Ne priganja časovna stiska To je poglavitna ugotovitev z medobčinskega posveta o pripravah na volitve Dolenjskem - Kandidacijske konference opravili v vseh tozdih in KS na V Novem mestu''«) prejšnji teden na posvetu predsednikov 'n tajnikov občini ih volilnih "■»misij, predstavnikov republiki"6 volilne komisije in republi-|"e konference SZDL pregleda- kako potekajo zadnje pripra-Ve na volitve v dolenjskih občilih. in se hkrati dogovorili, kaj jj°do še storili in do kdaj. Bese-“a je tekla zlasti o tako imeno-yail*h tehničnih pripravah za tevedbo volitev vse do samega glasovanja. Ugovotovili so, da so temeljne kandidacijske konference imeli v Jseh tozdih in krajevnih skupnostih, *er poudarili, da so konference potekale v dobrem političnem ozračju. Menili so, da bi imeli prosto di let’™0 ?ne*‘ Vendar so tu-sneoa nekaterim počitnice brez orvft Pn, le Pfav: ‘istim, ki se v P em polletju niso dovolj učili. TADEJA ZUPAN, 7. a novinarski krožek, OŠ Šentrupert Še vedno K pisanju me je spodbudila kratka vest, objavljena v rubriki Novo v Brežicah pod naslovom Ne najdejo skupnega jezika. Pišem predvsem zato, ker kot član kolektiva TOZD Motel Čatež čutim, da je, žal, neznani avtor te vesti skušal z navajanjem polresnic in uporabo vašega časopisa prikazati kasnitev začetka delovanja Turističnega biroja na Čatežu kot spor med kolektivoma Terme in Motel. ŠOLA V NARAVI Letos smo v okviru šole v naravi smučali v Bohinjski Bistrici. Razdelili so nas po skupinah glede na to, kako dobro smučamo. Zadnji dan pa smo imeli tekmovanje. Za prijetno šolo v naravi se moramo zahvaliti trebanjski izobraževalni skupnosti, ki nam je priskrbela opremo in zmanjšala stroške. MILENA KOTAR OŠ Šentrupert „SPOZNAJMO SE” Ob slovenskem kulturnem praz- / niku sta brežiška in črnomaljska občina izmenjali kulturi prireditvi pod naslovom ..Spoznajmo se”. Prosvetni društvi ,,Karel Destovnik -—Kajuh” iz Sromelj in „Oton Župančič” iz Artič sta gostovali s svojim programom v Adlešičih in Butoraju. Krajanom iz Artič in Dobove pa sta se predstavili društvi iz črnomaljske občine. Upam, da so se med nami dobro počutili, saj so Artičani tudi tokrat napolnili dvorano in s tem še enkrat potrdili, da jim kultura veliko pomeni. Sabina Kukoviča, 6. a novinarski krožek Novice s Studenca KRAJEVNA KONFERENCA SZDL Studenec (v Sevniški občini) je z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi uspešno evidentirala kandidate za DPZ in SIS. Krajevna skupnost pa je na svoji seji že dotočila krajevno volilno komisijo, pet volišč in 20 volilnih odborov. Volitve bodo 14. marca, in • sicer za Studenec na Studencu, za Rovišče in Hudo Brezje v Rovišču, za Zavratec, Brezovo in Osredek v Zavratcu, za Ponikve na Ponikvah ter za Arto na Artu. PRIČAKUJEMO, da bodo tudi naši kraji kmalu dobili telefonske priključke, saj so načrti že naročeni. ČEZ DOBRO LETO naj bi predvidoma izšla knjižica o zgodovini bivše občine Studenec. Kronika bo posvetila posebno pozornost NOB. GASILSKO DRUŠTVO Studenec je imelo preteklo nedeljo občni zbor. Ugotovili so, da je bilo društvo aktivno, prav tako desetina iz Hudega Brezja in Primoža, ki je bila ustanovljena lani, pa se še vedno srečuje z začetnimi težavami: potrebovali bi nov kombi. V NEDELJO, 28. FEBRUARJA ob 7,30, bo imel krajevni odbor ZZB NOV občni zbor. JOŽE ŽIBERT Studenec Menim, da so bili in so še danes odnosi med kolektivom dobri. Čudim se, da avtor ni navedel nekaterih dejstev, ki so sprti z zdravo pametjo. Naj jih navedem le nekaj: izvršni odbor Občinske turistične zveze Brežice je leta 1981 sklenil, da prične 1. aprila letos poslovati Turistični biro Čatež v kiosku ob restavraciji, v upravljanju Term iz Čateža. Imenoval je komisijo, ki naj bi dotočila predmet poslovanja in plan financiranja. Turistične in gostinske organizacije pa naj bi predlagale, kaj naj bi TB delal. Kakšna ironija - ustanavljamo TB in šele nato sprašujemo, kaj naj dela in kolikšni bodo stroški! Kolektiv Motela pa je ponudil za delo biroja urejene motelske prostore, ker je kiosk v bližini motelske recepcije in je v razpadajočem stanju. Hkrati je negativno reagiral na idejo, da bi biro opravljal dejavnost menjalnice in prodaje spomenikov, kajti v razdalji 100 metrov so že sedaj tri pooblaščene menjalnice, prodajo spomenikov pa opravlja motelski bistro. Kolektiv Motela je dal pobudo OTZ Brežice, da uredi vprašanje zasebnih turističnih sob, ter predlagal, naj recepcijske službe in turistična pisarna pri TOZD Brebus prevzamejo informativno dejavnost za celo Posavje, ki jo lahko opravljajo ob rednem delu in brez dodatnih stroškov. Izračun je namreč pokazal, da bi za financiranje delovanja TB porabili več kot 900.000 din na leto, kar je več kot tri četrtine pobrane turistične takse. Originalni prihodki TB ne bi krili niti 10 odstotkov navedenega zneska. ŠE: MILIČNIKA IN MODRASA Odgovaijam na prispevek z naslovom Miličnika in modrasa, ki je bil 18. februaija objavljen v Dolenjskem listu. Sem ljubiteljica živali in vsega lepega. Tovariš Bodrin, vašega imena še nisem zasledila v časopisu, če je šlo za mlado človeško življenje. Nisem tudi slišala, da so te strupene kače, ki so pri nas tako številne, zaščitene. Če jih ne bi pobijali, bi iz vasi pregnale vaščane. Če namreč v zimskem času v predelih, kjer so kače, kopljemo nekoliko globlje v zemljo, odkrijemo cele zvitke strupenjač. Le kaj sta zagrešila miličnika? Ali bi morala kači potisniti v nedije in pogreti? In kakšen prekršek je naredil Dolenjski list, ki je objavil sliko s tekstom? Gotovo se bo zagovarjal pri kačjem sodniku za prekrške. M. J. Krško Berite »Dolenjski list« neznani V krajevni skupnosti Škocjan leži Zagrad, ki je od Skocjani oddaljena dobre štiri kilometre. Do nje pridemo po novoasfakirani cesti iz bkocjana ali Zbui. Sredi vasi stoji nov gasilski dom, ki smo-ga predah’ namenu 4. julija tani. Pii gradnji smo veliko pomagali udi mladinci Zagrada, Klenovika, ~oriške vasi ter Velikih in Malih Poljan. Želeli smo, da bi tudi mi dobili mladinsko organizacijo, a se nam je “'ja, kljub temu da. smo že nekaj let pridno delali, uresničila šele septembra lani. Prva mladinska organizacija pa je bila pri nas ustanovljena že leta „ ,'n ie pomagala k oboroženi vstaji in zmagi. Danes je v našo organizacija vključenih 38 mladih, aktivnih na vseh pouročjih delovanja. Dosegli ®mo nekaj uspehov, a smo se srečali iu;i i vrsto problemov, ki pestijo začetnike. Za uspešno delovanje •mamo zagotovljena le dva pogoja-prostor in obilico dobre volje. Naj-^problem pa je denar. Upamo, da bomo ta problem kmalu rešili, saj smo si za letos zastavili obsežen načrt del. Toda naša največja želja je povezati se z ostalimi organizacijami ro širšo javnost seznaniti z našim de-“ vanjem. iVICA VOVKO OO ZSMS Zagrad GRAD PROPADA - Na fotografiji je ortneški grad, ki hitro propada. To je pravzaprav spodnji ortneški grad oz. grajska pristava, medtem ko so od zgornjega, pravega ortneškega gradu že dolgo le ruševine in še teh skoraj ni več videti. V bližini je tudi grajska kapela, nekdaj znana po sliki H. G. Geigerfelda „Sv. Jurij”. (Foto: Glavonjič) Za grad Ortnek ni rešitve Prepozno za popravilo tega kulturnega spomenika? 11 Spodnji ortneški grad počasi, a zanesljivo propada. Zob časa ga vztrajno gloda. Ta, včasih lepa stavba, okoli katere je bil tudi zelo lep park, nič več ne privablja niti izletnikov. Se po zadnji vojni je bil tu hotel, kasneje pa počitniški dom za otroke iz Pulja. Že nad petnajst let grad nima pravega lastnika. Zato ga ni nihče vzdrževal, zdaj pa je zelo veijctno že prepozno. Z zunanje strani sten odpada omet. Stekla na oknih počasi ,.zmanjkujejo”. Zidovi imajo že večje in manjše razpoke, prav tako stropi. Ortnečani in Poljanci pravijo, da je po njihovem mnenju že prekasnO za kakršnokoli popravilo in obnovo. Vsako investiranje v to stavbo bi pomenilo metanje denaija stran. Če že kdo meni, da je ta grad kulturni in zgodovinski spomenik (njegovi lastniki so bili tudi 'Kozlerji, Peter Kozler pa je izdelal prvi zemljevid slovenskih dežel in pokrajin), bi ga moral začeti obnavljati že pred desetimi leti. Zdaj rešitve ni in stavba čaka le še na nekoliko višji in težji sneg, pa se bo njena streha podrla. M. GLAVONJIČ Sprašujem se, čemu takšno ravnanje OTZ. Ali ne bi bilo smotrnejše nameniti sredstva za večje število informacijskih publikacij, kot pa ustanavljati in financirati institucije, ki bi te publikacije delile? V občini je že dovolj recepcijskih služb, ki bi informativno dejavnost opravljale strokovno in ceneje. Zakaj črniti kolektiv, ki daje uporabne predloge? Ali je IO OTZ Brežice vreden zaupanja, da upravlja s sredstvi turistične takse? Ali je predlog, ki vodi k racionalni uporabi, res vselej vreden samo kritike? Ah ni cilj ustanavljanja TB le poskus prikriti popolno neaktivnost OTZ v preteklih letih? JANEZ IVČIČ Krška vas 64 68262 Krška vas OBČNI ZBORIGD METALNA 13. februaija so imeli gasilci IGD Metalna Krmelj letni občni zbor Povabili so tudi pioniije - gasilce. Pregledali smo delo v preteklem letu in sprejeli delovni program za naslednje leto. Nekaj članov društva je prejelo priznanja občinske gasilske zveze. Naš mentor bo še naprej Ciril Keše FRANCI GLUSIČ, 6.r. Še: Gramoznice požirajo zemljo Pripombe IGM „Sava" 1GM ,,Sava” Krško plačuje pri vsaki spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča posebne prispevke v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79). Višina te odškodnine je sedaj dogovorjena na republiškem nivoju in znaša 100,00 din za m2 v odvisnosti od vrste kmetijskega obdelovalnega zemljišča. To višino ureja dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ah gozda, objavljen v Ur. listu SRS št. 5/82. Poleg tega plačuje naša DO po goraj citiranem zakonu še posebno odškodnino v višini S % prodajne cene za 1 m3 izkopanih rudnin (gramoza, kamnolomskega materiala). Naša delovna organizacija vlaga poleg goraj odvedenih sredstev v sanacijo gramoznic še lastna sredstva, da bi zadostila določilom zakona o rudarstvu. Za odprtje gramoznice na levem bregu Save je že pred začetkom eksploatacije podpisana pogodba med SKIS Krško, Kmetijsko zemljiško skupnostjo Krško, Kostakom Krško in našo DO, v kateri je predvideno na koncu celo izboljšanje kmetijskih zemljišč z agromelioracijskimi ukrepi. Inž. JOŽE MULEJ, direktor Janez Šiško fr-fr RPA Protiv nfe možemo ffectsi] ii< Vaše vozilo zaštititi! T"”' Drugu Perdcu! Pa ne samo njemu, vsem, ki so „pozabljivi" Lepo je, da nas z reklamnim lističem ,,Rdja. Protiv nje možemo Vaše vozilo zaštititi!” obveščate o koristnosti zaščite proti rji s tectylom, saj je dandanes avtomobil za navadnega občana presneto draga reč, s primerno zaščito pa si to dragocenost dlje ohranimo uporabno. Ni pa prav, da koristno obvestilo širite okoh v srbohrvaškem jeziku! V Novem mestu je občevalni in uradni jezik slovenščina, zato je vaše početje, preprosto povedano, nezakonito. Vendar niti ne gre za to. Bolj boli, ker ta drobec stoji v mnogo širšem mozaiku žalostnega in nemarnega odnosa do narodnega jezika, do jezika, za katerega se naši predniki niso bali žrtvovati tudi svoja življenja (NOB!), kadar je bil obstoj jezika in z njim naroda ogrožen. Mi pa se včasih nismo pripravljeni Odpovedati drobnim lagodnostim ali nekaj dinarjem. Morda bi vas, tov. Perdec, zahteva, naj vam ves lepak natisnejo v slovenščini, res stala nekaj več, kot vas je stal natis naslova vaše delavnice, vendar pa tega ne bi smeli gledati skozi dinar. Navsezadnje niste edini v Sloveniji, ki se ukvarja z zaščito avtomobilov, in če bi vi zahtevali lepak v slovenščini, z vami pa tudi drugi, bi proizvajalec zmogel ta „silni” strošek, da bi na sliki (kije, mimogrede povedano, tudi bolj žalostna) natisnil tistih nekaj slovenskih besed . A kdo naj, če ne vi, zahteva od proizvajalca tako naravno stvar, kot je reklamni lepak v jeziku, kakršnega govore ljudje, katerim je namenjen? M. MARKELJ Januarja letos smo v Orehovici pokopali Janeza Šiška s Tolstega vrha 7. Rodil seje 3. junija 1900 v Dolnjem Suhadolu. Bil je pošten in delaven. Od malih nog se je ukvarjal s kmetijstvom, predvsem pa se je izpopolnil V vinogradništvu. Pred vojno jc bil viničar v Rudeževi graščini in občinski sluga v ore-hoviški Občini,' saj skromna doma čija na Tolstem vrhu, kamor se je naselil, , ni dajala dovolj kruha za družino. Uporen in narodno zaveden se je že leta 1941 vključil v NOB. Spomladi 1942 Je postal predsednik narodnoosvobodilnega odbora Hrastje - Tolsti vrh. To dolžnost je opravljal do jeseni 1943. Po zlomu Italije je bil premeščen v rajon Orehovica, kjer je v začetku 1944 postal sekretar rajonskega odbora OF Orehovica. Bilje tudi odposalnec na Kočevskem zboru. Po združitvi pogorskih rajonov Kostanjevice, Sv . Križa, Šentjerneja in Orehovice je bil nekaj časa sekretar, kasneje pa do osvoboditve član rajonskega odbora Kostanjevica. Po ukinitvi kostanjeviškega rajona je bil dodeljen OLO Novo mesto, kjer je bil poverjenik za kmetijstvo. Leta 1949 je začel dcla.i v kmetijski obdelovalni zadrugi Orehovica. Ko je ta prenehala obstajati, se je posvetil predvsem svojemu posestvu na Tolstem vrhu, ki ga je močno razširil. Do pozne starosti je bil videl) družbenopolitični delavcev KS Orehovica, kjer je vedno sodeloval v akcijah za boljšo prihodnost svojega kraju. NJEGOVI SOBORCI RAZSTAVA OBRTNIKOV Pretekli teden je bila v Črnomlju obrtniška razstava. Ogledali smo si lahko ročna dela ter ponudbo naših gostinskih delavcev, kovinarjev, ta-petnikov, mizarjev in zidarjev. MATEJA PAVLINIČ novinarski krožek OŠ Črnomelj NOVA KS DOL2 24. januaija smo vsi brez izjeme na referendumu izglasovali krajevno skupnost Dolž. Udeležba Je bila 97-odstotna. Glasovali so vsi volilni upravičenci, ki so bili prisotni v krajevni skupnosti. Da je krajevna skupnost že zaživela, potrjuje velika zagnanost ljudi pri napeljavi tele-.fona in priprave na volitve, ki jih ljudje ne jemljejo kot formalnost. Tudi mladina ne stoji ob strani. Pred voliščem na Zajčjem vrhu je postavila slavolok, v počastitev slovenskega kulturnega praznika pa jc v Dolžu pripravila recital, ki ga je poslušalo več kot 40 krajanov. F. B. Anton Radešček Januaija 1982 se je izteklo življenje Antona Radcščka iz Hrastja. Rodil se je 7. januarja 1907 v Orehovici in sc izučil za mizarja. Napredno usmerjen se je že leta 1941 vključil v NOB. Aprila 1942 je odšel v gorjansko četo, novembra 1942 je postal borec Cankarjeve brigade, kjer se je boril do poletja 1943, ko je bil zaradi bolezni razporejen v rajonski odbor Orehovica, kjer jc bil do jeseni 1944. Nato je bil dodeljen oboroženim enotam, kjer seje boril do konca vojne. Po osvoboditvi se je vrnil domov. Do upokojitve je delal v mizarski zadrugi v Šentjerneju. Ko je bila ustanovljena kmetijska obdelovalna zadruga Orehovica, jc postal njen član. Bil jc skromen, pošten in tovariški. TVOJI SOBORCI Filmske zagate V kino, žal, le mladi Od 12. do 14. februaija smo imeli v Mirni peči dneve slovenskega Filma. Predvajali smo tri filme, in sicer Povest o dobrih ljudeh, Peta zaseda in Samorastniki. Pri izboru filmov sodelujejo osnovna šola, osnovna organizacija ZSMS in TOZD Beti. Filmski program oblikujejo tudi sami gledalci s svojim obiskom. Ti pa so, žal, izključno mladi. Nedvomno vpliva na izbiro tudi najemnina filmov, saj pri kvalitetnejših presega naše finančne zmožnosti, zato bi se morali nujno povezati z ostalimi kinematografi v občini. Kinosekcija se srečuje z mnogimi težavami: aparature so dotrajane, ogrevanje dvorane slabo, kino dvorana še vedno ni dobila sanitarij čeprav obstajajo. Kljub težavam smo v zadnjih dveh letih predvajali okrog 80 filmov, med katerimi je bilo 60 odstotkov primernih za filmsko vzgojo. - Kinosekcija OO ZSMS Mirna peč Še enkrat: Histerija smučanja Odgovor neznanemu metliškemu dopisniku Na moj dopis v Dolenjskem listu št. S, katerega povod je bila vest v rubriki Sprehod po Metliki z naslovom ..Histerija smučanja .. .”, je bil v 6. št. DL objavljen odgovor. Dolžan sem dati pojasnilo meni neznanemu dopisniku. Moje mnenje je, naj bi bil povod ali spodbuda za ustanavljanje kakega športnega društva želja krajanov po vadbi, ne pa, kot je v tem primeru, histerija smučanja. Poudarjam tudi, da v tistem prispevku metliškega dopisnika ni bilo veliko napisanega o samem smučanju, več pa o iskanju gostiln. Zato sem tudi dal pripombo na histerijo smučanja v Metliki. Pripomnil bi še, da je novinarsko poročanje sicer osebna stvar vsakega novinarja, pravilo pa je, daje pisano v dostojni obliki splošne olike in v skladu z določili zakona o javnem obveščanju. Ta neki A. A., ki seje ..usajal”, je Andrej Arko iz Kočevja, ki je poslal na uredništvo DL dostojen dopis z naslovom „Ne tako!” in s celim podpisom, česar se dosledno držim že 30 let, kolikor dopisujem v Dolenjski list. Metliški dopisnik piše, da „bi moral imeti bukova očala, da bi videl lepote terena... in da bi se A. A. lahko še bolj razplozal...” Ti tereni so mi dobro poznani, saj sem jih obšel, ko smo pripravljali predlog za ustanovitev Dolenjske smučarske podzveze. Prav tako se mi ni treba razplozati in mi niso potrebna bukova očala, ker sem brez njih našel pot do Bludkove plakete in reda .zislug za narod s srebrnimi žarki za več-kot 60 let dela na področju telesne kulture. Dopisniki iz Metlike, kdor koli je že, predlagam, naj prebere zakon o javnem obveščanju, ki ga bo verjetno kmalu potreboval. ANDREJ ARKO ANKETA MED BELOKRANJCI V petih črnomaljskih krajevnih skupnostih se je te dni iztekla anketa slovenskega javnega mnenja, ki jo vsako tretje leto pripravi Raziskovalni inštitut fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane. Občani so odgovarjali na nekaj sto vprašanj, med njimi, denimo: naj v Sloveniji dopuščamo zaposlovanje kmetov--delavcev v tovarni in na zemlji ali naj ga preprečujemo? Kaj menite o zdravstveni službi? Kaj menite o volitvah, delegatskem sistemu, koliko poznate zunanjo politiko ipd.? Na anketo so sc Belokrajci radi odzvali in je zato uspešno zaključena. \ p/yj- SPOSOJENO TRNJE O revoluciji je laže pripovedovati v spominih, kot jo nositi na ramenih. (Iz JEŽA) (TELEVIZIJSKI SPORED1 26. II. petek 8.50 TV V SOLI: Koledar, Ruščina, Književnost v NOB 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Zgodovina, Risanka, Ne vprašajte mene, Sola, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 15.45 TV V SOLI: Ruščina, TV gle-dslisčc 16.50 SMUČARSKI TEK NA 20 KM, posnetek tekmovanja za ženske iz Osla . 