina, Rosita in Rosvita. V nedeljo, 5. septembra, bo praznik beneškega patriarha Lovrenca Giustinianija, v ponedeljek, 6. septembra, pa bo praznik preroka Zaharije, ki je deloval 500 let pred « Kristusom. Jože Košnjek Jasna Paladin VIII. del Kamniški Kurhaus čeprav v splošnem ve^a, da .so se priprave na gradnjo kamniškega Kurhausa začele v letu 1875 in da je bil kompleks dograjen in za javnost odprt ieta 1876, so podatki o začetku Kurhausa dokaj različni. Leta 1875 so v Slovenskem narodu zapisali: ''Naše mesto zelo napreduje zaradi svoje romantične okolice, kajti ze sedaj je tu mnogo tujcev pa še vedno prihajajo novi. Le Škoda, da še ni toplic, ki jih mislita zgraditi gospod Kecelj in Prašnikar, ker hi prišlo Še veČ tujih ljudi v Kamnik, ki se tudi včasih radi v vodi ohladijo. Kakor je videti, bodo toplice zelo velike, kar ho dajalo Kamniku lepo ime in sloves.'' Večina piscev omenja kot začetno letnico kopališča leto 1876 in čeprav je tudi v reklamni brošuri Führer durch Bad Stein kot leto dograditve omenjena letnica 1876, stvari niso tako jasno določene, saj Še leta 1877 v Novicah lahko preberemo, da so ''onkraj Bistrice v kotu, kjer se stekata Nevljica in Bistrica, videti toplice, še ne popolnoma dodelane, a za rabo vendarle le." V Slovenskem biografskem leksikonu lahko preberemo celo, da je Prašnikar zdravilišče po Knei-ppovem načinu zgradil v začetku 80. let 19. stoletja, vendar podatek ni pravilen - pisca je verjetno zavedlo dejstvo, da so kopališče in zdravilišče brata Prašnikar in Janez Kecel v davčnem katastru prijavili šele v 2. polovici leta 1880. Mnogo piscev je opevalo lepote Kamnika v tistem času in prikladnost kraja za oddih in zdravljenje, vendar odzivi niso bili samo pozitivni. Zlasti Kamničani sprva niso bili povsem zadovoljni z lastnikoma -Keclom in Alojzom PraŠnikarjem. Nekateri viri navajajo, daje Prašnikar zdravilišče ustanovil "brez ozira na donosnost in iz ljubezni do domačega kraja", prav tako pohvalno seje v svojem pisanju izrazil Ivan Zika: "Vse kaže, da ga je pri gradnji bolj vodila ljubezen do domačega kraja kot pa misel na dohodke." Kot že rečeno, pa niso imeli vsi tako dobrega mnenja. V Novicah so leta 1877 zapisali: "Onkraj Bistrice, kjer se stekata Nevljica in Bistrica, so videti toplice, še ne popolnoma dodelane, a za rabo vendarle te. Osnova je dokaj primerna, delata jih Kecelj in Prašnikar, a ne toliko mestu, kakor sebi na dobiček, kajti Prašnikar je od glave do nog le gšeftsman." V splošnem se Kamničani za Prašnikarja in njegovo kopališče sprva niso dosti zanimali. Še bolj kot domnevno željo po dobičku so mu zamerili, da se je kot Slovenec po rodu orientiral nemško. Tudi Keclu, ki seje po uveljavitvi v javnem življenju podpisoval kot Johann Kezel, so zelo zamerili politično aktivnost v nemški stranki. Čeprav so se v časopisju vseskozi pojavljali članki, ki so kritizirali in smešili njegovo podobo, je v politiki vztrajal skoraj devet let, in to prav v obdobju načrtovanja, gradnje in uveljavljanja Kurhausa. Vendar pa predvsem Prašnikar za današnje razmere ni bil nič drugega kot široko razgledan in odprt gradbenik in gospodarstvenik, ki je na vse skupaj gledal s stališča zaslužka in predvsem razvoja gospodarstva, in ne z nacionalnega stališča. V času grade. ^^leznic se je pač zaradi večjega zanimanja in podpore v tujini obrnil na nemško stran, na velika evropska podjetja in vlagatelje. Za tiste čase je bil Prašnikar očitno preveč napreden. •issmM Torek. 31. avgusta 2004 MLADI GORENJSKI GLAS • 7. STRAN KAM V PRIHODNJIH DNEH Med vsemi športi, ki so jih "streetballovci" Gašper, Igor, Alana kot otroci preizkusili, jim je bila najbolj všeč prav IVI košarka. Radovljica - Da je dvoranska košarka eden izmed najpopularnejših športov na svetu, ne dvomimo, poletna inačica košarke pa vsako leto bolj pridobiva na svoji popularnosti. To poletje smo tudi v Sloveniji imeli državno prvenstvo v "streetballu" oziroma ulični košarki. turnirje organizirajo že več let, vendar se je tovrstna košarka letos prvič igrala ligaško, organizacija turnirjev je bila na zelo visoki ravni in tudi udeležba ter nagrade boljše in kakovostnejše. Med tekmovalci smo naŠli tudi košarkarje, ki igrajo v ligi Goodyear. Igor, Gašper in Alena uživajo tako v igri kot zmagah. Ulična košarka se kar močno razlikuje od dvoranske. Namesto petih igralcev igrajo trije, namesto na dva koša se igra le na enega. Igra je bolj groba, trenirajo brez trenerja, v njej pa lahko sodeluje kdorkoli in ni treba, da je član določenega košarkarskega kluba. Kljub temu da predvsem fantje na lokalnih igriščih igrajo ulično košarko že vrsto let, je bilo letos prvič organizirano tudi državno prvenstvo. Rekreacijske Turnirji so potekali na parkiriščih pred trgovskimi centri Spar in Interspar po vsej Sloveniji. Med tekmovalnimi trojkami so bih tudi trije mladi fantje iz Radovljice, ki so na "domačih" tleh, v Kranju, dokazali, da spadajo med najboljše. Dvajsetletni študentje Gašper Budkovič, Igor Vincetič in Alen Marič so prijatelji že od otroštva. S košarko se ukvarjajo že več kot deset let, zadnja tri leta pa se navdušujejo tudi nad ulično inačico tega športa. Najprej sta skupaj igrala le Igor in Alen, nato se jima je pridružil še Gašper. Letos pa so dobili še četrtega člana. Na mestu centra je z njimi zaigral Primorec Alen Prole, ki ga je prvi Alen spoznal med treniranjem v Portorožu, kjer študira. Da se v igri zelo dobro ujamejo, so pokazali kmalu in v Kranju celo osvojili turnir za državno prvenstvo. Poleg tega je bil Gašper izbran za najboljšega igralca. Prav ta turnir jim je najbolj ostal v spominu. Z njim se lahko primerjajo le majske igre v Ljubljani, kjer so "Kerovi", kakor se ekipa imenuje, zmagali in za nagrado dobili tedens^ oddih na Pagu. Ker trenirajo z igro, se zaradi krajevne oddaljenosti zelo težko uskladijo. Zato izkoristijo vsak prosti konec tedna ter trenirajo dve, tri ure dnevno. Med poletjem treninge organizirajo lažje in na igrišču v Radovljici igrajo vsak dan. Pravijo, da na turnirjih igrajo predvsem zaradi druženja, nagrad in spoznavanja novih ljudi. Veliko podporo uživajo pri starših, prijateljih in njihovih dekletih. Med vsemi športi, ki so jih kot otroci preizkusili, jim je bila najbolj všeč prav košarka. Res je tudi, da jo je igralo največ vrstnikov, vendar so oni, za razliko od njih, pri tem športu vztrajali. Tina Tošič Gorski tek na Javornik v Lom - Športno društvo Lom pod Storžičem organizira 17. gorski tek na planino Javornik. Proga je dolga 10 kilometrov in ima 550 metrov višinske razlike. Poteka po makadamski poti od domačije Pavšelj v Zgornjem Lomu do planine Javornik. Tek bo v nedeljo, 19. septembra, s startom ob 10. uri. Prijavite se lahko na dan tekmovanja od 9. ure dalje. Ženske tekmujejo v treh kategorijah, moški v sedmih. Ob koncu teka zmagovalci prejmejo pokal, prvi trije po kategorijah pa medalje. Vsi tekmovalci dobijo majico, med njimi pa bodo izžrebali tudi dobitnike praktičnih nagrad. Razglasitev rezultatov bo pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj na planini Javornik. Prevoz opreme do cilja zagotovi organizator tekmovanja, informacije lahko dobite na telefonski številki 031/325 243 (Anton Meglič). Kolesarski juriš na Vršič Kranjska Gora - V soboto, 4. septembra, ponovno pripravljajo kolesarski juriš na Vršič. Start bo ob 11. uri. Vse nadaljnje informacije dobite na številkah 041/203 999 ter 041/844 990. Slovenski alpski maraton Preddvor - Klub Trmastih iz Preddvora letošnjo jesen organizira že četrti slovenski alpski maraton (SAM). Tekači bodo tekli na 50-kilometrski, 35-kilometrski ali 10-kilometrski progi. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.boltez.si/maraton/ ali po telefonski številki 041/647 509 (Iztok Boltez) Alenka Brun Kolesarili mimo Rupnikove linije in Rapalske meje v v v Ziri - Vsako zadnjo soboto v avgustu v Zireh organizirajo Zirovs-ki kolesarski krog. Letos so ga pripravili že četrtič zapored, organiziralo pa ga je domače turistično društvo. Prireditev ni tekmovalnega značaja, ob 9. uri se odpravijo na zahtevnejšo pot (54 km), ob 11. uri pa je družinski start. Na zahtevnejšo pot seje letos odpravilo 80 kolesarjev, na krajšo, 20 km dolgo progo pa se je prijavilo približno 20 družin in posamezniki. Trasa deloma poteka po Rapalski meji in po poti Rupnikove linije. Cilj je bil na Goropekah, kjer je organizator vse kolesarje nagradil z golažem. Zal je tokratni Žirovski krog zaznamoval tudi hud padec enega kolesarja. Letos so prvič predstavili tudi zloženko o Žirovskem kolesarskem krogu z zanimivostmi ob poti, predvsem so tu številni bunkerji jugoslovanske vojske in kaverne na "italijanski" strani. Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin Na 54-kilometrski krog okrog Žirov se je letos podalo približno 80 kolesarjev. Počitnice izkoristili za šport Športno društvo Blegoš je minuli teden že šestič organiziralo poletni športni tabor za osnovnošolce. Gorei^a vas - 'Ridi tokratni športni tabor je potekal na matični šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, saj je ŠD Blegoš naslednik šolskega športnega društva. "Razen športa je bilo posebej veselo zvečer in pozno v noč. Marsikatero smo uŠpičili," so nam povedali navdušeni, a zadi\ji dan močno utrujeni mladi športniki. Športni tabor poteka v sklopu akcije Hura, prosti čas!, ki ga sofinancira Zveza za šport otrok in mladine ter v tem primeru tudi Občina Gorenja vas - Poljane. Letošnjega se je udeležilo 38 otrok, ki jih je pedagoško vodil Izidor Selak s štirimi zunanjimi sodelavci - trenerji Juretom Fleischmanom, Jako Trčkom, Tino Mlinar in Rokom Pustavrhom. Največji del programa so fantje namenili košarki, punce pa odbojki, sicer pa so tudi veliko kolesarili in se posvetili tudi atletiki, tenisu, rokometu, malemu nogometu, dvoranskemu hokeju, namiznemu tenisu, badmintonu in se odpravili tudi na pohod na Ja- vorč. Nastanjeni so bili v šoli, spalnice so si uredili v učilnicah, postlali pa so si s Športnimi blazinami. Sami so morali poskrbeti za higieno, tako pa so se tudi navajali na jutrišnji prvi šolski dan. "V šoli smo zaradi nižjih stroškov, saj tudi hrano dobimo v šoli," nam je povedal Selak, ki dodaja, da mladi tako spoznajo razne športne panoge. Punce so se bolj posvečale odbojki, nam je zaupala Ema iz Gorenje vasi in nadaljevala: "Ponoči smo bolj malo spali, sicer smo se ukvarjali z razhč- nimi Športi. Najbolj zanimivo je bilo seveda ponoči, saj smo se zafrkavali. Trenerji so bili na srečo razumevajoči." Anže, ki prav tako prihaja iz Gorenje vasi, je imel zadnji dan zelo šibak glas: "Zaradi ponoČeva-nja. Kaj smo delali? Mazali smo se z zobno pasto^ še najraje punce. Tudi vodo smo pretakali, tako da so zaspanci morali na stranišče. Več vam pa ne povem, hehe." Srečali smo še en znan obraz. Jaka Trček je pred leti na taboru sodeloval kot učenec, danes je kot študent Fakultete za šport nastopil kot trener: "Tu se Spoznavanje številnih športnih disciplin, navajanje na šolo in nočne zabave so glavne značilnosti šolskega športnega tabora. dobro počutim. Rad prenašam znanje na mlajše in želim opravljati to delo tudi v bodoče. Bolj pestro je biti trener, naučiti pa se moram predvsem kako pomiriti preveč žive učence. Sicer pa, isti so kot mi!" Boštjan Bogataj Izteka se rok za štipendije Vajenci in dijaki, ki bi želeli pridobiti republiško štipendijo, imajo še dober teden časa, da oddajo svojo vlogo. Krai\j - Obrazce za uveljavyai\je pravice do republiške štipendije je mogoče kupiti v knjigarnah ali papirnicah, dobiti jih je mogoče tudi na spletnih straneh republiškega zavoda za zapo-slovai\je www.ess.gov.si. 8. septembra se izteče tudi rok, do katerega morajo izobraževalni zavodi oddati j)redloge za kandidate za Zoisove Štipendije. Študenti pa imajo čas za oddajo vlog do 6. oktobra. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki in študenti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega celoletnega zneska 130 odstotkov zajamčene plače, kar je 799.916 tolarjev. Za stare štipendiste dohodek na družinskega člana ne sme presegali 879.908 tolarjev. Kandidati lahko vlogo za pridobitev republiške štipendijo oddajo pri uradu za delo, kjer imajo stalno prebivališče, ali priporočeno pošljejo na območno službo Kranj. V zadnjem tednu pred iztekom roka, to je od četrtka, 2. septembra, do srede, 8. septembra, bodo v vseh uradih za delo na Gorenjskem uvedli dodatne ure za sprejem vlog. V četrtek in petek bo tako vloge mogoče oddati od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, v sredo, ki je zadnji dan za oddajo vlog, pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. "Kandidatom, ki bodo vloge oddajali v zadnjem tednu, predlagam, da gredo v urad za delo v popoldanskih urah, saj je takrat po izkušnjah iz preteklih let manjša gneča," je svetovala vodja oddelka za socialno varnost pri kranjski območni službi zavoda za zaposlovanje Nataša Jakobčič. Višina štipendije je odvisna od dohodka družine, oddaljenosti kraja šolanja oziroma bivanja v času šolanja, letnika šolanja in učnega uspeha. V prihodnjem šolskem letu bodo republiški štipendisti, ki so se odločili za pridobitev poklicev, ki jih na trgu dela izrazito primanjkuje, k Štipendiji prejeli še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate za Zoisove štipendije pa predlagajo izobraževalni zavodi in pomenijo podporo tistim, ki izkazujejo izrazilo intelektualno ali umetniško nadarjenost. Mateja Rant • > X i" J s v J «X - I / I I ---- >1 ' I • . - I- . * ** V ' r i . Ime in priimek: Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj Telefon: Datum:............................ Podpis X Opomba: v ceni sta vračunana ODV + poštnina; pri vplačilu vnaprej na TRR: 02045 0011292252 ali na naslov založbe prihranite 600 SIT. kolikor znaša razlika v ceni med navadno pošto in odkupnino; torej samo 3.380 SIT. GORENJSKI GLAS STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 31. avgusta 2004 GORSKO KOLESARSTVO Z maratonskim tekom in zaključno slovesnostjo so se v nedeljo zvečer v Atenah končale 28. olimpijske igre, atenska županja Dora Bakoyannis pa je olimpijsko zastavo predala županu Pekinga Wangu Oishanu. Kranj - Olimpijske igre v Atenah so bile zagotovo letošnji največji športni dogodek, končale pa so se minulo nedeljo z veličastno slovesnostjo na starem olimpijskem štadionu Pana-tinaiko. Malo prej so na prizorišče pritekli zadnji tekmovalci, ki so se pomerili v maratonu, med njimi pa je olimpijski zmagovalec postal 33-letni Italijan Stefano Baldini. Nastopil je tudi naš maratonec Roman Kejžar iz Železnikov, ki je v cilj pritekel kot 54. Roman, zadnja leta naš najboljši maratonec, je v cilju povedal, daje takšna uvrstitev zanj realna, da pa je zadovoljen, da mu je - kljub težki progi - uspelo priteči na cilj. Te dni se domov vračajo še zadnji naši olimpijci, med njimi so bili tudi nosilci olimpijskih kolajn. Kot prva sta z bronastimi odličji že prejšnji ponedeljek pripotovala judoistka Urška Roman Kejžar je zaključi! slovenske nastope v Atenah. v v Zolnir in jadralec Vasilij Zbo- gar, nato je domov prišla še bronasta tekačica na 800 metrov Jolanda Čeplak, v petek ponoči pa sta srebrni odličji na Gorenjsko prinesla veslača v dvojnem dvojcu Luka Špik in Iztok Čop. S štirimi odličji se tudi je Slovenija vpisala na seznam petinsedemdesetih držav, ki so osvojile olimpijske kolajne, in sicer na 64. mesto. Prva na njem je reprezentanca Združenih držav Amerike, ki je skupaj osvojila kar 103 kolajne, od tega 35 zlatih, 39 srebrnih in 29 bronastih. Po številu kolajn je na drugem mestu ekipa Rusije, ki je osvojila 92 odličij, od tega 27 zlatih, po številu zlatih kolajn pa je na drugem mestu ekipa Kitajske, ki ima 32 zlatih kolajn, skupaj pa kar 63. Kljub temu da so olimpijske igre v Atenah končane, pa novi sodobni štadioni Še ne bodo samevali, saj bodo v Atenah od 17. do 28. septembra potekale še paraolimpijske igre, največji Športni dogodek v svetu Športa invalidov. Na igrah bo sodelovalo več kot štiri tisoč športnikov invalidov iz 140 držav, med njimi tudi močna slovenska reprezentanca. Ta bo Štela 29 športnikov in športnic, skupaj s trenerji, zdravniško oskrbo in tiskovnim predstavnikom in vodjo reprezentance pa bo v Atene odpotovala 43-članska ekipa. Naši športniki invalidi bodo v Atenah nastopali v sedmih panogah in sicer v atletiki, golbalu, kolesarstvu, plavanju, namiznem tenisu, sedeči odbojki in strelstvu. Med gorenjskimi udeleženci paraolimpijskih iger sta v na-miznoteniški ekipi Škofjeločan-ka Andreja Dolinar in Mateja Pintar iz Selc, v ekipi za sedečo odbojko bo nastopila Marinka Cencelj iz Domžal, na kolesarskih dirkah (cestna, krono-meter, zasledovalna vožnja in vožnja na čas) pa bo nastopil David Kuster iz Vodic. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Zaki navdušeno pozdravili veslače Blejska Mala Zaka je bila v petek zopet prepolna ljudi. Več kot petsto navdušencev je veslačem olimpijcem Bled - Nekaj čez pol sedmo uro so navijači že nestrpno čakali svoje junake in veselje, ko so se pripeljali s kočijami, je bilo nepopisno. Aplavz in vzkliki so deževali, vsak si je želel pobližje ogledati olimpijske junake. Ob prihodu na oder je vse lepo pozdravil predsednik veslaškega centra Bled dr. Peter Fajfar. Na kratko je povzel dogajanje v Atenah in zaključil, da je do sedaj največja slovenska veslaška odprava upravičila cilje in veslači tako Še vedno ostajajo v samem svetovnem vrhu.. Ob predstavitvi veslaČev, manjkal je le Jani Klemenčič, ki je bivanje v Atenah malce podaljšal, se je navdušenje stopnjevalo in ob prihodu Luke Špika ter Iztoka Čopa prav nihče več ni mogel ostati ravnodušen. Olimpijce so nagovorili in pohvalili državni sekretar iz ministrstva za šolstvo in šport pripravilo sprejem, ki ga ne bodo hitro pozabili. dr. Jakob Bednarik, župana občin Bled in Žirovnica, predsednik veslaške zveze Tomo Le-vovnik ter ambasador slovenske olimpijske akademije in dvakratni zlati olimpijec Miro Ce-rar. Do besede so prišli tudi člani veslaške odprave. "Čestitam vsem veslačem za večletno trdo delo, številna odrekanja ter nastop na letošnjih olimpijskih igrah," so bile besede selektorja Miloša Janše. Iztok Čop pa je po komentarju na svojo barvo las dejal: "Upal sem, da bom na olimpiadi ujel Mira Cerarja z dvema zlatima, vendar bom po naslednji v Pekingu za srebro pred njim." Enakih misli je tudi Iztokov partner v Čolnu Luka Špik. Malo manj zadovoljni s svojim rezultatom so Člani četverca brez krmarja Tomaž in Miha Pirih, Grega Sračnjek in Jani Klemenčič. "Veslanje redno spremljam, olimpijsko pa Luka Špik In Iztok Čop sta navdušenim navijačem ponosno pokazala srebrni olimpijski odličji. sploh in sem z rezultatom zelo zadovoljen. Tudi današnji sprejem je čudovit," je bil mnenja Branko Pire in Kranja. Z njim se je strinjala tudi gruča deklet, ki so imele za pripomniti le to, da bi bili veslači lahko malo bolj zgovorni. Tina Tošič, foto: Gorazd Kavčič VATERPOLO TENIS Dobre priprave mladincev Krai\j - Našo mladinsko vaterpolsko reprezentanco čaka nastop na' evropskem mladinskem prvenstvu. Na Malti se bodo v predtekmo-valni skupini pomerili s Hrvaško, Grčijo in Malto. Zato je reprezentanca deset dni preživela na pripravah v Beogradu, nato še pet dni v Budimpešti, zaključne priprave pred odhodom bodo imeli v Kopru, kjer se bodo pripravljali skupaj z reprezentanco Hrvaške. "Priprave v Beogradu so bile zares enkratne. Pogoji za delo so bili fantastični, kajti delali smo po osem ur na dan, imeli na razpolago tako telovadnico kot bazen. Vsak dan smo tudi odigrali trening tekmo z domačim klubom Beograd, na koncu beograjskih priprav pa še z reprezentanco Srbije in Črne gore. Zares hvala VZS, ki nam je omogočila take priprave," je prvi del ocenil selektor mladinske vrste Aleš Ošljak. Žal se je v Beogradu poškodoval Aleš Pančur, ki pa naj bi poškodbo do zaključnih priprav pozdravil. Poškodoval seje tudi Peter Jo-kič, a poškodba ni tako huda, zaradi mature pa v Budimpešto na priprave ni odpotoval center Tugomir Volčič. Maši prvi turnir WTA Maribor - Maša Zec Peškirič, 17- letnica iz Mojstrane, je v Mariboru zmagala na prvem WTA turnirju Infond open 2004 z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V finalu je ugnala reprezentantko Fed cup, leto dni starejšo Andrejo Klepač z rezultatom 6:2; 7:5. Obe dekleti sta pripravili prvovrstno presenečenje, saj sta si priigrali do se-daj največje število točk za svetovno lestvico. Maša se je na tekmovanje uvrstila s povabilom organizatoija in ga dodobra izkoristila. Ker so to njene prve točke, bo šele sedaj tudi dobila mesto na WTA lestvici, ki jo svetovna ženska teniška organizacija pripravlja vsak teden. Lepo priložnost bo imela tudi ta teden, ko bo turnir z enakim nagradnim skladom v njenem okolju. Kranjski Gori. Na igriščih hotela Špik v Martuljku ter še na dveh prizoriščih v Kranjski Gori že od sobote potekajo kvalifikacije, ki so se z včerajšnjim dnem zaključile. Glavni turnir se začenja danes ter končuje z nedeljskim finalom, na katerem lahko sedaj upravičeno upamo tudi na morebitno slovensko udeležbo. Boris je sodil ženski finale Atene - Naš mednarodni sodnik in predsednik Društva slovenskih vaterpolskih sodnikov Boris Margeta se je na letošnjih olimpijskih igrah zelo izkazal. Poleg velikega števila sojenih tekem v članski konkurenci, je sodil tudi tekmo za prvo mesto med Italijo in Grčijo v ženski konkurenci. Res veliko priznanje za slovenski vaterpolo in Borisa, ki mu je to že drugo sojenje na 01 (Sydney, Atene), pa čeprav mu je šele 31 let. Jože Marinček Gregor Zemlja uspešen v Srbiji v Kranj - Gregor Zemlja se je vrnil z uspešne turneje v Srbiji, kjer se je udeležil treh Futures ATP turnirjev z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V Zaječarju in Nišu je igral v polfinalu, v Čačku se je uvrstil v osmino finala ter v dvojicah dosegel dve Četrtfinali in en finale. Skupaj si je priigral 9 točk za svetovno lestvico, kar ga z doslej doseženimi 23 točkami uvršča na 635. mesto na ATP lestvici. Barbara Mulej Najdrznejši je bil Boštjan Volf Kranjska Gora - Malce manj kot dva kilometra dolga proga v Elan bike parku v Kranjski Gori je bila minuli konec tedna prizorišče dveh zanimivih tekmovanj v spustu (downhillu), ki gaje pripravil ljubljanski Snurfclub skupaj z Elan Bikersom in RTC Žičnicami Kranjska Gora. Drzni gorski kolesarji so se v soboto najprej pomerili za naslove državnih prvakov. V članski kategoriji ga je malce presenetljivo osvojil 21-letni Kamničan Janez Štupar (KD Calcit Kamnik), ki je zmagal pred klubskim prijateljem Rokom Podbevškom, tretji pa je bil Andrej.Sumbergar (Snurfclub). Se hitrejši od članov je bil 17-let-ni Boštjan Volf s Prevoj (Snurfclub Giant), ki je zmagal med mladinci in dosegel najboljši čas proge 2:30,19. Drugi je bil Matej Dr- t novšek (MTB Trbovlje Maxxis MSG Enduro), tretji pa Nejc Rutar (Djak Extreme). Zaradi premajhne udeležbe niso podelili naslova prvakinj med dekleti in veterani, kjer sta bila najhitrejša Rebeka Barlič (MTB Trbovlje Maxxis MSG Enduro) in Boštjan Felc (Swatch Novice Ekstreme). V nedeljo je bila na isti progi še šesta dirka slovenskega pokala v spustu Elan Bikers Vitranc Downhill. Znova je bil najhitrejši Boštjan Volf, ki je ugnal domače in tekmece iz tujine. Med dekleti je bila Tanja Jerman hitrejša od klubske prijateljice Rebeke BarliČ, med veterani je zmagal Boštjan Felc, med amateiji pa Matevž Bizjak (Bi-Šport). Slovenski pokal se bo ta konec tedna nadaljeval z dirko v Kamniku. V.S. LOKOSTRELSTVO Dejan Sitar z rekordom do naslova Dravograd - Minulo soboto je bilo v Dravogradu državno prvenstvo v najdaljši lokostrelski disciplini - FITA krogu. Za naslove najboljših v Sloveniji se je pomerilo 56 lokostrelcev in lokostrelk iz dvajsetih klubov, večjih presenečenj pa ni bilo. Tako je v sestavljenem loku naslov prvaka prepričljivo osvojil Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah, sicer član LK Varninga Novo mesto, ki je na 90-metrski razdalji izenačil državni rekord s 344 krogi, na 30-metrski razdalji pa je zadel polno število krogov. Drugo