17.20 POROČILA 17.25 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU 17.55 DOMAČI ANSAMBLI: PTUJ 81 18.30 OBZORNIK 18.45 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V ŽELEZNIŠKEM GOSPODARSTVU 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 A. Miller: NA PRAGU SMRTI, -1. del ameriške nadaljevanke 20.50 NE PREZRITE 21.05 TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1952 21.50 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja 22.00 NOČNI KINO: RITEM ZLOČINA O tem črno-belem hrvaškem filmu, ki ga je lani posnel Zoran Tadič, je bilo marsikaj povedanega v ponedeljkovi oddaji o filmu, drevi pa si bomo lahko pobližje ogledali zgodbo o čudnem možakarju, ki razčlenjuje in proučuje kazniva dejanja, slednjič pa celo napoveduje zločine. Glavni vlogi igrata Ivica Vidovič in Fabijan Sovagovič. Drugi program: 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Nihče kakor jaz - 18.15 Namesto top liste - 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo - 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena dogajanja - 20.35 Glasbena medigra - 20.40 Jugoslavija: Romunija (prenos rokometne tekme) - 22.00 Ljubezen popoldne (francoski film) 27. II. sobota 1 8.45 POROČILA 8.50 POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA 9.00 CICIBAN, DOBER DAN: OBLAČEK POHAJACEK 9.30 KUHINJA PRI VIOL INSKEM KLJUČU: O VIOLINI 10.00 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU 10.30 PUSTOLOVŠČINA 11.00 MESTA: STOCKHOLM 11.50 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 12.00 OTROK IN IGRA: OTROŠKE IGRAČE 12.20 TRIGLAV V JUŽNI AMERIKI 12.55 SARAJEVO: OLIMPIJA, prenos nogometne tekme 16.10 POROČILA 16.15 SMUČARSKI TEK NA 50 KM, posnetek tekmovanja za moške iz Osla 16.45 BORAC: BOSNA, prenos košarkarske tekme - 18.15 MUPPET SHOW (gostuje KENNY ROGERS) 18.45 NAS KRAJ 19.00 ZLATA PTICA: ABD EL MALIK IN BEDUIN 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NASE 15. SREČANJE 21.35 ZRCALO TEDNA 21.50 ADAM OB ŠESTIH ZJUTRAJ, ameriški film Kar se tiče vsebine, je televizijska služba za tisk sporočila le to, da gre za pripoved o doktoiju semantike, ki se med počitnicami zaposli kot gozdni delavec. Igra ga Michael Douglas, ob njem nastopa tudi Lee Pur-cell, režiserske posle pa je 1970 opravil Robert Scheerer. 23.25 POROČILA Drugi program: 16.30 Lutkovna predstava - 17.30 Vroči veter - 18.30 Smučarski tek na 50 km (posnetek tekmovanja za moške iz Osla) - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Arsen Dedič - 20.35 Poezija - 21.10 Poročila - 21.15 Rojaki - 21.45 Športna sobota - 22.05 Izziv novega 28.11. nedelja 8.45 POROČILA 8.50 ŽIVŽAV 9.40 IZSILJEVANJE ATLANTIKU 11.10 K AŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.10 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Osla NA 15.45 VSE MOJE PESMI SO ŽALOSTNE, zabavnoglasbena oddaja 16.15 PRISLUHNIMO TlSlNI, oddaja za slušno prizadete Mudi 16.45 625 17.15 ŠPORTNA POROČILA 17.30 TEVETEKA Več oddaj, ki se bodo zvrstile pod gornjim naslovom, bo prikazalo razvojno pot ljubljanske televizije. Videti bo moč precej dokumentarnega gradiva, tudi pripovedi tistih, ki so skrbeli za tehnično in programsko plat televizijskih prenosov, ne bodo manjkale. 19.05 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NEPOKORJENO MESTO 21.30 Športni pregled 22.15 POROČILA Drugi program: 15.30 Nož v glavi (zahod no nemški film) - 17.10 Nedeljsko popoldne - 18.30 Nogometna reportaža - 19.00 Risanke - 19,30 Dnevnik - 20.00 Zgodbe o jazzu - 20.45 Včeraj, danes, jutri -- 21.00 Gledalci in TV - 21.35 Človek hoče navzgor Na podlagi 5. točke statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevne skupnosti Šmihel, 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 20. 1. 1982 je skupščina krajevne skupnosti Šmihel na svoji seji dne 19. 2. 1982 sprejela naslednji SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za_ območje krajevne skupnosti Šmihel 1. člen Za pbmočje krajevne skupnosti Šmihel se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za izgradnjo primarne kanalizacije kanala „R-3" in ,,R-2" ter glavnih priključkov na kanal „R—3" in „R—2". 2. člen Za realizacijo v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati 20.899,769,00 din, od tega s krajevnim samoprispevkom 9.706.000,00 din. 3. člen Krajevni samoprispevek se bo uvedel za obdobje petih let, od 1. 5. 1982 do 30. 4. 1987. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali: 1. zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in od drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 4% mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek; 2. upokojenci po stopnji 4% od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo pokojnino z varstvenim dodatkom, in tistih, katerih pokojnina je nižja od 3.000,00 din; 1. III. ponedeljek 1 8.45 TV V ŠOU: Koledar, Puškin; Pravljica o ribiču in ribici, Kultura risanja, Slava Ogrizovič 0.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOL! 15.30 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik, Puškin PravMica o ribiču in ribici, Obiščimo pošto, Kmečki upor 17.10 PORbClLA 17.15 MESTA: RIM 18.00 DELEGATSKI VODNIK: DELEGATSKI SISTEM V REPUBLIKI Današnja oddaja bo prikazala glavne značilnosti dela treh zborov republiške skupščine pa številnih delovnih teles, prek katerih udejanjajo stališča delegati, ki zastopajo združeno delo, občine ... 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADINSKI STUDIO 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TELEVIZIJSKA DRAMA Katero delo bo na sporedu, televizijci niso sporočili. 21.30 KULTURNE DIAGONALE 22.30 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini 19.30 Dnevnik - 17.45 Lukičiada 18.00 Miti in legende — 18.15 Hišni zdravnik - 18.45 Telesport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Lice ob licu 2. III. torek 1 9.00 TV V SOLI; Koledar, Poštni nabiralnik, Kmečki upor, Dnevnik 10 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI 15.45 ŠOLSKA TV: Desant na Drvar, Športna gimnastika Prvi prispevek bo šolarje seznanil s tem, do kakšne popolnosti so. se Nemci med zadnjo vojno izuriU za desantne operacije in na ta način zavzeli. več pomembnih strateških točk rih zahodu, osvojili Kreto, spodletelo pa jim je z desantom na Drvar. 17.15 POROČILA 17.20 POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA 17.30 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: PESMI IN PLESI S KRKA 18.00 PISANI SVET: BELO V BELEM 18.30 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.45 N AN A 21.50 V ZNAMENJU Drugi program:, 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Ples v maskah - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Na obisku 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 20.45 Spomeniki revolucije 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Izviri 3. III. sreda 1 9.00 TV V SOLI: Koledar, Ne pozabi, Amerika, dežela in ljudje, Zanimivo potovanje 10.00 POROČILA 10.05 tv v Soli 17.25 POROČILA 17.30 CICIBAN, DOBER DAN: MAVEC 17 45 KATKA 18T5 POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA 18.30 OBZORNIK 18.45 DRŽAVNI ANSAMBEL DRUŽINSKE FOLKLORE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: NE MORE BITI ZIMA, SAJ ŠE POLETJA NISMO IMELI Zenska, ki vdovi, spozna, da je povsem nesamostojna, čeprav ima osem otrok. Le stežka se privadi na življenje brez moža, se zaposli in celo zaljubi. O tem bo govoril filmski prvenec kanadske režiserke Louise Carre, delo je posnela pred dvema letoma, igrajo pa Charlotte Boisjoli, Jacques Galipeau, Celine Lomez, Merrieille Thibault in drugi. 21.35 MINIATURE: OBLIKOVANJE STEKLA 21.55 V ZNAMENJU 4. III. četrtek 1 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Prehrana, Vesolje, Slapovi 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI 15.45 ŠOLSKA TV: Desant na Drvar, Športna gimnastika 17.15 POROČILA 17.20 S. Rozman: OBLAČEK PO-HAJACEK 17.35 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: IZLET V NARAVO 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.30 OBZORNIK 18.45 POT DO DOMA Dokumentarna oddaja z gornjim naslovom bo prikazala portret pravoslavnega meniha Gorazda Dekleve, Slovenca po rodu. Rojen je bil v vasi Permani pri Ilirski Bistrici, med vojno se je kot menih bojeval na strani partizanov, zdaj prebiva v samostanu Padostrok pri Budvi in si želi vrniti se v Slovenijo. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 STUDIO 2, kulturna oddaja 21.35 DOKUMENTARISTI, dokumentarna oddaja 22.35 V ZNAMENJU 3. zavezanci za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 4 % katastrskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katastrski dohodek pa znaša manj kot 3.000,00 din; 4. delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) v višini 4% čistega osebnega dohodka. Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad učencev v gospodarstvu. 5. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti. 6. člen Referendum bo v nedeljo, 14. marca 1982, od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih v KS. Za izvedbo referenduma je poverjena volilna komisija krajevne skupnosti. 7. člen Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani, mlajši od 18 let. 8. člen Na referendumu se glasuje tako, da občani na glasovnici, ki mora vsebovati določbe 1. člena-tega sklepa, obkrožijo besedo „Za", če se strinjajo z uvedbo krajevnega samoprispevka, in besedo „PROTI", če uvedbi krajevnega samoprispevka nasprotujejo. 9. člen Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Šmihel. 10. člen Ta sklep začne veljati o; dan po objavi v Dolenjski listu. Številka: 37/82-1 Datum: 22. 2. 1982 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS DARKO UREK,U SPOSOJENO TRNJE V mesnicah je še naprej skromna izbira mesa. Zato pa imamo bogato izbiro samoupravnih sporazumov o urejenem oskrbovanju z mesom. (Iz POLITIKE EKSPRES) Vsem resolucijam in družbenim dogovorom o zaščiti življenjske ravni navkljub je vse več zahtev po podražitvah. Vse se draži, samo resolucije so, kot kaže, vse cenejše. (Iz MLADOSTI) NOVOSTI IZ BLAGOVNICE METALKA! Lepi dnevi nas bodo kmalu zvabili na vrt, ki pa ga bo seveda treba spet nekako urediti. V blagovnici Metalka v kletni etaži nudijo vse potrebno. Spomnili bi vas le na najvažnejše, kot na primer žične ograje, mreže za zaščito sadik pred voluharjem, vrtno orodje od grabljic do lopat in motik, drevesne žage, lestve, dalje PVC cevi za namakanje in praktične navijalne kolute. Seveda imamo tudi bogato izbiro semen. POHIŠTVO LIP BLED bled 4» lesna industrija 64260 Bled. ljubljanska c. 32 telefon: (064) 77-661 telegrafa: lip bled lelex: 34 525yu lipex Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost pohištvu UP Bled, ki s svojo bogato obliko spro&ca in osvobaja človeka v domačem ambientu Pohištvo LIP Bled s svojimi razkošnimi oblt: kami m dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost. z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim mjro lakom v pol mat izvedbi Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom Prepričajte se in zadovoljni boste' kultura m izobra- ževanje Revija lepega petja V Trebnjem peli zbori iz vse občine — ZKO podelila tradicionalna priznanja kulturnikom Občinska sedmim Petkov pevski večer v Trebnjem ni potrdil samo znanega dejstva, da je zborovsko petje pri nas najbolj razširjena oblika ljubiteljske kulturne dejavnosti, marveč tudi ugotovitev, da so tovrstne prireditve najbolj obiskane. Oboje pa nedvomno dokazuje, da se še dolgo ni bati za usodo lepe slovenske pesmi. , Priznanja, ki jih ie izročil predsednik trebanjske ZKO Frane Videčnik, so dobili: Zvonka Falkner iz Trebnjega, Lojze Kastelic iz Veli- Na občinski reviji, ki sta jo pripravili kulturna skupnost in ZKO', šo se v tako rekoč nabito polni dvorani trebanjskega kulturnega doma predstavili pevski zbori z Mirne, iz Velikega Gabra, Šentlovrenca, Trebnjega in Velike Loke. Obiskovalci so slišali kakih 40 pesmi, ki so jih zbori zapeli posamič in na koncu kot združen zbor. Frane Videčnik: spet priznanja za najzaslužnejše. Prireditev je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, zato je ZKO podelila tudi priznanja najzaslužnejšim posameznikom. kega Gabra, Pavle Žagar iz Velikega Gabra, Jože Grmovšek i^. Šentlovrenca, Jože Markičz Mirne in Anica Zidar iz Mokronoga. Načrt „vidi”dlje od dinarja Dobršen dei svoje kulturne dejavnosti načrtuje Črnomelj v sodelovanju s sosednjo Metliko — Knjižničarstvo ima prednost — Glavna naložba: muzej mladinskega pesništva Črnomelj pričakuje, da se bo letos v njegovo kulturno blagajno nateklo nad 12,7 milijona dinaijev ali za 32 odstotkov več kot lani. Vendar je že vnaprej določeno, da bo šlo več kot pol te vsote (6,8 milijona) v Ljubljano za financiranje skupnega programa republiške kulturne skupnosti. Za kulturno dejavnost v svoji občini bo imel Črnomelj torej nekaj manj kot 6 milijonov. Čeprav bo denaija za celih 41 odstotkov več kot lani, ostaja malo upanja, da bodo uresničili za letos predvideni program kulturnih del. „ Pri sl Ionu” gost iz Z R! i Ob razstavi fotografij Ulricha Tillmanna Do 11. marca so v galeriji „Pri slonu v gosteh” v Novem mestu na ogled fotografije nemškega fotografa Ulricha Tillmanna. V nasprotju s hladno nemško fotografijo, ki se potencirano odraža v t. i. smeri ,atova nemška fotografija” in ki je predvsem družbeno pogojena, je njegov način fotografskega izražanja oblikovalski. Fotografije so popolnoma osebne, razen zavidljive natančnosti in tehnične dovršenosti ni v njih skorajda nič več nemškega.. kompozicijsko podobni prejšnjemu ciklu. S tem načinom avtor uspešno premaguje vpliv precej razširjenega konzervativnega portreta in predstavlja novo pot v portretni fotografiji. Razstavljena dela so tematsko razvrščena v dve skupini. Fotografije iz cikla ,.Teksti, fotografije, objekti” so nastajale po letu 1979. Motiv zanima avtorja le kot gradivo, ki \ga je potrebno kompozicijsko uredi-ti in mu vstaviti nove, za gledalca pomembne dimenzije in oblike, ki ne da samo zadovoljujejo, ampak tudi presenečajo estetska pričakovanja. Drugega Tillmann od tako nastalih, morda celo preveč tormalnih fotografij ne pričakuje, zanj so le začetek in vodilo ustvarjalnega procesa. Fotografije povedi6 nato s teksti in jih vsebinsko zaključi. S tem poizkuša vzbuditi Pf* gledalcu nekakšno nestvarnost, občutek skrivnostne in oddaljene atmosfere, kar s priloženimi objekti e »e stopnuje in omogoča variacije v soočenju s fotografijo, k benem pa zavrača možnost javnega razumevanja spor- Izvirnost videnja, omejen vpliv nekaterih smeri in zavestna profesionalnost postavljajo Tillmanna na pomembno mesto v nemški fotografiji, kjer kot eden redkih avtorjev vzporedno z že uveljavljenimi tokovi riše lastno izraznost. SAŠA FUIS Že bežen pogled pove, da so dela na področju posameznih kulturnih zvrsti načrtovana dokaj optimistično, četudi upoštevamo, da se bodo Črnomaljci marsičesa lotili skupaj z Metličani, pač v smislu podpisanega dogovora oz. sporazuma o medsebojnem sodelovanju na kulturnem področju. Piod takega sodelovanja bo poslej skupna skrb za delo in razvoj Belokranjskega muzeja v Metliki, o čemer bomo posebej pisali kdaj prihodnjič. Pogljemo, kaj vse je zajeto v programu občinske kulturne skupnosti za leto 1982. Knjižničarstvo kot prednostna naloga bo letos deležno posebne skrbi. Občinsko matično knjižnico v Črnomlju bodo obogatili za 1500 novih knjig, s slednjimi pa obogatili predvsem iz-posojevališči v Semiču in Vinici. Hkrati bodo proučevali možnost, da bi knjižnično izposojevališče odprli tudi v Starem trgu. Sicer pa pravi načrt, naj bi letos izposojo knjig na dom že do številke 21.500. V sodelovanju z novomeško študijsko knjižnico imajo v načrtu knjižno razstavo, predstavnikov knjig rojaka Radka Poliča, podpredsednika črnomaljske kulturne skupnosti, pripravili bodo razstavo otroških eksli-brisov in razstavo likovnih ter ročnih izdelkov obeh črnomaljskih osnovnih šol, medtem ko bodo najmlajši deležni tudi ur pravljic. Belokrafijski muzej bo sodeloval pri postavitvi muzejske zbirke mladinskega pesništva v Vinici, izdal publikacijo .(Etnološka podoba Bele krajine”, zbiral gradivo za zgodovino mesta Črnomelj in za muzejsko zbirko pomembnih Belokranjcev. Korak naprej bo storjen na področju spomeniškega varstva, izdelali bodo topografije za gradova Vinica in Pobrežje, za Kobetičevo in Staničevo hišo v Črnomlju ter za kra- jevno skupnost Adlešiči. Začetek urejanja pa bo dočakal znameniti mitrov tempelj. Dejavnost ljubiteljske kulture je v glavnem zajeta v koledarju letošnjih prireditev, o čemer smo pisali že pred tedni. Tu naj ponovimo, da bo nemalo glasbenih in gledaliških prireditev namenjenih mladim. Pomemben dogodek se obeta v Črnomlju, kjer bo premiera mladinske rock opere „Maček Muri”. Glasbo je na verze Kajetana Koviča napisal Silvester Mihelčič ml. To bo prvo tovrstno delo v Sloveniji. Naložbena dejavnost ne bo obširna. Ob pomoči republiške kulturne skupnosti nameravajo dokončati gradnjo kulturnega doma na Prcloki, urediti pomožne prostore v butorajskem domu in pomagati pri ureditvi gasilskega doma v Tribučah. Poleg tega bodo pripravili dokumen- tacijo za obnovo oz. prenovo cerkvice sv. Duha v Črnomlju, ki naj bi služila kulturi. Vsekakor pomeni največjo naložbo ureditev muzejske zbirke mladinskega pesništva v Vinici. Letos naj bi končali prvo fazo ureditve, oziroma v prvem nadstropju Župančičeve hiše uredili zbirko povojne mladinske literature. I. Z. Pisatelj turnem občine t Radko Polič je v kul-življenju črnomaljske nepogrešljiv. V skupščini kulturne skupnosti, kjer je podpredsednik, radi prisluhenjo njegovi tehtni besedi. Čeprav je družbenopolitično zelo aktiven, mu še vedno ostaja čas za pisanje knjig. Predstavitev njegovih knjižnih del bodo letos pripravili v črnomaljski matični knjižnici. Drevi v Novem mestu večer Ivana Marinčka V tednu slovenskega filma, ki od ponedeljka poteka v Novem mestu so se do zdaj zvrstili naslednji filmi: „Trenutki odločitve” v režiji Františka Čapa, „Let mrtve ptice” in „To so gadje”. Danes in jutri bodo vrteli „Krizno obdobje”, filmski prvenec Francija Slaka, ki je zastopal slovensko kinematografijo na lanskem puljskem festivalu. Večerne predstave so v Domu kulture, medtem ko poteka poteka popoldanski namenjen mladini, tudi v Domu JLA. Današnji večer je posvečen 60-letnici ■ filmskega snemalca Ivana Marinčka, novomeškega rojaka. Jubilej bodo počastili s posebnim programom, ki se bo začel ob 17. uri v Domu kulture. Zavrteli bodo kratke filme Ivana Marinčka in Dušana Povha, tudi novomeškega rojaka. Je vprašalnik pogledal stanju do dna? V programih krajevnih skupnosti v novomeški občini kultura še vedno postranska stvar — Vrsta zanimivih pobud Pri Čilom nosti P°rtretih, ki so novej-datuma, opušča avtor Pf.jsnji način razlaganja z bese-•n posveča več pozor-T . samemu fotografiranju. ,. ° °dklanja konflikte s sicer tra-•onalnim, a še vedno vprašljivim pojmovanjem čiste fotografije. Por-i so izrazno močni, čudovito •tjent v psihi portretirancev in Premalo podpore Kjer so zapisali, da bodo imeli prvomajsko proslavo, to seveda še ne pomeni, da njihova krajevna skupnost načrtno razvija kulturno dejavnost, četudi je morda res, da kdaj pa kdaj primakne kaj denaija tudi za take reči. Skrb, ki jo imamo v mislih, bi se kazala drugače. O njej bi lahko govorili le, če bi bila kultura ustrezno obravnavana že v načrtih krajevnih skupnosti, denimo vsaj približno tako skrbno, kot so komunalna in druge dejavnosti. Tak primer pa bi najbrž težko našli celo pod širšim soncem, kot je dolenjsko. Odgovori iz krajevnih skupnosti v novomeški občini to odločno potijujejo. Najprej se to vidi z dejstva, da je na vprašalnik, pripravljen na pobudo zbora uporabnikov novomeške kulturne skupnosti, odgovorilo samo 17 krajevnih skupnosti, čeprav je bilo anketiranih vseh 31. Pri