mesto je osvojil Marko Jamnik (DL Dravograd), tretji pa je bil Dejanov stric Vlado Sitar (LK Kranj). Med kadeti je bil najboljši Primož Perhač, med veterani pa Aleksander Stepančič. Prav tako v sestavljenem loku je med članicami prvakinja postala Irena Rosa, med mladinkami pa Meta Kaše. V ukrivljenem loku je naslov prvaka osvojil Peter Koprivnikar (LK Maribor), drugi je bil Matej Povž (LK Varing Novo mesto, tretji pa Marko Hojnik (LK Maribor). Pri mladincih je bil najboljši Rok Mažgon, pri kadetih Danijel Stojkovič, pri veteranih pa Uroš Vrban-čič. Med članicami je zmagala Doris Cekada (LK Ilirska Bistrica), med mladinkami Maja Zlender, med kadetinjami pa Darja Verbič. V.S. NOGOMET Reprezentanca zbrana na Brdu Kranj - Nogometaši Domžal so v 5. krogu lige Si.mobil Vodafone remizirali s Koprom. Po prvem delu gledalci niso videli golov, v drugem pa je na vsaki strani padel po en zadetek. Za Domžalčane je zadel Zeljko Mitrakovič. Z le eno zmago in petkovim neodločenim izidom so Domžale pri koncu prvoligaške razpredelnice. V naslednjem krogu, ki bo zaradi sobotne reprezentančne tekme Slovenije z Molda-vijo šele 12. septembra, se bodo Domžalčani pomerili z Ljubljano. Drugoligaš Supernova Triglav je na domačem terenu dosegel svojo prvo zmago v letošnji sezoni. Z goloma Resnika v 23. in Božiči-Ča v 69. minuti so z 2:0 premagali ekipo Krškega. S tem so si po 4. krogih utrdili položaj na sredini lestvice. Naslednja tekma Triglava-ne čaka v 6. krogu (v 5. krogu bi se morali jutri v gosteh pomeriti z Nafto), ko bodo v nedeljo gostili Šmartno ob Paki. Tri zmage in en neodločen rezultat so dosegli gorenjski predstavniki v 3. nogometni ligi zahod. Kalcer Vodoterm je premagal Bilje z 2:1, Šenčur je v gosteh z enakim rezultatom premagal Portorož -Piran, Zarica pa je pri ljubljanskem Slovanu slavila s 3:1. Le Jeseničani so v gosteh pri Adrii igrali neodločeno 1:1. Pari naslednjega kroga (tekme bodo v nedeljo ob 16. uri) so: Kolpa : Zarica, Šenčur : Brda, Jesenice : Kalcer Vodoterm. Pred prvim nastopom slovenske izbrane vrste v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu z Moldavijo (Celje, sobota, ob 20.15) in Škotsko (Glasgow, 8. september) je selektor Brane Oblak napovedal malce spremenjeno postavo glede na prijateljsko tekmo s Srbijo in Črno goro. V njej ne bo nekaterih mladih nogometašev, ki bodo nastopili z reprezentanco do 21 let, selektor pa je vpoklical Gorana Šukala. Tradicionalno so se najboljši nogometaši včeraj zbrali na Brdu pri Kranju, med njimi je tudi Jalen Pokom iz Sv. Duha. Od včeraj naprej so vstopnice v predprodaji tudi na Petrolo-vem bencinskem servisu Zlato polje v Kranju. Boštjan Bogataj Vabilo mladim nogometašem Sveti Duh - Športno društvo Polet bo v mesecu septembru vpisovalo v nogometno selekcijo otroke, rojene leta 1997 in 1998. Vpis je možen vsak ponedeljek in sredo od 17. ure naprej na igrišču v Go-rajtah. Dodatne informacije dobite po telefonu 040/309 317. V.S. ROKOME Tudi letos Šilčev memorial Škofj a Loka - Rokometno društvo Termo bo tudi letos organizator rokometnega turnirja za Šilčev memorial. Turnir bo potekal ta petek, 3. septembra, in bo razdeljen na dve skupini, ki bosta nastopili v Škofji Loki in v Ribnici. V Škofji Loki bodo igrale ekipe Adrie Krke, Slovana in domačega Terma, v Ribnici pa ekipe Sevnice, Sviša in Ribnice. V Škofji Loki se bosta v petek ob 16. uri najprej pomerili ekipi Terma in Slovana, ob 18. uri bo tekma med ekipama Slovana in Adrie Krke, ob 20. uri pa še med Termom in Adrio Krko. Zaključni del turnirja bo v soboto v Ribnici. V.S. 1 • •> Torek, 31. avgusta 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN "Hokej je res naporen šport. Toda, če so tribune polne, če slisis navijače, ki stojijo za teboj, potem pozabiš na utrujenost. Jaz sem vedno igral za ljudi, za gledalce, tako da sedaj, ko so tribune v Podmežakli večinoma prazne, res nimam več veselja vztrajati," pravi Andrej Razinger, ki je po tridesetih letih minuli petek Jesenice - V jeseniškem klubu je kar nekaj hokejistov, ki so se za vedno zapisali v zgodovino kluba in slovenskega hokeja. Andrej Razinger, ki je jeseniški dres nosil kar trideset let, ob tem pa dolga leta igral tudi za reprezentanco, je zagotovo eden od njih. Toda od spominov se ne da živeti in priljubljeni "Raza" je pred začetkom nove hokejske sezone sklenil, da poišče drugo službo in drsalke obesi na klin. Od prijateljev soigralcev, navijačev in vseh, ki smo ga spremljali na dolgi športni poti, se je poslovil na petkovi prijatelji teloni z ekipo Olimpije. Pri sedemintridesetih letih je bila odločitev za slovo od aktivnega igranja sicer pričakovana, vendar odločitev zate gotovo ni bila lahka? "Morda res ne, toda povedati moram, da sem bil nanjo pripravljen. Že pred zadnjo sezono sem razmišljal, da preneham z igranjem, toda obljubljena mi je bila zaposlitev v klubu, prosili so me, da igram še eno leto in tako sem odločitev preložil do letos. Povedati moram, da sem si želel," da v svoji zadnji sezoni z ekipo Jesenic osvojim naslov državnih prvakov, zvezdico, ki bi mi ob slovesu veliko pomenila. Toda, kot je znano, nam ni uspelo. Sedaj nimam več novih motivov, vsega sem se počasi naveličal in zavedam se, da je treba začeti novo življenje." Si lahko dobil službo ? "Po poklicu sem orodjar in zaposlil sem se v železarni, v Ac-roniju. Delam v skladišču in hvaležen sem predsedniku kluba dr. Slavku Ažmanu in dr. Vasiliju Prešernu, da sem sploh dobil službo, da po vseh teh le- zadnjič oblekel jeseniški hokejski dres. tih igranja hokeja nisem ostal tako rekoč na cesti..." Boš se ostal v klubu, morda kot hokejski trener? "Trenersko šolo imam in pred kakšnima dvema letoma sem se v klubu, pri HDK mladi, že pogovarjal o delu. Vendar talaat nismo našli skupne besede in do sodelovanja ni prišlo. Dejstvo je, da bi seveda rad Še nekako ostal v športu, v hokeju, vendar pa se ne želim vsiljevati. Če pa me bodo v klubu potrebovali, pa bom s svojim znanjem in izkušnjami rad pomagal, posebno pri vzgoji mladih. Vendar trenutno kaže, da so ta mesta v klubu že razdeljena." Tudi sina si pred leti usmeril v hokej. Kako kaže? "Res je Gašper začel trenirati, vendar pa je "scagal" in se odločil, da preneha. Hokej je pač zelo naporen Šport in v njem moraš biti z glavo, rokami, nogami, skratka moraš živeti zanj. Saj ne podcenjujem ostalih športov, vendar je hokej zagotovo eden težjih." Ti je sedaj kdaj žal, da si vztrajal? "Gotovo mi je včasih tudi malo žal. Šport je pač po svoje lep, po drugi strani pa tudi "krut". So vzponi in so padci, bili so lepi in težki trenutki in velikokrat bi bil tako rekoč revež, če mi ne bi pomagali moji bližnji, če ne bi ob meni stala žena in otroka. Znano je, da so bile plače v klubu zelo neredne, posebno zadnje čase, ko je v športu malo denarja ... Saj ne, da bi si želel kakšne posebne zaslužke in nagrade, toda imam dva otroka, Gašper bo star 12 let, Lucija bo stara 10 let in od nečesa je treba živeti. Kaj po- SKOKI V VODO Pogumni so skakali na glavo v Tržič - Zupanov teden brezplačnega plavanja je zaznamovalo predvsem slabo vreme, a je organizatorjem vseeno uspelo izvesti vsa tekmovanja. O plavanju smo že pisali, skoki v vodo so bili na sporedu prejšnji ponedeljek, v petek pa je bil na vrsti še turnir v vaterpolu. Na tednu brezplačnega kopanja so tekmovali tudi v skokih v vodo. Skakalci v vodo bi morali nastopiti že prvi dan županovega tedna, a jim je slabo vreme to preprečilo. 37 pogumnih obiskovalcev seje tako dva dni kasneje le povzpelo na vrh tri metre visoke skakalnice in skušalo čimbolj navdušiti tričlansko komisijo. Največ toČk je žirija dodelila Katjuši Pernuš pri deklicah, Nacetu Pregradu pri mlajših dečkih, Timu Pregradu pri starejših dečkih. Robiju Kuharju pri mladincih in Mihu Šegi pri moških nad 20 let. Na turnirju v vaterpolu naj bi nastopili tudi ekipi gospodarstvenikov in politikov, za slednjo naj bi igral tržiški župan Pavel Rupar, a seje voda v bazenu zaradi močnega deževja preveč ohladila, tako da so se organizatorji odločili, da bodo igrali le mladi. Med štirimi ekipami je bila najmočnejša ekipa, ki se je poimenovala Vaterpolo Klub Tržič, sledile soji ekipe DTP. Bazenček in Tržič. Obiskovalce, ki so tekmovanja spremljali ob bazenu, je župan Rupar cel teden "zabaval" s komentarji. Sicer pa je Športna zveza Tržič vsa tekmovanja izpeljala brez težav, za varnost na bazenu in ob njem pa sta ves čas skrbela dva reševalca. Barbara Todorovič M t Andrej Razinger je po tridesetih letih slekel hokejski dres maga, če treniram, ob koncu meseca pa domov ničesar ne prinesem." Na kaj si ob koncu kariere najbolj ponosen ? "Gotovo sem najbolj ponosen na družino, na oba otroka, ki sta res pridna, pa tudi na pomoč žene, ki mi je stala ob strani, čeprav je bila družina zaradi moje odsotnosti, ko sem potoval na tekme, turnirje in podobno, velikokrat prikrajšana. Upam, da se jim bom sedaj oddolžil, da bomo skupaj ob praznikih, da bomo šli smučat, na trgatev, na morje ... Seveda imam tudi kar veliko lepih spominov na hokej, posebno na trenutke, ko smo postali prvaki tako v Jugoslaviji kot nato v Sloveniji. Ob tem je bilo res veliko veselja, veselili smo se skupaj z navijači, z gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, ki so živeli z nami in navijali. Danes tega ni več, tribune so skoraj prazne, na Jesenicah se komaj kdo Še zanima za hokej. Včasih je bilo čisto drugače. Zato mi je kar malo hudo, saj sem vedno igral za ljudi, navijači so mi dali krila, sedaj pa teh v dvorano ni več. Zato srčno upam, da bo kdaj spet drugače in da bo hokej spet pridobil na popularnosti." Vilma Stanovnik HOKEJ Zmaga in remi Jeseničanov Jesenice - Konec tedna se je v dvorani Podmežakla začela nova hokejska sezona. Moštvo Acroni Jesenic se je v prijateljski tekmi v petek pomerilo z ekipo ZM Olimpije, boljši pa so bili domačini, ki so slavili s 3:1 (1:0, 2:0, 0:1). V soboto je na Jesenicah gostovala Še ekipa zagrebškega Medveš-čaka, tekma pa se je končala s "prijateljskim" rezultatom 1:1 (0:1, 0:0, 1:0). Zaradi želje obeh koroških klubov, KAC-ja in VSV iz Beljaka, se bo napovedano tekmovanje za HIT Casinos pokal, nekdanji karavanški pokal, začelo nekoliko kasneje, 13. septembra in končalo 17. septembra. Nastopile bodo ekipe Acronija Jesenic, ZM Olimpije, KAC-ja in VSV Beljaka, za točke pokala bo štela le ena tekma z vsakim nasprotnikom. V.S. Pomirena reprezentanca v Asiago Ljublana - Danes ob 16. uri se bodo v hali Tivoli znova srečali člani naše članske hokejske reprezentance, ki se bodo - v okviru priprav na pomladansko svetovno prvenstvo - udeležili turnirja EIHC v Asiagu. Trener reprezentance Matjaž Kopitar je na zbor poklical 23 igralcev, med njimi sta tudi dosedanja člana mladinske reprezentance Rok Pajič in Andrej Hebar. Tako bodo barve Slovenije v Asiagu branili: vratarji Gaber Glavič, Robert Kristan (oba Acroni Jesenice) in Andrej Hočevar (ZM Olimpija), branilci Blaž Klinar, Aleš Kranjc (oba Acroni Jesenice), Robert Ciglenečki (Cortina), Damjan Derva-rič, Mitja Robar (oba ZM Olimpija), Domen Lajevec, Uroš Vidmar (oba Slavija) ter napadalci Peter Rožič, Edo Terglav, Luka Žagar, Jaka Avgustinčič, Gregor Polončič, Jurij Goličič (vsi ZM Olimpija), Anže Terlikar (Acroni Jesenice), Boris Pretnar, David Rodman (oba Supergau Feldkirch), Tomaž Razingar (Pardubice), Andrej Hebar (Ocelari Trinec) in Rok Pajič (Bili Tygri Liberec). Po današnjem treningu v Tivoliju se bodo jutri ob 11. uri reprezen-tantje zbrali še na skupnem treningu v Podmežakli, nato pa bodo odpotovali proti Italiji. V Asiagu bo turnir potekal od četrtka do sobote. Naši risi se bodo v četrtek najprej pomerili z ekipo Poljske, v petek z ekipo Italije, v soboto pa še z ekipo Nizozemske. Vilma Stanovnik LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA KRANJSKA C. 4, 4240 RADOVLJICA www.lu-r.si NALOŽBA V ZNANJE OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE - 8. razred osemletke - še zadnjič vpis BREZPLAČNO SREONJESOLSKO IZOBRAŽEVANJE TRBOVECd., 2.. 3. letnik) ADMINISTRATOR (1.. 2. In 3. letnik) PREKVALIFIKACIJA v program TRGOVEC IN ADMINISTRATOR (končana katerakoli poklicna šola) EKONOMSKI TEHNIK (1., 2., 3., 4. letnik) EKONOMSKi TEHNIK - PTI (vpis v 3. letnik - končana trgovska šola, poslovni tajnik In administrator) TURISTIČNI TEHNIK (1., 2.. 3., 4. letnik) BREZPLAČNA UČNA POMOČ za udeležence naših izobraževalnih^ proq^ramov, OBROČNO PLAČEVANJE ŠOLNINE, STROKOVNOST. PRILAGODUiVOST, STOPNOST. PRIJAZNOST ___________________I INFORMACIJE IN VPIS: Kranjska c. 4, pon - čet od 8-18 ure, pet od 8-14 ure 537 - 24 - 00, info@lu-r.si Kljub slabemu vremenu uspešno na Gašerbrum Tržič - Pred dnevi so se člani 2. himalajske alpinistično smučarske odprave Univerze v Ljubljani, kije imela za svoj cilj osvojiti vrhova Gašerbrum U (8035 m) in Gašerbrum I (8068 m) v gorovju Karakorum v Pakistanu, srečno vrnili domov. Pred odhodom v Pakistan so si Člani odprave za svoj cilj zastavili ugotavljanje in spremljanje antropometriČnih sprememb, oksigena-cije tkiv in srčnega utripa na velikih nadmorskih višinah in tudi raziskovanje vplivov turizma na ledeniku Baltoro. Vodja odprave je bil prof. dr. Stojan Burnik s Fakultete za šport, v odpravi pa sta bila tudi dva gorenjska alpinista, oba člana Alpinističnega odseka Tržič, saj je bila pomočnica vodje asist. mag. Irena Mrak s Filozofske fakultete, zdravnik odprave pa je bil asist. mag. Iztok Tomazin, dr. % med. iz Medicinske fakultete. Odprava je v Pakistan prispela 22. junija, v slabem vremenu pa so se po ledeniku Baltoro 6. julija uspeli povzpeti do baznega tabora na višini 5100 metrov. Kljub sneženju in slabem vremenu, ko je mnogo odprav obupalo, so naši alpinisti, ki sta se jim pridružila tudi dva nemška, 22. julija postaviH bazni tabor na višini 7000 metrov. Na višini 7400 metrov je član odprave mag. Primož Kunaver zaradi težav z višino kmalu odnehal in sestopil v bazo, drugim Šestim članom odprave, tudi Iztoku Tomazinu in nato še Ireni Mrak, pa se je uspelo povzpeti na vrh Gašerbruma 2 (8035 m). Kot je po vrnitvi domov tudi sporočil Iztok Tomazin, so po uspelem vzponu vsi srečno sestopili, vreme pa se je nato v Karakorumu spet pokvarilo in snežilo je do konca odprave, tako da je bila uresničitev ostalih ciljev odprave nemogoča. Sicer pa je bila tokratna odprava, ki so jo podprli tudi številni sponzorji, za Tomazina že peti vzpon na osemtisočak. Mrakova pa je tretja Slovenka z doseženim osemtisočakom. Stojan Burnik, Joseph Stiller in Franc Seiler so se na osemtisočak povzpeli drugič, Andrej Terčelj pa prvič. Vilma Stanovnik KOLESARSTVO Najmlajši kolesarji tretji na 'Kids - tour ' Berlin - Kolesarji pod petnajstim letom starosti so v združeni slovenski ekipi petih kolesarjev minuli konec tedna dirkah na neuradnem evropskem prvenstvu *Kids - tour" v Berlinu. Tridnevno dirko so Matias Kumer, Jure Ribič, Erik Poljanec, Tomaž Šernek in Blaž Znidaršič zaključili na skupno tretjem mestu. Matias Kumer zelene majice na žalost v zadnji, izredno razburljivi etapi ni uspel obdržati, v skupnem seštevku pa seje uvrstil na 4. mesto. Jure Ribič je bil na koncu 12., Erik Poljanec pa 23. Savča-na Tomaž Šernek in Blaž Žnidaršič sta se uvrstila na 43. in 72. mesto. Fantje so našo državo uspešno zastopali, zato bodo imele naslednje generacije mladih kolesarjev veliko dela, da bodo te rezultate izboljšale. Masa Zevnik o ■v a> Cg (£> CO S (O Vabimo vas na ogled tradicionalne _ 12. Mednarodne tekme na tekaških rolkah TRŽIČ 2004, ki bo v soboto, 4. septembra 2004, v Tržiču in njegovi okolici. Program prireditve se bo začel s startom najmlajših tekmovalcev ob 9.30 in bo trajal do razglasitve rezultatov ob 14. uri pred Domom krajanov v vasi Lom. Medijski pokrovitelj: GORENJSKI GLAS GORENJSKI GLAS «10. STRAN DRUŠTVA/ stojan.saje@g-glas.si Torek, 31. avgusta 2004 Rovtarji privabili tisoč obiskovalcev Prireditev Rovtarski bal bo postala tradicionalna. Stari vrh - Društvo starodobnih smučarjev Rovtarji iz Škofje Loke je minulo nedeljo na Starem vrhu prvič organiziralo Rovtarski bal. ''Vidi se, da je zanimanje veliko in da smo s svojimi nastopi in dejavnostmi navdušili veliko ljudi," pravi predsednik društva Brane Tavčar. Kulturno in Športno obarvani bal so člani društva organizirali v nekaj dnevih. Idejo so dobili že julija. "Člani društva sestavljamo tudi ansambel Suha špaga. Najprej smo začeli nastopati v gorenjskih domovih za ostarele, ki so bili navdušeni tudi nad starodobno opremo in oblačili. Kmalu smo začeli prostovoljno nastopati po vsej Sloveniji in tako smo dobili idejo, da tudi Rovtarji organiziramo prireditev, na kateri bodo prostovoljno nastopali drugi ansambli," pravi Tavčar. Dogajanje je tako popestrilo pet ansamblov. vse slovenske klube starodobnih smučarjev, prihodnje leto pa nameravajo povabiti tudi klube iz tujine. Rovtarji se udeležujejo številnih tekmovanj v starodobnem smučanju doma in v tujini, predvsem v Nemčiji in Avstriji. Izkupiček prireditve bodo namenili za pokrivanje stroškov športnega udejstvovanja, še zlasti prevozov. "Naša naloga je, da ohranjamo kulturno dediščino. Zbiramo staro smučarsko opremo in oblačila," nam je povedal Tavčar. Društvo ima 28 članov, med njimi je 12 Nekateri tekmovalci so bili bolj usklajeni kot drugi. Prireditev je bila tudi športno obarvana. Pripravili so tek na smučeh, kjer so Štirje tekmovalci stali na paru smuČk, tekmovanje v skakanju v žaklju in vožnji deklet s samokolnicami ter plesne igre. Skuhali so tudi srnjakov golaž in rovtarsko čorbo. "Nismo pričakovali tako visoke udeležbe. Zmanjkalo je stolov in miz, v nekaj urah pa tudi pijače, vendar smo zadevo hitro rešili. Zanimanje je zelo veliko," pravi Tavčar. Rovtarski bal bo tako postala tradicionalna prireditev, ki bi na Starem vrhu vsako leto na zadnjo avgustovsko nedeljo. Letos so na prireditev povabili žensk, starih od štiri do 67 let. v Najstarejši član, Viktor Sturm iz Podlonka v Selški dolini je lastnik 60 let stare smučarske opreme. "Organizacija prireditve je bila zelo dobra ideja, vreme nam dobro služi. Vesel sem, da je udeležba tako visoka," pravi Šturm. "V tujini postajamo vse bolj prepoznavni. Na tekmi v Nemčiji mi je uspelo premagati aktualnega svetovnega prvaka. Z nastopom v opravi slovenskega vojaka v avstro-ogrski vojski sem Nemce povsem navdušil," nam je povedal Tavčar. Ana Hartman, foto: Polona Mlakar Najtrši je Na sesti kmečki olimpiadi se je v kmečkih opravilih med seboj pomerilo osem ekip Lukovica - l\iristično društvo Preserje je minulo nedeljo v Pre-serjah pri Lukovici pripravilo šesto kmečko olimpiado. Osem ekip se je pomerilo v različnih kmečkih opravilih, pri katerih so morali poleg spretnosti in znanja pokazati tudi veliko mero usklajenosti. Med tekmovalci je bilo letos tudi precej mlajših tekmovalcev, tako da tovrstno znanje očitno še ne bo tako hitro utonilo v pozabo. Tekmovalci so se pri merjenju moči v kmečkih opravilih pošteno- spotili. Veliko preglavic jim je povzročilo zlasti razstavljanje in sestavljanje starega kmečkega voza oziroma lojtrni-ka. Poleg tega, da jih je priganjal čas, so morali še paziti, kateri deli voza gredo skupaj. Na trnih so bili tudi navijači, ki so navdušeno bodrili ekipe. Še posebej glasni so bili, ko je nastopila edina ženska ekipa, ki so jo sestavljale članice društva podeželskih žena iz Lukovice. "Letos seje na tekmovanje prijavilo tudi precej mladih, saj je podeželska mladina zelo aktivna na tem področju," je pojasnil predsednik turističnega društva Preserje Marko Volf. Medtem ko je bila v preteklih letih kmečka olimpiada mednarodno obarvana, saj so sodelovale tudi ekipe iz sosednje Hrvaške, pa so tokrat tekmovale zgolj domače ekipe. Ekipe so morale v kar najkrajšem času opraviti pet različnih kmečkih opravil. Najprej so se morali potruditi pri skladanju plohov za sušenje. "Če so plohi lepo zloženi, dolga leta obdržijo obliko, zato je treba biti zelo natančen," je njihovo početje komentirala povezovalka prireditve Marija Kavka. Nato so morali razžagati trimetrski tram na približno tri enake dele, potem pa je prišel na vrsto najtrši oreh - razstavljanje in sestavljanje kmečkega voza. Pri razstavlja- Tekmovalcem je največ preglavic povzročalo sestavljanje starega kmečkega voza. nju je še šlo, pri sestavljanju pa je tekmovalcem prišel prav tudi kakšen nasvet gledalcev. Sledilo je skladanje drv v zloženko na križ, kar se je prav tako izkazalo za precej zahtevno nalogo, saj so se nekatere skladovnice potem prav nevarno nagibale vstran. Za konec so morali še nagrabiti seno v kopico in ga nato razstlati. Najbolje se je odrezala ekipa turističnega društva Preserje, druga je bila ekipa mladi Blagovice, tretja pa ekipa, ki so jo sestavljali bratje Vidergar. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Večno mladi tridesetič na Stolu Radovljiško poletje se počasi končuje, svoj delež družabnosti so primaknili tudi Večno mladi fantje. Radov^ica - Minuli konec tedna je bila vsa Radovljica na nogah. Že tradicionalno zadimi avgustovski vikend za pravo veselico poskrbi domači Rekreacyski klub večno mladih fantov. Poleg sobotnega pohoda na Stol se je v štirih dnevih zvrstilo kar nekaj različnih dogodkov. Prireditve so se odvijale na X Linhartovem trgu v starem delu mesta in pod šotorom v središču. Že v četrtek zvečer je z gledališko igro navdušila dramska skupina iz Krope. Predstavo, ki bi morala biti na Linhartovem trgu, so zaradi vremena prestavili v veliko manjši prostor v graščini in tako za ogled prikrajšali kar nekaj gledalcev. V petek je preko celega dneva potekal Lan Party, to je tekmovanje v računalniški igri Call of Duty, ki se je v Sloveniji predstavila Šele tretjič, na Gorenj- skem prvič. Po koncertu pihalnih godb iz Štor, Bohinja in Lesc seje začel planinski ples. Osrednje dogajanje je bilo v soboto. Večno mladi fantje so se že tridesetič v zgodnjih jutranjih urah podali na Stol. Kar 125 članov je doseglo vrh tega dvatisočaka, 21 pa se jih je ustavilo na Valvasorju ter se odpravilo po bližnjih planinah. Na vrhu je 21 novih članov čakal pravi planinski krst. Po slavnostni povorki, na kateri so poleg članov kluba in pohodnikov sodelovale še radovljiške mažoretke, folklorni plesalci, konjeniki in pet pihalnih orkestrov, so slednji pripravili tudi svoj koncert. Poslušalci so imeli kaj videti in slišati, saj tako kakovostnih gostov ni bilo še nobeno leto. Glasbeniki iz avstrijskega Gradca, hrvaškega Umaga ter iz Slovenj Gradca, Vevč in Lesc so pod vodstvom hrvaškega dirigenta skupaj zaigrali Na Golico. Večerno rajanje z Gregorji je popestril veličasten ognjemet. "Klub, ki je bil ustanovljen novembra leta 1976, šteje danes 340 članov iz 17 slovenskih občin. Članstvo se pridobi s plačano članarino pred pohodom, ki jo je treba letno obnavljati. Najstarejši član šteje 90 let, najmlajši 8. Imamo 21 veteranov, Članov starih nad sedemdeset let. Edini, ki se je udele- Spoštovani naročniki Gorenjskega glasa in kupci Mercatorja! v soboto, 11. septembra 2004, se bomo odpeljali na izlet po Primorskem z "Merca- torjevim vlakom" skupaj z 250 srečnimi izžrebanci (kupci Mercatorjevih centrov na Gorenjskem ter naročniki Gorenjskega glasa). Pot z vlakom se bo začela ob 7. uri v Kranju, se nadaljevala preko Jesenic, nas odpeljala na Most na Soči, v Novo Gorico, Sežano, Postojno in nas preko Ljubljane pripeljala nazaj v Kranj ob 21.30. "Mercatorjev vlak" bo s sabo pripeljal številna presenečenja in čaka nas resnično lep in nepozaben sobotni izlet. Naročniki Gorenjskega glasa izrežite nagradni kupon In izpolnjenega z vsemi podatki (ne pozabite vpisati naročniške številke) oddajte v nagradne skrinjice, ki jih boste našli v Mercatorjevih centrih na Primsko-vem, Jesenicah ter v Mercatorjevem hiper-marketu v nakupovalnem centru Supernova. Nagradne kupone oddajte najkasneje do 3. septembra 2004. In ne pozabite, naročniki Gorenjskega glasa lahko s sabo povabite še nekoga, s katerim želite preživeti sobotni izlet. Tudi v Mercatorjevih centrih na Primskovem v Kranju, Mercatorjevem hipermarketu v nakupovalnem centru Supernova ter na Jesenicah, vas, spoštovani kupci, čakajo nagradni kuponi. Obiščite centre, poiščite nagradne kupone, izpolnjene oddajte v nagradne skrinjice in sodelujte v nagradnem žrebanju. Z malo sreče se boste odpeljali na izlet z "Mercatorjevim vlakom". Srečni izžrebanci, ki se bodo udeležili izleta z "Mercatorjevim vlakom", bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v torek, 7. septembra 2004. Nedeljo pa je poleg Šahovskega turnirja zaznamoval koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande, ki je Linhartov trg napolnil do zadnjega kotička. žil vseh tridesetih pohodov, je Stane Jereb," je o klubu povedal Janko S. Stušek, ki je na čelu kluba že od leta 1996. Tina Tošič ri Mercator Center Kranj rK)RENjsKi Mercator Center Jesenice ri Mercator Hlpermarket Kranj v NC Supernova Nagradni kupon za na GORENJ Ime In prlimfjk naslov kraj in poštna številka telefon d t> i \ b^mlaite kupon in soclcliijte v nujrradnem Žrebanju ter sc popeljiic na i/lvt z Mcrcatorjcvim vlakom.Upoštevali botno kupone, ki bodo prispeli do vključno 3.scpteR>btfli 23)04. Nagradne kupone lahko oddate v; Mcreatof Center Kranj, Cesta Staneta ^a^arja 69 Mcrcfttor Center Jesenice, Spodnji plavž 5 Mcrcttor Hlpermarket Kranj, v NC Supernova, Stara ce^ta 25 naročniška številka GORENJSKEGA GLASA /rcl> Ulji bo potckjio 4. septembra 2004 v Mercatoc centru Kraoj, Mrrcator Ccritfu Jestnic^ in v Mt r^ «itor Hi}h rnurkrtu Kran| v NC Sapcmovm« S {xxlpitom potrjiijeic, da tc •trinjaM' pr- Tilijevim morilcem visoke kazni Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani je na ponovljenem sojenju za umor podjetnika Milana Tilija iz SeniČnega, čigar truplo so 6. januarja 2000 našli v bližini brunarice ob Nemški cesti v Ljubljani, obtoženim izreklo domala enake kazni, kot jim jih je prisodilo že prvostopenjsko sodišče. 57-letni Jožef Kovač, vodja domnevne kriminalne združbe, ki je v tistem obdobju izpeljala tri ugrabitve in dva umora ugrabljenih podjetnikov, bo za rešetkami preživel 30 let, kar je najvišja možna kazen v kazenskem zakoniku. Sosto-rilca Zvonimir Vojska (53) in Marko Kos (37) sta bila obsojena vsak na petnajst let zapora. S tem je sodišče za leto dni znižalo zaporno kazen, ki jo je Kos dobil na prvem sojenju. Milana Tilija, tedaj starega 43 let, so ugrabili 26. novembra 1999, od njega pa zahtevali milijon mark odkupnine. Ko te niso dobili, so ga obsojeni zvezanega in obteženega vrgli v Savo. Simon Subic Horizont, d.o.o, Vodovodna ul. 30. c, 2000 Maribor PE: O.K.olje, Breznikova ul. 15, 1230 Domžale Zaposli: VOZNIK/CA CISTERNE C,E Pogoji: - vsaj 2 leti delovnih izkušenj na tovornem vozilu nad 7.5 T - komunikativnost, dinamičnost t - veselje za delo s strankami Izbranega kandidata bomo zaposlili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Delo bo potekalo na območju Ljubljane ter Kranja. Pisne vloge z življenjepisom posredujte v 8 dneh na O.K.olje, Breznikova ul. 15, 1230 Domžale. VroM dnevom navUjub ne pozabite, da je tedij pravi ć». da sa pr^KWfte na ziintke dni. Za vsa iniormacije o nakup« kaiHnega olja ter ugodni ponudbi za senrisiranje p^i pokSefte na OSO 22 66. KURILNO OUE IN PUN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 GORENJSKI GLAS •12. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 31. avgusta 2004 snemala na m straniscm kadi Tako o enem od številnih pogovorov na terenu pove odgovorna urednica Jelka Mlakar, ki se konec septembra poslavlja. V "njeni dobi" se je radio razvil do mnenjskega voditelja na Škofjeloškem. Radio Ziri se je prvič oglasil pred 25 leti (11. septembra 1979) in je deloval le za takratno Krajevno skupnost Ziri. Do leta 1983 se je razširil na Pogansko in Selško doHno in Škofjo Loko. Leta 1997 so spremenili ime v Radio Sora, tri leta kasneje so se preselili v ŠkoQo Loko. Prvih sedem let je bil odgovorni urednik Nejko Podobnik. Pred skorajda natančno 18 leti je za krmilo radia sedla Jelka Mlakar, ki konec septembra odhaja v pokoj. Prestop med novinarje oziroma med poslušalce opisuje kot naključje. Do takrat je imela le nekajkrat priložnost sodelovati na radiu, prej je poučevala na čevljarski šoli, ki pa je razpadla in se je za nekaj let zaposlila v žirov-skem podjetju. Ob odhajanju Nejka Podobnika je sprejela izziv, za katerega ji nikoli ni bilo žal. Takole opisuje svojo odločitev sklenjeno v petih minutah: 'Ida Filipič Pečelin in Martina Mlakar sta nekega večera prišli k meni. Sedle smo za mizo in vprašali sta me, ali bi prišla na radio za odgovorno urednico. Hitro sem se odločila in tudi kmalu začela. Takrat so iskali Zirovca z izobrazbo, vsi, ki sojo imeli, so že imeli službe, kakih prehodov iz službe v drugo službo tudi ni bilo. Nikoli pa mi ni bilo žal, da sem se tako odločila." v Radio Žirije že z imenom dal slutiti, da je imel omejen krog poslušalcev. Kako se spominjate svojih začetkov? v "Radio Ziri je bil že takrat občinska radijska postaja takratne občine Škofja Loka, programsko, po urah oddajanja pa je bil še vedno majhen. Oddajali smo le ob nedeljah in četrtkih, nato pa smo se počasi širili tako po urah in kasneje tudi po dnevih. Sčasoma smo postali močna lokalna radijska postaja za takratno veliko občino. Po lastninjenju smo se tudi preimenovali v Radio Sora." Sprememba imena in selitev v Škofi o Loko je prinesla tudi večjo odmevnost, ne le na škofjeloškem, ampak tudi v gorenjskem prostoru. Prav gotovo. Ugotavljali smo, da so Ziri premajhna ekonomska sredina, zato smo se preselili v Škofj o Loko, kjer imamo sedež še danes. V tem času smo dosegli več odmevnih zadev. Od lani naprej smo po novem zakonu o medijih postali radijska postaja posebnega pomena, kar nas zavezuje tudi v smislu programskih vsebin. Sicer pa je k razvoju radia prispevala vrsta okoliščin. Razvijali smo se po času oddajanja, po vsebini in tudi kadrovsko. Ko danes pogledam nazaj, ugotavljam, da smo imeli v Žireh omejene kadrovske možnosti, saj imamo sedaj priliv kadrov iz Ljubljane, Kranja, Cerknega in drugod. Ljudi prej Radio Ziri ni toliko zanimal, čeprav smo se z mojim prihodom profesionalizirali, prej pa smo delali bolj ljubiteljsko. Od začetka do konca se niste posvečali le uredniškemu delu, ampak ste bili navzoči tudi na terenu. Katere teme so vas najbolj zanimale? Seveda. Urednik ni samo Šef, na lokalnem radiu je potrebno uredniku tudi delati na terenu. v Ze od vsega začetka sem poročala iz takratnega izvršnega sveta, iz skupščine in gospodarstva, še najmanj ali celo nikakršnega smisla pa nimam za glasbo. Tudi druge teme, kot je kultura in podobno, mi je šlo, glasba pa ne." V18 letih dela med ljudmi ste gotovo doživeli tako pozitivne kot negativne odzive. Česa se najraje spominjate ? "Na naš radio sem vedno rada hodila, čeprav je delo naporno in nima urnika, ne pozna nedelj in praznikov, vendar seje vedno nekaj dogajalo. Pri našem delu ne moreš nikdar obžalovati stvari za nazaj, ki jih pač nisi naredil, kvečjemu moraš vnaprej izvesti stvari kar najbolje. Vam je bilo kdaj žal, da niste delali m časopis. Nam na koncu nekaj ostane na papirju, radijski medij pa je hiter, besede gredo v eter in se tudi hitreje pozabijo ? V tej smeri nisem nikdar razmišljala. Res pa je, da smo se na radiu pred leti poskusili tudi s časopisom in smo radijsko besedo prenesli na papir. Ugotovili smo, da ne moremo delati v dveh zvrsteh z istim številom ljudi. Če bi pridobili nove novinarje, bi morda šlo, sicer pa ne. Izdali smo nekaj številk časopisa Ob Sori, več pa ni Šlo." Programski del radia je (bila) vaša domena. Kako ocenjujete vašo dobo ? "Poslušalcem ni pomembno, kdo je odgovorni urednik ali direktor. Važen je samo program," pravi Jelka Mlakar, ki se poslavlja od valov Radia Sora. "V tem smislu smo naredili velik kakovostni korak v pozitivno smer, več je informativnih blokov, večje kakovostnih sodelavcev. Boljše ko smo delali, več zaupanja lokalnih skupnosti smo pridobili in j6 imamo še sedaj. Lahko rečem, da na Škofjeloškem ni dogodka, o katerem na radiu ne bi poročali. Prednost radia je tudi hitrost in sistematično poročanje. Res pa je, da za radio velja, da morajo biti prispevki kratki, zaradi tega pa je potem marsikdo tudi razočaran. Tako so na seji občinskega sveta nekemu problemu posvetili veliko časa, mi pa smo jo samo omenili. S tem se moramo ukvarjati v vseh medijih, posebej za radio pa velja, da je poslušan, če so informacije kratke, jedrnate in pravočasne." V vseh državah in vseh sistemih si želi politika na en ali drug način medije podrediti. Koliko vpliva ima na vaše delovanje, poročanje lokalna politika? "Politika na nas nima vpliva in ga tudi prej ni imela, enako velja za gospodarstvo. Čeprav so občine delne lastnice radia, se v program ne vtikajo. Politiki, tako levi kot desni, sicer poskušajo, a ne tako, da bi karkoli zahtevali." Na Škofjeloškem je Radio Sora močan medij, ali drži, da oblikujete javno mnenje na tem področju? Kaj ste v vaši dobi naredili za to? "Mislim da na Loškem sooblikujemo mnenje, za širše okolje pa ne bi mogla trditi. Naša prva zadolžitev je informiranje prebivalcev in to smo dobro dogradili. Temu pa sledijo druge oddaje, kjer smo sposobni iz anonimnosti povzdigniti mnoge glasbene talente, poročamo o naši dediščini, etnoloških zakladih, zadnja leta pa smo zelo ponosni na narečni festival na-rodnozabavne glasbe. Mislim, da bo ta festival v prihodnjih letih postal zelo pomemben v slovenskem prostoru." Pri informativnih oddajah prav gotovo izstopa nedeljska oddaja Škofjeloški tednik, ki jo pripravljate vi? "Razen tednika pripravljam še pogovore z župani in poročam s sej občinskih svetov. To so moje zadnje zadolžitve. S Škofjeloškim tednikom resnično vsako nedeljo prikažemo pregled bistvenih dogodkov in poglobimo aktualno temo." Letos mineva desetletje delitve velike občine Škofja Loka na štiri manjše. Velikokrat se srečujemo na sejah občinskih svetov, vi ste jih spremljali že od nastanka. Kot spremljevalcu političnega dogajanja, razvoja občin in marsikdaj tudi le nagajanja, lahko ocenite razvoj novih občin. "Nove občine so zelo pripomogle k razvoju prejšnjih sub-centrov, Gorenje vasi, Zirov in v Železnikov. Sedaj se razvija tudi podeželje, predvsem cestno omrežje, šolski prostor, precej dobrega se je naredilo tudi na kulturnem področju. Takrat smo se bali razdrobitve, a kaže, da so občine znale izkoristiti možnosti. Tudi za radio je bila razdelitev dobra, saj s tem pri- "Joj, to so me že spraševali. Vse, kar se dogaja, tudi sproti pozabim. Morda zgodba iz poročanja s terena. V hiši, kjer smo snemali, je bilo polno otrok. Sogovornika sem vprašala, kje bi se lahko v miru pogovorila. V kopalnici sva sedela na straniščni šl^oljki in kopalni kadi ter posnela pogovor." Ste si kdaj pri sebi rekli, kaj mije bilo treba na radio, kaj sem silila v eter? "Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za to delo. Res je, da so bile tudi napake, na katerih pa se vsi učimo. Kakšnih velikih pretresov v teh letih ni bilo, vedno sem rada hodila na radio. Vmes je bilo veliko pogovorov s sodelavci, zelo sem zadovoljna z mladimi sodelavci in upam, da so tudi oni. Naš cilj je, da je mladim treba dati možnost, vedeti pa moramo tudi, da radio dela zvezde. Poslušalcem ni" pomembno, kdo je odgovorni urednik ali direktor. Ta ni pomemben. Važen je samo program in da mladi lahko delajo in gredo tudi drugam. Naši so že Šli tudi v druge medije, vodijo razne prireditve. Včasih rečem, da so pri nas delali napa- Škofjeloški tednik, pogovori z župani in poročanje z občinskih sej so zadnje zadolžitve odgovorne urednice Radia Sora. dobivamo več informacij, kijih lahko tudi bolj natančno predstavimo." V skorajda dveh desetletjih se vam je morala zgoditi tudi marsikatera zgodba, sedaj že anekdota. Pozitivne marsikdaj pozabimo, a kakšna vam je prav gotovo ostala v spominu? ke in se učili, drugje pa dobro delajo. Pri nas tudi ne poznamo nekega velikega rivalstva, tekmujejo in odgovarjajo le poslušalcem. To je zelo pomembno, saj se preživljamo le z oglasi, ki so vezani na našo poslušanost." Boštjan Bogataj Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž 20 Ledinska fara Dobro je, če kdo zapisuje, kako se živi v kakem kraju. Danes to nalogo opravljamo predvsem novinarji. Kdor bo hotel čez nekaj let, desetletij ali stoletij "rekonstruirati" življenje v gorenjskih krajih okoli leta 2000, bo imel odličen vir v Gorenjskem glasu in njegovih številnih prilogah. Kaj pa, če bi hotel nekdo vedeti, kako so živeli v Ledinah, hribovski vasi na gorenjskem jugu okoli leta 1900 - kam naj pogleda? V tedanjih časopisih o tej vasi pač ne bo našel veliko. K sreči so imeli že takrat šolo in učitelja, ime mu je bilo Dragotin Benedik. V Ledine je prišel po letu 1882, ko so začeli graditi šolo in ostal do šolskega leta 1888/89. Takrat je na pobudo "Društva učiteljev in šolskih prijate- ljev okraja Logaškega" napisal Članek o ledinski župniji. Izšel je v zborniku Logaško okrajno glavarstvo, izdanem 1889 v Logatcu v počastitev 40-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa. Benedikov prispevek je kratek, vendar iz njega izvemo marsikaj o življenju tedanjih Ledincev. "Materijalno stanje je bolj srednje. Posestva so zelo velika in kmetje bi lahko prav dobro izhajali ali manjka jim poslov in delavcev, kajti kolikor je moškega spola, gre vse v Idrijo k rudarjem, večina ženskega spola pa se peČa s čipkarijo, katero delo je seveda ložje in nekaj več zaslužka daje, kakor pa poslovanje." Pod "poslovanjem" je verjetno mišljeno delo, kakršnega so na kmetijah opravljali "posli", hlapci in dekle ter mati gospodinja in odrasli med njenimi otroki. Glavna dejavnost je bila seveda kmetijstvo. "Njive je treba zelo gnojiti, ker je zemlja ilnata. Travniki so sploh dobri, le malo jih je in še ti so bolj zanemarjeni. Veliko slabši so pa še gozdi, kajti le nekaj jih je, da se smejo lepi imenovati; vsi drugi so že izsekani. Pašniki so sploh povsod dobri... Ljudstvo se peča razun s kmetijstvom in s čipkarijo tudi z živinore- jo in s sadjarstvom. Goveje živine je kacih 500 glav prav lepega domačega plemena. Boljši kmetje imajo tudi po 20 do 30 ovac. Konj je v vsi občini komaj 6 in še ti so bolj slabi." Seveda učitelj ne misli le na vas Ledine, temveč na celo faro. To so Ledine dobile leta 1864, dotlej so bile v žirovski. Fara je štela 590 duš, živečih v osmih naseljih: Ledine, Pečnik. Govejk, Javorjev Dol, Krnice, Mrzli Vrh (hišne številke 5-14), Idr-šek (5-16) in Koprivnik (h. št. 22 in 48). Iz treh naselij so torej v ledinsko faro in šolsko občino sodile le določene hiše. Benedik pripominja: "Lastne politične občine tukaj ni, ampak vasi te župnije spadajo pod Žirovsko, Dolsko in Oseliško politično občino." V občino Dole je upravno sodilo naselje Idršek, pod Oselico pa Javorjev Dol in Koprivnik. Ta naselja danes niso več v ledinski župniji. PaČ pa je ta po vzpostavitvi rapalske meje pridobila še oba Vrsnika, Gorenji in Dolenji, Korita, Žirovnico, Breznico in Osojnico. Po letu 1945 sta bili žirovski fari vrnjeni le slednji, prve štiri od starih žirovskih farnih vasi pa so ostale v ledinski vse do danes. O tem, kakšni so bih tedanji Ledinci, ima učitelj le en stavek ki pa veliko pove: "Brati zna do 60 %, pisati pa jih zna le 5 do 6 %." V tem je najbrž tudi bistvena razlika med nekdanjimi in sedanjimi farani: da znajo zdaj najbrž kar vsi brati in pisati in da je znanja tudi sicer vse več. Razpon dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, je gotovo bolj pester. Čeprav so te vasi same po sebi še vedno pretežno kmečke, hodi iz vsake hiše vsaj kdo na delo v eno od (spod-nje)idrijskih in žirovskih tovarn. Kmetuje jih manj, zato pa ti bolj učinkovito. Stalnica je v teh krajih le ena, pa Še ta kar naprej odteka: voda. "Tekoče vode ni druge kakor par studencev, kateri se pa kmali zgubljajo v brezna in podzemeljske votline. Takih malih breznov je vse polno po Ledinskem svetu in soditi je, da en del vode, katere se ob deževnem Času mnogo nabere, pa tudi kmali v podzemeljske votline zgine, priteče nad in pri Fari /staro ime za Spodnjo Idrijo/ zopet na dan; drugi del pa teče na nasprotno stran ter izvira v Žireh na mnogih krajih." Ledinci imajo Še večjo svobodo gibanja kot voda: ali ostajajo v domači vasi ali pa se po potrebi odpeljejo na eno ali na drugo stran svoje lepe planote. , v . ■j«; Torek, 31. avgusta 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN V Iskraemeco so v prvem polletju poslovali z izgubo, ki jo je povzročil padec cen klasičnih števcev. Del proizvodnje bodo preselili v Romunijo in Malezijo, i • A a • kandidirajo pa tudi za posel v Srbiji. Krai\j - Poslovnih načrtov za prvo polletje v Iskraemecu niso uspeli uresničiti, saj so l^jub večji prodaji od načrtovane, zaradi padca cen imeli v prvem polletju izgubo. Leto 2004 je leto prehoda, že prihodi\je leto bodo elektrohski števci in sistemi za obračun energije morali prevzeti glavno težo poslovaiya družbe. Na Švedskem in v Francyi so z lyimi že uspeli, sedaj kandidirajo pri veliki zamei^avi števcev v Srbyi. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Slavkom Vidicem. Kakšno je bilo poslovanje Iskraemeca v prvem pollelju ? "Iskraemeco je prvo polletje zaključila z rezultati, s katerimi nismo zadovoljni. Zadovoljni smo sicer z obsegom prodaje, ki je bila celo za 5 odstotkov večja od planirane in občutno večja od lanske. Nezadovoljivi pa so rezultati, saj smo prvo polovico leta zaključili z rahlim minusom, medtem ko smo običajno v tem času ustvarili dve tretjini letnega dobička. Razlog za to je občuten padec cen v začetku leta, zlasti na ključnih trgih v Evropski uniji. V Nemčiji so denimo pri števcih letos cene padle za 15 odstotkov, kar za nas pomeni v tem času za 5 milijonov evrov manjšo realizacijo. Za leto 2004 smo si v Iskraemecu postavili cilj 3 milijone evrov čistega dobička, za kar pa lahko rečem, da bo težko doseči, napravih pa bomo vse, da bomo ob koncu leta poslovno pozitivni." In kako ste ob ugotovljeni izgubi ukrepali? "Ta gibanja smo zaznali že v prvem kvartalu in takoj začeli z določenimi ukrepi. Zelo resno smo se lotili stroškovne plati: tako pri materialu, kot pri stroških dela in splošnih stroških. Pri materialu- smo si zastavili cilj, da do konca leta z iskanjem novih virov ter z dogovori s stalnimi dobavitelji prihranimo milijon evrov, z zaposlenimi imamo dogovor o izboljšanju storilnosti - dogovorili smo se za delen dvig norm za enake plače, vgrajujemo pa tudi dva avtomata, ki bosta prispevala k dvigu produktivnosti. Pripravljamo pa tudi dva projekta prenosa proizvodnje enofaznih indukcijskih števcev izven Slovenije, enega v Romunijo in drugega v Malezijo. V Romuniji bi proizvajali za trge vzhodne Evrope, v Malezi- 9r ji za Azijo. Cena dela v Sloveniji je za te trge previsoka. Omenjeno ne pomeni, da bi v Kranju zaposlene odpuščali, verjetno pa bomo zmanjšali število zaposlitev za določen čas oziroma tistih, ki so najeti preko agencij. Za zmanjšanje splošnih stroškov pa pripravljamo oceno potrebnih procesov v režiji in notranjo reorganizacijo, izvajamo program predčasnega upokojevanja in upamo, da bomo lahko racionalizacijo izpeljali na mehak način." Kaj pa spremembe v proizvodnem programu? Leto 2004 je za našo družbo prehodno leto, tako v pogledu velikih sprememb pri proizvodnji, kot tudi pri rezultatih poslovanja. Smo v fazi prehoda iz mehanskih števcev na elektronske. Lani smo celo načrtovali upad prodaje prvih, kar se ni zgodilo, spremembe pa vplivajo na rezultate. Ocenjujemo, da bodo novi elektronski števci in sistemi za daljinsko odčitavanje prevzeli nosilno vlogo in vpliv na poslovne rezultate v prihodnjem letu. Doslej je bilo namreč tako, da so klasični števci nosili splošne stroške in stroške razvoja in investicij, program elektronskih števcev in sistemov pa je bil po stroškovni plati 'scrk-Ijan otrok' in ni v celoti nosil stroškov razvoja novih izdelkov. Prihodnje leto pa bo prav ta program moral prevzeti glavna bremena. Razbremenjena in opti-mirana proizvodnja klasičnih števcev bi po naŠi oceni bila v Kranju perspektivna in profitabilna za trge EU nekje do leta 2010, saj smo v Evropi poznani in priznani po kakovosti in bo zato po njih Še povpraševanje. Elektronski števci in sistemi bodo prihodnje leto pomenili že več kot polovico naše prodaje." Slavko Vidio Ob začetku leta ste objavili kot svoj uspeh prodor na precej zaprto francosko tržišče. Se ta posel uspešno razvija ? "Da, celo bolje, kot smo prvotno pričakovali. Ostah proizvajalci, ki so tudi uspeli pri tem razpisu, so imeh nekaj težav z zagonom proizvodnje, zato smo od maja v treh mesecih dobavili več števcev, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Mi smo za prihodnji dve leti dobili naročilo po 70 tisoč števcev na leto, vse pa kaže, da bomo v dveh letih dobavili okoli 150 tisoč števcev. Že dvakrat nas je s strani kupca EDF obiskala tudi njihova strokovna kontrola, kije pregledala našo proizvodnjo in zagotavljanje kvalitete in bili so zadovoljni. Posel za Francijo je vsekakor uspešen." So števci in novi sistemi razviti pri vas? "Vse je plod našega znanja. Iskraemeco namenja kar 5 odstotkov za razvoj, kar je nekajkrat več od slovenskega povprečja. Razlika pa je v tempu. Nekoč je bil razvojni cikel 5, 6 let, danes dajemo na trg izdelke, ki smo jih začeli razvijati v lanskem letu. V razvoju dela 160 večinoma mladih strokovnjakov. Razvojni dosežki, ki se že potrjujejo na trgu, nam zagotavljajo uspešno prihodnost. Prav klasični števci, ki so bili vsi do zadnjega razviti doma, zgovorno kažejo, da bi bil danes brez lastnega razvoja naš obstoj že ogrožen." Tržiška komunala je pod (novo) streho V industrijski coni Mlaka so na urejenem platoju odprli nov garažni objekt za delovne stroje, tja pa se bo kmalu selila tudi uprava podjetja. Tržič - V petek opoldne so na nanovo urejenem parkirnem platoju v industrijski coni v Pristavi pri Tržiču slovesno odprli garažni objekt za tovornjake in delovne stroje Komunalnega podjetja Tržič. Celota obsega približno 4.100 kvadratnih metrov asfaltiranih parkirnih površin in 360 kvadratnih metrov garaž, s čimer bodo izpolnjene zahteve predpisov za parkiranje in garažiranje komunalne mehanizacije. Vrednost investicije, skupaj z deponijskim prostorom za posipni material je dosegla 90 milijonov tolarjev, ko bodo izdelali Še mansardne prostore, pa se bo v novi objekt preselila tudi uprava. Z odprtjem tega objekta se je v Komunalnem podjetju Tržič zaključil petletni investicijski ciklus, ki so ga predstavili v ličnem biltenu pod naslovom "Komunalno podjetje Tržič, d.o.o., na pragu tretjega tisočletja", pri čemer so v obdobju od leta 2000 vložili za ta objekt, infrastrukturo v Kovorju, sanacijo deponije nenevarnih Parkirni plato in garažni objekt sta simbolično odprla župan Pavel Rupar in direktor Jurij Peternelj. odpadkov in nakup novega vozila za odvoz kontejnerjev veČ kot milijardo tolarjev. To ni malo za podjetje s 60 zaposlenimi, vsa ta leta pa so poslovali tudi brez izgub. Slavnostna govornika ob tej priložnosti, tržiški župan Pavel Rupar in direktor komunalnega podjetja Jurij Peternelj, sta ob tem poudarila, da vse to naj- bolje postavlja na laž tiste, ki natolcujejo, da komunala draži svoje storitve, pri čemer ne napravi nič in celo z denarjem občanov polni občinski proračun. Obilico medsebojnih pohval in zahval obeh govorcev je zaključil župan še f zahvalo direktorju Peternelju, ki čez nekaj dni odhaja v pokoj. Š.