tem je zanimivo, da ni bilo odziva iz nekaterih krajevnih ■skupnosti, kjer kulturni dogodki sicer niso redkost (n. pr. Šentjernej, Dolenjske Toplice). Na vprašanje, ali ima krajevna skupnost v svojem delovnem programu opredeljeno področje kulture, so bili samo trije odgovori negativni. Odgovor na naslednje vprašanje pa kaže, da samo v štirih krajevnih skupnostih ne nameravajo denaija za kulturne programe. Taki odgovori pa le delno zadovoljijo, saj je več kot očitno, da štejejo malone povsod za programiranje kulture predvsem tistih nekaj proslav, ki jih organizirajo s skupnimi močmi. Posebnega komentarja je vreden podatek, da štirinajst krajevnih skupnosti (od sedemanjstih, ki so odgovorile) namenja za kulturno dejavnost skupaj 339.300 dinarjev. Kajti če bi bilo to res, bi kultura v krajevnih skupnostih cvetela, ne pa hirala. Podatek je tembolj dvomljiv, ker je kar sedem krajevnih skupnosti priznalo, da na njihovem območju ne deluje nobena kulturna skupina, kaj šele društvo. Anketa pa je pokazala, da v krajevnih skupnostih zelo dobro poz- najo prostore za kulturne in družabne prireditve in problematiko v zvezi s tem. Brez kakršnihkoli prostorov so le v eni krajevni skupnosti, v devetih imajo dvorane, prevladujejo pa neustrezno opremljena shajališča krajanov. Drugi del vprašanj je povpraševal po prireditvah. V odgovorih so krajevne skupnosti navedle, da manjka potujočih likovnih in drugih razstav. Ponekod si želijo, da bi jih obiskala potujoča knjižnica, radi pa bi se pogovarjali tudi z literarnimi in drugimi ustvarjalci. Najbolj pogrešajo prireditev za otroke in sploh mladino. Pripominjajo, daje v krajevnih skupnostih premalo nastopov domačih ljubiteljskih skupin. S programom kino predstav na splošno niso zadovoljni. Posebno pozornost zaslužijo predlogi, pripisani na anketne liste. Marsikje menijo, naj bi v krajevnih skupnostih uvedli kutlurne dneve s predstavitvijo celotne ljubiteljske kulture in z obiski v poklicnih kulturnih ustanovah v Novem mestu. Vprašalnik je, naj ga jemljemo kakorkoli, vsekakor dobra osnova za resnejši pretres problematike, ki je razvidna iz odgovorov krajevnih skupnosti. Ne nazadnje je zadel tudi namero same skupščine jsulturne skupnosti, ki seje odločila dnevne rede letošnjih in vseh bodočih zasedanj vsebinsko obogatiti s tematskimi razpravami o tako imenovani živi problematiki (o ljubiteljski kulturi, knjižničarstvu, spomeniškem varstvu itd.). I. ZORAN Ljubiteljstvo se razrašča V sevniški občini čedalje več kulturnih društev V sevniški občmi je vse manj krajevnih skupnosti, kjer še nimajo kulturnega društva. Lani so tako društvo ustanovili v Za-bukovju. Njihov zbor že uspešno' nastopa, radi pa bi tudi igralsko skupino. In zdaj so brez kulturnega društva v Tržišču, medtem ko se za Bučko še ne ve, kako bo. Nove kulturne skupine vznikajo v delovnih organizacijah. Nov pevski zbor so ustanovili v ..Jutranjki”. ..Krajani si želijo nastopov ljubiteljskih skupin," pravi predsednik občinske ZKO Albert Felicijan in misli pri tem na uspešen nastopo šentjanških igralcev v sevniškem gasilskem domu. Njihovo uprizoritev „Div-jega lovca”, znane Finžgarjeve ljudske igre, so obiskovalci sprejeli z velikim odobravanjem. Krmelj čani, ki se pripravljajo na proslavitev 30-letnice svojega društva, študirajo že drugo igro. Boštanjčani pripravljajo nekakšen satirični kabaret, za katerega bodo uporabili besedila Igorja Torkarja in žarka Petana. Sevniški Oder mladih pa namerava začeti z izraznim plesom. ZKO si prizadeva, da bi bile prireditve ustrezno razporejene po* terenu. Tako, denimo, poteka občinska pevska revija, podobno naj bi bilo z letošnjim srečanjem harmonikarjev. Priložnost dobivajo tudi manj znane skupine in posamezniki, ki nastopajo na prireditvah „Pokaži, kaj znaš”. Albert Felicijan se strinja z ugotovitvijo, da imajo največje uspehe v krajih, kjer tvorno sodelujejo mladi in starejši. „Naj-bolj razveseljuje dejstvo, da se v dejavnost vključujejo mladi”, pravi. Na sevniški osnovni tn poklicni oblačilni-šoli so poskusili celo z lastnimi kutlurnimi društvi. Posebno skrb bodo to pomlad v sevniški občini posvetili organizatorjem kulturnega življenja v združenem delu. Menijo, da ni dovolj samo to, da jih pošiljajo na semirtarje. Kot poudarja Albert Felicijan, je treba z animatorji nenehno delati in jih spodbujati, tudi ob neuspehih. A. Ž. Podoknice in napitnice Ob koncertu Ljubljanskega okteta v Novem mestu Občni zbor Belokranjskega muzejskega društva Pretekli teden je imelo Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki občni zbor, na katerem so pregledali delo v minulem mandatnem obdobju m ga ocenili kot uspešno. D°r°nli so se, da se bo društvo v lamlo v Zvezo zgodovinskih druš-' ev Slovenije in v Črnomlju ustanovi svojo podružnico. Ustavili so se udi ob težavah pri delovanju društva, predvsem finančnih ob brošur. ~ izdaji Društvo, ki šteje danes 136 članov, deluje že 32 let, a od občin-s e kulturne skupnosti nikoli nido-podpore. Poudarili so tudi, da morajo s svojo dejavnostjo seznaniti društm*a^*n0 *er Pf*te8n‘ti k čelu m ,„V Straži spet domača premiera — Obljubljen smeh „i a*°£e- ki so sijih zastavili za na-slednje obdobje, vključujejo izdajo postavitev spominske plošče brošur, Danilu Bučarju v Črnomlju in obnovitev napisov na spominskih ploščah.- VEČKRAT V KRAJEVNE SKUPNOSTI! - V odgovorili na vprašalnik novomeške kulturne skupnosti so v več krajih navedli, da si želijo več nastopov domačih ljubiteljskih kulturnih skupin. Hkrati so pripisali, da bi morali v občini bolj podpreti delovanje amaterizma, saj skupine marsikje ne morejo delati, ker nimajo ustreznih prostorov za vadbo. „ Dan oddiha ” Sc radi smejete? Če sc, pridite v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri v dvorano kulturnega doma v Straži, kjer bo igralska skupina DPD Svoboda Straža uprizorila komedijo „Dan oddiha”. Videli boste, kaj vse sc lahko pripeti v enem samem dnevu in kako hudo se lahko zmešajo štrene, ki jih je težko razvozlati. Vse zgolj zato, ker preveč vesten uradnik preveč zavzeto izpol-jnjuje svojo dolžnost tudi v nedeljo, ko sicer vsi počivajo. Delo, polno zapletov in pomot, je hkrati šiba birokracije in pokaže glavnega junaka, vsega zavzetega za uspešno nabavo otroških posteljic, skoraj v ža-iostni luči. Igralska skupina DPD Svoboda Straža Obi&ovalci prireditev novomeškega glasbenega abonmaja so minuli petek zvečer v Domu kulture prisluhnili Ljubljanskemu oktetu. Znani ansambel, ki bo letos slavil desetletnico ustanovitve, se je na tem koncertu predstavil z izbranim sporedom napitnic, podoknic in drugih pesmi slovenskih Skladateljev, denimo od Lesičjaka in Ipavca do Simonittija in Kemjaka. Same pesmi sicer niso presenetile, saj jih prepevajo mnogi zbori, so pa v odlični izvedbi nedvomno vrhunskega okteta zazvenele na nov način in ponudile res izjemen umetniški napoj. Svoje umetniške uspehe je potrdil na več radijskih in televizijskih nastopih pa tudi z izdajo več gramofonskih plošč. I. Z. DVESTO LET SEVNIŠKE ŠOLE Predvidoma oktobra bodo v Sevnici slavili visok jubilej, 200 let šolstva. Pri osnovni šoli Sava Kladnika so že stekle priprave za obele-žitev tega jubileja. Zanimivi bodo izbrskani zgodovinski podatki o začetkih osnovnega šolstva v mestu leta 1782. Pesmi, izvedene v Novem mestu, so le del programske celote, ki jo ima Ljubljanski oktet v svojem repertoarju. Potrebno je povedati, da ta ansambel načrtno goji narodne pesmi v najrazličnejših priredbah pa poleg že omenjenih napitnic in podoknic tudi domoljubne, socilano borbene, romantično čitalniške in druge pesmi, vključujoč žalostinke, vojaške pesmf in uglasitve verzov slovenskih pesnikov. Povedano drugače, obsega spored Ljubljanskega okteta značilna slogovna obdobja od renesanse do 20. stoletja. MIRNA: UPRIZORILI GLASBENO PRAVLJICO V petek, 19. februarja, so imeli na mirenski osnovni šoli kulturni dan. Učenci so pod vodstvom Alenke Peček uprizorili glasbeno pravljico „Račktr gre na potovanje”. Predstavo, ki si jo je ogledal tudi skladatelj Jakob Jež, so isti da., ponovili v Šentrupertu. PREČNA SPET IGRA Oktet, ki ustvarja pod taktirko umetniškega vodje lgc-rja Švare, ima za seboj več kot 400 koncertov in nastopov po domovini m v tujini. Gledališka skupina iz Preč to sezono pripravila Ig • . t. a igro ..Pozabljeni ljudje ?o p-. ' n na domačem odru sc P/ ecc -1 gostovali v Straži Danes pop?. ,e bodo nastopili v. .oovoir ' n Domu J LA. POTA dežurni poročajo V noči na 16. februarje v Lešnici pri Novem mestu izginilo 48 kur, last Antona Riflja, Marije Rifelj, Marije Vidrih in Antona Rifija, ki so sosedje. Miličniki so uporabili službenega psa Arana, ki je preiskovalce pripeljal do romskega naselja Žabjek. Kovačič sta jih peljala v gozd blizu Brajdičeve barake, pokazala na dve smreki, splezala vsak na svojo in od tam vrgla na tla 9 mrtvih, že raz- NA HLADNO - Metliški miličniki so 16. februarja zvečer pridržali do iztreznitve 23-letnega Jožeta Žbogarja iz Metlike, ker je razgrajal v zdravstvenem domu. PRETEP V METROPOLU Novomeški miličniki so 16. februarja zvečer dali na hladno Stefana Mitroviča iz Novega mesta, ker se je v restavraciji hotela Metropol pretepal. K SODNIKU - Novomeški možje postave so 16. februarja zvečer pridržali 29-letnega Stanislava Boha, ki se je pretepal in razgrajal v stanovanju svoje bivše žene. Na zagovor bo moral k sodniku za prekrške. PRETEPAL HČER -Miličnikiso 19. februarja popoldne imeli opravka s 63-letnim Ivanom Pograjcem iz Novega mesta, ki je doma pretepal hčer. DO IZTREZNITVE - Črnomaljski miličniki so 18. februarja popoldne pridržali dc iztreznitve 42-letnega Štefana Možino, kije razgrajal v hotelu „Lahinja“. Istega dne so imeli delo tudi trebanjski miličniki, ki so dali na hladno 48-letnega Metoda Tkalca. Ta je razgrajal v trebanjskem zdravstvenem domu. »Dolenjski list« v vsako družino SPOSOJENI FICKO PREVOZIL 1000 KM Pri Biču so 20. februarja zvečer našli fička ljubljanske registracije. Kmalu so ugotovili, da je avto last Ljubljančanke Lazarke Točko in da si je avto nekdo sposodil. Moral pa je imeti veliko opravkov, saj je na fičkovem števcu 1000 kilometrov več. Aran je vlekel miličnike od Lešni-ce preko Mačkovca čez Bučno vas in Muhaber 200 metrov od Žabjeka, kjer je bila sled strokovno zamešana. Tatvin so utemeljeno osumljeni 29-letni Bojan Hudorovič-Pikolo, 22-letni Sandi Brajdič, 20-letni Branko Brajdič in 25-letni Branko Kovačič. Vsi so iz Žabjeka. Ker preiskovalci s samim zbiranjem obvestil niso mogli točno določiti načina in kraja storitve kaznivega dejanja, niti ni bila znana vloga posameznih osumljencev, so 19. februarja naredili rekonstrukcijo tatvine, v kateri je bilo za 15.000 dinarjev škode. Preiskovalci so se z osmuljenci najprej odpravili po plen, kolikor ga je še ostalo. Sandi Brajdič in Branko Mala vojna med pastirji in Romi Začelo se je z odkupom dveh janjcev, končalo pa se bo na sodišču Pri Coklovcije 18. februarja popoldne nastal pretep med tamkajšnjimi Romi in selečimi se pastirji ovac. Milan Hudorovac seje s pastirji skušal dogovoriti za odkup dveh janjcev. Ker se niso mogli sporazumeti, si je sam izbral dve živali in ju hotel odnesti v naselje. Pastirji so mu janjdl .ročno odvzeli in nastal je pretep. Hudorovcu so prišli na pomoč iz naselja, nastala je majhna vojna med pastirji in Romi. Pri tem so slednji 32-letnega Slavka Berešiča pretepli tako močno, da je moral na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Udeležence „male vojne“ bodo prijavili javnemu tožilcu. TUDI POMANJKANJE VLJUDNOSTI - Na bencinski črpalki v Šentjerneju minuli četrtek niso imeli plinskega olja D-2, kar je hotela zabeležiti tudi dežurna kamera. To pa je enega od prodajalcev tako razkačilo, da je pozabil, kako bi lahko imeli na zalogi vsaj vljudnost, govoril je, da nimajo tujci na črpalki kaj iskati, kaj šele slikati. So pa Šentjemejčani res lokalpatrioti, če je zanje tujec že vsak Novomeščan ... Vijugal z motorčkom - Novomeščan Janez Pavlin je 14. februarja zvečer vozil z osebnim avtom od Dvora proti Sadinji vasi, ko mu je nasproti na motorčku pripeljal Ciril Longar iz Srednjega Lipovca. Longarje pometal sem ter tja po cesti in zadel v prednji del osebnega avta. Motorist in sopotnik Radinko Adamovič sta ob trčenju padla, Adamovič je moral iskati zdravniško pomoč. Gmotne škode je za 10.000 din. POD AVTO Terezija Pakar (74 let) iz Gotne vasi je šla 15. februarja dopoldne peš po levem robu ceste v S Cesto je nameravala preč- il v rt. Jtku, ko je iz Birčne vasi , ipelja! seUnim avtom Franc Iiar Stranske visi. Žensko je zadel m < ul po te ;, V bolnišnici so Pakaije- ZA 430.000DIN ŠKODE’- Lazo Andjelovski iz Titovega Velesa je 17. februaija zvečer peljal s tovornjakom ter priklopnikom od Ljubljane proti Žagrebu. Pri Gmajni je zaradi okvare ustavil. Za njim je prav tako s tovornjakom pripeljal Milan Stankovič iz Kragujevca in zadel v zadnji del priklopnika. Andjelovski, ki je stal na priklopniku, je ob trčenju padel na ce^to, ranjen pa je bil tudi Stankovič. Škodo so ocenili na 430.000 din. UMIKALA STA SE - Milan Drenovec iz Kanižarice je 20. februaija dopoldne vozil z osebnim avtom od Metlike proti Črnomlju. Pri Vrano vičih ga je zaneslo v levo, ko je naspioti pripeljal avtomobilist Stane Novina iz Vinjega vrha pri Semiču. Voznika sta se drug drugemu umikala, vendar kljub temu trčila. Novina je bi! ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa padajočih kur. Brajdič jih je imel 5, Kovačič pa 4. Izjavila sta, da so to kokoši iz Lešnice, pojedli pa da so jih že okoli 10. Mimogrede sta fanta v naselju pokazala tudi dve sekiri, ki da sta ju tudi ukradla v Lešnici. Druga dva osumljenca, to je Branko Brajdič in Bojan Hudorovič, sta tudi pokazala nekatere reči. Tako je Branko povedal, daje okoliTO kur NAJPREJ HIŠA, POTEM AVTO V sredo, 17. februarja dopoldne, je nekdo vlomil v hišo Alojza Peterlina v Dobruški vasi. V hiši je vzel ključ osebnega avta, ki je stal pred hišo, sedel v vozita, vžgal motor in se odpeljal. Kam, še ugotavljajo. dal svoji sestri, ta pa je rekla, daje kure skril njen mladoletni sin, ki je trenutno v šoli. Sama ne ve povedati, kje naj bi bilo skrivališče. Cetrli osumljenec Bojan Hudorovič-Pikolo je peljal preiskovalce mimo naselja Žabjek nekaj streljajev v gozd in tam pokazal na smreko. V .rjuhi na smreki seje zračilo 8 podavljenih kur. Vonja niso bile najboljšega. Potem seje skupina presikovalcev in osumljencev odpravila v Lešnico. Osumljenci so najprej pokazali, kako so vlomili in ukradli 4 kokoši Antonu Riflju. Obešanko je odtrgal Kovačič, nato pa je podajal kure drugim. Branko Kovačič naj bi se najbolj izkazal tudi v kokošnjaku Marije Rifelj. Odtrgal je obešanko, jemal kure in jih podajal Brajdiču in Hudoroviču, Sandi Brajdič pa je medtem držal psa na verigi in mu preprečeval, da ni lajal in se zaganjal. S seboj so vzeli 10 kokoši in petelina. Pot jih je nato vodila v nezaklenjeni kurnik Marije Vidrih, kjer so pobrali 13 kokoši in sijih razdelili. Nazadnje se je četverica oglasila še pri Antonu Riflju: Bojan Hudorovič je s krampačem nasilno odprl vrata kurnika, vstopili so vsi in vzeli 20 kokoši. JUNAK AKCUE — Najbolj zaslužen za izsleditev kurjih tatov,k'* iz kokošnjakov v Lešnici odnesli 48 kokoši, je prav gotovo slu^ pes Aran. Na sliki ga vidimo z njegovim voditeljem in prijatef Slavkom Trontljem. (Foto: J. Pavlin) KOMAJ POŽIRA - Kritičnih prometnih točk je v Novem mestu veliko, med njimi pa je nedvomno tudi ozko grlo pri tržnici. Ob petkih in ponedeljkih, ko je utrip tega dela mesta še močnejši, se dogajajo pravi čudeži, da se vsa pločevinasta in človeška reka (slednja nima označene niti kozje steze) brez hujših posledic pregnete skozi to zares ozko prometno grlo. (Foto: MiM) Leto z manj tatvinami Med večjimi zadevami, ki še čakajo na razplet, so vlomi v zidanice v Straški gori - Okrepljena preventiva__________________________________________________ ^ Število kaznivih dejanj splošne kriminalitete na območju uprave za notranje zadeve Novo mesto seje lani v primerjavi z letom poprej zmanjšalo. Z natanko 1377 primeri je splošna kriminaliteta na ravni leta 1979. Večinoma gre (v 1074 primerih) za premoženjske prestopke, dobra tretjina jih j* ostala neraziskanih. Po številu izstopajo navadne tatvine, velike tatvine in ,,sposoja” motornih koles. Manj kot običajno so imeli preiskovalci opravka z žepnimi tatvinami, tatvinami koles, goljufijami, ropi, roparskimi tatvinami ter požigi. Med neraziskanimi primeri so še vedno na prvem mestu žepne tatvine, tatvine motornih koles in koles. Ta kazniva, dejanja zakrivijo v prvi vrsti nepridipravi iz drugih krajev, ki po tatvini razpno vsa jadra in poberejo šila in kopita. To seveda raziskovanje še oteži. Med večjimi zadevami, ki še čakajo na razplet, so vlomiv zidanice v Straški gori. Vlomljeno je bilo v 30 zidanic, storilcev kljub napornemu delu še niso odkrili. Uprava za notranje zadeve Novo mesto je izvedla lani več akcij zaščite zasebnega premoženja, med katere sodi tudi odkrivanje ljudi, ki se neprijavljeni gibljejo na našem območju. Za učinkovitejšo zaščito družbenega premoženja pa je UNZ Novo mesto sodelovala z delovnimi organiza; cijami, predvsem bankami ter gostinskimi in trgovskimi; organizacijami. Skupaj z Varnostjo so se trudjli pri odpravi pomanjkljivosti, poleg tega pa so se delavci usposabljali tudi za ravnanje v primeru ropov jn tatvin. DOVOLJ ČASA TUDI ZA KOLESI Ciril Kužnik iz Lisca pri Dobrniču in Darko Kozlevčar iz Sevnice sta 17. februarja ugotovila,'da jima je nekdo vlomil v osebna avtomobila, ki sta ju parkirala na trebanjski avtobusni postaji, Kužnik in Kozlevčar sta voznika pri Avtoprevozu Ivančna Gorica. Ko sta šla na deta, sta avtomobila pustila v Trebnjem. Iz Kužnikovega avta je nepridiprav vzel radiokasetofon, s Kozlevčar-jevega vozila pa je odmontiral dve novi zimski gumi. Imel je toliko časa, da je namesto teh montiral rabljeni. Niz nespodbudnih ugotovitev Skokovito naraščanje smrtnih nesreč na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb preventivnih akcij — Boljše seznanjanje z novo prometno zakonodajo Čeprav pod navidezno suhoparnim naslovom ,JPrometna varnost v cestnem prometu v letu 1981“, je točka dnevnega reda novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je sestankoval prejšnji teden, prinesla vrsto zanimivih in ne najbolj spodbudnih ugotovitev. Z NOŽEM ZETA V HRBET V soboto je bil 25-letni Anton Lunder iz Zabukovja pri Mokronogu na obisku pri Marjani Spetič v Srednjih Lakencah. Špeliče-va ima v reji Lundrovega otroka. Pri Špeličevi je bila tudi Lundrova žena, s katero se ne razumeta. Z njo je bil tudi njen oče Jože Pavlič iz Gor. Lakenc. Med tastom in zetom je izbruhnil prepir, med katerim je Pavlič z žepnim nožem laže ranil zeta v hrbet. NAPIHAL ZELENO IN ODPELJAL Novomeški miličniki so v nedeljo pridržali do iztreznitve 23-letnega Antona Hrena z Velikega Slatnika. Metliški miličniki so Hrena zalotili med vožnjo v pijanem stanju. Prepovedali so mu vožnjo, kar pa ni zaleglo: Hren je sedel v avtq in se odpeljal v Novo mesto, kjer pa so ga že pričakovali. Moral bo k sodniku za prekrške. ODTRGALO MU JE PRSTANEC Med delom v rudniku Kanižarica seje 16. februarja poškodoval Vladimir Grdašič jz Završja pri Dugi Resi. Grdašič je delal na transportnem traku, r,a katerem je bil večji kos premoga. Delavec ga je hotel odstraniti, pri tem pa ga je-veriga zgrabila za pr»ianec na levici inanu ga odtrgala Grdašiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. Vzrok temu spoznanju je v prvi vrsti skokovit porast nezgod s smrtnim izidom na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb, saj jih je bita lani kar 27 (leta 1980 pa 15), število mrtvih pa se je od predlanskih 21 dvignilo na 32 v minulem letu. Ob tem verjetno ni potrebno omenjati še vseh drugih številk, ki kažejo v nekaterih premirih na poslabšanje prometne varnosti na naših cestah, pa čeprav smo lani temu področju namenjali veliko pozornosti. Naj v ilustracijo navedemo le, da je bita lani zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzetih 145 vozniških dovoljenj. Ob takšnih številkah so člani sveta veliko besed namenili programu svojega dela v letošnjem letu, ki predvideva vrsto preventivnih akcij, začenši z vzgojo in izobraževanjem v osnovnih in srednjih šolah do priprave tekmovanja „Kaj veš o prometu? ” Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu bo sestavil tudi posebno poročilo o varnosti na novomeških cestah in z njim seznanil tako izvršni svet kot komite za SLO in DS, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, skratka vse, ki lahko vplivajo na boljšo varnost na cestah. Nekaj besed na četrtkovem sestanku je bjta namenjenih tudi obveščanju o novostih v cestnoprometni zakonodaji prek sredstev javnega informiranja. Le mata občanov je OBLEŽAL POD DEBLOM Med podiranjem drv se je 16. februarja opoldne hudo ponesrečil 51-letni Alojz Gorišek iz Arnovega sela. Možak je s Kartam Halerjem iz Artič delal v gozdu pri Artičah. Ko je Gorišek z motorko podiral 40 cm debeta brezo, ga je pokopala pod seboj. Haler je odhitel po pomoč; da so Goriška rešili izpod debla, so morali drevo prežagati. Gorišek ima zlomljeni obe nogi in 7 reber. seznanjenih, denimo, z obveif nošenjem svetlobnih nalepk p«** ponoči, pa o novostih v kazno politiki. Tesnejša povezava sredstvi javnega obveščanja in ofl varnosti bi na tem področju 1*^1 naredila bistven prenlik na Letošnje tekmovanje prometu? ” bo sredi aprila v neju ali v Bršljinu, člani sveta iz svojega programa črtali pionirjev prometnikov, ki ob nih stroških ni prineslo rezultatov. Takšno je tudi republiškega sveta za preventivo vzgojo v cestnem prometu. ODNESLI DVE ŽAGI V noči s 13. na 14. februarje^ vlomljeno v priročno skladišče Pionir v Krškem. Nepridiprav j odtrgal obešanko, prišel v notranji in odnesel motorno ter elektrik Orodje je vredno 30.000 »■ «5» OGENJ V VIKENDU 15. februaija popoldne je za#j goreti v počitniški hišici Fr31* Sekornje na Bizeljskem. Lastni zakuril v peči. Skozi špranj« dimniku so zublji obliznili ter opaž. Gasilci niso mogli veliko magati, škode je za 100.000 din- f PREDPOMLADANSKA DELA novomeškega Cestnega podjetja so se ob do Metlike lotili čiščenja obcestnih pomladanskem deževju laiiko hitro otitt Delavci črnomaljskega tozda esti, ki pelje od Črnomlja arkov, da bo voda ob OB MOTORNO KOLO S parkirišča pri železniški po**1 v Sevnici je 17. februaija poiC nekdo odpeljal motor Antona 80® ja iz Praprotnega pri Radečah. PREKINITEV PROIZVODNJE V DJURO SALAJU V noči r,a 17. februarje v to'#1* Djuro Salaj v Krškem za nekaj „ zastala proizvodnja. Zaradi izrab? nosti se je pretrga) 46 metrov d? trak iz klobučevine. Trak so za11? s/..,v. tl Uti&iža Pasji smrček našel kurje tatove V Lešnici je čez noč izginilo 48 kur — Službeni pes Aran šel po sledi in pripeljal preiskovalce do romskega naselja Žabjek — Štirje utemeljeno osumljeni ŠPORTNI KOMENTAR Kje hodi športni dinar? Danes seja skupščine TTKS — Sredstva za telesno kulturo tudi v druge namene? Po tistem, kar se skriva za nekaterimi točkami dnevnega reda današnje 13. seje skupščine telesno-kulturne skupnosti, bo razprava žgoča in burna, kot že dolgo ne. 96 delegatov obeh zborov bo spregovorilo o predlogu organiziranosti v telesni kulturi, o samoupravnih sporazumih med TKS, ZTKO in upravo športnih objektov, potrdili bodo statut in poslovnik, ki/stji bila dana r razpravo, največ vročih besed pa je pričakovati o porabi denarnih sredstev v lanskem letu in finančnem načrtu za leto 1982. Nobena skrivnost ni več ugotovitev, da postajajo govorice o nesmotrni porabi denarnih sredstev vse večji kamen spotike v novomeškem športu. Ne samo, da odbori ZTKO niso v zadostni meri nadzorovali namenske porabe finančnih sredstev v dogovorjeni višini, slišati je celo, da je bil ne tako majhen del sredstev porab- METLIKA: OBČINSKI VELESLALOM V soboto, 20. februarja, je bilo v Kranjski gori metliško občinsko tekmovanje v veleslalomu. Udeležilo se ga je 70 tekmovalk in tekmovalcev. Vsi so člani smučarskega kluba, dosegli pa so naslednje rezultate: zenske: do 15 let: 1. Jakša M. 2. Filak A. 3. Matekovič R., nad 15 let: 1. Bajuk S. 2. Popovič V. 3. Weis M.; moški: do 10 let: 1. Mihelčič I. 2. Šturm O. 3. Rus M., od 10 do 15 let: 1. Burazer A. 2. Kapušin R. 3. Škabar R., od 15 do 30 let: 1. Sturm T. 2. Grbec Z. 3. Jurajevčič D., nad 30 let: 1. Štam-pohar J. 2. Govednik B. 3. Grabrijan dragaš v ČATESKIH TOPLICAH ' 28. februaija bo v Čateških toplicah kegljaški turnir z nastopom Nikole Dragaša z Med-vescakom in Miroslava Strežaja s Gardo. Ljubitelji vabljeni! Kepanje bo ob 9. uri. Kegljaški klub Bron za vabilo mlajšim Tretje mesto s prvenstva spodbuda mlajšim Ali lahko po uspehu kočev-jšsega kegljaškega para Kosten -trpm konec lanskega leta na ar za vnem prvenstvu v Bitoli, ko je pripadla bronasta me-aaija, govorimo o preporodu ko-nf kegljanja? Doslej je bil namreč največji uspeh ženskega v največji uspeh ženskega 5®gljan)a v Kočevju rezultat para oeroer Andoljšek na državnem prvenstvu leta 1965. ^.nica Kosten in Mira Trpin a slanici kočevskega kegljaškega kluba domala vse od začetka. Kost eno va se je s kegljanjem srečala najprej v novomeškem Pionirju in kmalu je ta šport postal del nje. ..Že leta 1959 sem pričela kegljati kot mladinka pri Pionirju, dve leti kasneje pa sva se z možem preselila v Kočevje, kjer sem stopila v vrste takrat novorojenega kegljaškega kluba.” Zenski kegljaški šport v Ko-?e''ju je od takrat naprej preživljal dobre in slabe trenutke, ena ugotovitev pa vendarle vse-skozi preveva delo kluba: ni namreč zanimanja mladih za ta šport. »Sama ne vem, zakaj kegljanje ne privablja več mladih. Danes smo resda v klubu zadovoljni s kadrovsko sestavo, vendar bi prav mladih lahko bilo več," meni Mira trpin, ki je tako kot Anica v klubu že dve desetletji. Upati je le, da bo njun decembrski uspeh v Bitoli vendarle pri-nil v kegljaške vrste več mla- dih Kočevk° M. GLAVONJlC lien za stvari, ki imajo s športom kaj malo skupnega. Resda so za ugotavljanje verodostojnosti takšnih namigovanj povsem zakonita pota in načini, toda molk mnogih, ki za takšne in podobne nepravilnosti v novomeški telesni kulturi vedo, zagotovo ne bi pripomogel k ozdravitvi razmer. Pa še na nekaj je potrebno opozoriti. Kriteriji za delitev sredstev se v novomeški telesni kulturi vse pogosteje izgubljajo za nekakšnimi interesi posameznikov, kar lahko hkrati pomeni tudi pravitizacijo nekaterih športov. Sicer pa bo mnogokaj jasneje že po današnji skupščini. Led, po katerem so mnogi doslej hodili s pretirano previdnostjo, je prebit, kuloarske govorice pa naj tokrat vendarle zamenja delegatski glas. Cena, ki jo bomo morali plačati za molk, je že danes previsoka. BOJAN BUD JA Po soboti pri dnu lestvice 17. kolo v II. ZKL: Novoles-Novi Zagreb 75:82 - Nekaj pred koncem prvenstva na predzadnjem mestu - Uspeh Novomeščank v Kopru v SKL -ženske Čeprav so bili rezultati 17. kola v II. zvezni košarkarski ligi za moške pričakovani, je bilo malo tistih, ki so po sobotnem kolu videli Novomeščane na dnu prvenstvene razpredelnice. Poraz z Novim Zagrebom pa uspeh Ježice v srečanju s Heliosem sta ekipo varovanca Slavka Kovačiviča postavila v sila neugoden položaj,kar pomeni, da bodo morali Novomeščani napeti vse moči za obstanek vdrugoligaškem društvu. NOVO LES - NOVI ZAGREB 75 : 82 (38 : 39) Za srečanje , ki je bilo dokaj izenačeno, lahko rečemo, da so ga dobili gostje predvsem zaradi napak domačinov. Vse do nekaj sekund pred koncem prvega polčasa so vodili košarkaji Novolesa in šele v zadnjih trenutkih so gostje povedli. Izenačen boj seje bil tudi v nadaljevanju, vendar se je ob vodstvu Zagrebčanov 59 : 51 zdelo, da je že vse odločeno. Takrat pa seje razigral Skube, ki je zadeval kot za stavo, in v nekaj minutah zmanjšal razliko na vsega tri koše. Pri rezultatu 60 : 61 v korist gostov je mladi Bajc metal proste mete in prvič v drugem polčasu povedel domačine v vodstvo. To pa je bito tudi vse, kar je Novomeščanom uspelo v nadaljevanju tekme. Čeprav so imeli ob koncu srečanja, ko so zaigrali oster pressing, še nekaj možnosti, da rezultat preobrnejo, je Bajc nekaj--krat brzopleto metal na koš nasprotnika, kar je prineslo tudi končno odločitev. Domačinom tudi tokrat ne gre očitati neborbenosti, tekmo sta odtočila zgolj njihova neizkušenost in višina gostov. O sojenju le toliko, da sta sodnika dopuščala dokaj grobo igro pod košema, kar pa so močnejši gostje s pridom izkoriščali. Priznanja za letalce Naslov so osvojili Mitja Srudar, Janez Grošelj, Srečo Kotnik in Slavko Kos - Najuspešnejši modelarji V novomeškem hotelu Metropol je bila minuto soboto slovesnost, na kateri so najuspešnješim športnim tekmovalcem Aerokluba Novo mesto podelili pokale in priznanja. Tekmovalci Aerokluba, ki združuje svoje člane iz občine Novo mesto, Karlovac, Kočevje, Ribnica, Sevnica, Trebnje, Vrhnike, Črnomelj, Metlika, Brežice, Ljubljane, Zagreb in Velike Gorice, so v preteklem POKAL ŠPORTNIKU LETALCU — Predsednik erokluba Novo mesto Matjan Moškon izroča pokal Sreču Kotniku za lanskoletne uspehe v jadralnem letenju. (Foto: J. Pavlin) letu nastopili kar na 28 tekmovanjih od občinskega do mednarodnega razreda in dosegli odlične uvrstitve. Klub je bil letos prvič med 12 slovenskimi klubi uvrščen na 4. mesto. V posameznih športnih dejavnostih so bili v preteklem letu najbolje uvrščeni modelarji, ki nimajo tekmeca v republiškem in zveznem merilu. Jadralni in motorni piloti so med slovenskimi klubi na četrtem mestu, skupina padalcev je, .kljub nemogočim pogojem za delo, dosegla osmo mesto. Za športnike leta 1981 so bili proglašeni: Mitja Brudar (modelaiji - pionirji), Janez Grošelj (modelarji), Srečo Kotnik (jadralno letenje) Slavko Kos (motorno letenje). Ob vseh doseženih rezultatih in naslovih pa ne smemo izpustiti dveh naslovov državnih prvakov, ki sta ju v lanskem letu osvojila Stojan Kranjc (modelarstvo F1A) in Jože Keršič (jadralno letenje G odprti razred). Aeroklub Novo mesto je imel v lanskem letu 341 članov, od katerih se jih je s športnimi dejavnostmi ukvarjala skoraj tretjina. Trideset je bilo motornih pilotov, 65 jadralnih pilotov (med njimi štiri ženske), in skoraj 30 modelarjev. V petletnem planu si bodo prizadevali povečati število članov na 500, v klubu pa bi radi izpeljali akcijo „Sto pilotov in sto modelarjev.” Slednje tare težava pri uvozu materiala za sestavljanje modelov, manjkajo pa jim tudi ustrezni prostori. Začasno rešitev so našli v baraki Vodnogospodarske skupnosti na Cesti komandanta Staneta, kjer bodo že letos pričeli z modelarsko šolo. Slovesnosti ob proglasitvi športnika leta so se udeležili mnogi ugledni strokovni delavci s področja letalstva: Mirko Bitenc, sekretar ZLO Slovenije, Draško Mihajlov iz zveznega komiteja za promet in zveze in predstavniki garnizije v Cerkljah. Ob tej priložnosti so podelili tudi 7 priznanj sodelavcem, ki so v največji" meri pripomogli k uspešnemu delu kluba; prejeli so jih: VP 3363 Cerklje, komandant garnizije Cerklje Franc Tomažin in Jure Pestotnik, Nikola Padevski - predstavnik ZOTK Novo mesto, Aeroklub Subotica in delovni organizaciji Labod in Cestno podjetje Novo mesto. JANEZ PAVLIN ROŽMAN KLUBSKI PRVAK Zmagovalec klubskega prvenstva Senovega v disciplini 6 X 200 lučajev je kegljač Franc Rožman, ki je podrl 4.901 kegelj, sledijo: Vižintin 4.848, Lapuh 4.747, Macur 4.736 itd. Novo les: Cerkovnik 3, Skube 25, Bajc 11, Ivančič 4, Golobič 4, Lalič 14, Plantan 14. Po sobotnem kolu so Novomeščani z 10 točkami zdrknili na predzadnje mesto na lestvici. Enako število jih imata tudi Helios in Ježica, medtem ko je Puljanka z vsega 4 točkami na dnu. V soboto gostujejo, Novomeščani pri Kraškem zidarju. KOPER - NOVO MESTO 52 : 58 (10 : 32) - Čeprav smo dokaj strahoma napovedali dve možni točki Novomeščank v nadaljevanju SKL za. ženske v Korpu, so te z izredno igro napovedi uresničile. Z zonsko obrambo so povsem presenetile domačinke in jim že ob začetku ušle za 12 točk, kar je tudi odločilo končnega zmagovalca. Ponovno je v dresu Novomeščank zaigrala Bunče-va, ki je bila navzlic poškodbam najboljša na igrišču. Strelke: Srebrnjak lt Avguštin 7, Gal 12, Mežan 2, Zura 8, Bunc 28. V OB SREDAH REKREACIJA ZA VSE! TTKS, ZTKO in uprava športnih objektov Novo mesto razpisujeta prosti termin rekreacije ob sredah od 20.30 do 22.00 v novomeški športni dvorani. Rekreacijo bodo vodili Matevž Aš, Jože Turk in Boris Vovk. Rekreacija je za vse zaposlene občane brezplačna. MEDALJI ZA ERŽENOVO IN HRENOVO Sobotnega slovenskega dvoranskega prvenstva v Celju sta se udeležili dve članici novomeškega Atletskega kluba, Borja Eržen in Greta Hren, in obe osvojili medaljo. Ciklokros: Sand! Papež-državni prvak Le trije Novomeščani na DP v ciklokrosu v Poreču Ekipa novomeškega kolesarskega kluba se je minuli konec tedna udeležila državnega prvenstva v ciklokrosu v Poreču. Na pot je odšlo 14 dolenjskih kolesarjev, vendar so se morali vsi mlajši mladinci vrniti, ker se jim je že v Ljubljani pokvarjl kombi. Pot 4° Poreča so nadaljevali z osebnim avtom le Papež, Vehar in Bojane s trenerjem Jagodicem. Navzlic okrnjeni posadki so Novomeščani pokazali v Poreču sadove trdega zimskega treninga. Tako sta v članski konkurenci zasedla Vehar, član KD Novo mesto, ki je nastopal ob pomoči Iskre - tozd Napajanja 10. mesto, Bojane pa dvajseto, medtem ko je Sandi Papež, kije nastopal pod okriljem Novoteksa, osvojil naslov najboljšega starejšega mladinca v državi v ciklokrosu. Podoben uspeh bi lahko dosegli tudi mlajši mladinci, vendar so imeli, žal, tokrat že pred nastopom veliko smole. F. BERGER naslednjem kolu igrajo Novo-meščanke doma s Pomurjem. COMET - KOČEVJE 101 : 89 (46 : 39) - Kočevci so tudi po dvanajstih kolih brez zmage na repu lestvice. VAŠČANI PREKAŠAJO MEŠČANE — Marsikatero moštvo iz večjih mest je že moralo priznati premoč košaikatjev Podbočja. Med odmorom ob polčasu tekme 2. SKL-vzhod s Kamnikom, ki so jo Podbočjani krepko dobili, so domačini za nekaj trenutkov stopili pred kamero. Stojijo (od leve proti desni): Miklavž, Jeke, Strgar, Jazbec, Žugič, Kodrič in ljubljanski trener Janez Alič; čepijo pa Jurečič (kapetan), Zupančič ter Tine in Jože Gramc. (Foto: P.P.) Polovičen uspeh v SOL Pričela se je spomladanska odbojkarska sezona S prvim spomladanskim kotom v SOL se je pričela letošnja odbojkarska sezona. Dolenjski predstavniki so dosegli polovičen uspeh: dekleta Kočevja so gladko zmagala v dvoboju s Kamnikom, medtem ko so Mokronožani izgubili na gostovanju v Brezovici. KOČEVJE - BRANIK 3 : 0 (2,1, 15) - Domačinke so dosegle pričakovano zmago, k čemur je pripomogla predvsem njihova dobra igra na mreži, medtem ko so bile v polju manj uspešne. Z drugo zmago na prvenstvu so Kočevke še zmeraj predzadnje, v naslednjem kolu pa gostujejo pri ekipi Partizan - Tabor. BREZOVICA - MOKRONOG ( 10, 12, - 11, 3) - Mokronožani tokrat niso izkoristili slabe igre domačinov, ki so bili vse preveč prepričani o svojem uspehu. Tako so gostje iz Mokronoga dobili tretji set, vendar jim je za preokret zmanjkalo moči. Po prvem kolu nadaljevanja prvenstva so Mokronožani na 5. mestu s 6 točkami. V naslednjem kolu bodo imeli Mokronožani v gosteh ekipo Salonita (ml.). ZLATI PLAKETI BLASU IN POZEKU Na občnem zboru sevniškega kegljaškega društva „Rudi Kepa” so Janku Blasu in Francu Požeku podelili zlati plaketi. Blas je prejel plaketo za 15-letno organizacijsko delo v sevniškem kegljaškem društvu. Upokojencu Požeku so plaketo podelili za 15-letno tekmovalno delo. Za kegljača minulega leta so z 818 podrtimi keglji proglasili Matjana Pinozo. JURIŠ NA PRVO MESTO — Rokometaši ribniškega Inlesa, ki prvenstva potegovali za vsto treneija Kersnič ~ M. Glavonjič) se bodo v spomladanskem delu ovali za vstop v I. b ligo: stoje z leve na desno: trener Šilc, Kljun, Rački, pomočnik , Troha, J. Ilc, Andoljšek, Križman, Ambrožič, D. Ilc,Tanko,Gelze, Mikulin. (Foto: Od časomerilcev do sodnikov in zapisnikarjev Pestra dejavnost učencev in mentorjev na OŠ Sevnica Ko je Jože Zajc, predmetni učitelj telesne vzgoje, pred trinajstimi leti prevzel mentorstvo nad šolskim športnim društvom pri senovski osnovni šoli, je bito SŠD bolj na papirju. Že po nekaj letih zavzetega dela se je dejavnost društva uveljavila celo v republiškem merilu. - In kateri so vidnejši rezultati uveljavitve? smo ga vprašali. „Letos že 11. leto sodelujemo v republiškem tekmovanju ŠŠD za najbolj samoupravno in množično ŠSD. Bili smo že visoko uvrščeni - drugi v Sloveniji. V petletnih ciklusih se spreminjajo kriteriji tega tekmovanja z namenom, da bi spodbudili kar največjo množičnost, a kljub vsemu smo ves čas v vrhu. Lani smo med 190 šolami dobili zlato plaketo.” - Največji uspeh pa je verjetno prav razgibana športna aktivnost, ki jo vi bolj usmerjate, vodstvo pa vse bolj prepuščate učencem? „Člani ŠSD so pravzaprav vsi učenci. Zaenkrat smo pri številu 372. Seveda je večja aktivnost tistih učencev, ki so vključeni v številne sekcije, ki pokrivajo kar 13 panog. Težave pa so z vozači, ki jih lahko dobimo le, ko je medrazredno tekmovanje. Največ vozačev je z Bohoija in iz vasi Lokve ter Brezje. Učenci sami vodijo vso dokumentacijo, tu in tam tudi kakšno sekcijo, sodelujejo pa pri organizaciji vseh tekmovanj na šoli. So časo-merilci, zapisnikarji, celo sodniki.” - Kaj pa drugi sodelavci? Prihaja pomoč pri delu SŠD tudi od zunaj? „Pomoč posameznih tovarišev pri delu sekcij je nepogrešljiva. Jožei Zajc: .JDeluje še vrsta komisij; novinarska vsako leto pripravi štiri biltene o ŠŠD.” Zunanjih sodelavcev je osem. V krajevni skupnosti Senovo nimamo nobenih težav, yudje nam radi priskočijo na pomoč.” — Ce ste že .kadrovsko" dovolj močni, se lahko pohvalite tudi z urejenim gmotnim položajem? „Delati resda ni problem, saj je športne opreme dovolj. Precej smo je v prejšnjih letih tudi sami nakupih, saj smo dobivali denarne nagrade v obliki naročilnic za opremo.” - Za katere panoge pa je med učenci večje zanimanje? Ali se to kaže pri tekmovalnih dosežkih? ,>Zelo uspešna je šahovska sekcija, ki že več let zapovrstjo zmaguje na občinskem prvenstvu osnovnih šol. Tudi v atletiki je precej uspehov. Nasploh pa drži ugotovitev, veijetnQ tudi drugje, da velike športne dvorane bolj prispevajo k razvoju športnih iger, zanimanje za gimnastiko pa je, žal, vse manjše. Glede na število učencev se še kar uspešno kosamo z večjimi šolami, kot sta v naši občini krška in leskovška osnovna šola. Vse je odvisno od dela; nekajkrat na teden se iz Krškega popoldne vozim na Senovo, da sem ves čas s šolskim športnim društvom.” P. PERC Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 13. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985, 6. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji dne 22. 2. 1982 sprejel PRAVILNIK 0 POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V OBČINI KRŠKO I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško (v nadaljnem besedilu: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega standarda na podlagi razpisov. 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za: — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja, — premostitvena posojila do 2 let, ki jih lahko prejemajo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje. 3. člen Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije in njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v naši občini ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, in sicer: — temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planirani obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 3.6 % celotne mase BOD v tem obdobju, in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti; — delavci, ki združujejo svoje delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo; — kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo; — upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu. 4. člen Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnosti sredstev v stanovanjski skupnosti. 5. člen V skladu s 13. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti stanovanjska skupnost praviloma namenja vsaj 60 % združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, 30% pa za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, konkretno razmerje pa se za vsako leto določi z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom ob razpisu iz sredstev po tem pravilniku. Začasno prosta sredstva 10 % se lahko uporabljajo za premostitveno kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v okviru druft>eno usmerjene gradnje, lahko pa se tudi ujjorabijo za kreditiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v okviru družbene usmerjene gradnje stanovanj.^ 6. člen Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj. 7. člen Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajejo največ za dobo .10 let po 6-odst. obrestni meri. Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se dajejo delavcem, upokojencem in invalidom največ za dobo 15 let po 6-odst. obrestni meri. Obrestna mera se po 10 letih poveča za neodplačani del posojila na 12 %. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi pa v mesečnih anuitetah. 8. člen Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah. Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih anuitet ali za začasno odložitev plačevanja teh anuitet. 9. člen Za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2. 10. člen Stanovanjska skupnost enkrat na leto v X. mesecu določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno 1 m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračun- ske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. 11. člen Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj enkrat, lahko pa tudi večkrat posojila iz vzajemnosti sredstev. V razpisu morajo biti navedeni zlasti: — obseg sredstev, predvidenih za posojila po posameznih namenih, — pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila, — višina diferencirane lastne udeležbe, — kriteriji za določitev prednosti za pridobitev posojila, — dokumentacija k vlogi za posojilo, — način zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet, — rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo, — naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojila, — način in rok objave rezultata razpisa, — rok, do katerega je potrebno posojilo vrniti. 12. člen Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Temeljno posavsko banko Krško opravlja banka vse bančne, finančne, knjigovodske in druge strokovno—tehnične posle. Banka strokovno vodi tudi vse postopke, ki so v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti in delavcev iz združenih sredstev vzajemnosti v skladu s tem pravilnikom. 13. člen O uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti. 14. člen Po tem pravilniku pridobivajo posojila TOZD in DS in njihovi delavci, ki združujejo delo in sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka v TOZD in DS, ki imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kje imajo sedež svojih delovnih enot. Posojilo za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše je možno dobiti tudi izven naše občine, če TOZD ali DS da zato soglasje ter pod pogojem, da se delavec vsak dan vozi, oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi, kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo. II. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRU2 BENI LASTI N 15. člen Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce. Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 3.6 % celotne mase BOD v tem obdobju, — da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti, — da so prejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — če predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove, — potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, — da bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in dodelitev sredstev za osebne dohodke, — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti, -da lahko zaključijo finančno kunstrukcijo za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile (prenovile) s tem pravilnikom. 16. člen Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njihovih delavcev. 17. člen Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 40% od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene. 18. člen Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije je razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki v preteklem letu. Organizacija, katere, povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je manjši oziroma enak povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku na zaposlenega v republiki v preteklem letu, plača lastno udeležbo najmanj v višini 40% od zneska, potrebnega za investicijo. Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici, s tem da se za vsakih 5% prekoračitve osebnih dohodkov poveča lastna udeležba za 5 %. Progresivno lestvico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi stanovanjska skupnost vsako leto z razpisom. 19. člen Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja glede na % posojila od predračunske ali končne kupoprodajne cene stanovanja: če znaša posojilo od predračunske ali končne kupoprodajne cene stanovanja do 40 % od 41 % -50% od 51 % - 60% znaša odplačilna doba 7 let 8 let 10 let Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odložj pričetek odplačevanja kredita največ za 1 leto, s tem da posojilo vrnejo najkasneje v 10 letih. 20. člen Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA in PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS V ZASEBNI LASTI 21. člen Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi (v nadaljnjem besedilu: delavci) iz 3. člena tega pravilnika tohko dobijo posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stano-; vanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 42 m2; — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodb s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi I stanovanjskimi standardi v občini. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje. ~ 22. člen Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 30 % od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 m2, če pa je dejansko število članov večje od štiri, se standardna stanovanjska ;>ovršina poveča za 15 m2 na člana. Delavec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, kate-; j rih standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske j površine, ki presega standardno stanovanjsko površino. / ■ -MH 23. člen Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega stanovanja 80 % — pri blokovni zadružni gradnji 80 % — pri zadružni gradnji 75 % — pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60 % — pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60 % predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 24. člen Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki: — nima stanovanja — kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje — kupuje standardno stanovanje — ki bo z nakupom, dograditvijp ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino — ki ob naštetih pogojih še ni dobil posojila. Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil, npr. število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini itd. 25. člen Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine v preteklem letu in med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri izračunu poprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu. 26. člen ¥ Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku glede na dosežene poprečne mesečne dohodke na družinskega člana v preteklem letu, znašata: če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu do 50 % od 51 % - 75% od 76 % - 100% od 101 % - 120% nad 120 % pripada delavcu posojilo v odstotku od cene standardnega stanovanja največ do 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in o višini posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene. Glede na to, da delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki, združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, iz vzajemnostno združenih sredstev ne morejo pridobiti družbenega stanovanja, jim pripada posojilo iz tega člena, povečano za 30 %. / 1 27. člen Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevani denar, dokazan s hranilno v togo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt. 28. člen Pri določanju dobe vračanja posojila se poleg 7. in 8. člena tega pravilnika uiaošteva tudi vsota anuitet posojil za reševanje stanovanjskega vprašanja in povprečni mesečni dohodek na člana družine. Delavec, pri katerem znaša povprečni dohodek na družinskega člana V preteklem letu do 50 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, odplačuje posojilo 15 let. Za vsakih nadaljnjih celih 5% preseganja povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana se lahke odplačilna doba skrajša za 1 leto. Odplačilna doba posojila po tem pravilniku ne more biti krajša od 5 let. 29. člen Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo, sklene banka posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom. 30. člen Banka zavaruje dano posojilojdelavcu z vknjižbo zastavne pravice na stanovanju ali stanovanjski hiši, z zavarovanjem preko zavarovalnice ali s poroki, v korist stanovanjske skupnosti za posojila, obresti in morebitne stroške. 31. člen Delavec lahko proda pred poplačilom posojila stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. Če delavec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiško-knjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše. iV. KONČNE DOLOČBE 32. člen Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 20. aprila 1976. 33. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po njegovi objavi v Dolenjskem listu. Datum: 22. 2. 1982 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRŠKO Cesta krških žrtev št. 30 KRŠKO Na podlagi 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981-1985 ter pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Krko izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško objavlja JAVNI NATEČAJ 1.z» posojila organizacijam združenega dela, za nakup, zidavo in prenovo najemnih stanovanj 31.015.683,00 din 2. za kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v usmerjeni gradnji 3.573.669,00 din 3. za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini ter posojila delavcem za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš ‘ " 11.147.338,00 din A. dodatna sredstva SPIZ za prenovo, adaptacijo in modernizacijo stanovanjskih hiš upokojencev in invalidov 2.314.200,00 din 5. dodatna sredstva za kreditiranje udeležencev NOB za gradnjo in adaptacijo njihovih stanovanjskih hiš 3.859.877,00 din SKUPAJ . 51.910.767,00 din I. UPRAVIČENI DO POSOJIL: 1. organizacije združenega dela, TOZD in DS, ki so: — podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981-1985, 2. samoupravna komunalna interesna skupnost in komunalne organizacije; 3. — delavci, ki združujejo svoje delo v OZD, TOZD in DS, ki združujmo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško; — kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti Krško; 4. upokojenci in invalidi, stanujoči v občini Krško; t 5. udeleženci NOB, stanujoči v občini Krško. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Posojilo iz vzajemno združenih sredstev lahko pridobijo OZD, TOZD in DS, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stano-vanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 3.6 % celotne mase BOO v tem obdobju; — da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti; — da prikažejo potrebe po stanovanjih in program rašetanja stanovanjske problematike svojih delavcev; — da sprejemajo obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, — da gradijo ali kupujejo stanovafnja v okviru programa stanox«njske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti. Poleg zgoraj navedenih izjav je potrebno vlogi predložiti še: — izračun povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1981, — sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje Mjem posojila M nakup ali gradnjo najemnih stanovanj. Lastna udeležba OZD, TOZD in DS za gradnjo, nakup in prenovo stano- y®nj v družbeni lasti znaša najmanj 40 % od predračunske vrednosti ali od ončne kupoprodajne cene. Osnova za izračun lastne udeležbe OZD, TOZD in DS je razlika med Povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v OZD, TOZD in DS in pov- Pj^inim mesečnim OD na zaposlenega v republiki v letu 1981 in je naslednja: Lastna udeležba 40% 45% 50% 55% 60% Pripada posojilo Odplačilna od predračunske ali doba končne vrednosti stanovanja 60% 10 let 55 % 10 let 50 % 8 let 45 % 8 let 40 % 7 let pripada delavcu posojilo v odstodku od cene standardnega stanovanja največ do 30% 25% 20% 15% 10% če je bil povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospod, v SRS v letu 1981 do 50 % od 51 % - 75 % od 76 % - 100 % od 101 % - 120% nad 120% Za lastno udeležbo delavca se šteje privarčevani denar, dokazan s hranilno vlogo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt ali stanovanjska hiša, zgrajena do vključno IV. gradbene faze. 4. veljajo isti pogoji, kot pod točko 2 — POGOJEV ZA PRIDOBITEV POSOJILA 5. po kriterijih za dodelitev posojit udeležencev NOB pri ZZB NOV Krško. III. VLAGANJE VLOG Prosilci za posojila po tem razpisu vlagajo vloge z vsemi potrebnimi dokazili pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, Krško, Cesta krških žrtev Št. 30, kjer prejemajo interesenti za posojila za gradnjo novih stanovanjskih hiš ali adaptacije obstoječih ter nakup etažnih stanovanj enotne obrazce in vsa potrebna pojasnila. Prosilci za posojilo morajo vlogi priložiti: a. izjavo organizacije o sprejemu in podpisu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981-1985 (obr. 1 ), b. potrdilo del. organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1981 in o njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred razpisom posojil ter o njegovih obveznostih (obr. 2), enako potrdilo za zakonca oz. člana njegove družine (obr. 2a), c. izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obr. 3), d. potrdilo o članih skupnega gospodinjstva (obr. 4), e. izjavo prosilca o vselitvi (obr. 5), f. potrdilo o namenskem stanovanjskem varčevanju (obr. 6), g. izjavo o odobrenih stanovanjskih posojilih (obr. 7), h. izjavo o lastništvu (obr. 8), i. fotokopije pogodb o namenskem varčevanju, j. fotokopije posojilnih pogodb, k. gradbeno dovoljenje ali priglasitev gradbenih del. IV. DRUGA DOLOČILA Rok za sprejemanje vlog je 11. marec 1982. Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Na predlog odbora za graditev stanovanj bo izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško sprejel sklep o odobritvi posojila oz. zavrnitvi vloge. Zoper sklep izvršilnega odbora je dopustna pritožba v roku 15 dni na Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. Sklep zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško je dokončen in zoper njega ni pritožbe. Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri Ljubljanski banki — Temeljni Posavski banki Krško, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje posojila. Krško, dne 22. 2.1982 Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško r Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini se dajejo največ za dobo 10 let z 6 odst. obrestno mero. 2. Do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, namenjenih za kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišča usmerjeni gradnji, so upravičene zgo-rai citirane organizacije, če izpolnjujejo pogoje, in katerih izjave priložijo Vlogi; — sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojil in se zagotavljajo sredstva za plačilo lastne udeležbe in za plačevanje posoji-la, ~ program izgradnje in tehnično dokumentacijo, — izračun stroškov in vire sredstev za gradnjo komunalnih naprav v usmerjeni gradnji. 3. Do posojil iz druženih sredstev vzajemnosti za nakup etažnih stanovanj in za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš ali za adaptacijo stanovanjskih hiš pa so upravičeni delavci: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 42 m2; — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali bodo s kakim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; — če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanj oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje. Prednost za posojilo pa ima delavec, ki: — nima stanovanja, ~ kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, ~ kupuje standardnd stanovanje, ~ ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ~ ki ob naštetih pogojih še ni dobil posojila. Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po tem razpisu, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine v letu 1981 in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1981 in je naslednje: Avtopromet, gostinstvo in turizem ,,GORJAN-Cl" Novo mesto — Straža vabi k sodelovanju 1. avtomehanike za vzdrževanje avtobusov in tovornih vozil, 2. strojnega ključavničarja ali varilca, 3. avtoličarja, 4. KV natakarje, 5. voznike v tovornem prometu za opravljanje špedicijskih prevozov na mednarodni špediciji in v tuzemstvu, 6. snažilke za TOZD Gostinstvo. Pogoji: Pod St. 1, 2. 