Ž. Nedavno je bila objavljena vest, da kandidirate zja velik po-slel z električnimi števci v Srbiji. Kakšne so možnosti? "Elektroprivreda Srbije pripravlja rekonstrukcijo omrežja, vključno z zamenjavo števcev. Stanje je slabo, saj zadnjih deset let v to ni bilo nobenih investicij, zato je povprečna starost števcev med 30 in 40 let. Teh števcev se v tem obdobju tudi ni vzdrževalo, zato ocenjujejo, da izmerijo do 10 odstotkov manj, kot je resnična poraba, kar je za elektrogospodarstvo seveda izguba. Potrebna investicija je zelo Velika, saj ocenjujejo, da bo potrebno zamenjati od 1,5 do 2 milijona Števcev, od skupno vgrajenih približno štirih milijonov Števcev. Velika večina števcev, ki se danes nahajajo v omrežju Srbije in Črne gore, je Iskrinih, še iz Časov nekdanje Jugoslavije. Zadnjih deset let je bila Iskra praktično na črni listi, zato se naših Števcev ni vgrajevalo, domača industrija ni bila sposobna ponuditi nekaj ustreznega, niti ni bilo možnosti pa tudi ne politične volje, da se uvaža iz tujine. Z novo vlado seje položaj nekoliko spremenil, poleg tega pa so dobili tudi nekaj sredstev iz Evropske banke za obnovo in razvoj - zaenkrat je planiranih okoli 10 milijonov evrov, kar bi zadoščalo po moji oceni za 100 do 150 tisoč števcev. Posel v SiČG je potrebno gledati srednjeročno, vsaj za deset let, ko bo projekt verjetno zaključen. Nedvomno bo torej potrebno misliti tudi na financiranje tega posla." Minuli teden naj bi bil zaključen razpis. Menite da boste uspeli? "V ponedeljek se je iztekel rok za predkvalifikacijo ponudnikov. Razpisno dokumentacijo je dvignilo 25 podjetij, prijave pa oddalo 13. Vključeni so vsi evropsko znani proizvajalci z lokalnimi partneiji, pa tudi domači proizvajalci. Računamo, da bo v enem mesecu med njimi izbranih 5, 6, ki bodo pozvani na oddajo komercialnih ponudb. Med njimi bodo verjetno nato izbrali tri, ki bodo lahko števce tudi dobavljali. Običajno je pri takšnih razpisih, ki jih nadzoruje evropska banka, tako, da prvi izbrani dobi 50 odstotkov dobav, drugi 30- in tretji 20-od-stotni delež. Pričakujemo normalne evropske ponudbe z ostrim konkurenčnim bojem pri cenah. Govoriti, da imamo posel v žepu, ali da lahko pričakujemo milijonske donose, je ta trenutek še preuranjeno. Potrudili se bomo, da pridemo med omenjene tri izbrane, in ocenjujemo, da imamo najmanj takšne možnosti, kot drugi evropski ponudniki. Glede na to, da so v omrežju vsi obstoječi števci naši, pa so morda naše možnosti nekoliko večje, saj bi lahko na to vezali še servisiranje." Se razpis nanaša na klasične ali elektronske števce ? "V Srbiji so se odločili napraviti preskok, saj so razpisali za nove števce zelo moderne zahteve: želijo imeti elektronske števce z daljinskim odčitavanjem. Prav pri tem pa imamo mi v zadnjem času zelo dobre rezultate, saj smo na Švedskem dobili dve večji naročili, ki ju uspešno dobavljamo. Prvi projekt z 10 tisoč števci zaključujemo in bo šel kmalu v polni pogon, dobili pa smo tudi naroČilo za 150 tisoč števcev pri največji švedski distribuciji Vattenfall, ki se bo začel instalirati v septembru. Ob uspešnem zaključku projekta lahko računamo na še dodatnih 200 tisoč števcev. Torej, kar zadeva tehniko, imamo ustrezne izdelke in reference na zahtevnih trgih Evropske unije." Pri velikih poslih so običaj tudi posebni pogoji. Je v tem primeru tudi tako ? tisoč pa za zamenjavo, kar je premalo, zato imamo tudi mi povprečno zelo stare števce. Večji obseg zamenjav bi bil dobrodošel tudi ob sedanjih tarifnih spremembah, ki bi jih z novimi elektronskimi števci veliko lažje in hitreje uveljavili." Prehod na izdelovanje elektronskih števcev pa pomeni manj zaposlenih in spomladi ste omenjali, da se boste z nekaterimi zmogljivostmi preusmerili na izdelovanje določenih sklopov za avtomobilsko industrijo. Kako daleč ste pri tem ? "S kar nekaj premiki smo uspeli. Navezali smo kontakte z domačo in tujo tovrstno industrijo in nekaj proizvodnje, konkretni za Satumus oziroma Hello ter Avtoelektriko Bovec že teče. Resnejše korake pripravljamo za prihodnje leto, saj imamo trenutno kapacitete za štancanje in brizganje plastike še vedno polno zasedene s proiz- tWi a- ^ Moderno elektroniko sestavljajo avtomati, ki jih zaposleni oskrbujejo in nadzirajo. "V srbskem razpisu je tudi pogoj, da se v enem letu organizira lokalna proizvodnja, kar je pomembno tudi za servisiranje trga. S tem že imamo izkušnje, saj smo podobno ravnali tudi pred leti na Hrvaškem in v Bosni. Pokazalo se je kot dober način za servisiranje in pospeševanje prodaje. Trenutno se zato že zaključuje postopek registracije mešanega podjetja s srbskim partnerjem, ki bo zagotovil proizvodne površine in delovno silo, mi pa bomo prispevali opremo in tehnologijo. Slo bo za končno montažo, umerjanje in končno kontrolo s kapaciteto 100 tisoč števcev letno, pri čemer bo zaposlenih do 20 ljudi. Proizvodnja v Srbiji pa utegne biti pomembna za prodor na trge nekaterih držav bivše Sovjetske zveze, s katerimi imajo v Srbiji boljše trgovinske pogoje. Na razpis se torej resno pripravljamo, vendar je golob Še na strehi. Pričakujemo, da bo izbor jasen do konca leta, v prvem kvartalu naslednjega leta pa bi, če bomo izbrani, v proizvodnjo tudi investirali." Je položaj pri električnih števcih v Sloveniji drugačen? "Tudi v Sloveniji položaj ni bistveno boljši. Pri nas se letno kupi okoli 15 tisoč Števcev, od tega 5 tisoč za novogradnje, 10 vodnjo za lastne potrebe. Dogovori so že in pogovori še potekajo, zlasti si prizadevamo tudi za izdelovanje sklopov in ne samo posameznih delov, s čimer bi zaposlili ne samo stroje pač pa tudi ljudi, ki danes delajo na montaži podsestavov števcev." Sodelujete tudi pri načrtovani širitvi avtomobilske proizvodnje Revoza v Novem mestu? "Tudi v ta projekt novega avtomobila smo vključeni, delno neposredno, delno preko drugih "dobaviteljev in upam da se bomo uspeli kvalificirati." Znano je, da je Iskraemeco v notranji lasti zaposlenih. Imate pri uveljavljanju nujnih sprememb zaradi tega kaj težav? "Ne. Nasprotno: menim, daje sodelovanje uprave in zaposlenih zelo dobro. Za vse spremembe in ukrepe se predhodno dogovorimo in ocenjujem, da notranje lasthištvo pozitivno vpliva na pripravljenost večine ljudi za delo. Povečana naročila v prvi polovici leta je bilo mogoče zadovoljiti le v podaljšanem delavniku z dodatnim angažiranjem, za kar si kolektiv zasluži priznanje. Kot do sedaj se bomo o vseh ukrepih dogovorili z zaposlenimi, ki so konec koncev tudi večinski lastniki našega podjetja." Štefan Žargi JESENSKI KREDIT Tudi za tiste, ki nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banki. Podrobnejše informacijo in informativne izračune lahko dobile v vseh poslovalnicah SKB banke ali na spletnem naslovu GORENJSKI GLAS • 14. STRAN t FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 31. avgusta 2004 KD Holding prevzel KD Naložbe Ljublana - Delničarji finančnih družb KĐ Holding in KD Naložbe, ki sta članici skupine KD Group, so prejši^ji petek na ločenih skupščinah soglašali s pripojitv^o družbe KD Naložbe h KD Holdingu. Družba KD Holding bo zaradi tega povečala osnovni kapital, povečanje pa bo izvedla s prevzemom stvarnega premoženja in obveznosti. Delničarji družbe KD Naložbe bodo za dvajset delnic dobili eno navadno imensko delnico družbe KD Holding, v primeru premajhnega števila delnic pa bo KD Holding za preostanek delnic KD Nalož- be plačal 536,31 tolarja za delnico. Družba KD Holding je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 517 milijonov tolaijev bilančnega dobička, delničarji pa so podprli predlog uprave in nadzornega sveta, po katerem so ga del (400 tolaijev bruto na delnico) namenili za dividende imetnikom prednostnih delnic in 6,36 milijona tolaijev za iz- plačilo nagrade članom nadzornega, o preostalem dobičku pa bodo odločali v prihodnjem letu. Delničarji KD Holdinga so tudi pooblastili upravo za nakup lastnih delnic do višine 10-odstotnega deleža, se seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Martina Noseta in za novega člana potrdili Alojza Pen-ka. Na zasedanju skupščine KD Naložbe nihČe od delničaijev ni napovedal izpodbojne tožbe, na skupščini KD Holdinga pa sta jo napovedala delničaija Engro-tuš in Gizmo. C.Z. Tisoč tolarjev dividende Krai\j - Delničaiji finančne družbe KD Group so prejšnji teden na skupščini, na kateri so bili navzoči predstavniki nekaj več kot polovice lastninskega deleža, med drugim sklepali o uporabi bilančnega dobička in o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic. Družba je ob koncu lanskega leta imela 1,36 milijarde tolarjev bilančnega dobička, po sklepu skupščine delničarjev bodo o 1,16 milijarde tolarjev odločali v naslednjem letu, del so ga namenili za izplačilo dividende tisoč tolarjev (bruto) na delnico in 11,1 milijona tolarjev za nagrado upravi in nadzornemu svetu. Zapletlo se je pri izplačilu dividend. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi dividenda pripadala delničarjem, ki so dva delovna dneva od dneva skupščine vpisani v delniško knjigo, in da bi jim dividendo izplačali v tridesetih dneh od sprejetja sklepa. Skupščina je potrdila nasprotni predlog, po tem bodo do dividende upravičeni imetniki delnic, ki bodo v delniško knjigo vpisani 2. novembra od 70 dni od dneva skupščine, dividendo pa bodo prejeli 2. decembra oz. v stotih dneh od dneva skupščine. Delničarji so tudi pooblastili upravo, da poldrugo leto v imenu družbe in za njen račun lahko kupuje lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sme presegati 10 odstotkov osnovnega kapitala. Uprava bo lastne delnice tudi lahko umaknila brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. C.Z. Sava Icupila delnice PID Maksima Kranj - Sava Kranj je v sredo od Istrabenza kupila 13.065.899 delnic podjetja PID Maksima, s tem je postala imetnica 17,53 odstotka delnic oz. njena največja lastnica. Iz Save so ob tem sporočili, da je nakup v skladu z njenim načrtom nakupa donosnih finančnih naložb, v javnosti pa so se pojavila ugibanja, ali nakup ni povezan z interesi Istrabenza, da lastniško vstopi v Savo. Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, je na novinarski konferenci to zanikal in dejal, da so s prodajo pridobili denar, ki ga nameravajo vložiti v energetiko, turizem in v živilsko predelovalno industrijo. C.Z. Primorje še povečalo lastninski delež Kraiy - Gradbeno podjetje Primoije iz Ajdovščine je v okviru javne ponudbe za odkup delnic ljubljanskega Gradisa povečalo lastninski delež v tem podjetju na skoraj 69 odstotkov. V javni ponudbi, ki je trajala od 14. julija do 11. avgusta, je ponudbo Primorja za odkup delnic po ceni 1.600 tolarjev sprejelo 61 delničarjev s skupno 23.436 delnicami, kar predstavlja 7,69 odstotka Gradisovih delnic. Agencija za trg vrednostnih papiijev je ugotovila, da je javna ponudba uspela, saj Primorje v ponudbi za odkup Gradisovih delnic ni določilo najmanjšega števila odkupljenih delnic. C.Z. Vpogled v stanje na računu Krai^j' - Imetniki debetne kartice Visa Electron Abanka lahko od 20. avgusta dalje na bančnih avtomatih doma in v tujini brezplačno preverijo stanje na osebnem računu. To lahko storijo na vseh za to prirejenih bankoma-tih, po pravilih Visa Europe naj bi to omogočali vsi, ki sprejemajo plačilne kartice Visa. Na bankomatih v Sloveniji se stanje izpiše pod rubriko Stanje na računu ali Razpoložljivo stanje, kar je odvisno od tega, ali gre za tekoči, varčevalni ali kreditni račun. Stanje se vedno izpiše v lokalni valuti države, kjer se nahaja bankomat. C.Z. Dividenda delničarjem Elektra Gorei^jske « Kranj - Delničarji družbe Elektro Gorenjska so se v četrtek na skupščini, na kateri so bili navzoči predstavniki 84 odstotkov lastnikov kapitala, seznanili z lanskim poslovanjem, odločali pa so tudi o uporabi bilančnega dobička. Družba je lani poslovala uspešno in ustvarila 432 milijonov tolarjev čistega dobička, kai" je rezultat večje prodaje upravičenim odjemalcem, večjega obsega poslovanja pri drugih tržnih dejavnostih in večjega prometa pri dostopu do distribucijskega omrežja. Bilančni dobiček za lani je znašal nekaj več kot 205 milijonov tolarjev, po sklepu skupščine pa bodo delničaijem izplačali dividendo v višini 11,82 tolarja (bruto) na delnico. C.Z. •imiGLAS' Dobro poslovanje podjetij Dopusti se počasi končujejo, izplačujejo se dividende, za katere se predvideva, da jih bodo vlagatelji reinvestirali v nakup delnic. Podjetja objavljajo polletne rezultate-, investitorji v pričakovanju višjih dobičkov kupujejo delnice. Ne zmanjka ugibanj o združevanjih in prevzemih. Tako so tudi v preteklem tednu tečaji delnic na Ljubljanski borzi večinoma pridobivali na vrednosti in dosegali nove rekorde. Osrednji borzni indeks SBI20 je pridobil 1,1 odstotka, indeks pi-dov PIX pa 1,4 odstotka. Nekoliko so izstopale delnice Krke, tako po sklenjenem prometu kot tudi po rasti tečaja. Tečaj se naglo bliža meji 75.000 tolarjev. Na tedenski ravni se je zvišal za 3,4 odstotka. Z veliko nestrpnostjo investitorji pričakujejo njihove polletne rezultate, ki naj bi bili boljši od primerljivih lanskih. Razveseljiva je bila novica o zmagi proti Mercku. Posledično bo prišlo do sprostitx'e rezervacij v višini 3,5 milijarde tolarjev, kar bo povzročilo precej višji dobiček. Le redke so bile delnice, ki so izgubljale vrednosti. Med njimi delnice Mercatorja in Luke Koper, ki so izgubile na vrednosti približno za desetino oziroma tretjino odstotka. Povpraševanje po delnicah Save se je nekoliko umirilo v primerjavi s prejšnjim tednom. Njihov tečaj je na tedenski ravni izgubil 0,5 odstotka in se oblikoval pri 37.950 tolarjih. Na prostem trgu je bilo največ zanimanja za delnice investicijskih družb in holdingov. V petek je med investicijskimi družbami največji porast zabeležila delnica Triglava steber 1, in sicer za skoraj 3 odstotke. Omenjena družba naj bi se še do konca leta preoblikovala v vzajemni sklad, ko se bo tržna cena (trenutno okrog 3600 tolarjev) izenačila s knjigovodsko (trenutno 4200 tolarjev), kar pomeni, da je delnica za skoraj 17 odstotkov podcenjena. Še vedno veliko delničarjev zaman po tečajnici išče omenjene delnice pod oznako TGIN Zaradi spremembe nominalne vrednosti iz 100 na 1000 tolarjev pred nekaj tedni se je zmanjšalo število delnic, tako jih imajo sedaj vsi, ki so jih imeli v lasti pred preoblikovanjem, 10-krat manj, najdete pa jih pod oznako TGIR. Z dobrim poslovanjem je presenetil Merkur. Čiste prihodke so v prvem polletju povečali kar za 26 odstotkov glede na enako obdobje lani in so hkrati 13 odstotkov nad načrtovanimi. Najhitreje je rasla prodaja na tuje trge. Ugodna gibanja v letošnjem letu dosegajo tudi pri rasti stroškov, ki so se povečali počasneje kot kosmati dobiček. Posledica takšnih razlik je več kot podvojen dobiček iz poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rezultat je za več kot polovico višji tudi v primerjavi z načrtovanim. V izkazih je upoštevana tudi ugotovljena izguba Bofexa iz preteklih let in letošnjega leta, rezultati pa so kljub temu zelo dobri. Koncem Intereuropa je v prvi polovici tega leta, kljub izpadu carinskih storitev po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ustvaril 16 odstotkov več čistih prihodkov od prodaje kot v istem obdobju lani in za 6 odstotkov presegel načrte. Na finančni rezultat je vplivala sprostitev rezervacij za 1,3 milijarde tolarjev, kijih je koncem oblikoval za sklenitev bančne garancije ob prodaji delnic Simobila. Vse kaže na nadaljnjo rast tečajev. Alenka Eržen, GBD Goreiyska borzno posredniška družba, d.d. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM gozdarski delavec - SEKAČ, TRAKTORIST; do 18.9.04; št, del. mest; 2; ENES BAUĆ S.P.. UL STANETA BOKALA 3, JESENICE nk gradbeni delavec; do 3.9.04; št. del. mest: 6; GPP KSENJA, D.O.O., TRIGUWSKA C. 64, MOJSTRANA deuvec brez poklica DELAVEC V PROIZVODNJI; do 31.8.04; št. del. mest; 3; ADECCO H.R., D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA ČISTILEC LETAL; do 7.9.04; št. del. mest: 3; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ ČISTILEC PROIZVODNIH IN NEPROIZVODNIH PROSTOROV; do 11.9.04; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ (del. mesto v Šk. Loki) pomožni delavec DELO NA STROJU ZA PRED. PLAST MAS; do 9.9.04; št. del. mest: 6; PRB, D.O.O., SREDNJE BITNJE 60, ŽABNICA SORTIREC KOMUNALNIH ODPADKOV; do 9.9.04; TRENKWALDER, D.OO., DUNAJSKA 105, UUBUANA {det. mesto v Kranju) VULKANIZER TOVORNIH VOZIL; do 31.8.04; REŠET TRADE, D.OO., ZG. BRNIK 163, CER-KUE lesar - LESNI DELAVEC L; do 25.9.04; EGO-LES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA mizar UPRAVUALEC ZAHTEVNIH STROJEV; do 29.9.04; EGOLES, D.D.. KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA MIZARSKA DELA IV.; do 31.8.04; št. del. mest 3; JELOVICA- LESNA INDUSTRIJA, D.D., HRIB 1, PREDDVOR MIZARSKA DELA III.; do 31.8.04; št. del. mest: 2; JELOVICA- L£SNA iNDUSTRUA, D.D., HRIB 1, PREDDVOR formar livar - TALILEC 2; do 31.8'.04; št. del. mest: 2; ADECCO H.R.. D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBLJANA strojni kuučavničar; do 31.8.04; št. del. mest: 3; ADECCO H.R.. D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBLJANA oblikovalec kovin - PRIPRAVUALEC VZORCEV; do 31.8.04; ADECCO H.R., D.O.O.. KOLODVORSKA 10. UUBUANA stavbni klepar - DEUVEC; do 25.9.04; SVETEU MARKO, S.P. GRMIČEVAUL 31, KRANJ energetski strojnik - KURJAČ VT KOTLA; do 3.9.04; JELOVICA - LESNA INDUSTRUA, D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA avtomehanik AVTOSERVISNA DEU; do 15.9.04; MARKEU SABINA S.P, AVTO M & CO, BREZJE 78A, BREZJE mehanik Tovornih vozil in delovnih STROJEV; do 31.8.04; REŠET TRADE, D.O.O., ZG. BRNIK 163, CERKUE elektrikar energetik - ELEKTROINŠTA-LATER; do 22.9.04; št. del. mest; 3; ELVO INŽENIRING, D.O.a. GRAJSKA C. 44, BLED kamnosek - ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU; do 7.9.04; št. del. mest: 2; prošnje na: MONTGRAM, D.OO., PODLUBNIK 160, ŠK. LOKA slikopleskar - BANDAŽER, KERAMIČAR; do 11.9.04; BOLIČ BORKA S.p., KIDRIČEVA 4B, KRANJ frizer; do 3.9.04; JAGODIC LIDIJA S.P., DVORJE 50, CERKUE zidar - POMOŽNI GRADBENIK; do 4.9.04; k del. mest: 3; VAJDEC DAMJAN S.P., UL. PRVOBORCA 6, JESENICE dimnikar; do 2.9.04; ZLATKO PADOVAC S.P, LEVSTIKOVA UL. 7, ŽIRI voznik avtomehanik VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU V EU; do 25.9.04; P & I PREVOZNIŠKO PODJETJE. D.O.O, ZALOG 44. GOLNIK VOZNIK; do 3.9.04; št. del. mest: 4; VRBA D.O.O., STRUŽEVO 4. KRANJ skudiščnik-VODJA SKLADIŠČA; do 3.9.04; KOU ŠPED, D.O.O, SAVSKA C. 22. KRANJ žerjavar - ŽERJAVOVODJA; do 31.8.04; št. del. mest: 11; ADECCO H.R., D.OO, KOLODVORSKA 10, UUBUANA prodajalec do 7.9.04; št. del. mest: 2; BEGIČ OMER S.P, TRGOVINA AJDA. PREŠERNOVA 26. JESENICE PRODAJNI POSREDNIK; do 18.9.04; št. "del. mest: 3; JANCOMM, D.O.O., REMJE 54, KRIŽE DOSTAVUALEC PEKOVSKIH ARTIKLOV; do 3.9.04; OGREX, D.O.O., P0DREČA5, MAVČIČE do 22.9.04; TRGODOM NOI., D.OO, DELAVSKA C. 26, KRANJ srednja poklicna izobrazba - RECEPTOR, VARNOSTNIK; do 10.9.04; PLUS ORBITA, D.O.O. VRTNA UL. 24, KRIŽE lesarski tehnik SKUPINOVODJA; do 29.9.04; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA MONTER POHIŠTVA NA TERENU (DELO PO CEU SLOVENIJI); do 3.9.04; št. del. mest: 6; I.S.S., D,00„ KOROŠKA C. 53, KRANJ MIZARSKA DEU 1.; do 31.8.04; št. del. mest: 2; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA. D.D.. HRIB 1, PREDDVOR strojni tehnik MERILEC PLASTIČNIH IN ORODNIH DELOV; do 1.9.04; POLYCOM, D.O.O, POUANE NAD ŠK. LOKO 76, POUANE NAD ŠK. LOKO OPRAVUALEC STROJEV; do 10.9.04; ŠIBO," D.OO. KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA elektrotehnik - VODILNI ELEKTROMON-TER; do 22.9.04; ELVO INŽENIRING, D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED elektrotehnik elektronik - SERVISER ELEKTRONSKIH IN RAČUNALNIŠKIH NAPRAV; do 3.9.04; MARS COMMERCE. D.OO,, UL MIRKA VADNOVA19, KRANJ računalniški tehnik - PROGRAMER CAM; do 31.8.04; INTEC TIV TISKANA VEZJA, D.OO., UUBUANSKAC. 24A, KRANJ ekonomski tehnik MATERIALNI KNJIGOVODJA. LOGISTIK; do 31.8.04; HOTEL BELLEVUE, D.O.O. ŠMARJET-NA GORA 6, KRANJ ZAVAROVALNI ZASt ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ; do 3.9.04; prošnje na: SLOVENICA ZAVARO-VALI^IŠKA HIŠA, D.O.. CELOVŠKA C. 26, UUBUANA upravni tehnik - V SPREJEMNI PISARNI SODIŠČA; do 31.8.04; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL 2, KRANJ zdravstveni tehnik - REŠEVALEC, PRIPRAVNIK; do 79.04; št. del. mest: 2; OZG KRANJ, OE ZD KRANJ, GOSPQSVETSKA UL 10, KRANJ gimnazijski maturant ZASTOPNIK NA TERENU (GORENJSKA); do 18.9.04; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA, D.D., KRŽIČEVAUL. 3, UUBUANA SPREMUEVALEC ZA GIBALNO OVIRANEGA OTROKA; do 31.8.04; OŠ ANTONA JANŠE, KRANJSKA C. 27A, RADOVUlCA inž. strojništva za konstruktorstvo - KONSTRUKTERI. IN ii. STROJEV IN NAPRAV; do 25.9.04; št. del. mest; 2; PlUSTER-l, D.OO, ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA ekonomist za analize in planiranje -POSPEŠEVALEC, VODJA PRODAJE; do 22.9.04; TRGODOM NOI., D.O.O., DEUVSKA C. 26. KRANJ univ. dipl. inž. strojništva - PROJEKTANT I. IN II. STROJEV IN NAPRAV; do 25.9.04; št. del. mest: 2; PlUSTER -1, D.O.O, ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA dipl inž. računalništva (vs) - ORGANIZATOR INFORMACUSKIH DEJAVNOSTI; do 31.8.04; OŠ JOSIPA VANDOTA, KOROŠKA UL 12, KR. GORA univ. dipl ekonomist VODJA ODDELKA GBA; do 7.9.04; ARAK, D.O.O. MUDINSKAUL 2, KRANJ VIŠJI SVETOVALEC ZA PRORAČUN, FINANCE IN RAČUNOVODSTVO; do 10.9.04; OBČINA GORENJA VAS - POUANE, POUANSKA C. 87, GORENJA VAS univ. dipl varnostni inženir; do 3.9.04; SŽ ACRONI, D.O.O., C. BORISA KIDRIČA 44, JESENICE profesor defektologue za duševno motene - UČITEU V OVI; do 31.8.04; OŠ ANTONA JANŠE, KRANJSKA C. 27A. RADOVUlCA dipl pedagog specialist - UČITEU JNDI-VIDUALJ^E IN SKUPINSKE POMOČI; do 31.8.04; OŠ SIMON JENKO. ul m\. DfVIZUE 7A, KRANJ dr. medicine ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE/DRUŽINSKE MEDICINE; do 25.9.04; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE; do 29.9.04; OZG KRANJ, OE ZD KRANJ, GOSPOSVETSKA UL 10, KRANJ diplomirana medicinska sestra (vs) DIPL MED. SESTRA NA OTROŠKEM DISPANZERJU; do 7.9.04; OZG KRANJ, OE ZD KRANJ, GOSPOSVETSKA UL 10, KRANJ DIPL MED. SESTRA ZA DELO V AMBUUNTl ZA ZDRAVUENJE OD PREPOVEDANIH DROG; do 7.9.04; OZG KRANJ, OE ZD KRANJ. GOSPOSVETSKA UL 10, KRANJ Ostali pogoji, ki jih zahteva delodajalec, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje 4 Zavod RepuMike Slovenije za zapo$k)van|6. Glinškova u1 12. Ljubljana GRAFOLOSKI KOnCEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poišate svoje odgovore. Šifra: Milena Življenje je prijetno, če ga znamo tudi pozitivno izkoristiti. Danes živimo v času, ko moramo biti precej dojemljivi, saj smo postali del Evrope. Evropa zahteva celega človeka, celo državo. Pri vas je to bolj negativno. Ste oseba, ki svoje misli posveča stvarem, ki niso pomembna za vsakdanjik. Spomini so včasih naš sovražnik pri razvoju. V življenju ste preveč zadržani, z okolico bolj nelagodno vzpostavljate odnose, saj ste premalo odprti. V sebi imate kanček trme, ki je včasih opazna. Včasih zidate gradove v oblakih. Odprite se in dovolite drugim, da vas bolje spoznajo, ker ste trenutno preveč usmerjeni v svojo notranjost. "V. ftUt . (sJV V) dJL Grafološko društvo - UtURA Društvo zq proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poijčane http://www.jurgec-sp.com e-maiN gd.laura@email.si eSM : 041/947-113 Šifra: SREČA Na Gorenjskem ste prav odprti ljudje za stvari, kakršno je razpoznavanje in proučevanje pisav. Pisava razkriva marsikaj, česar si včasih ne predstavljamo niti v mislih. Pisava je ogledalo duše in grafolog jo raziskuje, kakor zdravnik v ordinaciji naše telo. Ste oseba, ki je umitjena, skoncentrirana. Za stvari in osebe se hitro navdušite, saj ste prilagodljiva, družabna, odprta osebnost. Seveda tudi čustveni. Toda čustva so neurejena, lahko bi rekel, obračate jih vase. V notranjost, kar vam včasih povzroča preglavice. Ljudje vas ne poznajo dovolj dobro, saj jim ne dovolite, da vam pogledajo v dušo. V družbi ste prijetni, nasmejani. Ponosni in urejeni. Velikokrat ste nesproščeni. Vaše misli segajo "visoko, saj vas zanimajo intelektualne stvari. Včasih razmišljate bolj zadržano, toda vse ima pri vas svojo mero. Le tako naprej v nove jutrišnje dni; fm KUPON GrafološM kotiček Ime In priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj > Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1. 