3, in 4 morajo imeti kandidati končano poklicno Solo ustrezne smeri. Pod St. 5 morajo imeti kandidati vozniški izpit C in E kategorije ter po možnosti končano šolo za poklicne voznike motornih vozil. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju sedeža delovne organizacije in s prakso v špedicijskih prevozih. Pod št. 6 imajo lahko kandidatke nedokončano osnovno šolo. Za vse kandidate je splošni pogoj odslužen kadrovski rok in trimesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja do zasedbe. Odbor za delovna razmerja sozd revirski energetski kombinat edvarda kardelja, trbovlje Rudnik rjavega premoga Kanižarica - Črnomelj p. o. 6^340 Črnomelj Delovna organizacija Rudnik rjavega premoga Kanižarica objavlja večje število prostih del in nalog: 1. KOPAČ PREMOGA 2. POMOČNIK KOPAČA PREMOGA 3. N. K. DELAVEC V JAMI Delovno razmerje sklenemo takoj za nedoločen čas. Poleg stimulativnega nagrajevanja nudimo stanovanja za samske delavce z organizirano prehrano. Kandidati, zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja, naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili na gornji naslov ali pa se osebno zglasijo v kadrovski službi rudnika, kjer bodo dobili vse ostale informacije. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO Izvršilni odbor zbora delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sicer za: 1. VODJO SEKTORJA FINANC, RAČUNOVODSTVA IN INFORMATIKE 2. VODJO SEKTORJA ZA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE IN KADRE. Kandidati za razpisana dela in naloge s posebnimi pooblastili morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — kandidati pod 1 . ■ a) visoka ali višja Šolska izobrazba ekonomske smeri b) tri oziroma pet let delovnih izkušenj — kandidat pod 2 a) visoka ali višja šolska izobrazba pravne, upravne smeri b) tri oziroma pet let delovnih izkušenj. » Kandidati morajo imeti tudi strokovne* organizacijske, moralno-politične in druge sposobnosti za opravljanje razpisanih del in nalog. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazi o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Cesta herojev 1, Novo mesto. 107/8-82 m 8 AGROKOMBINAT Krško PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Mercator Na podfcgi sklepa komisije za delovna razmerja tozda Vinogradništvo—kleti Krško, objavlja prosta dela in naloge: - VINOGRADNIŠKI DELAVEC ZA DELOVIŠČE SREMIČ (za nedoločen čas) - 3 VINOGRADNIŠKI DELAVCI ZA DELOVIŠČE SREMIČ (za določen čas) - 1 TRAKTORIST ZA DELOVIŠČE SREMIČ (za nedoločen čas) „ -1 VINOGRADNIŠKI DELAVEC ZA DELOVIŠČE LESKOVEC (za nedoločen čas) s polnim delovnim časom. Pogoji: - za vinogradniške delavce ni posebnih pogojev, zaželena pa je moška delovna sila in to zaradi težjih delovnih pogojev dela; odslužen vojaški rok; - za dela in naloge traktorista pa je pogoj poklicna ' kmetijska šola in izpit za upravljalca kmetijske mehanizacije. Prijave za opravljanje objavljenih prostih del in nalog zbira kadrovska služba delovne organizacije Mercator - Agrokombinata Krško 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po poteku objavljenega roka. 111/8—82 Ozd Avtopromet, gostinstvo in turizem GORJANCI Novo mesto - Straža - Delovna skupnost skupnih služb razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge SEF SPLOŠNEGA ODDELKA -delavec s posebnimi pooblastili Kandidati za delo in naloge šefa splošnega oddelka morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. splošne pogoje iz 511. člena ZZD, 2. da je diplomirani pravnik s 5 let delovne prakse na ustreznih delih, 3. da je pravnik z 10 let prakse na ustreznem delu, 4. da je delavec z višjo izobrazbo ustrezne smeri z 10 ali več let prakse na ustreznih delih. Vsi kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Rok za sprejem ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe z dokumenti sprejema razpisna komisija. Razpisna komisija DSSS 108/8-82 @ metal »ca METALKA n. sol. o TOZD TRGOVINA n. sol. o Prodajno skladišče Metlika OBJAVLJA naslednja prosta dela oz. naloge: PRODAJA BLAGA - 1 delavec POGOJI: - poklicna šola trgovske stroke ali ustrezne strokovne smeri — poskusno delo 1 mesec Pismene ponudbe sprejema METALKA n. sol. o., kadrov-s«a služba, Ljubljana, Dalmatinova 2,15 dni po objavi. ME foto slišal: Milan Markelj LE KOPLJI, KOPLJI! NAŠ DIREKTOR SE JE OD SRAMU GLOBOKO VDRL! v J t r DOLENJSKI UST pred 2B leti J Ta Škodljivi p Gdllllc&GlBI črnogledost kolektivov zavaja ljudi v aparatu LO — Prelesti Dolenjske — Kaj je posredovala narava TREBA JE REČI, da je čmoglednost iz mnogih kolektivov zavedla ponekod tudi ljudi v aparatu ljudskih odborov. Lahko bi govorili o škodljivi psihozi in pesimizmu, ki pa sta zelo nevarna n vredna vse obsoje! Prav zvezni plan in republiška resolucija nam jasno kažeta, kako moramo letos nadaljevati lani začeto nalogo: dvigati proizvodnost dela v industriji, povečati proizvodnjo v industriji in vseh drugih panogah, povečati izvoz, boriti se za rentabilnost, ki je temelj novega gospodarskega sistema. Vse to mora letos zaživeti z vso silo; česar lani še nismo uspeli narediti, je treba letos napraviti! Kakor koli pogledamo: povsod imamo boljše perspektive in start za novo obdobje. Ob vsem tem pa mnogi kolektivi mencajo na mestu, tarnajo in jokajo. Mar bomo s tarnanjem kaj rešili? Ničesar! LETOŠNJA ZIMA je povzročila, da so oživela pobočja na Čatežu in vse ledene ploskve, ki jih je posredovala narava. Ob tem nehote pomislimo, kako je bilo prejšnje čase v Brežicah in ugotovimo žal9stno dejstvo, da smo v marsičem občutno nazadovali. Kjeso vzroki, ko imamo vendar dovolj mladine, in to zelo sposobne mladine? KADARKOLI HODIM po Dolenjski, me s svojimi prelestnimi čari vedno znova bogati. Ali se zavedamo teh skritih bogastev, ki bi nam lahko večali dohodek in preganjali revščino? Te zaklade si je treba samo vzeti in jih narediti dostopne. Večkrat sem v bližini večjih mest opazil skupino izletnikov, ki so si našli prostorček za počitek in zabavo med skromnim oskubenim grmičevjem. Tem ljudem bi bilo treba samo pokazati pot, pa bi kjerkoli na Dolenjskem odkrili lepote, o kakršnih še sanjali niso. SANITARNI INŠPEKTOR je strah in trepet za mnoge neurejene trgovske in gostinske obrate, pa tudi v podjetjih, kjer je čistoča manj znana, ga nič kaj radi ne vidijo. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 22. februarja 1962) SOVRAŽNIK PSOV - Krokodil, ki se ga je že prijelo ime Old Saltie, nikakor ni imel v čislih policijskih psov in je eno od teh živali požrl. Lastniki psa, policaji iz Bamagija, so se podali na lov za požrešnim krokodilom in ga v nekaj dneh le ujeli. Za kazen so ga zaprli, potem pa je plazilec nadaljeval pot v živalski vrt, kjer prav tako ne uživa velikih svoboščin. Nekaj pa je zanesljivo: policijski psi ne hodijo v živalske vrtove in tako ni nevarnosti, da bi hudi krokodil zmlel med čeljustmi še katerega. LEDENA ZBIRANJA - Plesalci na ledu večkrat iščejo po ledeni ploskvi izgubljene kontaktne leče, včasih tudi izgubljen okrasek, kar vse je prava malenkost s tistim, kar je na letošnji hokejski tekmi na Finskem moral početi hokejist finskega moštva, ki se je pomerilo s trdim kanadskim nasprotnikom. Vrli branilec je po ledu pobiral svoje zobe, na srečo (in da zgodbica ne bo preveč krva va) so bili umetni. Prave je izgubil že davno prej. PERNATI POMOČNIKI - Uslužbenci in stranke banke v Tarragoni so presenečeni začeli loviti ptičke, ki so nenadoma zaprhutali v dvorani. Z združenimi napori jim je uspelo uloviti vse prestrašene kanarčke. Veselje po uspešnem lovu pa jim je zagrenilo spoznanje, da je medtem spretni lopov, ki je v banko spustil kanarčke, pobral lep kup ,0, bog! Samo, da ne bi izdihnil...! ” je vila r°ke Anesta ob njem, mrki oficirji j odhajali iz šotora. Surovi Ursus seje ustopil pred vhodom. so Anesta je skuhala čaja iz Setrine zeli in močila z njim vojskovodjine ustnice. „Ken, kje si Ken!” je klicala v mislih svojega ljubega - in ni vedela, da je Ken blizu, še kako blizu ... Prav ta hip so namreč Kenovi možje menili, da je njihov čas napočil. Da so v taborišču tam spodaj Rimljani pospali. Prižgali so bakle in se spustili navzdol, v sam pekel - v Had. Neslišna so Kenovi možje preplezali steno ob vhodu in skočili na vlažna peščena tla. Z leve in desne so se zalesketali kapnki in iz čmega rova, ki se je odpiral .pred njimi, je hladno zavelo. Plameni bakel so vztrepetali, sence kapnkov so se grozljivo zazibale, skupina pa seje podala na pot po rovu, ki se je vil dlje indjje. Hodili so dolgo. Preskakovali so odtrgane kale, se vlekli kozi sluzaste ožine, bredili po podzemeljkih jezercih, se klanjali, upogibali, vzpenjali in izogibali vse dotlej, ko jim je topel veter zavel v obraz in se je nad njimi pokazala krpa zvezdnatega neba. Stali so pod vrtačo, kjer so jetnki preživljali svojo hladno noč. Ugasnili so plamenice, utihnili. Brez diha so premagovali poslednji vzpon, se slednjič izvili iz naročja zemlje in obležali v vlažni travi. od delegatovi za delegate Kakšen videz pokopališča? Jutri in v soboto javna razgrnitev predlogov za poslovitveno stavbo na pokopališču na Marofu 26. februaija od 14. do 19. ure in 27. februaija od 9. do 19. ure bodo v Dolenjski galeriji v Novem mestu na ogled predlogi ureditve poslovitvene stavbe na novem novomeškem pokopališču na Marofu. Gradnjo le-tega predvidevaj« sedanji srednjeročni načrti naše občine, ki pa se bo zaradi težav z zagotavljanjem sredstev brez dvoma Za irecej zavlekla, itev idejnega načrta poslovitvene stavbe s spremljajočim tehničnim de-lpm in spominskim območjem ter arhitektonsko in krajinsko ureditev je bil novembra lani razpisan javni natečaj. Do roka so slovenski arhitekti prispevali 36 različnih predlogov. Posebna komisija jih že ocenjuje, a preden bo rekla končno besedo, bi rada zvedela za mnenje in pripombe ljudi, toliko bolj, ker gre za dolgoročno rešitev za preko pol stoletja in glede na namen dokaj občutljiv objekt. Poleg tega povsem nova lokacija daje možnost za kar najboljšo rešitev, s katero bodo tudi ljudje zadovoljni. Vsekakor naj bi celotno pokopališče podredili videzu pokrajine, ga vključili v arhitektonsko podobo Novega mesta, vsi objekti pa morajo omogočiti pokopavanje na drugačni ravni od sedanje. V galeriji bodo na ogled vse prispele rešitve s kratkimi obrazložitvami' arhitekt pa bo dajal še dodatna pojasnila. Občani, ki jim ni vseeno, kakšna bo poslovitvena stavba in kako bo urejeno novo pokopališče (ali še veliki nagrobniki ali park s preprostejšimi ploščami), bodo v galeriji po ogledu idejnih načrtov lahko izpolnili anketni list, katera rešitev jim je najbolj všeč in zakaj. Ocenjevalno razsodišče bo pri svoji končni odločitvi, ki bo znana sredi marca, prisluhnilo mnenju ljudi. V. Zasluži najboljšo usodo Kaj bo s Sokolskim domom, ki zavzema pomembno mesto v novomeški kulturnozgodovinski dediščini? VSAKO LETO NEKAJ DREVES — Delavci Gozdnega gospodarstva Novo mesto te dni klestijo kostanje v Kettejevem drevoredu v Novem mestu. Letos bi skor^da skrajšali veje vsem, če bi občina za te namene prispevala dovolj denarja. Tako pa je nekai deset dreves zopet ostalo za naslednjo pomlad. (Foto: Janez Pavlin) Nekdanji Sokol&i dom v Novem mestu je ena tistih stavb, ki dajejo neizbrisen pečat podobi mestnega jedra in predstavljajo izredno pomembno kulturno dediščino. Prav zato ne bi smeli pustiti, da mu nadaljnjo usodo izbere kdorkoli. To stavbo sg si zgradili sami No-vomeščani kot Narodni dom, ki je pozneje prešel v last Sokolskega društva. Vseskozi so bile v njem dejavnosti, pomembne za vse ljudi: knjižnica, čitalnica, prostori za pev- V vrtcih tretjina naraščaja Družbeno varstvo otrok se izboljšuje Problem z dojenčki — Uspele varstvene družine, potujoči vrtec in ure pravljic — Najpotrebnejši malčki najprej brez varstva Družbeno varstvo zadnja leta stalno izb redšolskih otrok v novomeški občini se šuje. Brez novih vrtcev in dozidav k starim ter brez zagotovitve zadostnega števila vzgojiteljic to ne bi bilo mogoče. V varstvo v vrtcih pa bi lahko sprejeli še precej več otrok, če bi bil investicijski program uresničen tako, kot smo si zastavili. V novomeški občini je bilo v lanskem letu vključenih v vrtce 1.870 predšolskih otrok, kar je skoraj tretjina ‘ vseh. Največji problem ostaja varstvo naj-mlajših do dveh let, ki jih morajo odkloniti vsako leto več (lani kar 180), saj zanje ni dovolj primernega prostora. Drobtine za »mejna” društva Prostorske zagate Zveze organizacij za tehnično kulturo — Sistemsko neurejen položaj — Do sredstev s priložnostnim delom — Skromna družbena pomoč V okviru novomeške Zveze organizacij deluje 18 različnih družbenih organizacij jami tebi za tehnično kulturo in društev (letalci, tuji, potapljači, foto in radio amaterji, mladi raziskovalci in nflci itd ), ki združujejo okrog 11 tisoč članov. Večinoma imajo v našem prostoru lepo tradicijo z dolgoletnim uspešnim delom. Tudi igiiovi letošnji programi so zelo bogati Glavna težava teh društev in organizacij so še vedno prostori. Nekatera se stiskajo v neprimernih najetih ..luknjah" po mestu, za večino pa so pred rušeigem stare pošte pri avtobusni postaji problem nekako rešili v starem dijaškem domu. A še vedno to niso prostori, kakršne bi potrebovali za svojo dejavnost. Ta ,,mejna" društva vseskozi pogrešajo tudi sistemskih rešitev in opredelitev svojega položaja, vloge in nalog, kar je za vsa druga rešeno z zakoni. Sklepi lanske problemske konference o družbenih organizacijah in društvih so, kar se njih tiče, ostali le na papirju. Prav tako ni urejena njihova delegatska prisotnost v interesnih skupnostih, ki jim dajejo sredstva in kjer so ponekod (npr. v izobraževalcu) eden od izvajalcev programov. Pri zagotavljanju materialne osnove za delo so tako prepuščeni na milost in nemilost organom sisov. Težko bi sicer rekli, da razumevanja Sami grade dom kulture Krajani krajevne skupnosti Podgrad so se sami lotili izgradpje kulturnega doma - Skrb tudi za ceste Krajevna skupnost Podgrad pod Gorjanci mišm med manjše v novomeški občini, saj šteje le aakaj več kot tiaoč prebivalcev v devetih vaseh. Čeprav so vasi in zaaafci y krajevni ak pnosti precej oddaljeni med at boj, to ni pripisati krajanom, ki so složni, da je kaj, če gre za reševanje skupnih problemov. Pred dvema letoma so razpisali krajevni samoprispevek za gradnjo kulturnega doma, ki naj bi odpravil prostorsko stisko v podgrajski štiriletni šoli. Tu naj bi se shajala mladina, večnamenska dvorana pa bi služila za proslave in prireditve. V novem domu bodo imele prostore tudi krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. Z gradnjo so pričeli, takoj ko so se odločili za samopri- spevek. Danes v neposredni bližini šole že stoji skelet enonadstropne stavbe v velikosti 13 krat 12 m. „Do sedaj smo večji del gradnje opravili sami s pro stovo tj nim delo m in iznajdljivostjo, sedaj pa so na vrsti obrtniki," pove predsednik gradbenega odbora Jože Gazvoda. Kulturni dom, kakor ga sami imenujgo, bi radi končali v naslednjih dveh letih, seveda pa potrebujejo za to še veliko pomoči. Gozdno gospodarstvo jim je brazplačno darovalo les za ostrešje, sedaj pa pričakujejo pomoč od izobraževalne in kulturne skupnosti in še od kod. Krajani nameravajo že v naslednjem letu ponovno razpisati samoprispevek, tokrat za gradnjo ceste Podgrad-Pristava in Jurna vas -Koroška vas. Vodovod iz Stopič v vasi krajevne skupnosti Podgrad pa naj bi bU speljan v letu 1984. J. PAVLIN BO OTVORITEV ČEZ DVE LETI? — Kulturni hram, ki so ga s prostovoljnim delom in samoprispevkom krajani krajevne dcupno-sti Podgrad že zgradili do druge faze, čaka na nadaljevanje gradnje, za katero pa bo potrebno še globoko seči v žep. (Foto: J. P.) ZA PLANERJE DVE NALOGI Do 15. julija letos bo potrebno srednjeročne plane v združenem delu in v interesnih skupnostih dopolniti in spremeniti, tedaj pa bodo spremembe vnesene v občinske planske dokumente. Očitno je, da predvidena 3,5-odstotna stopnja rasti družbenega proizvoda v novomeški občini ne bo dosežena, zato bo treba nižji stopnji prilagoditi celotno porabo. V delovnih organizacijah pa je še zlasti potrebno pretresti načrtovane investicije v srednjeročnem obdobju, kajti od sestave plana do danes je že vrsta sprememb, ki onemogočajo gradnje. Druga naloga za nosilce planiranja pa je v sestavi smernic za dolgoročne planske dokumente, ki nosijo v delovni nalogi naziv „Novo mesto leta 2000". Do konca maja letos naj bi ime li predlog smernic za sestavo teh dokumentov, smernice pa bodo v javni razpravi do oktobra. Pomanjkanje mest za dojenčke bi omilili z načrtovanimi j aslimi na Cesti herojev. Dokumen-adnjo li ali; pa bo rekla končno besedo komisija za investicije. tacija in sredstva za gradnjo že so, ali bomo jasli gradili ali ne, zanje ni, a brez načelnih rešitev so sredstva le preveč odvisna od vztrajnosti posameznih vodij in aktivistov društev. Tudi pri dogovarjanju o svobodni menjavi dela so v podrejenem položaju. Ob vsem tem pa te dejavnosti zahtevajo velika sredstva, saj so potrebne naprave in materiali za delo zelo dragi. Sredstev, ki jih dobe od interesnih skupnosti, je komaj kaj več kot za plačevanje najemnin za prostore, elektriko in druge stroške (lani so dobili 200 starih milijonov), medtem ko sijih morajo za samo dejavnost zaslužiti s priložnostnimi deli. Kljub vsem tem težavam pa uspehi vendarle so, saj zanimanja ne manjka predvsem ne med mladino. V svoje vrste bi radi pridobili še več mladih, čeprav drage naprave in potrebnost precej šnjega teoretičnega znanja omejujejo množičnost Bolj bi se lahko vključili v izvajanje interesnih dejavnosti na šotah. Pri tem bi jim bilo v veliko pomoč sodelovaje strokovnih društev inženirjev in tehnikov, ki bi lahko veliko naredili pri širjenju tehnične kulture med ljudmi. Ker zaenkrat vse kaže, da v prihodnje ne bo bistveno več novih vrtcev, novomeška skupnost otroškega varstva razvija druge oblike varstva. Tako v naši občini deluje že 13 varstvenih družin, kjer ima varstvo 65 otrok, predvsem v manjših krajih, kjer ni vrtca. Izvajajo brigadirski in potujoči vrtec ter ure pravljic. Vse to starši z zanimanjem sprejemajo na podeželju, kjer samo varstvo niti ni tak problem, v mestu pa bistveno manj. Tu vsako leto spravijo skupaj komaj dva oddelka za take oblike varstva kljub velikemu številu otrok. Veliko skrbi je skupnost otroškega varstva namenila tudi varstvu prizadetih otrok v posebnem oddelku vrtca na Diski in varstvu romskega naraščaja, kjer pa so uspehi dokaj. skromni. Ugotavljajo, da s povečevanjem oskrbnine naval v vrtcih upada. Vse pogosteje se dogaja, da starši jemljejo iz vrtca pet- in šestletne otroke in si varstvo urejajo z izmenskim delom, tako da prihranijo kak dinar. Da le ne bi podrli dolgoletnih prizadevanj, da imajo v vrtcih prednost socialno šibki otroci (te starši namreč najprej prikrajšajo za družbeno varstvo), skušajo kar najbolj brzdati zviševanje oskrbnin. Poleg tega skupnost otroškega varstva še vedno pokriva več kot polovico stroškov. A ker stroški v vrtcih naglo naraščajo, tudi letos ne bo šlo brez zvišala oskrbnin in s tem deleža, ki ga plačno starši. Predlog za 17-odstotno podražitev in novo lestvico udeležbe staršev, ki naj bi začela veljati z aprilom, je že izdelan. Z. L.-D. ski zbor, orkester, dvorana za razne prireditve, pa celo lutkovni oder. Trenutno v njem poleg nekaj društev domuje Dolenjski projektivni biro, ki ni pripravljen vlagati v obnovo, dokler prostorov ne dobi v last, za kar se tudi zavzema. A dom je še družbena last in tako naj bi tudi ostalo. Sedaj bi ga morala upravljati stanovanjska skupnost, ki pa starih stavb ne sprejema odprtih rok, saj vzdrževanje in obnavljanje veliko stane. Dolenjski projektivni biro bi seveda lahko kaj ..naredil iz njega", vendar je dom z razporeditvijo prostorov in dvorano primeren za vse kaj drugega. Zato bi ga bib škoda spustiti iz rok. Ker smo poleg tega v Novem mestu izredno revni s kulturnimi domovi in dvo a nami, brez gledališkega in lutkovnega odra ter odra za recitale, plesno in baletno dejavnost itd., je prav res nedopustno, da se Sokolskemu domu kot skupnost odrečemo. Prav tako v Novem mestu manjka dom, kfer bi mladina združila vse svoje dgavnosti, tako kulturne, delo družbenih organizacij in društev itd. Ideja, da bi Sokolski dom preuredBi v center mladinskih aktivnosti, je stara že pet let in se sedaj obuja. To bi pomenilo, da bi si moral Dolenjski projektivni biro poiskati druge prostore, kar verjetno ne bo šlo brez težav. O vsem tem bi morale reči svoje tudi družbenopolitične organizacije. Dejstvo pa je, da bo z ureditvijo doma zaradi pomanjkanja denarja problem. V vsakem primeru bodo prihodnje leto urejali zunanjost, ostalo pa pride na vrsto šele po letu 1985. 2. L.-D. PET NOVOMESCANOV V IZBORU Za funkcije na republiški ravni so iz novomeške občine evidentirani v ožjem izboru inž. Stene Zunič in Mirko Jelenič kot delegata republiškega družbenopolitičnega zbora. Za vodilno funkcijo v republiški raziskovalni skupnosti je evidentiran doc. dr. Miha Japelj iz tovarne Krka, za delegatki v zveznem zboru pa sta evidentirani ljubica Mikša in Jožica Stamcar, obe iz tovarne Krka. DANES VODSTVO SINDIKATOV 25. februaija je v Novem mestu sklicano zasedanje Občinskega sindikalnega sveta, na katerem bodo obravnavali poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela za leto 1981 in kadrovske zadeve. Na tej seji bo beseda še o lani porabljenih sredstvih za delo občinskega sindikalnega sveta in o finančnem načrtu za leto 1982. Polovica v predčasen pokoj Delovni invalidi davek za delovne razmere v tekstilni industriji — Težave s premeščanjem — Malo jjh dočaka polno delovno dobo "N Na tretji konferenci slovenskih sindikatov je bil govor tudi o celoviti zaščiti delavcev pri delu. Na tem področju smo vse doslej kljub poplavi besed pre-. malo naredili v praksi, predvsem pri preventivi. Davek v obliki delovnih invalidov in predčasnih invalidskih upokojitev je tolikšen, da bi marsikje drugje že udarili plat zvona. Med zdravstveno bojj ogrožene gospodarske panoge sodi tudi tekstilna industrija in to se ji pozna. Izredno težko je nqti tekstilno delavko, ki po 30 letih dela še stoji za strojem. Očitno je, da tudi v prihodnjo zaradi narave dela in tehnoloških postopkov ne bo bistveno bo|je, čeprav delež delovnihh invalidov samo zaradi nesreč pri delu ali poklicnih obolenj le ni tako velik. „V Novoteksu imamo trenutno 45 delovnih invalidov druge in tretje kategorije,” pravi socialna delavka Vanda Kastelic. „Naj-več je okvar kosti, predvsem hrbtenice, živčevja, sluha, pa tudi dihal in oči. Največ težav imajo delavke med 45 in 50 leti. Delovni invalidi seveda ne morejo opravljati svojega dela ali vsaj ne v celoti • Najtežje je zaradi Vanda Kastelic: „V Novoteksu je s premeščanjem delovnih invalidov težko, ker so si dela v proizvodnji zelo podobna.. dviganja in prenašanja bremen, bal blaga, stalnega stanja ali sedenja v prisilni drži za strojem itd. Zagotavljati jim moramo drugo ustrezno delo, kar nam v približno polovici primerov tudi uspe, drugi pa ostanejo na starem delovnem mestu, a z nekaterimi olajšavami. Ni jim treba dviggti bremen, ne deUgo na normi, lahko se večkrat sprehodjjo.” - Kako je s premeščanjem? „S tem imamo precej težav, saj so si dela v naši proizvodnji zelo podobna, enako težavna. Premeščanja delovnih invalidov v pisarne ni bilo veliko. Prvič je to omejeno, drugič pa delavke iz proizvodnje za to niso usposobljene. Pri reševanju teh problemov še vedno ni dovolj sodelovanja med kadrovsko socialno službo, varstveniki, vodji posameznih obratov, popravilo pa se je sodelovanje z zdravstvenimi delavci. Problematiko skušamo najprej reševati znotraj posameznega obrata, saj delavke po dolgih letih tudi same nerade zapuščajo staro okolje. A če ne gre, iščemo primerno delo v drugih obratih. Pogovarjali smo se že o posebni delavnici za naše delovne invalide, s čimer bi lahko zmanjšali tudi bolniške in invalidsko upokojevanje, a iz tega ni nič. Predvsem pa je malo prizadevanj in še manj uspehov za izboljšanje delovnih pogojev v tekstilni industriji, kar bi bilo najbolj potrebno.” V Labodu je delovne invalidnosti precej manj, a pretežno ženska delovna sila v proizvodnji z leti prav tako čuti posledice stalne prisiljene drže za stroji, hitrega tempa normiranega dela, napetosti, velike enoličnosti itd. „Kar je v Labodu primerov delovne invalidnosti, skušamo delavkam v celoti pomagati z drugim delom ali z olajšavami pri istem delu," je potrdila socialna delavka Jolanda Svent S premestitvami pa nimajo nič manjših težav kot v Novoteksu. „V Labodu imamo uvedeno rekreacijo v času malice, da se delavke lahko sprehodjjo in razgibajo, a pretiranega zanimanja za to ni Pogovarjamo se tudi o večkratnem nekajminutnem razgibalnem’ odmoru med delom. A delavkam je težko dopovedati, kako je vse to pomembno, če se že delovni pogoji ne dsgo spremeniti Posledice takega stalno napetega dela pa se čutijo. Analiza upokojitev v Labodu za 10 let kaže, da je Jolanda Švent: ..Razmerje med starostnimi in invalidskimi upokojitvatni v Labodu je pol pol...” razmerje med starostnimi in invalidskimi upokojitvami pol pol, le redko s polno delovno dobo. Največ delovnih invalidov in invalidskih upokojitev je zaradi psihonevrotičnih motenj, bolezni hrbtenice, revmatičnih obolenj. Sodelovanje naše kadrovske socialne službe z vsemi zdravstvenimi službami v krajih, kjer so naše temeljne organizacije, je dobro, prav tako z vodilnimi delavci v tozdih, in v tem pogledu premeščanje invalidov ni problematično.” Z. L.-D. J DOLENJSKI LIST ČETRTKOV INTERVJU So tudi cenejše možnosti Letos bo šlo več borcev na rekreacijski oddih — V katerem kraju V borčevskih vrstah je nemalokrat slišati pripombe, da se v zdraviliščih srečujejo več ali manj isti ljudje, medtem pa vrsta borcev do teh ugodnosti ne pride. Kakšne so letošnje možnosti za zdravljenje in oddih borcev, je obširneje pojasnil Vinko Bambič, predsednik občinskega odbora Zveze borcev v Novem mestu. „Znano je, da so sredstva občinske zdravstvene skupnosti pičla in da je zdravljenje v topličah^odobreno' le zdravstveno najpotrebnejšim. Imamo pa še precej borcev, ki bi jim rekreacijsko bivanje olajšalo bolečine in bi bil zanje oddih koristen, vendar doslej za take ni Vinko Bambič: „Ves čas pred glavno turistično sezono in po njej je borcem na voljo lepi rekreacijski center v Banjolah pri Pulju.” bilo veliko možnosti, če izvzamemo poletno dopustniško dejavnost. Predrago je pošiljati nekoga na rekreacijsko bivanje na primer za tri tedne v Radence; kolikor traja kura, ker tako bivanje stane za vsakogar okrog 17.000 dinarjev. Letos smo za člane ZZB NOV, ki niso tako bolni, da bi morali v zdravilišče, našli novo možnost za rekreacijskih oddih.” bo organiziran rekreacijski oddih in kdo ga bo plačal? „V Banjolah pri Pulju je lep rekreacijski center, v katerem je bazen z ogrevano morsko vodo in vsak dan zdravnik pri roki. V predsezoni in posezoni bo lahko večje število zainteresiranih borcev bivalo v Banjolah po 10 dni. Tak rekreacijski oddih bo brezplačen. Financirali ga bomo iz skupnega sklada, v katerega so prispevali občinska skupščina, zdravstvena skupnost in naš odbor. Te ugodnosti bodo lahko deležni borci, ki jim zdravnik ne odredi zdravljenja kot ,nujno’, ampak ga le priporoča.” - Pa vendar, saj nekateri prav iz zdravstvenih razlogov ne smejo na morje. Ali bo tudi za take kakšna možnost? „Tudi na Gorenjskem v Gozd -Martiljku se dogovarjamo za organizirane rekreacijske oddihe naših borcev in vse kaže, da bo tudi v tem gorenjskem letovišču letos možno bivati, seveda pod istimi pogoji kot v Banjolah.” - Kaj menite vi o očitku nekaterih borcev, češ da nekateri hodijo v zdravilišča tudi po večkrat v enem letu, drugi pa nobenkrat? „Za take pripombe vemo in lahko rečem, da se^je to res dogajalo. Predvsem je to odvisno od zdravstvenega stanja posameznika, pa tudi od tega, koliko je kdo seznanjen z možnostjo, kako se v zdravilišče pride. Nekateri naši borci so preskromni, da bi sploh prosili za zdravilišče. V naših vrstah je še nekaj članov, ki še nikdar niso bili v zdravilišču ali na rekreacijskem oddihu. Prav take bomo skušali letos najti in jim bomo pomagali pri ureditvi potrebnih formalnosti.” R. B. r MANJ OTROŠKIH DODATKOV Z lanskim majem se je število otrok, ki prejemajo otroški dodatek*, v novomeški občini precej zmanjšalo, nekoliko pa so se ob tem zvišali zneski pomoči najpotrebnejšim. Dodatek je v začetku letošnjega leta dobivalo 3.936 delavcev za 8.636 otrok in 377 kmetov za 814 otrok. Najvišji dodatek (1.000 dinarjev) je dobivalo 37 odstotkov otrok. Kar 45 odstotkov otroških dodatkov pa so prejemali za svoje otroke delavci iz drugih republik. Z vpeljavo kriterija, da se za’ pridobitev otroškega dodatka štejejo vsi dohodki družine, so izpadli tudi nekateri, ki so le malo presegli dohodkovni cenzus. Komisija za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva je obravnavala 123 prošenj za dodelitev denarne pomoči in jih 86 ugodno rešila. TIK PRED DOGRADITVIJO - V Bršljinu, za tovarno Inis, je že v končni fazi gradnja novih prostorov za Krkin tozd Zelišča. V novih proizvodnih prostorih bo možno mnogo bolje izpeljati organizacijo dela, izboljšali se bodo zdaj nemogoči delovni pogoji, velika pridobitev pa bodo tudi potrebna ddadišča za cele gore raznih zelišč. (Foto: R. Bačer) Do jeseni zgraditi delavnice Celotno združeno delo novomeške občine z obrtniki vred naj bi takoj združilo 45 milijonov dinarjev v obliki posojila za gradnjo delavnic v centru za izobraževanje Izvršni svet novomeške občinske skupščine je 19. februarja sklical posvet z direktorji in predsedniki delavskih svetov vseh tozdov s področja gospodarstva, kjer so razgrnili pobudo o združevanju sredstev iz poslovnega, rezervnega in ddada skupne porabe kot posojilo izobraževalni skupnosti za dograditev delavnic v centru usmerjenega izobraževanja. Dejstvo je, da bo jeseni samo iz novomeške občine 1800 otrok ostalo pri izobraževanju na pol poti, če ne bodo pri novem centru za usmerjeno izobraževanje tudi delavnice za obvezen praktični pouk. Zanje je namreč zmanjkalo denarja. Do nepredvidenega primanjkljaja sredstev za usposobitev nove izobraževalne ustanove je prišlo največ zato, ker so ob sprejemu referendumskega programa računali na 18-odstotno podražitev gradnje na leto, izkazalo pa se je, da so stroški naraščali ob 30-odstotni podražitvi. Tako je poslopje z učilnicami za splošno in strokovno izobraževalne predmete s specialnimi učilnicami, skupnimi prostori, zaklonišči in kotlovnico tik pred dograditvijo, manjka pa denarja za gradnjo šolskih delavnic tehniške smeri v izmeri okrog 4.000 m2, kar bo po zdajšnjih cenah veljalo 90 milijonov. Polovico tega denarja je zagotovljenega, polovico ga še manjka. Če delavnic ne bo, bodo morali cele razrede učencev voziti k tovrstnemu pouku v Ljubljano ali druga večja izobraževalna središča, kar pa bi veliko stalo, če ne upoštevamo drugih strani prevozov. Odlašanje z gradnjo pa pomeni kasneje tudi mnogo večje stroške. V razpravi je bilo postavljenih več vprašanj, pa tudi dvomov, če bodo res vsi podpisane obveznosti plačali, umesten pa se je zdel predlog, naj bi združevali tudi zasebni obrtniki, kajti njihovi kadri prav tako prihajajo iz centra. Pobuda o predlaganem združevanju je bila podprta, odločali pa bodo o tem v vsakem tozdu in NADLEGOVAL GOSTE Med pustovanjem v hotelu Metropol v Novem mestu je 21-letni Zvonko Ban iz Baričev pri Tesliču okoli ene ure preveč resno vzel čas norčij ter se začel prepirati in pretepati. Na pomoč so morali poklicati miličnike, ki so ga odpeljali na treznjenje, o pustu pa se bosta pogovarjala tudi s sodnikom za prekrške. delovni organizaciji posebej. Izdelana so merila za izračun posojila, ki naj bi ga posamezna delovna organizacija z ustvarjenimi skladi združevala, zahtevali pa so, da bo lista z navedenimi obveznostmi za vsako delovno organizacijo javno na vpogled. Ker se že ve, da IMV ne bo mogla nič prispevati so se dogovorili, da bo namesto posojila dala celotno opremo za mehanično delavnico v vrednosti okrog 6 milijonov dinarjev. Do srede marca naj bi v vsaki delovni organizaciji o tem razpravljali - predlagali so razprave hkrati z zaključnim računom na zborih delavcev ali na delavskih svetih - da bi potem lahko hitro sklepali posojilne pogodbe z občinsko izobraževalno skupnostjo, ki je financer gradnje. Z odločitvami je treba vsekakor pohiteti, najsi bodo take ali drugačne, sicer spomladi ne bo možno začeti z gradnjo in do jeseni delavnice ne bi mogli predati namenu. R. B. Nadložna zimska suša Novomeški gasilci svetek in petek dovažajo vodo s cisternami v Podgorje in tudi v vasi, kjer ni vodovoda Abonirani na vodilne funkcije Kandidatne liste za vodilne funkcije v občini, republiki in zvezi sprejete - Sami krivi, če je regija oz. novomeška občina slabo zastopana navzgor 22. februarja je bila v Novem mestu najprej občinska konferenca zatem pa še p '•a občinska kandidacijska konferenca, na kateri je 179 navzočih delegatov potrdilo ogi izbor kandidatnih “St tako za vodilne funkcije v občini, kot v republiki in federaciji “ v občinskem družbenopolitičnem zboru. Zaenkrat je edini kandidat za predsednika izvršnega sveta občine Franci Borsan. N® 197 temeljnih kandidacijskih f°i. ah, ki so se vrstile največ eoruarja po vseh tozdih in krajev-. skupnostih, so ugotovili vestne ® temeljite priprave na spomladan-e volitve. Kandidatne liste so bile oh *n* Pr’msrov potrjene, bile so dprte. Delegacije bodo skoraj prati1 ^e*e P° c*va delegata več kot uloča zakon. Za zaprte liste pa so odtočili samo v nekaterih primerih, kjer so želeli zagotoviti pri-nciP zastopanosti vseh delov pro-. ttv°duje ali pa teritorialno zastopanost. ŠMIHEL: SAMOPRISPEVEK ZA KANALIZACIJO Za hitrejši napredek naselja, 22 zdravo okolje in za pridobiva-91e prepotrebnih storitvenih dejavnosti tudi v ta del mesta, je nujna urejena kanalizacija. Tako l.V Petek, 19. februarja, sklenila V?uPščina KS Šmihel in seodlo-ua, da razpiše referendum o 4-odstotnem samoprispevku, s katerim bi bila v petih letih zgrajena kanalizacija v Šmihelu, grajani naselij Škrjanče in Bori-cevo so bili na zborih krajanov naklonjeni samoprispevku, saj so dobili zagotovilo, da se bo akcija za modernizacijo njihovega dela krajevne skupnosti nadaljevala. Odločitev o samoprispevku bo padla na referendumu, ki bo 14. marca. T. J. Ob obravnavi predlogov možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini, republiki in federaciji večina kandidacijskih konferenc ni imela pripomb, razen v 11 primerih. Tu so posredovali sicer načelne, vendar tehtne pripombe, češ da so na teh listah nekateri kandidati kot abonirani na razne vodilne s funkcije in da se prepogosto menjavajo eni in isti. Menili so, da je upoštevati načelo, naj se funkcionar po dvakratnem izteku mandata vrne v združeno delo. Nekaj pripomb je bilo v smislu neupoštevanja teritorialnega principa v občinskih predlogih za kandiejate in v več primerih so menili, da je za vodilne funkcije v republiki predlaganih premalo Dolenjcev. Kar zadeva zadnjo pripombo, je bila na kandidacijski konferenci obrazložena z dejstvom, da so bile pri evidentiranju za te funkcije zlasti premalo aktivne občinske in medobčinske družbenopolitične organi- BO GOSPODIČNA ZAPRTA? Planinski dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih je zlasti ob sobotah in nedeljah poln gostov, med tednom pa vlada v glavnem zatišje, četudi je odprt vse dni, razen ponedeljka in torka. Oskrbnik Igor Zupanič in njegova žena ponudita gostom poleg pijače tudi okusne jedi. Vendar ne bo več dolgo tako, kajti Zupaničeva nameravata preseliti se v Kočevje, kjer se jima obeta mikavnejša služba. zacije, torej je krivda v domačih togih. Občinska kandidacijska konferenca je zaenkrat kot edinega kandidata za predsednika občinskega izvršnega sveta potrdila kandidaturo Francija' Borsana, ekonomista, sicer sekretarja komiteja občinske konference ZK. Možno pa je še predlagati ljudi za to funkcijo, in sicer do naslednje občinske konference SZDL, ki bo v marcu. Na republiški kandidacijski konferenci bosta novomeško občino zastopala tokrat izvoljena delegata Mijo Kupres iz Novo-teksa, vendar kot predstavnik krajevnih skupnosti, in inž. Marta Ra-čečič iz Zdravstvenega centra Dolenjske, ki bo zastopala združeno delo. R. BACER V vaseh brez vodovoda občutijo sušo navadno poleti, letos pa je ta nadloga prišla nad prebivalstvo v zimskem času. Ker že več tednov ni bilo omembe vrednih padavin, so vodnjaki prazni, ljudem in živini pa primanjkuje vode. V takih razmerah kličejo na pomoč ga-sflee, ki že od prvih dni februarja dovažajo s cisternami vodo v razne kraje novomeške občine. Zadnje dni vozijo tudi po desetkrat na dan, največ v podgorjanske »Dolenjski list« O VLOGI ZVEZE PIONIRJEV Novomeška občinska konferenca ZSMS načrtuje za začetek marca programsko konferenco, na kateri bodo obravnavali zaključni račun in letošnji plan. Posebna točka bo posvečena vlogi zveze pionirjev v razvoju našega sistema. O tem že od decembra tečejo razprave predvsem pq šolah in krajevnih skupnostih, saj naj bi pionirje čim več vključevali v dejavnosti po krajevnih’skupnostih, v šolah pa vzbudili zanimanje z dobrimi učnimi programi in programi interesnih dejavnosti. vasi, v Dolž in okolico, v Koroško vas pa v Češnjice in Stransko vas, v Srebrniče, na Konec, v Vinjo vas, na Paho in Kuzaijev kal pa še drugam. Pomanjkanje vode je najhuje na kmetijah, kjer redijo živino.Cisterna s 5.000 litri vode, za katero običajno plačajo 450 dinarjev, zadošča največ za dva dni, kjer imajo nekaj glav živine ali prašiče. V prizadetih vaseh je voda le za kuho, za živino in pomivanje posode. Suša pa pritiska vedno bolj. Medtem ko so gasilci sprva lahko dostavljali vodo naročnikonvnajkasneje v dveh dneh, se bojijo, da bo čakalni rok daljši, če se bo število interesentov tako naglo večalo kot sredi februarja. Vse manj živine Na mirnopeškem koncu odkup živine upada in mleka manj Jože Kos je v Mimi peči pri tamkajšnji kmetijski zadrugi, ki pa sodi k novomeški, mlečni kontrolor, bavi pa se tudi z odkupom. Dobro pozna kmetijske razmere v domačem okolju, zato je zaskrbljen nad upadajočim odkupom živine. ,.Pričakovati je bilo, da bo začel odkup živine upadati, ker ni bilo krme in so ljudje dajali na tig še ne povsem dopitano živino. Pri nas je