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. •t i I Torek, 31. avgusta 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS •"15. STRAN Več podjetnosti Gorenjsko mleko v Italijo? V kmetijstvu moramo uvesti več znanja in podjetniškega razmišljanja, je ob odprtju kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni dejal minister Milan Pogačnik. Gori\ja Radgona - Predsednik vlade Anton Rop je v soboto ob navzočnosti Ferija Horvata, Janeza Sušnika, Milana Pogačnika, Petra Vriska in drugih uglednih gostov odprl 42, mednarodni kmetijsko živilski sejem, na katerem sodeluje 1.410 razstavljavcev iz 21 držav, med ryimi jih je tudi veliko z Gorenjskega. Kot je v nagovoru dejal Anton Rop, temeljno poslanstvo skupne evropske kmetijske politike postaja zagotavljanje varne hrane, razvoj sonaravnega kmetijstva in celovit razvoj podeželja. Tudi v Sloveniji bo treba na novo premisliti, z^ kaj, koliko in komu naj bi namenjali evropski in slovenski denar. Naloga ni in ne bo lahka, saj pri tem ne bi smeli žrtvovati tradicije v videzu slovenske kulturne krajine ter v okusu in kakovosti hrane. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je ugotavljal, da je evropska kmetijska politika v številnih pogledih ugodna za Slovenijo in daje kmetijstvu treba omogočiti razvoj, ne le preživetje. Da bi to dosegli, je tudi v kmetijstvu treba uvesti čimveč znanja in podjetniškega načina razmišljanja. Strahii^ja zlato medaljo za kombajn za pobiranje zelja ASA -Lift MK 1000 in za bobnasti na-makalnik Bauer - Ell, Kmetijski center Lah s Klanca pri 54 tekmovalcev iz 18 ekip, zmagale so Nazarje, blejska ekipa pa se je uvrstila na sedmo mesto. In kako je bilo na tekmovanju silakov? "Mrcino" je najdlje, kar trinajst metrov, potegnil Gregor Stegnar. Na sejmu je vedno bogata ponudba kmetijske mehanizacije. Medalje za gorenjske razstavljavce V petek, dan pred odprtjem sejma, je bilo še ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme kot zadnje izmed vsakoletnih sejemskih ocenjevanj. Za ocenjevanje je 25 podjetij iz Slovenije, Avstrije in Italije prijavilo 49 strojev, strokovna komisija pa je podelila dve šampionski priznanji (podjetju INO Industrijska oprema Brežice za mulčer INO Elite z dvema odmičnima hidravličnima rotacijskima kosilnicama in družbi Bargam S.p.a. iz Italije za šestvrstni samohodni kombajn za pobiranje sladkorne pese) ter še več zlatih, srebrnih in bronastih medalj. Agromehanika iz Hrastja je dobila zlato medaljo za hidravlično škropilno garnituro 15 MY, za črpalko BM 150 litrov in za škropilnico AGS 3000 litrov ter bronasto medaljo za kabino za traktor ACT 850, Grapak iz Komendi srebrno medaljo za sejalnico za koruzo, peso in vrtnine Matermacc TC 8000, Kozina iz Kranja srebrno medaljo za elektronsko tehtnico s pakirnico za vreče, Larix GT iz Preddvora srebrno medaljo za traktor Lindner Geotrac 73 Alpi-» ne in podjetje MPP z Brezij bronasto medaljo za mlin za žita. V nedeljo je bilo na sejmu tudi državno tekmovanje lastnikov gozdov in tekmovanje silakov v tem, kdo bo z golimi rokami najdlje potegnil 5,8 tone težak traktor John Deere. Na gozdarskem tekmovanju je nastopilo Priznanja zaslužnim zadružnikom Zadružna zveza Slovenije bo jutri v okviru Dneva slovenskih zadružnikov podelila na sejmu vsakoletna priznanja zaslužnim zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam, ki praznujejo pomembne obletnice. Med štirimi zadružniki, ki bodo prejeli priznanje za trajen prispevek k razvoju zadružništva, je tudi Jakob Babnik, eden od pobudnikov za ustanovitev Kmetijske zadruge Medvode in njen dolgoletni član. Letno priznanje za prispevek k razvoju zadružništva bo dobilo dvajset zadružnikov in zadružnih delavcev, med njimi tudi trije z Gorenjske: Marjan Mohorič iz Kmetijske zadruge Cerklje za več kot tridesetletno neprekinjeno delo v zadrugi, Frančiška Primožič, dolgoletna direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge M Sora Žiri, in Marjan Triler iz Kmetijske zadruge Naklo za prizadevno delo v zadružnih organih in za zgledno delo na kmetiji, na kateri pridelujejo krompir in se ukvarjajo s prirejo mleka. Cveto Zaplotnik Veter lomil tudi drevje Bled - Neurje, ki je 9. avgusta zajelo Bled in okolico, je povzročilo precej škode tudi v gozdovih t.i. Zelenega pasu. Močan veter je izruval, polomil ali kako drugače poškodoval okrog osemsto kubičnih metrov drevja na petindvajsetih hektaijih gozda na Viščah oz. na pobočju za Zako. Gozdarji blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so že odkazali poškodovano drevje in Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce kot zemljiško knjižni lastnici izdali odločbo za spravilo do konca letošnjega septembra. Ker so temperature zdaj še dokaj visoke, je nevarnost, da bi se v polomljenem in oslabelem drevju pretirano namnožil lubadar. Dokler podrtija ne bo pospravljena, je po poteh, ki so speljane po prizadetem gozdu, nevarno tudi sprehajanje. V leški zadrugi napovedujejo, da bodo podrtijo pospravili v predpisanem roku. C.Z. Še deset dni časa Krai^ - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je julija objavila javni razpis za sofinanciranje investicij v gozdove za izboljšanje njihove gospodarske in ekološke vrednosti, po katerem bo letos za nego mlajših sestojev na voljo nekaj manj kot 114 milijonov tolaijev. Lastniki lahko uveljavljajo sofinanciranje le za vlaganja, ki so določena v gozd-nogojitvenih načrtih in so vključena v letni program zavoda za gozdove. Najnižji znesek dodeljenih nepovratnih sredstev je dvajset tisoč tolarjev, najvišji pa tri milijone. Zadnji rok za oddajo vlog, pri pripravi katerih večino dela opravijo v zavodu za gozdove, je 10. september, vlogo pa je treba poslati na agencijo. Kot so povedali v kranjski območni enoti zavoda, so doslej sodelovali pri pripravi več kot stotih vlog. Vse, ki še nameravajo uveljavljati subvencijo, pozivajo, da se čim prej obrnejo na revii-nega gozdaija. C.Z. Manjša poraba gnojil Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so kmetijska gospodarstva v Sloveniji lani za pridelavo porabila 177.589 ton mineralnih gnojil. S temi gnojili so pognojili 447.741 hektarjev zemljišč (brez trajnih pašnikov, travnikov z enkratno rabo in skupnih pašnikov), tako da je poraba rastlinskih hranil na hektar znašala 155,9 kilograma. V zadnjih devetih letih je bila skupna količina porabljenih mineralnih gnojil v kmetijstvu največja v letu 1999, takrat je znašala 186.370 ton, v zadnjih štirih letih pa je bila vedno nižja od 180 tisoč ton. Površina pognojenih zemljišč seje v tem obdobju povečala s 394.904 na 447.741 hektarjev, poraba rastlinskih hranil na hektar pa seje občutno zmanjšala. Najvišja je bila leta 1999, takrat je dosegla 189,3 kilograma na hektar, predlani je znašala 162,3 kilograma, lani pa 155,9 kilograma. C.Z. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Kraljestvo za bučko posejemo rukolo 9 Letos je na našem vrtu med bolj rodnimi rastlinami med prvimi prav gotovo bučka. Čeprav imamo le dve rastlini (sorta Elite Fl, ki naredi zelene podolgovate rastline), buČke rastejo tako hitro, da jih ne moremo sproti pojesti. Pospravimo bučke Bučke bomo zato shranili in sicer v zamrzovalno skrinjo. Dobro jih operemo, s strganjem odstranimo zeleno lupino (ali kožico, kakor hočete) in bučko narežemo na manjše kose. Če gre za bučko, ki smo jo pustili, da je zrasla zelo velika, kar pomeni, da je tudi starejša, ji še odstranimo sredico in uporabimo le druge dele rastline. Kose bučke damo v vrečko in nato v zamrzovalno skrinjo. Zamrznjene bučke uporabljamo tako kot sveže. Odlične so v juhah, omakah, pečene s sirom, pa tudi na pizzi. Iz njih lahko naredimo tudi pito, to zlasti cenijo v ZDA, kjer je bučkina pita sestavni del njihove večerje ob "Dnevu zahvalnosti". Bučke lahko jemo tudi v kompotu. Kompot iz bučk pa ni dober takoj, ko ga skuhamo oziroma ni dober, če ga vsak dan kuhamo sproti. Bučke je treba vložiti v kozarec. Kompot, ki po okusu Še najbolj spominja na ananasov, pa postane dober čez približno tri tedne. (nadaljevanje s prve strani) Kot je povedal Emil Peternel, sirarna dnevno predela v štiri vrste sirov okrog 250 tisoč litrov mleka, odkupljeni presežek mleka pa bi prodala drugim italijanskim in avstrijskim mlekarnam. Zadruge naj bi s sirarno sklenile desetletno dolgoročno pogodbo, s katero bi določile tudi najnižjo odkupno ceno, ta pa naj bi bila za rejce višja, kot je bila pred odločitvijo slovenskih mlekarn o znižanju odkupne cene. Mleko naj bi plačevale dvakrat na mesec, pogoj za plačilo po pogodbeni ceni pa naj bi bilo izpolnjevanje kakovostnih meril: najmanj 3,7 odstotka maščobe in 3,25 odstotka beljakovin, do sto tisoč mikroorganizmov in do štiristo tisoč somatskih celic ter najmanj 8,5 odstotka suhe snovi. V pogodbi, ki jo že pripravljajo, naj bi določili tudi višino zadružne marže, prevoz in analize mleka. Mleko naj bi v začetnem obdobju analizirali v slovenskem in italijanskem laboratoriju, v primeru, da med njima ne bi bilo razlik, pa na bi ga le pri nas. V Italijo naj bi ga začeli prodajati z novim letom. Na vprašanje, ah je dogovarjanje z italijanskim kupcem le grožnja Ljubljanskim in drugim slovenskim mlekarnam, je Peternel odgovoril, da o prodaji mleka v Italijo mislijo resno. Še vedno pa so se pripravljeni pogajati tudi z Ljubljanskimi mlekarnami, vendar na enakopravnih osnovah. In kako dogajanje komentirajo v Ljubljanskih mlekarnah? Predsednik uprave in generalni direktor Matjaž Ve-hovec je povedal, da so mlekarne v vseh državah, ki so vstopile v Evropsko unijo, imele težave in da slovenske pri tem niso izjeme. Razmere na trgu z mlekom in mlečnimi izdelki ne dopuščajo višje odkupne cene, kot velja po znižanju od 1. aprila da- lje, in da se posledice tega kažejo tudi v izgubi v letošnjem prvem polletju. V Ljubljanskih mlekarnah so seznanjeni z namero gorenjskih in nekaterih drugih mlekarn, pri tem pa poudarjajo, da državnih meja znotraj unije ni več in da se vsak lahko odloča po svoje, a to velja tako za kupce kot za prodajalce. Izkušnje v mlekarstvu pa kažejo, da rejci oz. odkupovalci mleka lahko največ svojih interesov uveljavijo v domačem okolju. S prodajo mleka v Italijo bodo kratkoročno lahko pridobili, dolgoročno pa zanesljivo ne bodo, je prepričan Matjaž Veho-vec, ki ob tem poudarja, da so zadruge tudi solastnice Ljubljanskih mlekarn in da bi s svojo odločitvijo lahko prispevale k zmanjšanju vrednosti družbe in Emil Peteme s tem tudi njihovih delnic. Ponudba surovega mleka na trguje precejšnja. Ljubljanske mlekarne bi ga ob prekinitvi sodelovanja z nekaterimi domačimi dobavitelji morale voziti z Madžarskega in Češkega, a to bi bila - tako Vehovec - ob veliki ponudbi slovenskega mleka vsekakor traparija. Cveto Zaplotnik Zaverl gorenjski prvak Gorenjsko bosta na letošnjem državnem tekmovanju oračev zastopata Janez Zaverl ml. in Vojko Žibert. Lahovče - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske je v soboto pripravilo na KZK-jevih njivah v Lahovčah Janez Zaverl ml. Bučkina juha Iz bučk je mogoče skuhati tudi odlično juho. Mi bomo naredili juho, v kateri bodo poleg bučk še korenček, belo zelje in broko-li. Na olju prepražimo na drobno narezano čebulo. Dodamo pol skodelice na manjše kose narezanega korenja, eno skodelico na kose narezanih bučk (prej smo jim odstranili kožico), četrtino skodelice narezanega Bučke so lahko zelo velike. belega zelja ter četrtino skodelice brokolija. Vse skupaj pražimo tri minule, zalijemo z osem decilitri vode ter dodamo vejico timijana in list bazilike. Juha naj vre od deset do petnajst minut. Juho nato odstavimo, jo posolimo in ji po okusu dodamo žlico sladke smetane, svež paradižnik ali ketchap, malo kisa od vloženih kumaric. Vse skupaj nato zdrobimo s paličnim mešalni-kom v kremno juho ter dodamo še nekaj bazilike in timijana. Spet posejemo rukolo Rukolo, ki smo sejali zgodaj spomladi, smo že zdavnaj pojedli. Zdaj jemo tisto, ki smo jo sejali sredi julija. Če jo želimo jesti tja do zime, je zdaj čas, da spet posejemo rukolo. Spomladi so jo napadle mušice, ki se jih bomo zdaj enostavno ubranili tako, da bomo imeli rukolo pokrito z vrtno kopreno. Rukola je tudi primerna za rezanje. Monika in Mateja Bertoncey Vojko Žibert gorenjsko tekmovanje v oranju. Udeležba je bila tokrat boljša kot v zadnjih letih, saj je nastopilo devet kmetov, dijakov Srednje biotehniške šole Kranj in delavcev zadružnega podjetja KZK Kmetijstvo, ki so se pomerili v oranju s plugom krajnikom oz. z obračalnim plugom. "Letos je bilo med tekmovalci tudi nekaj novih obrazov, prihodnje leto bo udeležba verjetno še boljša, po dolgih letih naj bi tekmovalo tudi dekle," je povedala predsednica društva Maša E. Vodenik, zadovoljna, da je tekmovanje lepo uspelo. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Janez Bergant (KZK Kmetijstvo), Franc Šo-lar (kmetijska svetovalna služba) in Tomaž Levstek (srednja biotehniška šola) ni imela lahkega dela, saj so bili tekmovalci zelo izenačeni. "Pogoji za oranje so bili dobri, zemlja je bila ravno prav suha," je dejal predsednik komisije Janez Bergant. Zmagal je Janez Zaverl ml. s kmetije v Mednem s 189 točkami, drugi je bil s točko manj Vojko Žibert s KŽK-jeve-ga posestva v Cerkljah in tretji Rafael Kopač iz Medna, ki je zbral 186 točk. Na četrto mesto sta se z enakim številom točk uvrstila Aleš Petrič iz Pšenične Police in Dušan Ko-renčan iz Podbrezij. Zaveri in v žibert bosta zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki bo 17. in 18. septembra na Krškem polju. C.Z. • I i '> GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si Torek, 31, avgusta 2004 Stopala so ogledalo zdravja Refleksoterapija je učinkovita pri stresu, glavobolu, bolečinah in alergijah. Po operacijah in pri tvegani nosečnosti je ne izvajajo. Tržič - MUena (55) se je dalj časa slabo počutila. Mučili sta jo nespečnost in potrtost. Odločila se je, da poskusi še z refleksno consko masažo stopal. Pravi, da se je po šesti terapiji umirila, psihično je stabilnejša, izboljšal se ji je spomin, bolje spi in vrnila se je živyei\jska radost. Milena je le ena od tistih, ki so pot do zdravja poiskali pri refleksoterapevtu Bojanu Znidaršiču. Večina ljudi je za svoje zdravje pripravljena narediti zelo malo, včasih celo nič, ko se oglasi bolezen, pa svojo skrb in odgovornost spet preložijo na zdravnike. Redki se vrednosti zdravja zavedajo, ko so zdravi. Tudi ZnidaršiČa je bolezen prisilila, da je korenito spremenil svoje življenje. V Ljubljani je končal Šolo refleksoterapije in dobil certifikat za izvajanje refleksno conske masaže stopal ter v prostorih tržiškega zdravstvenega doma odprl svojo ordinacijo, dvakrat tedensko dela tudi v blejskem hotelu Astoria. Pravi, daje refleksoterapija terapija za življenje, ki je izgubilo harmonijo. Z masažo refleksnih con na stopalih spodbudi krvni in energetski pretok v telesu in sproži proces samozdravljenja. "Na stopalih so točke organov v človeškem telesu, levo'stopalo predstavlja levo polovico, desno pa desno polovico telesa. Bolečina ob pritisku na posamezno točko nas opozori na bolezen, včasih pa bolezensko stanje, ki je še prikrito v telesu, z refleksno consko masažo stopal celo spodbudimo," je dejal r^ • 1 v • v Zmdarsic. Novost za bolnike z luskavico Ljubljana - Farmacevti so izdelali novo zdravilo za zdravljenje luskavice ali psoriaze, ki so ga registrirali v ZDA. Zdravilo Amevive je namenjeno osebam s hujšimi oblikami kožne luskavice, na voljo pa je v obliki injekcij. Terapija traja 12 tednov, potem jo je treba prekiniti. Zdravilo je izdelano na osnovi proteina, beljakovine, in znižuje limfocite, ki imajo pomembno vlogo pri nastanku luskavice. Omogoča sistemsko terapijo in dolgotrajnejši učinek. Med stranskimi učinki pa zdravniki omenjajo zmanjšanje števila levkocitov, povečanje malignih obolenj in povečano nagnjenje h kroničnim infekcijam. Novega zdravila trenutno še ne predpisujejo otrokom in nosečnicam. V Sloveniji je okrog 40 tisoč bolnikov z luskavico, ki je hujša oblika kožne okvare. Pri nekaterih bolnikih se lahko razvije tudi psoriatični artritis. Vzrok za luskavico še ni znan, lahko je dedne narave, na razvoj bolezni pa vplivajo tudi stres in presnovne motnje. Najbolj razširjeno je zdravljenje s kortikosteroidi, kemote-rapevtiki ter derivati vitamina A in D. R. Š. Z masažo refleksnih točk na stopalih terapevt pospeši krvni in energetski pretok v telesu. Evropsko in svetovno združenje refleksoterapevtov sta pripravila seznam bolezni in bolezenskih stanj, kjer se je refleksna masaža stopal izkazala za učinkovito. Med njimi so alergije, glavoboli, migrene, motnje v delovanju ščitnice, bolečine, motnje v delovanju srca in ožilja, obolenje sklepov, nespečnost, ledvične bolezni in nosečnost. "Pri slednji lahko z refleksno consko masažo ublažimo slabost in bolečine v hrbtenici. Ob tem moram opozoriti, da omenjena terapija ni priporočljiva pri tvegani nosečnosti. Ne izvajamo je tudi pri vročinskih stanjih, akutnem vnetju v venskem in limfnem sistemu, trombozi, gangreni, glivičnih obolenjih in do tri tedne po operaciji. Primerna je za ljudi vseh starosti; od dojenčkov do starostnikov, šolarji z njeno pomočjo lažje premagajo DRUŽINSKI NASVETI Ne-popolni starši (2) stresne napetosti, učinkovita pa je tudi pri hiperaktivnih otrocih." Žnidaršič, ki poleg refleksoterapije ljudem še svetuje o zdravem načinu življenja, je ob tem dodal, da refleksoterapija ni diagnostična metoda, niti nadomestilo uradni medicini, je le pomoč ljudem k hitrejšemu samozdrav-Ijenju. Več informacij o refleksno conski masaži stopal dobite tudi na spletnem naslovu: www.stopalko-sp.si. Masaža stopal je namenjena vsem, ki želijo ohraniti ali izboljšati svoje zdravje in dobro počutje. Bolezen je znamenje motenega ravnovesja energij v telesu in z masiranjem refleksnih con naj bi ga spet uravnali. "Ljudje bi si morali pogosteje izprašati svojo vest in se vprašati, kaj storijo za svoje zdravje, saj največkrat ukrepamo, ko je že (pre)pozno." Renata Škrjanc Damjana Šmid Pred kratkim sem v neki reviji prebrala intervju z znano slovensko zvezdnico, ki je rodila sina. Bila je navdušena nad materinstvom, hkrati pa zelo začudena. Češ da ji ni nihče povedal, kako odgovorna naloga je to. Najbolj moteče je bilo zanjo dejstvo, da poleg otroka ni dobila navodil za uporabo ... Bodo otroci postali kot palični mešalniki? Z navodili za uporabo, z garancijskim listom in z možnostjo reklamacije? Kje tiči razlog, da prav vsako še tako preprosto in lepo stvar naredimo težko in zamotano? Včasih zavidam našim staršem. Za naŠo nego in vzgojo niso potrebovali navodil za uporabo, in če se ozrem okrog sebe, je v povprečju naša generacija kar dobro vzgojena in zadovoljna s svojim življenjem. Ne spomnim se, da bi kdo od mojih sošolcev zapravljal svoje življenje. Večina jih zna delati in ustvarili smo si varna gnezdeča. Zakaj bi potem vendarle potrebovali navodila za naše otroke, ko pa smo se vendarle vsega naučili od svojih staršev? Tudi tiste stvari, ki so bile za nas včasih boleče, lahko uporabimo v svoj prid. Prav tako napake in dobre stvari. Današnji otroci niso v svojem bistvu prav nič drugačni kot v preteklosti. Imajo željo, da bi bili sprejeti, ljubljeni, varni. Da bi znali leteti, ne pa da jih držimo privezane na popkovnico. Želijo si našega časa, pozornosti in zanimanja za stvari, kijih počnejo. Današnji otroci potrebujejo meje in še bolj jih potrebujemo odrasli. Odrasli nimamo meja in vsak dan je zgolj bitka za več, za višje, za močneje, za uspešneje. Zato menim, da je bistvena razlika med vzgojo nekoč in danes prav v tem - biti popoln. Biti boljši kot tisti tam na drugi strani ceste. Za vsako ceno moramo obdržati videz srečne družine, uspešnih staršev, še bolj uspešnih otrok. No, ceno največkrat plačajo otroci. Pritisk zaradi prevelikih pričakovanj, ki jih postavimo zase in za svoje otroke, vodi v stres, napetosti, v hladno vojno, v kateri se bojujemo vsak za svoj prav. Družine, starši, otroci, ki živijo po svoji vesti, po svojih potrebah, znajo izstopiti iz tega norega sveta. To so predvsem družine, ki imajo toliko otrok, kot si jih želijo, in se ne obremenjujejo s tem, da so prekoračili slovenski normativ. Mame s tremi, šestimi, osmimi otroki ne zanima, kaj delajo sosedovi otroci, saj ima zadosti skrbi in veselja s svojimi. Ne skrbi jo, kadar se v sveti jezi razjezi nad umazano posodo in povzdigne glas. Kajti ve, da bo že čez pol ure imela lepo besedo za svojega otroka. Ne sprašuje se, kdaj naj otroku da gosto hrano in koliko ur spanja potrebuje novorojenček. Vse to je v nas, dragi starši". Vsi odgovori so zapisani v nas. Potrebujemo samo pogum, da sami sebi začnemo postavljati vprašanja. Potrebujemo zdravo kmečko pamet. Mreže rešujejo življenja Z akcijo Malarija pri Unicefu Slovenija zbirajo denar za nakup zaščitnih mrež proti komarjem. Kraiy - Unicef Slovenija že nekaj časa uspešno vodi akcijo Malarija, s katero bomo Slovenci prispevali za nakup zaščitnih mrež proti komarjem. Doslej so zbrali 26 milijonov tolarjev. Malaria je kriva za smrt več kot milijona ljudi vsako leto, kar pomeni okrog tri tisoč ^udi na dan. Večina žrtev je med otroci. "Komar Anopheles, ki prenaša malarijo, vsakih 30 sekund vzame ziv^eiye enega otroka", navajajo pri Unicefu Slovenija. • • Prodajna razstava za ultrazvok Dobrodelna prodajna razstava blejskega rotary kluba za novi ultrazvok. Skupaj naj bi zbrali 10 milijonov tolarjev, od tega bodo občine prispevale 3 milijone. Naprodaj 65 slik več kot petdesetih gorenjskih slikarjev. Jesenice - Pred dnevi so v prostorih jeseniške bolnišnice odprli dobrodelno prodajno razstavo slikarjev Zgornje Gorenjske za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki so jo pripravili člani Rotary Üuba Bled. Naprodaj je 65 slik več kot petdesetih gorenjskih slikarjev. Prodajna razstava se bo zal^jučila 20. septembra. nine od prodanih slik lahko na kažete na transakcijski račun 01100-6030277215, namen UZ naprava, sklic: 730100 16, dodatne informacije o akci sodobnejših v Sloveniji. Na našo pobudo seje prijazno odzvalo več kot 50 gorenjskih slikarjev, ki so podarili svoje slike, pomagali so nam tudi ste- Najenostavnejša, najcenejša in hkrati najučinkovitejša metoda preprečevanja malarije so z insekticidi prepojene mreže, ki nudijo ne le zaščito, ampak tudi uničujejo komarje. Nakup ene mreže stane 920 tolarjev. "Novejše raziskave potrjujejo, da bi ob pravilni uporabi teh mrež vsako leto lahko rešili življenja 500 tisoč afriških otrok. Kljub temu manj kot dva odstotka Afričanov spita pod mrežo," pojasnjujejo pri Unicefu in dodajajo, da za četrtino svetovnega prebivalstva, ki mora preživeti z manj kot evrom na dan, štiri evre vredna mreža proti komarjem seveda ne pride v poštev. Zato se Unicef poleg razdeljevanja zastonj in cenejših mrež ter šolanja lokalnega osebja za pravilno uporabo mrež zavzema tudi za znižanje davkov in pristojbin za mreže proti komarjem. Malarija, ki je bila nekoč izredno razširjena, je danes omejena na revnejša tropska območja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Za malarijo vsako leto zboli najmanj 300 milijonov ljudi," preko milijon jih za posledicami te bolezni tudi umre. Več kot 700 tisoč teh žrtev predstavljajo otroci, mlajši od pet let, saj so majhni otroci in nosečnice najbolj rizična skupina, navajajo dejstva pri Unicefu. Kar devet od desetih primerov malarije se ta čas pojavi v podsaharski Afriki. "Malarija ne predstavlja le grožnje za preživetje veČ milijonov otrok in njihovih družin, sočasno je namreč tako vzrok kot posledica revščine. Endemične države malarije sodijo med najrevnejše države sveta. Družine, ki jih je prizadela malarija, v povprečju porabijo četrtino svojih prihodkov za zdravljenje. V Afriki malarija zavira gospodarsko rast vsaj za odstotek n^i leto," še dodajajo pri'Unicefu. Čeprav Unicef podpira razvoj pri zdravljenju te bolezni, pa prizadevanja pri reševanju tega problema v zadnjem času vse bolj usmerjajo v preprečevanje Za malarijo vsakih 30 sekund umre en otrok. prenašanja te smrtonosne bolezni. S programi preventive v tridesetih državah želijo do leta 2010 malarijo v svetu prepoloviti. Mateja Rant V jeseniški bolnišnici novo ultrazvočno napravo - ehokar-diograf nujno potrebujejo, saj je sedanja, ki je četrta po vrsti, odkar so se v tej bolnišnici pred skoraj tremi desetletji začeli ukvarjati z diagnostiko bolezni srca in ožilja, tehnološko zastarela in povsem izrabljena, uporabljajo pa jo že deveto leto. Z njo odkrivajo in zdravijo bolezni srca in ožilja. "Letos smo opravili 1200 pregledov srca in 450 pregledov ožilja. Ultrazvočno napravo potrebujemo vsak dan in po devetih letih je že povsem izrabljena, uporabljamo pa jo tako za diagnostiko odraslih kot tudi otrok. Kadar se pokvari, pregledov ni, zato nujno potrebujemo nov ehokardiograf. Število pregledov je vsako leto večje in več je tudi bolnikov z boleznimi srca in ožilja," je povedal predstojnik internega oddelka primarij Jernej Mar-kež, dr. med. Nova ultrazvočna naprava bo stala od 30 do 40 milijonov tolarjev. Glavnino denarja bo zagotovila bolnišnica, dobro tretjino bodo zbrali z donacijami. Za slednje so poskrbeli v Rotary klubu Bled, ki je pripravil dobrodelno prodajno razstavo. Slike, podarili so jih gorenjski slikarji in slikarke, so razstavljene v jeseniški bolnišnici, denar od S prodajno razstavo, ki se bo zaključila 20. septembra, bodo za ultrazvok zbrali dobro tretjino denarja. prodanih slik pa bodo namenili za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki naj bi ga bolnišnica dobila prihodnjo pomlad. V dobrodelno akcijo so se vključile tudi zgornjego-renjske občine (Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Radovljica, Bled in Bohinj), ki bodo za nakup ultrazvoka prispevale 3 milijone tolarjev. Prostovoljne prispevke in kup- ji pa najdete na spletni strani: www.sb-je.si. Letos rotarijsko gibanje praznuje stoletnico delovanja, blejski rotarijci pa so se na pobudo svojega člana Igorja Rusa, dr. med., z jeseniške bolnišnice, odločili za donacijo tej ustanovi. "Omenjena bolnišnica pokriva celotno Zgornjo Gorenjsko in ultrazvočno napravo res nujno potrebujejo, nova bo ena naj- klarji in cvetličarji. Slike stanejo od 15 do 60 tisoč tolarjev," je dejal predsednik Rotary kluba Bled Jože Kotnik. Z donacijami naj bi zbrali več kot 10 milijonov tolarjev, del dobrodelne akcije pa bo tudi koncert Tria Lorenz, ki bo 11. septembra ob 20. uri v blejski Festivalni dvorani. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič m • I Torek, 31. avgusta 2004 avtomobilizem/ matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Test: Hyundai Coupe 2.0 16V CWT FX/TOP-K Športni kupeji so štirikolesniki za posebno kategorijo voznikov, za tiste, ki želijo z avtomobilom predvsem uživati. Toda užitkarjenje je velikokrat Razkazovai\je mišic. Osvajanje na prvi pogled je bil najbrž eden od temeljnih ciljev tistih, ki so snovali zdaj že v tretje leto vstopajoči Hyundaijev coupe. Sodi namreč med tiste štiriko-lesnike, ki želijo z zunanjim videzom pokazati, da jih je v hlačah več kot v resnici. Nabuhli blatniki, značilna elipsasta strešna linija in zelo položen zadnji del z visokim robom ga uvrščajo med prave športnike in čeprav rahlo spominja na kupe-je iz ameriške zgodovine, ,se njegove podobe verjetno ne bi sramovali tudi pri kakšni bolj športno zveneči avtomobilski znamki, kot je največji južnoko-rejski avtomobilski tiger. Za nameček straši še z "odprtim gobcem", ki grozi, da bo pogoltnil vsakogar, ki mu pride nasproti, TEHNIČNI PODATKI Mere:......... d. 4,395 š. 1,760, v. 1,330 m, medosje 2,530 m Prostornina prtljažnika: .......................'.....312 Teža (prazno v./dovoljena):..................1180/1740 kg Vrsta motorja: .....................štirivaljni, bencinski, 16V Gibna prostornina: ........................... 1975 ccm Največja moč pri v/min:............ 105 kW/143 KM pri 6000 Največji navor pri v/min: .....................186 pri 4500 Najvišja hitrost:.............................. 206 km/h Pospešek 0-100 km/h: ...........................9,2 s Poraba goriva po EU norm.: ...........10,9/6,4/8,0 1/100 km Maloprodajna cena:..........................4.373.273 SIT Zastopnik: ....................Hyundai Avto Trade, Ljubljana povezano tudi z večjimi vsotami denarja. Seveda tudi pri avtomobilih obstajajo izjeme. ali predvsem v avtomobilih, namenjenih dirkanjem, školjkasti sedeži niso nič slabši od tekmovalnih, volanski obroč pa je za pravi športni občutek kar precej prevelik in zato nekoliko neprimeren za naglo vrtenje. Merilniki so pregledni in podatkov na njih je dovolj, kajti na sredinski konzoli so še trije manjši merilniki za prikaz električne napetosti, trenutne porabe goriva in temperature motorja. Razpravljati o udobju na zadnjih sedežih je skoraj nesmiselno, saj je klop bolj zasilna in tisti z dolgimi nogami ali splošno nadpovprečno telesno višino nimajo tam kaj iskati. Zato pa je toliko več prostora v prtljažniku, ki se s 312 litri lahko primeija tudi z večjimi in drugače namenskimi avtomobih. Več moči, a premalo hrupa. Že nekaj časa se pod motornim pokrovom coupeja vrti prenovljeni 2,0-litrski bencinski štiri-valjnik, ki ima zdaj nekaj dodatne moči in prilagodljivo krmiljenje ventilov. Ta pogonski stroj dovolj dobro zastopa coupejeve športne barve, saj brez obotavljanja uboga voznikove ukaze.s stopalko za plin, dovolj naglo pospešuje in zagotavlja pričakovano najvišjo končno hitrost. Čeprav se navorna krivulja vrhuncu približa šele v srednjem območju vrtljajev, motor vzbuja zadaj pa sta za boljši občutek dva široka zaključka izpušne cevi, skozi katera pa ni izjemnega motornega grmenja. Kakorkoli že, zunanja podoba tega avtomobila je neprimerno bolj pri- vlačna, kot je bila pri predhodnih modelih in tudi na tem področju so se poševnooki dodobra naučili vživeti v okus evropskih kupcev. Obvezna telovadba. Pri vstopu v potniško kabino je zaradi nizke karoserije treba pokazati nekaj gibčnosti, a to je še en dokaz, da hoče biti ta Hyundai pravi športnik. Stekla na vratih so kajpak brez okvirjev, v notranjosti pa vlada pravo športno vzdušje. Prostora je več, kot se zdi na prvi pogled, in tudi viŠje rasli vozniki s prilagoditvijo delovnega položaja ne bi smeli imeti preveč težav, žal pa je volanski obroč nastavljiv le po višini. Naluknja-ne stopalke za plin, zavoro in sklopko se namreč najdejo samo Prihaja trivratna Astra GTC Mazda 5 za sedem Nemški Opel bo na bližnjem avtomobilskem salonu v Parizu pod žaromete postavil novo, že tretjo različico nove generacije modela astra. Gre za trivratno karoserijsko izvedbo z oznako astra GTC, ki je okoli 15 milimetrov nižja od petvratne, odhkuje pa jo privlačna zunanjost s športnim pridihom. Kratki previsi, strm strešni lok, oglati zadnji stranski okni in značilne zadnje luči tvorijo jasen in čist profil. V primerjavi s petvratno sestrsko različico sta prednji in zadnji del še bolj zašiljena. Zanimivo je, daje prtljažni prostor s 380 litri ostal neokrnjen. Ob prihodu na trg bo na voljo pet bencinskih in trije turbodizelski motorji s tehnologijo skupnega voda, njihove zmogljivosti se gibljejo med 90 in 200 konjskimi močmi. Tudi trivratna različica bo okrepljena z dinamičnim podvozjem, ki ima med drugim tudi elektronsko prilagoditev blaženja. Proizvodnja astre GTC bo potekala v belgijskem Antwei-pnu, kjer izdelujejo tudi petvratno in karavansko različico. Predviden letni načrt je 70.000 enot, začetek prodaje je napovedan za prihodnjo pomlad. M.G., foto: Opel Japonska Mazda nadaljuje s svojo ofenzivo novih modelov. Tokrat se podaja v za zdaj še vedno zelo množičen razred kompaktnih eno-prostorskih avtomobilov. Na pariškem avtomobilskem salonu bo namreč luč avtomobilskega sveta ugledala nova mazda5, ki se po velikosti uvršča med zdajšnji enoprostorski model premacy in večji li-muzinski kombi MPV. Čeprav so v tovarni za zdaj še zelo skopi z uradnimi informacijami, se je izvedelo, da bodo verjetno na voljo štirje motorji in sicer dva bencinska (1,8 litra in 115 KM, 2,0 litra in 140 KM), poleg njiju pa še 1,6-litrski turbodizelski motor s 110 KM, ki je nastal v sodelovanju koncernov PSA in Mazdinega matičnega koncema Ford, ter 2,0-litrski lastni turbodizel s 143 KM. V potniški kabini približno 4,5 metra dolgega avtomobila z drsnimi vrati na obeh bokih bo inovativno zasnovan sedežni sistem z imenom 6-1-one, kai" najbrž pomeni, da se bo z mazdo5 lahko peljala sedmerica potnikov. Prodaja na evropskih in na slovenskem trgu se bo predvidoma začela sredi prihodnjega leta. M.G., foto: Mazda OCENA (★ slabo - ***** odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje: ****/* ****/* ****/* **** Motor: Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: ****/* občutek prožnosti, zato vozniku ni treba pogosto posegati po kratki prestavni ročici natančnega petstopenjskega menjalnika, a kljub temu se bencinska žeja težko spusti pod 10 litrov na 100 v kilometrov. Čeprav ima motor polnokrven zvok, svojo živahnost skoraj premalo poudarja z grmenjem, zato sta zaključka izpušne cevi bolj za okras. Živahno postavljaštvo. Za vožnjo s coupejem je treba imeti precej močne roke, kajti pri naglem pospeševanju hoče nekoliko "vzeti" volan, katerega mehanizem je za Športno naravnan avtomobil bržkone nekoliko premehak. Coupe se sicer dobro drži cestne podlage, tudi zavore ne razočarajo, nekontrolirano opletanje zadka pa se zgodi le pri večjih vozniških napakah. Do takrat avtomobil ponuja dovolj voznih užitkov, predvsem pa ni zanemarljivo ugodno razmerje med ceno in vrednostjo. Tega je namreč v zdajšnjem avtomobilskem svetu vse manj. Matjaž Gregorič NA KRATKO Menjava pri Renault Nissanu s prvim septembrskim dnem bo prišlo do zamenjave v vodstvu podjetja Renault Nissan Slovenija. Po treh letih dela v Sloveniji bo dosedanji direktor Jean-Pierre Ripoll prevzel drugo funkcijo v okviru Renaulta. Novi generalni direktor podjetja Renauh Nissan Slovenija bo Bernard Chretien, ki prihaja iz Pariza. 30-letnica 911 Turbo Porsche je na pariškem avtomobilskem salonu leta 1974 predstavil vrhunski športni avto, kije postavil nove mejnike glede pospeškov, navora, vozne dinamike in zaviranja. 911 Turbo 3.0 je pri 3 1 gibne prostornine razvil moč 260 KM in najvišjo hitrost 250 km/h - s čimer je bil dolgo časa najhitrejši nemški avto. Da pa se čas nikoli ne ustavi, dokazuje primerjava s trenutnim naslednikom, 911 Turbo S, letnik 2004. Ta pri 3,6 1 gibne prostornine razvije moč 450 KM in doseže hitrost 307 km/h. Prvega Porscheja 911 Turbo naj bi izdelali v 1.0(X) primerkih. Takšni so bili načrti leta 1974. A ta načrt je bil več kot podcenjen - od 1974 do 1989 je bilo izdelanih približno 21.000 vozil 911 Turbo. Sedanji model predstavlja že četrto generacijo tega izjemnega športnega avtomobila. Goodyear za Maserati Pnevmatike s podaljšano mobilnostjo (run-flat) Goodyear, ki omogočajo nadaljevanje vožnje kljub zmanjšanemu tlaku, so bile izbrane kot ekskluzivne pnevmatike za enega najhitrejših in najbolj zaželenih avtomobilov na svetu, za maseratija quattroporte z močjo motorja 400 KM. Prestižna itaUjanska športna limuzina, ki doseže hitrost 275 km/h, bo opremljena s pnevmatikami Goodyear Eagle Fl GS-D3. Izdelujejo jih v Fuldi, tovarni koncema Goodyear v Nemčiji. M.G. Klanšek, d.o.o. Brezje 76/d 4243 BREZJE tel.: 04/537 10 00, fax: 04/537 10 20 e-mail: prodaja@vlpl.si Smo slovensko podjetje z dolgoletno tradicijo izdelovanja in polnjenja brezalkoholnih pijač in sokov. Objavljamo naslednja prosta delovna mesta: REFERENT ZA SPREJEM IN OBDELAVO NAROČIL (m/ž) Pogoji: srednja šola, komunikativnost, dobro poznavanje dela z računalnikom, samostojnost, iniciativnost, odgovoren odnos do dela in visoka stopnja samodiscipliniranosti. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in delovni preizkus. Ogorčen boj za stopničke Tudi julija dobra prodaja novih avtomobilov, spremennbe pri vrhu. Kljub dopustnii>kemu Času je bila prodaja novih avtomobilov v Sloveniji tudi prejšnji mescc sorazmerna dobra. Statistika je zabeležila 5.406 registracij, kar je občutno več kot v enakem lanskem mesecu (4.948), enako je tudi na letni ravni. V sedmih mesecih so slovenski kupci skupaj registrirali 42.045 novih avtomobilov, lani v enakem obdobju 35.616. med njimi jih je bilo dobra četrtina znamke Renault. Renaull po pričakovanjih šc naprej kraljuje na prvem mestu med znamkami, medtem ko se bije ogorčen boj za drugo in tretjo stopničko. V skupni letošnji prodaji jc drugo mesto za las še ubranil Volkswagen s 3.417 avtomobili, medtem ko tretjeuvrščeni Opel, ki letos beleži same rekorde in je najhitreje rastoča znamka na slovenskem trgu, zaostaja samo še za en avtomobil (3.416.) Francoski Peugeot, uspešnica zadnjih dveh let, se mora zdaj že kar s precejšnjim zaostankom zadovoljiti s četrtim mestom (3.836), na petem mestu je trdno zasidran Citroeen (3.153), na Šesto pa je zdrknil Fiat (2.510), ki pa še drži precejšnjo razdaljo do sedmega Hyundaija (1.669). Zadnja tri mesta v deseterici pripadajo Fordu (1.607), Toyoti (1.457) in Seatu 0-298), medtem koje na enajsto mesto uvrščena prva prestižna znamka Audi. Med najbolj priljubljenimi modeli je po sedmih mesecih premočno na prvem mestu renauh clio, na drugo mesto se je prebil opel corsa, tretjega drži Volkswagen golf za las pred renaultom mega-nom, peti je peugeot 206, šesti fiat punto, sedmi Volkswagen polo, osmi citroen C3, deveti renaull scenic in deseti renault laguna. M.G. Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka R Espace 3,5 privilege ak,8air,abs,sv,... Meg-Scenic l,5dci dyn.luxe k,abs,sv,cz. Master furgon 2,5dci k,abs,air,sv,cz Laguna GT l,9dci d>'namic k,abs,sv... Laguna GT 1,6 16v exp. k,8air,sv,cz... Megane Scenic l,9dci k,abs,sv,cz... Laguna 1,6 16v exp. k,abs,sv,cz,es... Bmvv 528 i k,sv,cz,es... Clio 1,5 dci auth.pack 4air,s\',cz,es Clio 1,2 16v dyn.con. k,abs,sv,cz,es... Fiat Punto 1.2 3v k,2air,s\^cz,es,r Renault Thalia 1,5 dci air k,2air,sv,cz Honda Shuttle 2,2 k,abs,cz,es,2air... Letnik-barva 2002 met. siva 2004 srebrna 2003 bela 2003 srebrna 2001 srebrna 2002 met. rdeča 2001 srebrna 1998 modra 2004 met. modra 2004 met. modra 2003 modra 2004 srebrna 1997 met. zelena Cena v Sit 6.950.000,00 4.450.000,00 4.290.000,00 3.890.000,00 3.099.000,00 2.990.000,00 2.840.000,00 zelo ugodno 2.290.000,00 2.180.000,00 1.890.000,00 2.180.000,00 1.999.000,00 RENAULT w\v\v.alpetour-remont.si Za vozila z yarandio vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOCK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PRFVOŽENIH KILOMETRIH ♦ ItlMOC NA CESTL VIllvO /\IJ K)PR-\vni) ♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIIO I,K;KM)A: - G VOZILU Z (.AKWCIIO • K KLIMA • SV SKKM) \ 0I.\\ • CZ: CHVrKALNO ZAKI.KI'WIF - K KADIO •I-S LLEMK mK.S^ri M I. D.D. KRANJ StRVISNO PRODAJNI C HNTER KRANJ. UUBUANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, CentraU: 04/20 15 215 Vse za vafi avto na enem mestu: ♦ iVnclaja vozil KmiauU ♦ /iunniviiiij«; in rjij^islriicijij vo/il ♦ \ zrirževanj«! vtizil ♦ Odkup in prodajii rabljenih vozil ♦ Naj«!m vozil ♦ Inhnični pr«sl»i(li osubtnh, ♦ 1'ropis vozii tovornih in priklopnili vozil m .1 V" ' GORENJSKI GLAS • ^8. STRAN GORENJSKA Torek, 31. avgusta 2004 Pol stoletja opazovanj s slovesnostjo na Kredarici so minuli petek obeležili petdesetletnico meteoroloških opazovanj na tej lokaciji. Kredarica - V preteklosti, ko še niso poznali radiosondnih meritev ter satelitov in radarjev, so bile visokogorske meteorološke postaje edini vir podatkov o razmerah v višjih plasteh ozračja, so razložili pri republiški agencyi za okolje. Danes so pomembne predvsem za sprem^aiye podnebne spremen^ivosti. Meteorološke postaje so postavljali na najvišje gorske vrhove v želji, da bi čimbolj zmanjšali vpliv tal. "Pomen in prispevek podatkov visokogorskih postaj k izboljšanju kakovosti meteoroloških analiz in napovedi je bil v preteklosti zelo velik," so ob tem poudarili pri agenciji za okolje. Z razvojem tehnik in opreme daljinskega merjenja v ozračju se je pomen teh postaj za analizo dogajanja v višjih plasteh ozračja in za napovedovanje vremena sicer zmanjšal, še vedno pa so nepogrešljive za spremljanje lokalnih razmer v gorah, so razložili pri agenciji za okolje. Obenem so meteorološke postaje v visokogorju pomembne za spremljanje podnebnih sprememb. Merilno opremo v meteorološki postaji na Kredarici so pred desetimi leti dopolnili z avtomatsko postajo, ki kontinuirano beleži podatke o vremenskih razmerah. "Meritve in opazovanja se izvajajo vsako uro in so sproti na razpolago za vremenske napovedi," so še dodali pri agenciji za okolje. Mateja Rant, foto: Stojan Saje Bašeljski "holcarji" na Kmečkem prazniku pod Storzicem: "V Baslju še vedno pripravljamo drva, ne pa biomase." 'Ä-I nadomestila "motorka", drva cepijo s sodobnimi cepilniki. "So takšni stroji kaj nevarni?" je spraševal Franci Lombar, po domače Anžetovčev, ki je tudi tokrat komentiral prikaz kmečkih opravil. "Vsako delo je nevarno, a treba je "nucat" pamet," je izvedel od domačih "holcarjev", ki so tudi povedali, da v Bašlju še vedno pripravljajo drva, ne pa biomase. In kakšna je razlika med bašelj-sko in preddvorsko "biomaso"? V Bašlju se vsak, ki jo pripravlja, vsaj trikrat pogreje, preden se z njo greje ob peči, v Preddvoru bi se radi le greli... In ko so "holcarji" posedli na čoke k bukovi mizi in se krep-čali s "tazelenim", s črno kavo, klobaso in fižolom, so prireditelji prikazali še nekatera druga opravila: ročno in strojno striženje ovc, pletenje volnenih izdelkov, pletenje košev in zdravilno uporabo rastlin. Kmečko praznovanje so zaokrožili ponudba kmečkih dobrot, kravja ruleta in tudi slovesen dogodek, ko je sedanji predsednik turističnega društva Rado Ro-blek prejšnjemu, Jožetu Ro-bleku, izročil v zahvalo za uspešno delo lepo sliko. Cveto Zaplotnik Rado Roblek "Holcarji" pri malici na čokih za bukovo mizo. BašeU - Koje Storžič v nedeljo dopoldne dobil "kapo", iz katere rado pricurlja, je predsednik domačega turističnega društva Rado Roblek že precej zaskrbljeno pogledoval v nebo. Popoldne je bil že boljše volje, še zlasti pa zvečer, ko je ugotavljal, da je turistično etnografska prireditev lepo uspela. Na prireditvenem prostoru v športnem parku Belica seje zvrstilo okrog tisoč petsto obiskovalcev, med njimi so bili tudi štirje aktualni župani in en bivši: preddvorski Franc Ekar (prireditev je sodila v program občinskega praznovanja), cerkljanski Franc Ce-bulj, Šenčurski Miro Koželj, nakelski Ivan Stular in nekdanji šenčurski Franc Kern, od znanih politikov pa še Branko Grims. Domačini so, kot je že tradicija, prikazali nekatera stara in sedanja kmečka opravila, tokrat so dali poudarek pripravi drv za mrzle zimske dni. Čeprav se v novejšem času tudi na kmetijah grejejo ob radiatorjih, prej pa so se pri pečeh, je pri- prava drv še vedno aktualno opravilo. Na bašeljskih kmetijah jih pripravljajo za lastne potrebe in tudi za prodajo, To-maŠČev, na primer, jih na leto naredi okrog 150 kubičnih metrov. Pri pripravi drv se je v zadnjih desetletjih veliko spremenilo. Nekdaj so les po grapah "lifrali" v dolino in ga vlačili s konji in voli, drevje so podirali in prežagovali z žago ameri-kanko, drva so cepili s sekiro ... Pa danes? Les vlačijo iz gozdov s traktorji, opremljenimi s sodobnimi vitli, ročno žago je 4 Direndaj na novem otroškem igrišču X f ^ ••• ** Sončno sobotno dopoldne je na novo igrišče privabilo številne krajane. Krai\j - Z odprtjem novega otroškega igrišča v Bitnjah so uresničili prizadevanja vseh krajanov, da bi v njihovi krajevni skupnosti nekaj naredili tudi za najmlajše. Uspelo jim je s fmančno pomočjo kranjske občine in donatorjev, predvsem pa številnih ur prostovoljnega dela krajanov. Ob svečanem odprtju so pripravili prvi Direndaj, v okviru katerega je bil turnir v odbojki, otroci pa so se lahko zabavali ob ustvarjanju z glino, risanju z voščenimi barvicami ter športnih in zabavnih igrah. "Ideja o ureditvi igrišča se je porodila čez zimo, z deli pa smo začeli maja, tako da ga nam je uspelo dokončati v rekordnem času," je bil zadovoljen predsednik krajevne skupnosti Bitnje Alojz Hafnar. Ureditev igrišča je bila vredna 7,5 milijona tolaijev. Kranjska občina je prispevala milijon tolarjev za igrala, štiri milijone tolaijev so zbrali s pomočjo sponzorjev, na več kot dva milijona tolarjev pa ocenjujejo prostovoljno delo. Igrišče bo čez dan dostopno vsakomur, čez noč pa ga bodo zaradi varnosti zaklepaU. Namenjeno bo druženju vseh krajanov, z ureditvijo odbojkarskega igrišča pa so želeli predvsem mlade spraviti iz gostiln. Mateja Rant Kitajska mediana v Sloveniji Vrhunski strokovnjak dr. Li Furu z bogatimi izkušnjami v tradicionalni kitajski terapiji že sedem let z masažo in akupunkturo pomaga bolnikom v Sloveniji. Za kitajsko mediano je značilno, da obravnava človeka kot celoto. Za razliko od zahodne mediane, ki zdravi predvsem posledice, se kitajska osre-dotoča na vzroke bolezni oziroma poškodb. Dr. Li Furu pri svojem delu uporablja izključno naravne metode, predvsem tuina masažo in akupunkturo. "Tuina" je zdravilna kitajska masaža, ki sprošča energetske točke, po katerih teče življenjska energija. Za zdravje je namreč bistveno, da je ta pretok nemoten in uravnovešen. Kadar pride do blokade in energija zastane, se pojavi bolečina ali bolezen. z akupunkturo in masažo pa blokado odpremo in sprožimo zdravlje- % nje. Najbolj uspešno je pri dr. Li Furuju • k. I Zelo pomembno je, da pri svojih težavah ukrepate pravočasno. Zato reagirajte takoj pri prvih simptomih in poizkusite s tradicionalno kitajsko medicino, ki zdravi naravno, brez kemičnih pripravkov in stranskih učinkov. Prijazno vabljeni. Delovni čas in informacije: Škofja Loka: ponedeljek, sreda, petek od 10.00 -18.00 Hotel Transturist, teL: 04/512 40 26 Ljubljana: torek, četrtek, sobota od 10.00 -18.00 Cankarjevo nabrege 7 (ob Ljubljanid), teL: 031/851 001 Za informacije sta vam na voljo tudi: zdravljenje športnih poškodb, mišic pri nespečnosti ter pri psihičnih teža- Vesna: 041/688 426 in in vezi, išiasa, težav s hrbtenico, od- vah, kot sta nevroza in depresija, Petra: 041/954 324, pravljanje bolečin v vratu, ramah, kri- učinkovito pa je tudi odpravljanje Več pa si lahko preberete na spletnih žu in nogah, zelo je učinkovita njego- prebavnih motenj - zvišane kisline, straneh www.lifuru.tk va pomoč pri glavobolih in migrenah, vnetja želodca in ran ter zaprtja. u furu^.p..potoie2. preddvor Vse več prijateljev Osolnika v zadnjem letu so se na Osolnik vsak dan povzpeli Romana Pintar in Stane Gaber z Godešiča in Marjan Krajnik iz Rateč. Osolnik - Športno društvo Pungert je minulo nedelo pripravilo že deseto srečanje "Prijate^ev Osolnika". Združili so ga s tekom, med 22 tekmovalci je bil najhitrejši Marko Triler s Pungerta in med desetimi tekmovalkami Zdenka Gaber z Godešiča. Vpisna knjiga na kmetiji Rožnik tik pod vrhom Osolnika, ki se vzpenja nad Soro, na pol poti med Škofje Loko in Medvodami, je vsako leto zajetnejša. Z zbiranjem podatkov sem imel kar veliko dela, je povedal Vinko Bergant, predsednik športnega društva Pungert, ko nam je postregel z natančno statistiko za pohodniško leto 2003/04. Prijateljev Osolnika je vsako 366 vzponov opravili Romana Pintar in Stane Gaber z Godešiča in Marjan Krajnik iz Re-teČ. Med ženskami so se poleg Romane med prvih šest uvrstile Tončka Vlašič (354 vzponov), Zdenka Gaber (345), Milena Gaber (309), Doroteja Sešek (208) in Majda Bogataj (201). Med moškimi pa poleg obeh dnevnih obiskovalcev še Andrej Šesek (358), Franc Bertoncelj Na Osolnik so se vsak dan povzpeli Stane Gaber, Romana Pintar in Marjan Krajnik. leto več, tudi najbolj vztrajnih je vsako leto več, kar kaže, da je rekreacija v vaseh pod Osolni-kom vse bolj priljubljena, med mladimi in starimi. Letos so bili štirje mlajši od šestih let, najstarejši pa spet 83-letni Lojze Vo-dopivec iz Frankovega naselja v Škofii Loki, ki seje z ženo Olgo na goro povzpel 58-krat, kadar pride sam, pa se sploh ne vpiše. Največje pozornosti so bili seveda deležni tisti, ki pridejo na goro vsak dan, v lepem in slabem vremenu, tudi snežni metež jih ne ustavi. V zadnjem letu so (338), Srečo Debenc (333) in lanski zmagovalec Janez Po^a-nec (314). V jubilejnem letu 2003/04 so našteli kar 14.904 vzponov, 'ki jih je opravilo 212 pohodnikov, kar pomeni, da je bil vsak v 4 povprečju sedemdesetkrat na Osolniku, norma pa je dvajset vzponov letno. V vseh desetih letih je normo izpolnilo 24 pohodnikov. Prvo leto seje v knjigo vpisalo 4.270 pohodnikov, kar pomeni, da jih je danes triin-polkrat več kot na začetku. Marija Volčjak > Torek, 31. avgusta 2004 GORENJSKA/ info@g-glas.si GORENJSKI GL^S «19. STRAN V petek, 26. avgusta, je minilo 60 let, odkar so domobranci blizu doma pri Mlinarju v Trbojah ubili domoljuba in aktivista Osvobodilne fronte Jerneja Bohinca - Gabra. Trboje - Padlemu Jerneju Bohincu - Gabru so na mestu uboja na robu brega ob reki Savi leta" 1964 postavili spominsko obeležje. To območje je dobrih dvajset let kasneje po zajezitvi Save za potrebe hidroelektrarne Mavčiče zalila voda, zato so spomenik prestavili nekoliko višje - na obalo novo nastalega jezera. Letos so spominsko obeležje Jerneju Bohincu v Trbojah na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj obnovili. Sredstva za obnovo, ki jo je izvedlo kamnose-štvo Stupan iz Dragočajne, so prispevali Savske elektrarne Ljubljana, Občina Šenčur, Območno združenje Zveze borcev Kranj in Skupnost borcev gorenjskih partizanskih odredov. Ob tej priložnosti nam je o tragični smrti Jerneja Bohinca -Gabra izpred šestdesetih let pripovedoval njegov sin Jože Bohinc, sicer oče notranjega ministra Rada Bohinca. Njegovo pripovedovanje je zelo slikovito, za potrebe našega pisanja pa smo ga morali delno modificirati. "Mlinarjeva domačija, ki jo je medtem potopilo Trbojsko jezero, je stala na samem, pod strmim bregom, tesno ob Savi. Okolica se je tistega dne pogrezala v večerno temo, izginjali so še zadnji oblaki in nebo se je zjasnilo - prekrile so ga zvezde. Jernej Bohinc (na desni) z očetom Francem in bratom Jožefom. V hiši je ugasnila luč. Zadnji se je pripravljal na počitek oče Jernej, ki je dolgo bolščal v temo in ni mogel zaspati," je začel pripovedovati Jože Bohinc. "Nenadoma je oče zaslišal močne udarce na glavna vrata. Na oknih so se pokazale temne sence, vrata so zahreščala, nekaj se je lomilo ter z velikim truščem 1 i t-X ^ v ' v » • « rf^-frt % Spominsko obeležje Jerneju Bohincu - Gabru so letos obnovili udarilo na tla. Tedaj so se hrupno odprla tudi notranja hišna vrata, ki so vodila iz kuhinje in kamre. Nočno temo so z obeh strani razsvetlili prameni svetlobe iz ročnih svetilk in se ustavili ob posteljah, kjer je ležala mati Ivana in kamor so privedli očeta Jerneja. Skupina domobrancev ga je vlekla in rinila čez prag. Mati je prosila usmiljenja, naj pustijo očeta osmih otrok, ter se ga oklenila okoli vratu. Domobranec jo je surovo zavrnil, očeta so zgrabile trde roke in ga potegnile s seboj. Izginili so v temo. Nemo in s prezirom so vlekli žrtev po klancu. Bratu Juretu seje zdelo, kot da sanja; ni mogel verjeti, kaj se dogaja. Obšlo gaje, da bi se vrgel na stražarja in ju podrl na tla. Toda že sta izginila in vse je bilo spet tiho. Zdi se mu, da domobranci kot lutke plešejo okrog žrtve, nazadnje pa se mu razkrijejo, kdo da so. Domobranec Kajfež, ki si je nadel krinko, se v tem trenutku ni sramoval do zob oborožen stopiti pred onemoglo žrtev in ji sporočiti svojo zločinsko namero. Toda Jernej ni bil nikakršen zločinec ali prevarant. Bil je kmet, ki je vse moči svoji zemlji podaril. Bil je trden kmečki človek, gospodar na svojem, ki si je v potu svojega obraza prizadeval, da služi kiuh za svojo številno družino. Spremljevalci so končno ob-stopili svojo žrtev in se pripravili, da izvršijo zločin. Jernej je molčal in mirno stopal po klan- cu nad vodo. Vsak odpor je bil zaman, zato seje spravil s seboj. Ubijalec je stopil nekaj korakov žrtvi za hrbet, ostali so ga porinili na rob klanca in odstopili... Tedaj se je razlegel dolg in votlo odmevajoč strel in Jernej je omahnil v globino proti deroči reki. Jure seje v hipu spet zavedel. Iz neposredne bližine je strašansko zagrmelo, Regljalo je dolgo ter zamolklo in rezko odmevalo nad vodo," je Jože Bohinc opisal, kaj seje dogajalo tisto noč, ko so umorili njegovega očeta. Mesec dni kasneje so iz zasede ubili tudi Jernejevega polbrata Antona Bohinca - Gobarja, znanega aktivista, organizatorja na terenu in borca varnostne državne vojske. Jerneja so naslednji dan iskali vse dopoldne, a ga niso našli. Šele Jure je nato zaslutil, kje bi v se lahko zgodilo. "Čeravno podnevi ni smel na piano, se je odloČil, da ga poišče. NaŠel gaje v bregu pod klancem, ki vodi k Savi. Pogled na očetovo truplo je bil grozljiv. Ležal je v strmem bregu z glavo navzdol, ves okrvavljen in prerešetan. Dovolj bi bila le ena krogla, toda strahopetni ubijalci so si dali duška in zagnali vanj cel sveženj 32 krogel. PrereŠetali so ga po glavi in telesu," je zaključil svojo pripoved Jernejev sin Jože Bohinc. Simon Šubic, foto: arhiv družine Bohinc Pomoč vojnim sirotam Kranj - V soboto je v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Kranju % na dobrodelnem koncertu za delo s sirotami v Mostarju nastopila Kranjčanka Špela Knoll, študentka glasbene terapije na univerzi v Cambridgeu. Za tritedensko prostovoljno delo v sirotišnicah v Mostarju želi zbrati čimveč denarja. v Kranjčanka Spela Knoll, diplomirana glasbenica oboist-ka, sicer študentka za Sloveni- jo nekoliko nenavadnega, v svetu pa uveljavljenega podiplomskega študija glasbene te- Špela Knoll, odlična glasbenica, glasbena terapevtka Pri izviru in izlivu Pšata pri Cerkljah - Konjeniško društvo Cerklje je pred kratkim že tretjič zapored pripravilo srečanje prebivalcev pri izviru Pšate na Pšati pri Cerkljah s prebivalci pri izlivu Pšate pri Dragomlju. Po lanskem obisku prebivalcev iz Dragomlja na Pšati pri Cerkljah so se letos podali domačini s cerkljanske Pšate s sedmimi konjskimi vpregami in za njimi potem še z avtobusom. Na srečanju v Dragomlju so jih potem popoldne seznanili z zanimivostmi in življenjem na Pšati pri Cerkljah, kjer je danes blizu 40 domačij z okrog 130 prebivalci. Vse več pa je tudi mladih družin. Sprevod konjskih vpreg s konjeniki, domačini in narodnimi nošami je dopoldne s Pšate pri Cerkljah krenil skozi Komendo, Mengeš in Trzin do Dragomlja v občini Domžale. Andrej Zalar ppi POMliAUO (m^m/ /KjAHlu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si MAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM rapije na univerzi v Cambridgeu, se konec tedna odpravlja v Bosno in Hercegovino. Uspešen študij bo dopolnjevala v projektu Evropskega združenja študentov glasbene terapije, kjer bo prihodnje tri tedne preživela v Mostarju med vojnimi sirotami. Otrokom, ki imajo zaradi vojne in izgube družin težave z izražanjem čustev, se bodo približali skozi glasbo. Z igranjem na različne inštrumente, petjem, plesom, gibom bodo ti otroci lažje izražali svoja Čustva. Spela, ki je bila kot edina Slovenka izbrana v skupino osmih Študentov prostovoljcev, ki bodo delovali v tem humanitarnem projektu Bosni, za to vse ljudi dobre volje naproša za finančno pomoč oziroma sponzorstvo. Dosegljiva je na elektronskem naslovu spelaknoll@email.si in telefonski številki 031/334 - 521. Vsem darovalcem bo hvaležna. Kot je še povedala, jo jeseni čaka še Štiri mesece študija v Cambridgeu, kasneje pa bi se rada zaposlila v kakšni od humanitarnih organizacij kot strokovnjakinja za področje glasbene terapije. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Srečanje domžalskih planincev Mala planina - Zadnja nedelja v avgustu je že nekaj let dan domžalskih planincev, ki so se tako tudi minulo nedeljo zbrali v svojem Domžalskem domu na Mali planini na že 12. tradicionalnem srečanju članov in članic PD Domžale. Letošnje srečanje je bilo še posebej veselo, saj so domžalski planinci priložnost izkoristili tudi za uradni zaključek akcije Obnova Športnih objektov in planinskih koč 2004, ki so ga tudi letos organizirali Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. Planinska zveza Slovenije in Helios, d.d. Lepo in sončno vreme je letos na Malo planino privabilo kakšnih 400 planincev, kolikor jih društvo tudi združuje, novo, polepšano podobo Domžalskega doma pa jim je ponosno predstavil predsednik PD Domžale Borut Per-šoi^a in ob tem izrazil zadovoljstvo ob uspešnem delovanju društva, ki letos deluje že 56. leto. Čestitkam se je pridružila tudi domžalska županja Cveta Zalokar - Oražem, tudi dolgoletna članica društva, ki je v Planincem bo zdaj, ko je njihova planinska postojanka dobila novo podobo, hoja v hribe zagotovo v še večje veselje. imenu domžalske občine PD Domžale zaželela še dolgoletno uspešno delovanje. Domžalski dom na Mali planini je poleg planinskega doma Planika edina planinska postojanka, kije sredstva za obnovo dobila na podlagi dokaj zahtevnega razpisa. Kot nam je povedal podpredsednik PD Domžale Peter Primožič, je samo barvanje potekalo dvakrat po dva dni v juliju, po- žrtvovalno pa se gaje lotilo skupaj 17 članov društva. Prebarvali so 480 m2 smrekovega opaža, pri Čemer jim je z barvami pomagala domžalska družba Helios. Nedeljsko druženje planincev so organizatorji popestrili tudi s kulturnim programom, ki so ga obogatili pevci iz MPZ Janko Kersnika, ter zabavno glasbo. Jasna Paladin ŠTUDIJ BREZ PREDAVALNIC www.doba.si doba. Evroostt) podfcwuo teobraiavaliio vwtA^e Ste si kdaj želeli, da bi lahko sami odločali o tem, kdaj in kje boste študirali? Na Višji strokovni šoli na DOBI si lahko pridobite VI. stopnjo izobrazbe v programih POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST PREK INTERNETA s študenti in mentorjem se boste srečevali v študijskem središču na Zavodu za izobraževanje odraslih Radovljica, Kranjska cesta 2. Z intemetnini študijem boste gotovo korak...klik pred drugimi. Informativni dan v središču bo v četrtek, 2. septembra, ob 16. uri. 9 Zanimanje za to obliko študija narašča. Pridružite se 750 študentom. DOBA, Višja strokovna šola Maribor, Prešernova 1, 02 228 38 76, info@doba.si GORENJSKI GLAS • 20. STRAN HALO-HALO, KAŽIPOT, PISMA / info@g-glas si Torek, 31. avgusta 2004 PREJELI SMO inženirjevo sprenevedanje Ob koncu leta 1992 sem dobil od ženine sorodnice iz Kranja nenavadno darilo - knjigo Pod zvonom 5v. Kancijana. Tretji uvodničarje bil tedanji predsednik Skupščine občine Kranj, gospod Vitomir Gros, dipl. inženir. Besede so mu bile klene in 4 izbrane. Kakšno nasprotje od dolgoveznega pisma z naslovom Generalova nevednost, pamfleta, ki je poln samohvale in inženir-jevega modrovanja. Ali res? Pravzaprav, gre za navadno sprenevedanje. Pravijo, da se ljudem nevednost še lahko odpusti, sprenevedanja pa menda dandanes ne odpustijo niti največji naivneži. Tudi, če gre za navaden predvolilni golaž! Dragi gospod (nekdaj tovariš) inženir Gros, da ne bova cenjenih bralcev Gorenjskega glasa dolgočasila z Vašim "predavanjem" o tisočletni zgodovini sprave in ostalimi zadevami in akcijama maloštevilne liberalne tovarišije okrog lipe sprave. Vas lepo prosim, da mi v najkrajših besedah odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kdo je prvi naČel to diskusijo, Vi ali jaz? In zakaj, seveda! 2. Ali priznate, da je Vinko Levstik od leta 1968 začetnik sprave med slovenskim domo- branci in partizani? Ali ste brali njegova "Tri pisma o narodni • »t rt « spravi ? 3. Ali priznate, da sem se posredno z Vinko Levstikom seznanil že 1970, ko smo začeli pripravljati Titov obisk v Italiji? Vi pa ste se "začeli pogovaijati" z njim Šele oktobra 1991 ... 4. Ob svoji, smrti Vinko Levstik ni bil več član Nove slovenske zaveze - to je dejstvo, ki sva ga oba ugotovila (Vi z njegovo "dolgo" odstopno izjavo, jaz pa na podlagi drugega dokumenta, ki ga hranim pri svojem odvetniku), nekateri govorci pa so to dejstvo enostavno prikrili! Kot da ljudje niso vedeli, kaj se dogaja v zakulisju? Velja si zapomniti, da še vedno menite, da HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka dp 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 1. 9., Lenti 2. 10., I^ladžarske toplice od 27. 9. do 30. 9. in od 28. 10 do 31. 10; Tel.: 04/53-15-249 Kozmetični tehnik -z nami do poklica Več kot 10-letne izkušnje! Za dodatne informacije pokličite Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zemljemerska 5, (01/300-72-40). Informativni dan: sobota, 4. 9. 2004, ob 10. uri v šoli. ^^ . • • ♦ v * X 't' ♦ ♦ / ':•'*••:::• .-i-' 'i} '■{M ♦ \ ♦ ^r * ^ ^ -živ»-'-'-*' . ■ß UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo Cesta Staneta Žagaija 1, Kranj www.lu-kranj.si, tel.: 280 48 00 vabi k vpisu v izredni študij šolsko leto 2004/05 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE □ □ □ □ □ 3 Bolničar - negovalec Tehnik zdravstvene nege - (3 -i- 2) Ekonomski tehnik - (3-t-2) Strojni tehnik-(3+ 2) Trgovec - prodajalec Trgovec - prekvalifikacija VIŠJESOLSKI STUDU □ POSLOVNI SEKRETAR (v sodelovanju s CPU Ljubljana) VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDU □ Ö EKONOMSKA FAKULTETA UUBUANA Visoka poslovna šola FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR visokošolski strokovni študij strojništva VAB LJ ENI GLASOV KAŽIPOT Prireditve Dan slovenske ljudske glasbe Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 4. septembra, prireditev z naslovom Dan slovenske ljudske glasbe, Potekala bo v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Otroška delavnica Kranj - Gorenjski muzej Kranj v soboto, 4. septembra, ob 10. uri vabi na otroško likovno in lutkovno delavnico "Moj papirnati netopir". Delavnica bo na dvorišču gradu Khislstein (v primeru slabega vremena v čitalnici muzeja). Sejem šolskih potrebščin Kranj - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob začetku šolskega leta organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v pritličju Mestne občine Kranj - v avli, in sicer v petek, 3. septembra, od 13. do 18. ure, in v soboto, 4. septembra, med 8. in 12. uro. Tovariško srečanje Uskovnica - Skupnost borcev Jeseniško bohinjskega odreda organizira tradicionalno tovariško srečanje, ki bo letos posvečeno tudi 60-letnici ustanovitvi odbora. Srečanje bo v soboto, 4. septembra, ob 11. uri pri koči na Uskovnici. 35 in 60 let Kranj - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj vabi na srečanje ob 60-letnici ustanovitve Kokrškega odreda NOV in POS-II. Sestave, Škofje- oškega odreda NOV in POS, Jeseniško - bohinjskega odreda NOV in POS, Gorenjskega vojnega področja IX. Korpusa, 5. bataljona VDV in Pokrajinskega vodstva (OF in KP) z zaščitnim bataljonom ter na srečanje ob 35. obletnici ustanovitve odredov TO Slovenije, Kokrškega odreda, Škofjeloškega In Jeseniško - bohinjskega odreda. Srečanje bo v nedeljo, 5. septembra, ob 11. uri na kmetiji odprtih vrat na Puču v Martinj vrhu nad Železniki. Srečanje članov Škofja Loka - Avto moto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 4. septembra, s pričetkom ob 13. uri VI. Tradicionalno srečanje članov, njihovih svojcev in prijateljev avto moto športa v Crngrobu. Spominska svečanost Tržič - Občinski odbor ZZBU NOB Tržič organizira obisk spominske svečanosti v Nadlesku pri Starem logu, ki bo v nedeljo, 5. septembra. Prijavite se na Občinskem odboru Tržič aH pri Ivanki Hvalica, tel.: 596-14-37. Transcendentalna meditacija Kranj - Uvodno predavanje o tehniki TM se bo začelo v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (Tomšičeva 7). Uvodnemu predavanju bo sledil petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije. Izleti Sv. Andrej Kranj - Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo Društva diabetikov Kranj vabi člane na pohod na Sv. Andreja, ki bo v soboto, 4. septembra. Zbor bo ob 8.45 na parkirišču IskraTel na Laborah. Prijave sprejema Ivan do četrtka, 2. septembra, tel.: 031/485-490 ali 257-14-51 - v večernih urah. Martuljški slapovi Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v četrtek, 16. septembra, popoldanski planinski iz-et na Martuljške slapove in v samotno krnico za Akom. Odhod bo ob 13. uri z osebnimi avtomobili izpred Mercator centra na Primskovem. Dodatne informacije in prijave: Stanko Jereb, tel.: 031 /816-113 ali v pisarni društva ob sredah, med 17. in 18. uro. Stegovnik Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v nedeljo, 12. septembra, planinski izlet na Stegovnik. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Informacije in prijave: Tatjana Hribar, te je moja izjava "hudobna, nepoštena in žaljiva". Kaj pa, če jaz obelodanim navedeni dokument? Potem bo tudi Vaša predvolilna retorika malce splahnela, kajne? Ali pa boste rekli, da sem dokumente potvoril? 5. Ker ste me primerjali z Vašim stricem, generalom vojske Kraljevine Jugoslavije, ki se menda ne bi branil "pastirske tovarišije", Vas vljudno prosim, da ga predstavite z imenom in priinakom! Potem Vam bom tudi lahko povedal, kdo in zakaj so zapirali bivše vojaške ujetnike, tudi generale. Namreč, poleg tega, da sem nedavno v ljutomerskim Zgodovinskih listih objavil doslej neznane kadrovske podatke za dvajset slovenskih generalov in admiralov vojske Kraljevine Jugoslavije (za divizijskega generala Milana Plesničarja sem šele nedavno dobil potrditev o slovenskem poreklu), sem seveda "odkril" tudi njihove protiobveščevalne dosjeje, nekaj pa se je "ohranilo" še iz časov Kosa in Ozne! 6. Prosim, ne omenjajte mi več BavČaija in Janše! Ali ste brali knjigo Nika Kavčiča z naslovom Pot v osamosvojitev? Menda je bil njun mentor... 6. Hvala za povabilo na pome-nek in "izmenjavo" dokumentov. Kar se tiče zmenka ne bi smelo biti nobenih težav, začela pa bova pri zgodovini sv. Kancijana in njegovih tovarišev. Le ne vem kako z dokumenti, ki jih pač ne hranim na domu? Tiste iz procesa proti četverici sem predal ARS, vse ostale pa hranim pri odvetniku. Pravijo, da je tako bolj varno ... Ali Vam bo kopija zadostovala? Torej, ko mi odgovorite na prednja vprašanja, se bom takoj prijazno odzval na Vaše povabilo. Morda bova ugotovila še kakšno drugo stvar, ki ni ravno za javnost. Ali ste poznali polkovnika Špira Nikoviča, bivšega poveljnika planinske brigade v Kranju, poznejšega generalpod-polkovnika JLA? Pa lep pozdrav, gospod inženir! Maryan F. Krai^c, generalmajor v pokoju, Ljubljana Venec v spomin na sužnjevanje spoštovani! Soustanovitelji Združenih pri Lipi sprave pa tudi Združenja socialističnih političnih jetnikov smo dne 20. velikega srpana 2004 položili venec pred spominsko ploščo na Škofjeloškem gradu. Plošča edina v državi spominja na sužnjevanje političnih jetnikov v nekdanji sociali- stični državi v letih 1945 do 1955. To so socialistični jetniki, obsojeni po revolucionarni zakonodaji na prisilno delo, po tu zaprtih jetnicah in pred tem večinoma pokončnih vojnih ujetnikih protipartizanskih enot, delali v največji tovarni udbovskega sužnjeposestniško-kapitalis-tičnega gospodarstva, v tovarni MOTOR v Vincaijih. To udbov-sko gospodarstvo, primerljivo s SS-gospodarstvom v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji in z NKVD-jevskim gospodarstvom gugalov v Rusiji, je bilo podrejeno Notranjemu ministrstvu z ministrom Borisom Kraigherjem. Gospodarstvo v tujini, katerega lastništvo je danes nepoznano, je vodil domačin Niko Kavčič. Venec je položen v spomin na sužnjevanje ter na pokončne, usmrčene in umrle socialistične politične jetnike v vsej državi. Ta čas namreč poteka Šestdeset let, odkar je boljševistična revolucija prodrla tako na dan med OF in NOV, da so bila na Primorskem ustanovljena področna sodišča, ki so organizirala prve zapore ter obsojala Slovence na suženjsko prisilno delo! Zdenko Zavadlav, nekdai\ji socialistični jetnik na Škofjeloškem gradu Ljubljana, Bilečanska 4 041/971-537, tatjanahri-bar@siol.net ali v pisarni društva ob sredah, med 17. in 18. uro. Preddvorski gradovi Preddvor - TD Preddvor organizira, v sklopu občinskega praznika, izlet okoli štirih preddvorskih gradov (Dvor, Turn, Hrib in Pusti grad), ki bo v četrtek, 2. septembra. Zbor bo ob 16. uri pred gradom Dvor. Na Senčnici vam bo Mira Delavec predstavila prvo slovensko pisateljico Josipino Turnograjsko. Za zaključek izleta pa vas bodo v turistični poslovalnici postregli z okrepčilom. Špegavec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v četrtek, 9. septembra, vabi na izlet na Špegavec. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 13. uri izpred Mercator centra na Primskovem. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Tatjana Hribar. tel.: 041/971-537, tatjanah-ribar@siol.net ali v pisarni društva ob sredah, med 17. in 18. uro -do vključno srede, 8. septembra. Iz Krme na Debelo peč Kranj - PD Iskra Kranj prireja v soboto, 18. septembra, planinski izlet iz Krme na Debelo peč. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6. uri izpred Creine. Prijave in informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049, Breda Pire, tel.: 070 485 882 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Tri Cime Kranj - DU Kranj - pohodniki vas vabijo na izlet pod Tri Cime v italijanskih Dolomitih. Izlet bo v četrtek, 9. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili v društveni pisarni sprejemajo do srede, 8. septembra. V Kobarid Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na izlet v Kobarid, Stare gore in Gorico, in sicer v sredo, 22. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 8. septembra dalje. V neznano Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka vabi svoje člane, da se udeležijo izleta v neznano, in sicer v soboto, 11. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Knjižnice Ivana KRČNE ŽIL.E7 05 640 02 33 Dr mod Jan Znnmenndnn. Na Qniu Izola Tavčarja v Škofji Loki. Prijave z vplačili sprejemajo vsako sredo v društveni pisarni ali po tel.: 041/706-743-Poidka. Na Visoko Ponco Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 4. septembra, « vabi na zanimiv izlet na Visoko Ponco. Odhod z minibusom bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Informacije in prijave (do vključno srede, 1. septembra): Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 ali v pisarni društva ob sredah med 17. in 18. uro. Svete Višarje Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka zaradi velikega zanimanja ponavlja izlet na Svete Višarje, in sicer v torek, 7. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v času uradnih ur v pisarni društva. * Na trgatev Kranj - Turistična sekcija DU Kranj vabi v torek, 14. septembra, na trgatev v Vipavsko dolino, in sicer na turistično kmetijo Ma-lovščevo v Vitovljah. Odhod izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do ponedeljka, 13. septembra. Na Tolsto Košuto Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v nedeljo, 5. septembra, vabi na izlet na Tolsto Košuto. Odhod z osebnimi vozili bo ob 6. uri izpred hotela Creina. informacije in prijave (do vključno 1. septembra): Stanko Jereb, tel: 031/816-113, Niko Ugrica. tel.: 041/734-049 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva. Uršlja gora Žabnica, Bitnje - Pohodna sekcija DU Žabnica - Bitnje organizira v sredo, 15. septembra, po- IZVRŠITELJ Marko TOMAZIN Šorlijeva 19 4000 KRANJ objavlja prosto delovno mesto VODENJE POSLOVNE ADMINISTRACIJE Pogoji: - srednja ekonomska šola - poznavanje dela z osebnim računalnikom v okoiju Windows (Word, Excel) - poznavanje računovodstva in osnov finančnega poslovanja | - organizacijske sposobnosti in ^ sposobnosti komuniciranja - 5 let delovnih izkušenj - vozniški izpit kategorije B - državljanstvo Republike Slovenije - potrdilo o nekaznovanju Delovno razmerje bomo sklenili za do-očen čas z možnostjo podaljšanja. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov Izfršitelj Marko Tomazin, p.p. 176, 4001 Kranj. I O) C E o hod na Uršljo goro. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6. uri iz Svetega Duha, s postanki na vseh avtobusnih postajah do Globusa v Kranju. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 23-12-288, do petka, 10. septembra. Dva vrhova Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 4. septembra, vzpon na dva vrhova, in sicer Veliki vrh in Veliko Zelenico. Prijave in informacije v sredo in četrtek, od 18. do 19.30, po tel.: 531-55-44. Kopalna izleta Kranj - Medobčinsko društvo de-ovnih invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za kopalni izlet v Izolo, ki bo v petek, 24. septembra. Hkrati pa sporočajo, da tudi že sprejemajo prijave in vplačila za enodnevni izlet v Moravske toplice in Lenti, ki GOSniNA RESTAVRACIIA 'Tri ložovcu" Begunje GALERIIA Grega Avsenik, s.p. Begunje 21, Begunje Sreda, 1.9. 2004 - "Zupani" ob 19. uri Petek, 3. 9. 2004 - hišni ansannbel Avsenik ob 19. uri Sobota, 4. 9. 2004 - hišni ansambel Avsenik ob 19. uri Nedelja, 5. 9. 2004 - Slovenski zvoki ob 17. uri. Informacije in rezervacije na tel št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: av8enik®av8enik«sp.si Torek, 31. avgusta 2004 KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas si GORENJSKI GLAS •21. STRAN izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13. po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. » ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1. Kranj bo v Četrtek, 7. oktobra. Dodatne Informacije po tel.: 202-34-33. Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite izleta v. Izolo, ki bo v sredo, 15. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od jutri, 1. septembra, dalje. Obvestila Transcendentalna meditacija Kranj - Uvodno predavanje o tehniki TM se bo začelo v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (Tomšičeva 7). Uvodnemu predavanju bo sledil petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije. Srečanje skupine za samopomoč Radovljica - Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke Radovljica vabi na redno mesečno srečanje, ki bo v četrtek, 2. septembra, ob 17. uri v prostorih nad knjižnico A. T. Linharta. Vabljene vse članice, pa tudi tiste, ki še oklevate. Vabljeni pevci Škofja Loka - Mešani pevski zbor Vrelec DU Škofja Loka v svoje vrste vabi nove glasove za pevsko sezono 2004/2005. Pridružite se jim v sredo, 8. septembra, ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik, v Podlub-niku 139, nasproti vhoda v samopostrežno trgovino. Za vse informacije lahko pokličete na mobitel št. 041 58 30 73, Marijo Debeljak. MALI OGLASI 9 201-42-47 9 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 13.30. in za objavo v torek, v iietek do 14.001 DELOVNI ČAS. in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. - IS. era. Uvedli smo novo rubriko -ČISTO V ZADNJEM HIPU". S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa Je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in Je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh. APARTMA-PRIKOLICE Izredna ponudba v Novigradu oddam apartma za 4 osebe, blizu morja za 6.000 SIT/dan. IX 041/685-470 io:76 Ugodno oddajamo apartma za 5 oseb v Banovcih in za 4 osebe v Moravcih. Inf. na V 02/234-37-51 i0256 APARATI STROJI Prodam SILOKOMBAJN SIP Šempeter 80. Žiganjavas 17. Križe, tr 595-81-33 10258 Prodam SILOKOMBAJN z motorjem in trak za hlevski gnoj. TT 041 /837-476 in 25-21-195 io?65 HLADILNI BAZEN za mleko 650 I prodamo. n 041/515-724 10273 PRALNI STROJ Gorenje RS 306, prodam. n 041/878-494 i0276 GARAŽE Pasja šola Bled, Lesce - KD Bled - Lesce lastnike psov vabi na pasje igralne urice, malo šolo in tečaj osnovnega šolanja psov, in sicer za vse pasme in starosti psov. Prvi sestanek tečajnikov bo jutri, v sredo, 1. septembra, z začetkom ob 18. uri v koči na društvenem poligonu. Prvi, informativni sestanek je brez psov. Dodatne informacije; 574-32-05 ali 041/745-315. Obnovitveno usposabljanje Kranj - Srednja biotehništa šola Kranj vabi na obnovitveno usposabljanje za izvajalce fitofarma-cevtskih sredstev - s temo Novosti na področju varstva rastlin, ki bo v sredo, 22. septembra, ob 16. uri v prostorih šole. Prijave sprejemajo po tel.: 280-57-00 ali 280-57-20, do 8. septembra. Krvavec vabi Krvavec - Vsako soboto in nedeljo, do vključno 12. septembra, bo kabinska žičnica Krvavec redno vozila vsako polno uro od 9. do 18. ure. Obiskovalci Krvavca se lahko vsako nedeljo ob 15. uri udeležijo tudi svete maše v Plečnikovi kapelici pri Domu na Krvavcu. Vsem obiskovalcem in pohodni-kom pa so na Krvavcu na voljo tudi domače dobrote (planinske malice: kislo mleko, masovnek,...) Razstave Predavanja Skrivnostni prhutarji Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na predavanje Alenke Petri-njak "Skrivnostni prhutarji", ki bo v Modri dvorani gradu Khislstein v četrtek, 2. septembra, ob 19. uri. KRANJ - Vrečkova; prodamo garažo v garažni hiši v izmeri 12,20 m2, 1.1977, z elektriko in vodo v bližini za pranje avtomobila. CENA: 1,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvvw.svet-nepremicnine.si GLASBILA Ugodno prodam električni. PIANINO Casio. »041/442-141 10229 GRADBENI MATERIAL Prodam obdelane in temno obarvane deske za terasno ograjo, ff 512-27-94 10227 Prodam CEVI fi 17,5 cm, 32 m in klasične snegolove 38 kom, tr 041/294-388 10237 Prodam suhe ŠPIROVCE. Dorfarje 15, ö 513-21-01 10243 Cea 1.500 kom cementnih strešnikov /špičak/ prodam za 75.000 SIT, polkna Jelovica V x Š (cm) 77x67 126x87 (6 kom) 126x167 (za dvojno okno) 205x200 (za dvojna balk, vrata) 210x87 (za balk, vrata) prodam za 158.000 SIT. -ff 051/372-310. okacija Smokuč 102^6 HIŠE ODDAMO Kranj (bližina): stanovanjska hiša z garažo, nova hiša, oprema v celoti, cena = 156.000.00 SIT na mesec, primerno za poslovne partnerje, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 HIŠE KUPIMO V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti max 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. Bled okolica za znano stranko kupimo malo hišo z nekaj vrta cena do 35 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.: (04) 5745 444. Bled, Ribno, Zasip, Gorje kupimo hišo od 25 do 35 mil sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.: (04) 5745 444. Oddam GARAŽO v Kranju - Planina pri Baroku, kasneje možen odkup, tr 031/334-525, 04/23-52-570 eaos Bled center kupimo hišo z vrtom ali brez cena do 38 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.: (04) 5745 444. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled, Tel.: (04) 5745 444. Bled center ali okolica Kupimo hišo, pogoj tri oziroma štirisobno stanovanje v eni etaži (pritličje). Cena do 65 mil. sit.TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.: (04) 5745 444. Delavnica Kosmač Šenčur - V prostorih Muzeja Občine Šenčur bo v četrtek, 2. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave delavnice Kosmač. Razstava bo odprta do 3. oktobra, in srcer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. Izdelki pridnih in spretnih rok Preddvor - DU Preddvor bo 4. in 5. septembra pripravilo razstavo Izdelki pridnih in spretnih rok, ki bo v gradu Hrib. K sodelovanju vabijo vse, ki v prostem času ljubiteljsko izdelujejo različne izdelke iz lesa, gline, blaga,... Če ste pripravljeni sodelovati na razstavi pokličite 25-51-005, ga. Tončka, za dodatne informacije. Izdelke za razstavo bodo sprejemali v pisarni društva, v Domu krajanov Preddvor, in sicer 1. septembra, med 17. in 18. ure ter 2. septembra, med 9. in 10. uro. Zgodovinska razstava Bled - Ob 1000 - letnici Bleda je Galerija Trg Bled odprla zgodovinsko razstavo naselij, noš in starih vil. Razstava bo odprta vse do konca leta 2004, vsak dan od 9. do 17. ure, sobote od 9. do 12. ure. Foto klub Hrastnik Jesenice - V četrtek, 2. septembra, bodo ob 18. uri v Kosovi graščini s kratkim kulturnim programom odprii razstavo fotografij članov Foto kluba Hrastnik. Fotografije Aleksandra Štoklja Kranj - Jutri, v sredo, bodo ob 20. uri v Cafe galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo fotografij avtorja Aleksandra Štoklja. BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektro Gorenjska, d.d., Kranj obvešča, da bo zaradi del na elektroenergetskih napravah jutri, v sredo, 1. septembra, od 8.00 do predvidoma 15.00 ure prekinjena dobava električne energije na območju transformatorskih postaj v Bašlju. ® Roclio Tfiglor Prri 9IQ/ Oorenj/ko^ Prvi 910/^ OorenJ/ke Radio Triglav Jesenice» d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj HIŠE PRODAMO Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo, novogradnjo v III. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. "ff 514-60-52 »3izb«i.ti 7569 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem. IP 040/537-387 9834 VODICE: prodamo izredno vzdrževano sodobno hišo, K+P+M, popolnoma izdelano od kleti do strehe, parcela 424 m2, mirno zeleno okolje, hitro vseljiva, cena 53 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198, STRAŽIŠČE: PRODAMO vrstno končno hišo, 90 m2,1. 1970, cena 28 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/366 896 RADOVLJICA: prodamo pol atrijske hiše, pritličje, 120 m2.+ klet, vrt 480 m2. I. 1980, cena 30 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198, VODOVODNI STOLP: prodamo vilo, I. 1947. parcela 650 m2, cena 55 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/734 198 TRŽIČ: prodamo dvodružinsko hišo, . 1980, vzdrževana, parcela 1300 m2, 50,5 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080.041/734 198 KRIŽE: prodamo NIZKO hišo, 3 sobe, 75m2, parcela 214m2, obnovljena 2000, cena 19 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27. 04/ 23 44 080. 041/734 198_ NAKLO: prodamo hišo z delavnicami, I. 1975, parcela 1800 m2, lep dostop, cena 70 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/ 23 44 080. 041 626 581 KRANJ: prodamo pol HIŠE, 2.5-sobno, 80m2, adaptirano I. 97, garaža,*cena: 16,5 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080,041/366 896 CERKLJE: prodamo STAREJŠO HIŠO. 100m2, adaptirano I. 97, parcela 400 m2. laraža, cena: 17.5 mio. FRAST d.o.o, ;uceva 27. 04/ 23 44 080, 041 /366 896 BRITOF: prodamo hišo, I. 1960, lepa parcela 595m2. K+P+M. cena 28 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080. 041/ 734 198 MEDVODE: izredno sodobno fantastično hišo prodamo. I. 2002, pritličje 210 m2 v dveh nivojih, podkletena. cena 70 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080, 041/ 734 198 SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwv/.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94. razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska. parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745. Viww.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90. atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745,, www.svet-nepremic-nine.si KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, ločena vhoda, 1.1980, 180 m2. parcela 300 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si ŠENČUR - center; 110 m2, k+p, nedokončana enostanovanjska hiša. 1. 84. parcela 471 m2, sončna, podolgovata parcela. CENA: 21 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza. enostanovanjska, nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj-tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ŽABNICA - center, tloris 174 m2, 100 m2 dvorišča, primerna tudi za poslovno dejavnost. Infor. cena 22.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. ŽELEZNIKI - Dašnjica, 297 m2. 254 m2 zemljišča, pod III. gr. faza. Infor. cena 34.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22._ NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982. obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Blei-weisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si TRŽIČ center, hiša. potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši. starost cca 150 let, prodamo za 7.5 mio sit. Mike SCo.d.o.o., Bleiweisova6. Kranj. 20-26-172. 031 605-114, vtww.mike-co.si Kranj - Drulovka, vrstna hiša, 140 m2 BP+60m2 klet, urejen atrij + 250 m2 zemljišča, hiša komfortno urejena, stara 10 let, CK, vsi priključki, izredna ponudba, 39,0 Mio Sit prodamo 070 66 33 33. LION KING d.o.o., Detelova 3, Kranj Medvode. Ladja, samostojna hiša. I. 1984. 330.67 m2. parcela 696 m2. Cena: 37 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000_____ Radomlje, samostojna hiša. I. 2002. 184 m2. parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 56 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040 850-000. Zgornje Gorje prodamo novogradnjo 9 x 6,5 III. grad. faza ter 976m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena po dogovoru. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.: (04) 5745 444. Ljudsku I iiiuT/a Škofja Loka Podlubnik U 4220 Skofja l.okä teL: 04/506 13 00 fä\: 04/512 08 88 FAKULTETA ZA UPRAVO V organizira v SkoQi Loki izredni študij visokošolskega strokovnega programa JAVNA UPRAVA Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani upravni organizator / diplomirana upravna organizatorka. Vpisni pogoj za vpis v 1. letnik: zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicna matura ali matura. Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati najkasneje do 5. 9. 2004 na VPIS v Ljubljano. Kasneje se bo možno prijaviti samo, če bodo še prosta vpisna mesta. Informacije: 04 506 13 80 www.lu-skoQaloka.si oziroma www.fu-uni-lj.si FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU v organizira v Skofji Loki dva izredna študijska programa: 1. Visokosolski strokovni studijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka. Fakulteta za management razpisuje L, 2. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v L letnik končana katerakoli štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar. Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana katerakoli višja šola (po programu, sprejetem pred 1. L 1994). Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati najkasneje do 5. 9. 2004 na VPIS v Ljubljano, Kasneje se bo možno prijaviti samo, če bodo še prosta vpisna mesta. 2. Specialistični studijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov f specialist/-ka managementa. Vpisni pogoji: dodiplomska visokošolska izobrazba katerekoli smeri, povprečna ocena najmanj 7 ali dve leti delovnih izkušenj ter znanje enega od svetovnih jezikov. Program traja 1 leto in obsega 6 predmetov; diplomanti tega programa, ki bodo imeli povprečno oceno najmanj 8, se lahko prihodnje leto vpišejo v 2. letnik magistrskega študijskega programa Management. Prijavo je potrebno poslati najkasneje do 15. 9. na Fakulteto za management v Koper. Informativni dan (za specialistični študij) bo v četrtek, 9. 9., ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici. Partizanska 1, Škofja Loka. Vabljeni! Informacije: 04/506-13-70 www.lu-skofjaloka.si oziroma www.fm-kp.si Bled 500 m iz centra prodamo hišo letnik 1965, lepo vzdrževano. Hiša ima cca 180 m2 in 980 m2 vrta. Cena 42 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. Tel.: (04) 5745 444. BLED Dobe prodamo večjo družinsko hišo letnik 1980 v izmeri 225 m2 in cca 700 m2 zemljišča. Cena 45 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. Tel.: (04} 5745 4 44. Bled Dobe prodamo hišo renovirano 1. 2000 v izmeri 150 m2 in cca 1000 m2 zemljišča. Cena 49 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled, Tel.: (04) 5745 444. JESENICE v bližini Spara prodamo hišo v izmeri 100 m2 + 2 garaže. Hiša je letnik 1965. delno renovirana in lepo vzdrževana. CK na plin. 350 m2 vrta. Cena 16,9 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled, Tel.: (04) 5745 444. ZGORNJI OTOK. Podvin prodamo nedokončano (manjka fasada) hišo v izmeri cca 180 m2. ter staro hišo in 2000 m2 zemljišča, cena 28 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C, 50. Bled. Tel.: (04) 5745 444. STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2. 57. leta narejena hiša in I. 70 leta obnovljena, ima 62 m2 v pritličju. 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2. hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46.6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE PRI KRANJU: novogradnja - hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbene faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena = 37,5 mio SIT. izgradnja do III. gradbene faze ima ceno 26,7 mlo SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2. cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena » 25,0 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, 1.86. površina 91,30 m2, parcela 360 m2, cena - 20,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 DRULOVKA: 13 let stara vrstna hiša izmeri 3 X 64 m2, parcela 150 m2, cena - 40,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost izdelave 5 stanovanj, 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena - 36.0 mlo SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ■ > k t GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI / info@g-glds.si Torek, 31. avgusta 2004 l.judsk;! I tii\crza Škofja Loka Podliihiuk i a 4220 Školja l.oka tel.: 04/506 13 00 fa\: 04/512 08 88 )>>\».IU'Skofjaloka.si Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI) PRODAJALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC ADMINISTRATOR Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalce, za ostale programe končana OS ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (šolanje je brezplačno) « Prijave in informacije - telefon: 506 13 60 www.lu-skofjaloka.si PODBREZJE (bližina): pol stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena = 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena - 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA: stan. hiša z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni okaciji, vendar z-možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Šenčur: Manjša hiša starost 20 let, potrebna manjše adaptacije, stanovanjske površine cca 120m2, parcela 411 m2, mirna lokacija, cena 21 mio SIT ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Begunje: Hiša stara caa 20 let, potrebna preureditve, cca 120m2 stan. površine, parcela 400m2, na parceli je še starejši ot)-jekt, mirna sončna lokacija, takoj vseljiva, cena 19,2 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 IZOBRAŽEVANJE ZGODBE SVETEGA PISMA komplet 18-ih snopičev iz konca 19. in začetek 20. stoletja prodam najboljšemu ponudniku, ff 031/22-58-70 loiei NEMŠČENA (z native speakerjem), ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA: instrukcije, tečaji za vse stopnje, priprava na maturo itd. največ 6 udeležencev, konverzacija. ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, -EP 04/23-12-520 10271 KUPIM Kupim AIR BAG v sivi barvi, računalnik in zategovalce pasov za R CLIO I. 99, od najboljšega ponudnika. S 040/325-108 9798 Odkupujemo smrekovo in bukovo HLODOVINO. Les prevzamem tudi na panju n 041/721-637, 53-06-555 10234 LOKAL PRODAMO Lesce, prodamo poslovni object - industrijsko halo, velikosti 10,3 x 10,2 m, cena zelo ugodna (10 mio. SIT oz. po dogovoru). J&T NEPREMIČNINE, ŠIFTAR Jure, s.p., Radovljica, tel. 041-738 454. RADOVUIGA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: Začeli bomo z gradnjo poslovnih prostorov različnih velikosti v trgovsko -poslovnem centru, frekventna lokacija, za različne dejavnosti. Za več informacij nas pokličite. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alp- dom.si Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, ot)-novljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vmw.mlkeK;o.si PLANINA III - lokal. P, 35,5 m2. primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), I.izd. 1987, prodamo za 12.5 mio sit, Mike & Co., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si Kranj. 400m2 poslovnega objekta s 300m2 neobdelane mansarde in 60m2 opremljenega stanovanja. Zgrajeno leta 1976, obnovljeno pa leta 1995. Poslovnemu objektu pripada še 1200m2 parcele in 1000m2 zazidljivega zemljišča. Cena: 132.820.000 SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Kranj - Naklo, poslovni prostori, v pritličju 301 m2 + v 1. nad. 242m2, I. 1975. Cena: 111 mlo SIT. ABC d.o.Q., Tivolska 48, Lj., 040850000 NAKLO - poslovno-stan. hišo, vel. 16 x 9 m, stara 30 let, parcela 1.700 m2, cena je 84,0 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 8 let stara trgovina v izmeri 160 m2 v blagovnici na Primskovem, pritličje, cena je 358.00,0,00 SiT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (smer Golnik): 22 let star gostinski objekt s celotno opremo, velikost 250 m2, 950 m2. cena = 45,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 LOKAL ODDAMO Oddamo poslovni prostor 40 m2 na Koroški cesti. Int. na ® 041/361-100 9836 ŠKOFJA LOKA - Trata; v pritličju oddamo pisarno v industrijski coni (bivša carina), 34,57m2, z močno elektriko, internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 41.570,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, viww.svet-nepremicnine.si Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, ^0-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si OTROŠKA OPREMA Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. V 59-57-385 10206 V otroško komisijsko trgovino v Radovljici sprejemamo že oblačila za zimo, av-tosedeže, previjalne mize, posteljice in vozičke. O 041/989-393 10235 PRIDELKI JABOLKA SUMMERRED že lahko dobite pri Markuti, Čadovlje 3, pri Trsteniku. » 256-00-48 10030 Prodam kvadratne BALE seno 200 komadov. V 041/413-778 10222 Prodam krmilni krompir in zgodnja jabolka. Kmetija Jerala, Podbrezje 218, TT 530- 66-44 _ 10240- Nudimo kakovostna jesenska JABOLKA in BRESKVE sorte Redhaven. Prosen, Strahinj 10. g 257-11-03_^ KROMPIR za krmo prodam. IT 041/873- 887 10259 PODARIM Podarim ŠIVALNI STROJ brez omarice. 041/703-654 10232 POSESTI BITNJE - zazidljiva parcela 500 m2 ali 1000 m2, prodam. tP 041/640-949 gue BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13.2 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvi/w.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si POUANE- okolica, 914 m2, 917 m2 zazidljivi parceli, na sončni in mirni lokaciji, ep razgled. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SIT/m2, foto na wvw.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si MEDVODE - Sora - prodamo zazidljivo parcelo, 1005 m2, cena 25 mio sit, Mike & Co.d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si Vodice - Repnje, parcela 960 m2, na izredni sončni lokaciji ob gozdu,komunalno urejena, skupaj z gradbenim dovoljenjem, prispevki v celoti plačani, 10 minut iz Ljubljane, bližina AC, 22,9 Mio sit, prodamo 070 66 33 33, UON KING d.o.o., Detelova 3, Kranj ADERGAS pri Cerkljah, zazidljivo zemljišče 1888 m2, možnost nakupa tudi v manjši kvadraturi, odlična in nadvse mirna lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š = 4m.Cena: 16.800 SIT/m2, možen dogovor. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Kranj - smer Jezersko, posestvo cca 5000 m2, del zazidljiv, na robu vasi, ob reki. Cena: 55 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Na Blejski Dobravi prodamo dve gradbeni parceli z lokacijskim dovoljenjem v izmeri cca 650 in 700m2. Cena 14.300 SIT/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.: (04) 5745 444. Bled Zasip prodamo gradbeno parcelo v izmeri 600m2. Cena 23.000 SIT/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 GORJE pri Bledu - zazidljivo zemljišče 412 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena = 10,3 mlo SIT, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 JESENICE (Koroška Bela): zazidljiva parcela 1.069 m2 ob vodi, cena = 15,3 mlo SIT, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOMENDA: stavbno zemljišče 1.128 m2, po 26.180,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Gradbeno zemljišče ali starejši objekt z zemljiščem v izmeri 2000 m2 za turistično dejavnost kupimo brez posrednikov. Lokacija Bled, Kranjska Gora, in okolica. Đ 513- 82-00 10293 POSLOVNI STIKI Nad 5.000.000 SIT uredimo hipotekami k kredit, leasing v najkrajšem možnem času. Đ 04/234-17-88 ali 031/352-156 pon,-pet. 09-16h. 10263 m išM u^en krnSt? GiMiski, avtisniABskl, Nipstdurnl bi stanovimli do 15 tet Po ugodni i^irestRi meri, za zaposteRB tor itpokojeneo. tudi pod štfro 08. Miänost obreaioiiitve dohodka do ^ % tor plačila didso«, st»- kredit iH ovira. Po ž^ pridnmi todi ita dom. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO mO lesovina z nuttomiiti mM KukDVBcto