dolgoletna praksa pokazala, da ob organiziranem odkupu, ki je vsakih 14 dni za živino in vsakih 14 dni za teleta, naložimo in odpeljemo po 2 do 3 kamione živine. Zadnje tedne je odkup že manjši.” - Ali $e manjši stalež živine pozna tudi pri odkupu mleka? Kako? „Lani smo imeli v načrtu odkup 1,9 milijonov litrov mleka, vendar so ga ljudje oddali okrog 200.000 litrov manj. Imamo 252 oddajalcev mleka; nekateri dajejo po 80.000 litrov na leto, večina jih daje okrog 5.000 litrov, imamo pa tudi take, od katerih odkupimo manj kot 2.000 litrov. Da bi se odkup spet izboljšal, smo lani sklenili kooperacijske pogodbe za rejo 103 krav, vendar se bo to poznalo pri odkupu šele leta 1983.” — V zimskem času poteka navadno še drugi krog odkupa krompirja. Ali je taka akcija pri vas že v teku? v teku? ..Krompir bomo začeli odkupovati te dni. Računamo, da bodo kmetje odprodali še kakih 100 ton krompirja; če ga bodo ponudili več, ga bomo več odkupili. Žal pa cena nebo taka, kot so kmetovalci pričakovali. Ni pa še dokončno določena.” R. B. Jože Kos: „Na ponovno izboljšan stalež živine in večji odkup mleka lahko računamo šele v prihodnjem letu.” 5 DELEGATOV < Občinska konferenca ZSMS Novo mesto bo imela na oktobrskem kongresu 5 delegatov. Eden od teh bo predsednik OK, ki je član pripravljalnega odbora za kongres, štiri pa bodo še izbrali. Pri tem se bodo potrudili, da bodo res zastopani vsi deli organizirane mladine. Novomeška kronika mil ŽABJEK ŠE VEDNO ISTI — O izboljšanju življenjskih razmer Romov je bilo zadnja leta veliko besed, tudi precej dejanj, ampak največje taborišče Žabjek še ni doživelo vidnejših sprememb. Življenje v na pol podrtih kolibah ob kupu odpadkov se nadaljuje, čeprav je v naselju tudi že nekaj avtov. (Foto: R. Bačer) LE KAKŠNA VARNOST? - V stolpičih na Mestnih njivah so prejšnje dni popravljali dotrajano kritino na strehah. Delavci so junaško vlačili velike salonitke sem in tja, hodili po strehi, kot bi bili na cesti. Otroci so sicer občudovali neustra-šenost, starejši pa ne. Spraševali so se, zakaj niso dela opravljali po predpisih, privezani na vrv. TOKRAT PRIPRAVLJENI - Ko je v noči od nedelje na ponedeljek začel padati sneg, so šli ljudje zjutraj v službo po očiščenih glavnih cestah in tudi v ožjem središču mesta so bile ceste posute. Zimska služba je doslej zaradi ugodnega vremena precej'privarčevala. PAROLA ENO,PRAKSA DRUGO - Da so otroci naše največje bogastvo, je Zapisano v marsikaterem dokumentu, vendar je z oskrbo predmetov za rast in vzgojo tega bogastva slabo poskrbljeno. V Novem mestu ni dobiti „Humane'\ izdelka za dojenčke s prebavnimi motnjami, ni papirnatih plenic, večkrat ni du-dic, včasih ni stekleničk za hranjenje dojenčkov itd. DVE DEKLICI IN FANTIČEK -V novomeški porodnišnici so prejšnji teden rodile le tri mamice z območja mesta: Nataša Vrčko, Majde Sile 18 Nevo; Milena Kumer z Ra-govske 14 Stanka in Veronika Udovč z Dilančeve 1 - Majo. NA TRŽNICI NIC NOVEGA -Ponedeljska tržnica je bila spet polna sirčkov, jajc, smetane, fižola, hrena in suhih sliv ter krhljev jabolk pa kisle repe in zelja, medtem ko nihče od domačih kmetovalcev ni imel krompirja, radiča, motovilca, špinače ali peteršilja. Tudi to je menda zraslo, saj je drugod na tržnicah vsega tega v obilju, le pri nas se kmetovalcem tega ne zdi gojiti za tig. Stalne stojnice so bile običajno založene, vendar pomaranč in banan ni več. Ena gospa je rekla, da je novomeška občina spet enkrat dosegla prvo mesto v republiki. Prvo mesto po doslej naj večjih nekritih izgubah, ki gredo na rovaš IMV .... 1 Tehtne pobude mladih kmetov Povsod zaživeli Področna konferenca mladih v kmetijstvu pri OK ZSMS v Brežicah je ena najboljših v Sloveniji. Njen predsednik je Tone Černelič iz Dečnih sel. Povedal je, da se je zanimanje za organizirano delovanje mladih kmetov lani močno povečalo in da so to dosegli z ustanavljanjem aktivov. Dokler so imeli v občini le enega, je v njem delovalo največ dvajset mladincev, zdaj pa seje 'njihovo število povzpelo na sto. V aktive se še vedno vključujejo novi člani med štirinajstim in tridesetim letom. Opažajo, da se veča zanimanje zlasti pri tistih od dvajsetega leta naprej. - Bi lahko našteli kraje, kjer ste aktive že ustanovili? „Imamojih v Artičah, Globokem, na Bizeljskem, v Cerkljah in Brežicah.” - Kakšnih nalog se lotevajo in kako se uveljavljajo v življenju krajevnih skupnosti? „Vsako leto sodelujejo v pripravah na občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, nastopajo na traktorskih tekmovanjih, na kmečkih igrah na Vranskem, ta čas pa pripravljajo skupni večer pod naslovom ,Mladi kmetje in kultura’. Zelo uspešno smo se vključevali tudi v družbenopolitično delo in v razprave od družbenega plana in načrtovanja kmetijske proizvodnje, združbe zemlje in melioracije do nove zakonodaje. Zahtevali smo na primer izdelavo agrokarte in poudarili, da se komasacija ne more začeti brez načrtov za proizvodnjo, združevanje dela, zemlje in sredstev za izobraževanje. Izrekli smo se tudi proti kompenzacijam, ker povečujejo socialne razlike. Prek sveta za vzgojo in izobraževanje smo dali pobudo za zimsko izobraževanje kmetov, ker se tehnologija v kmetijstvu dandanes zelo hitro spreminja.” s* d — Kako ste zadovoljni z odzivom na kviz Mladi in kmetijstvo? „DosIej zelo. Za letos se je sicer prijavilo šest ekip, vendar je ena odpovedala. Lani smo jih imeli šest in predlanskim sedem. Na regijskem tekmovanju nas bodo tokrat zastopali Artičani. Razmišljali smo že, da bi razrešili izobraževalne priprave na tekmovanje tako, da bi organizirali krožke po aktivih in nato v krožkih izbrali najboljše za občinsko tekmovanje. J.T. NOVO V BREŽICAH S SKUPNIMI MOČMI DO AVTOMOBILA - Gasilski društvi Čerina in Sobenja vas bosta letos praznovali petdesetletnico delovanja. Na Čerini so predlagali, da bi za območje od Čateža do Velike Doline nabavili nov gasilski avtomobil, ker si s sedanjim ne morejo več veliko pomagati. Občani pozdravljajo skupno akcijo, v kateri jim je obljubita pomoč tudi interesna skupnost za požarno varnost. ZA SPOZNANJE MANJ OBISKA - V lanskem letu so v Posavskem muzeju in galeriji našteli 21.463 obiskovalcev, od tega samo v muzejskih zbirkah 12.916. Med njimi je bilo 79 skupin odraslih in 148 skupin šolarjev. Muzej je bil zaradi vzdrževalnih del in filmskega snemanja skoraj tri mesece zaprt, zato je bilo obiskovalcev manj kot leto dni poprej. Tudi šolskih skupin ni bilo toliko kot običajno. Pozna se. da so zaradi podražitev zmanjšali število ekskurzij. SLABO ZALOŽENI Z ZELENJAVO — V Dobovi si želijo dobro preskrbljeno zelenjavno trgovino in mesnico. Pozimi je nasploh težko, ker so Brežice le predaleč, pa tudi predrago bi bilo, če bi se oskrbovali tam. Upajo, da bodo dobili trgovino vsaj takrat, ko bo zrasel stanovanjski stolpič s poslovnimi prostori v pritličju. KOMU SO NAMENJENA IGRIŠČA - Kot kaže, si v Brežicah nekateri o tem niso na jasnem, saj bi sicer odrasli ne uničevali igral. V krajevni skupnosti se zavzemajo za to, da bi bilo igrišče v vsaki novi soteski, kjer bodo stanovalci Čutili tudi odgovornost zanj in gledali na prste vsem, ki si drznejo uničevati družbeno lastnino. BREŽIŠKE VESTI Na Čatežu spet z roko v roki KS ni osamljena LANI NA BIZELJSKEM (na sliki), LETOS NA ČATEŽU. Posavski vinogradniki bodo v dneh od 11. do 13. marca dali na poskušnjo zadnjo vinsko letino. Vzorce vin bodo razstavili v prostorih osnovne šole na Čatežu. Krajani bodo popestrili praznik s prikazom vinogradništva in drugih dejavnosti v krajevni skupnosti. Priprave na deveti praznik vina so spet združile krajane, delovanje organizacije in društva s tega področja. V načrtu imajo še več drugih akcij, med katerimi je na prvem mestu urejanje stare šole. Preuredili jo bodo v kulturni in družbeni dom, saj ugotavljajo, da pomanjkanje prostora za sestajanje in prireditve hromi družbenopolitično dejavnost krajanov. Ti so pokazali izredno voljo do dela in le redki se niso odzvali pozivu na delovno akcijo za usposobitev razstavnih prostorov v opuščeni šoli. Na prireditvah ob prazniku vina bodo tudi tokrat sodelovale gospodinje. Vinsko razstavo bodo popestrile z domačimi jedmi, za katere je odstopil prostor Motel na Čatežu. Za vinogradnike bodo organizatotji pripravili strokovna predavanja, ki jih bodo poslušali v neposredni bližini vinogradov, tako da se bodo lahko sproti sprehodili med trtami in praktično dopolnili svoje znanje. Na pobudo občanov bodo še letos poskušali organizirati društvo vinogradnikov na območju od Čateža do Velike Doline. Prej pomota kot pa izguba Zakaj prazna blagajna zdravstvene skupnosti Občinska zdravstvena skupnost v Brežicah posluje z veliko izgubo. Za lansko leto je predvidevajo za okoli 22 milijonov dinaijev, vendar po izjavi njenega predstavnika Franca Packa to fli prava izguba, ampak izpad prihodkov. To se ne bi zgodilo, če bi bila prispevna stopnja 12,37, namestev 11,10 odst. Izpad je v celotni regiji, največ pa v brežiški občini. Gre torej predvsem za pomoto pri izraču-navanju, pa tudi za to, da so za decembrski dvig osebnih dohodkov nekateri nakazali prispevek šele letos. To pomeni, da so v letu 1982 možni presežki. Kako torej iz zagate? V zdravstveni skupnosti upajo, da se bodo iz težav najlaže izkopali z zvišanjem letošnje stopnje in s presežki SIS, za preteklo leto. Za rešitev bodo seveda potrebni pristanki vseh, ki naj bi pomagali zdravstvu iz dolgov, kajti pravic zavarovancev ne bi smeli več krniti. LISTA DVAJSETIH ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Brežicah so predlagani Avgust Bahč, Tone Černelič, Rezika Djordjevič, Ivan Germovšek, Tone Jesenko, Mirko Kambič, Majda Kontelj, Milan Lokar, Avgust Molan, Jože Piitaver, Ignac Regovič, Marjan Seliškar, Ferdo Šepetave, Erika Soško, Jana Videnič, Drago Vimpolšek, Peter Zorčič, Srečko Zore, Jože Zupančič in Bogo Doberšek. Občinska konferenca SZDL je listo soglasno potrdila. DOGOVOR O OBRATU V ARTIČAH Pred dnevi so se v Artičah sestali predstavniki krškega „Djura Salaja” in Papirkonfekcje posavske medobčinske gospodarske zbornice Brežice, izvršni svet občine Krško in domače krajevne skupnosti. Pogovarjali so se o možnostih izgradnje industvijskega obrata za finalizacijo nekaterih izdelkov papirkonfekcije; postavili bi ga v Artičah. Strinjali so se, da je izgradnja tovrstnega objekta v interesu vseh, še posebej, ker bi okrepila medobčinsko sodelovanje, v prvi fazi dogovora pa bodo pripravili študijo s podrobno obrazložitvijo projekta. M. JAZBEC SPOSOJENO TRNJE Strokovnjaki pravijo, da gripa še ni prišla v našo državo. Nekaj pravice je v tem. Če ne moremo uvažati zdravil, kaj nam bo bolezen iz uvoza? (Iz VEČERNJIH NOVOSTI) t Odkrili smo socialne razlike, samo težko jih je zapreti. (Iz ŠTUDENTA) Pet življenj dovolj opominja Poklicna gasilska enota lani pri 1219 intervencijah — Previdnost ob spomladanskih čiščenjih gozdov in travnikov — Kdaj dostop do Save? Poklicna gasilska enota v Krškem je lani opravila 1219 intervencij; 9 je bflo večjih požarov, 38 nujnih in 374 tehničnih intervencij, v sodelovanju z miličniki pa so gasilci opravili tudi nekatere izmed 796 preventivnih pregledov. Rdeči petelin je lani tetjal pet človeških življenj. Spomladansko čiščenje v gozdovih in na travnikih je lani samo v marcu in aprilu botrova- kot polovico sredstev bosta prispevali Nuklearka in Cgluloza, dobro tretjino krajevne skupnosti, ostalo pa bodo zaslužili s storitvami servisa za polnjene gasDskih aparatov. ,,Izvajamo tudi osnovno izobraževanje za prebivalstvo. Po delovnih organizacijah smo pripravili 53 2- do 24-urnih tečajev. Skoda je le, da uvajalnih seminarjev, za novozaposle-ne, ki nič ne stanejo, ne zahtevajo v večini kolektivov,” pripoveduje poveljnik PGE Frane Černelič. Gasilci upajo, da bo dolgo; trajno dogovarjanje o ureditvi dostopa do Save z avtomobili le obrodilo sadove, kajti neurejeni dostopi do naravnih voda marsikdaj onemogočijo učinkovit poseg. Franc Černelič: „V občini je za prevoz požarne ali pitne vode ena sama cisterna,” lo sedemnajstim travniškim in gozdnim požarom. Opreznost vseh, ki se lotijo takega čiščenja, bo nujna, saj je bila lahkomiselnost doslej že dovolj drago plačana. Od 41 zaposlenih v enoti je kar 38 operativcev. Letos bodo za dejavnost potrebovali 17 milijonov dinarjev. Malo več ČASTNE DIPLOME BORCEM Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV v Krškem bo letos spet podelil častne diplome borcem ob njihovih življenjskih jubilejih. Ker so nekateri letni občni zbori oziroma konference krajevnih borčevskih organizacij že končali, so nekaj od 80 diplom za aktivno sodelovanje v NOV in prispevek pri graditvi nove Jugoslavije že izročili. Ker pa so dokaj številni jubilanti bolehni, jih bodo delegacije obiskale doma. V Krškem s skupnimi močmi . - ...... . -* Borci, rezervni starešine in mladi o skupnih akcijah osnovnih in srednjih šolah ter predavanja o vojaških poklicih. Apriia bodo pripravili na vseh osnovnih in srednjih šolah tekmovanja o SLO in družbeni samozaščiti, pri realizaciji pa bodo sodelovali tudi predstavniki Zveze borcev in rezervni vojaški starešine. S skupnimi močmi se bodo vključili tudi v akcijo NNNP ter pripravili kurirčkovo pošto. Predstavniki omenjenih organizacij so poklicali k sodelovanju čim večje število občanov, predvsem pa si bodo prizadevali vključiti v akcije mlade ljudi. VLADIC DUŠAN, st. Krško ; V začetku februarja so imele krška komisija za SLO pri občinskem odboru ZZB NOV, komisija za družbeno dejavnost, ljudsko .obrambo in družbeno samozaščito 'pri OK ZRVS in OK ZSMS skupno sejo z namenom, da se dogovorijo o medsebojnem sodelovanju in izvajanju akcij v občini, ki so naloga vseh treh organizacij. Sklenili so, da se bodo v začetku prihodnjega meseca sestali s predstavniki krajevnih skupnosti ter se dogovorili o skupnem programu del, ki bi jih izvajali v prihodnjih letih. Program zajema negovanje tradicij NOV, organizacijo obrambnih krožkov in obrambnih dni na vseh * DELAVCI PRI 2 ZASEBNIKIH jj V SINDIKATU jj Ponovljenega sklica ustanov- ^ -<* nega občnega zbora osnovne 2 ji organizacije zveze sindikatov de-^ lavcev pri zasebnih delodajalcih ^ v krški občini seje 18. februarja ^ J udeležite 40 delavcev od skupno J ^ 80, kolikor jih je poslalo pri- ^ 2 stopne izjave občinskemu svetu ? 5 ZS v Krškem. Ker je bito na£ ^ prvič sklicanem zboru prisotnih ^ 2 le 20 delavcev, je tokratni odziv £ > vendarle razveseljiv. Za pred-* 2 sednika OO ZS so izvolili Roma-^ ^ na Brinovarja, delavca pri insta- # laterju Pečariču s Senovega. Dokazi, vredni pomoči Občni zbor PD Bohor Senovo — Novo vodstvo društva Več kot dobra polovica mladih od skupno 1135 članov se-novskega Planinskega društva Bohor je zanesljivo zagotovila, da bo živahna dejavnost ob pomoči številnih mentorjev in vodnikov tudi poslej opazna ne le v občini, marveč tudi v slovenski planinski organizaciji. Na raznih tečajih in seminarjih so vzgojili dovolj članov, tako da so ture, na katerih spoznavajo planinci lepote naših gora, vselej v zanesljivih rokah. Planinskim skupinam v šolah in 'vrtcih, v Metalni, SOP in Klubu posavskih študentov naj bi se pridružile na novo organizirane skupine, predvsem v delovnih organizacijah. Prav te bodo obiskali in delavcem predstavili pestro življenje planincev. Ljubiteljev gora - pravijo jim samorastniki ali samotarji - je še več, boje pa bo, če jih bo uspelo povezati v društvo. Planinci imajo precej mecenov, in kjerkoli se že pojavijo, nihče ne odklanja pomoči. Zeto dobro sodelovanje, denimo s teritorialci in civilno zaščito, bi radi potrdili in še poglobili s sodelovanjem v akciji NNNP; vsi naj vedo, da je v primeru elementarne nesreče ali podobnega položaja, ko so ljudje ogroženi, moč resno računati tudi na planince. Na občnem zboru PD Bohor Senovo 19. februarja so za novega predsednika izvolili Janeza Kavčiča, v pomoč pa mu bosta dva podpredsednika: Roman Sotler, ki je doslej uspešno vodil društvo, in Vinko jNovak, ter člani drugih organov P.P. Priznanja za delo Bloudkove značke in priznanja občinske ZTKO Čeprav so v športnih društvih in klubih nekoliko zatajili s predlogi za podelitev naj višjih občinskih športnih priznanj -Bloudkovih značk, je žirija po dodatnih predlogih izvršnih odborov ZTKO in TKS vendarle podelila kar 8 bronastih, 7 srebrnih in 2 zlati znački. Bronaste Bloudkove značke Staša Šoba z Zdol, Tončka Požun s Senovega, Oskar Kovač in Alfred Istenič ml. iz Krškega, Avgust Danko iz Leskovca, ŠŠD Senovo, občinski svet ZS Krško in Živko Šebek iz Krškega. Srebrne značke so dobili: Nada Jelenko s Senovega, Pavla Ma-roh iz Brestanice, Marjan Štajner, Tončka Škafar, Vesna Jelen in Ivan Molan (vsi iz Krškega) ter plavalni klub Celutozar. Zlata Bloudkova značka pa je razveselila dolgoletnega uspešnega tekmovalca in organizatorja speedwaya Franca Babiča ter žensko mladinsko ekipo karate kluba Nuklearna za tretjič osvojeni naslov ekipnih državnih prvakinj v katah. Priznanja so dobile tudi članice „zlate“ ekipe Irena Ko koteč, Franja Pavlin in Sonja Pislak. Predsednik izvršnega odbora TKS Tone Šulc je na tej slovesnosti 19. februarja podelil priznanja občinske ZTKO za vidnejše dosežke v letu 1981. Dobitniki so: Boštjan Bajc, Vesna Jelen, Tončka Škafar m Mojca Toplak (vsi plavanje), Andrej Pu-stavrh in Toni Žulič (atletika), trenerja Ljubomir Božovič (karate) in Anton Bizjak (plavanje) ter karate klub za 2. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v katah, RK Krško za uvrstitev članske vrste v 1. SRL in rokometaši - pionirji za 2. mesto v Sloveniji, ŠSD Senovo, Smučarski klub Krško, PD Bohor Senovo in kegljaški klub Krško. KRŠKE NOVICE PREHODIL DVE TRANSVERZALI — Predstavnik meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev Tone Strniša je izročil Jožetu Krejanu (na sliki; desni) znak zasavske transverzale, mladi Brestaničan pa je malo pozneje iz rok člana izvršnega odbora PZS Lojzeta Motoreta prejel še znak slovenske planinske transverzale. Na petkovem občnem zboru PD Bohor so člani dobili še več drugih priznanj. ŠOFERJI ČAKAJO NA NAFTO - V Transportu se vse pogosteje srečujejo s problemom, kako zagotoviti gorivo za blizu 100 tovornjakov. Poprej se je za daljše vožnje šofer preprosto rešil skrbi tako, daje naložil na avto še sodček ali dva nafte. Ker pa-po novem dobijo na črpalkah nafto le v omejenih količinah -po deset do trideset litrov - je nemogoče delati zaloge. V Sloveniji se vozniki težkih tovornjakov ne pritožujejo tako zelo kot v drugih republikah, kjer morajo včasih čakati pred črpalko tudi dan ali dva na gorivo. PO DESETIH LETIH SPET MED NAJBOLJŠIMI - To veja za plaval- ce, ki so konec prejšnjega tedna sodelovali na republiškem pionirskem prvenstvu A za mlajše pionirke in pionirje, ki šteje tudi za tekmovanje solskih športnih društev. Krčani so se ekipno uvrstili na 4. mesto. Mojca Toplak je osvojila srebro kar štirikrat - na 100 m, 200 m, 400 m in 800 metrov kravl, med fanti pa seje izkazal Mitja Voglar s 5. mestom. Za dekleta so nastopile Govedarica, Božič, Bednaršek m Toplak, za fante pa Voglar, Imperl, Puntar in Černe; lič. Delo s selekcijami, zlasti na OŠ Jurija Dalmatina, se obrestuje, kljub temu da so člani Celulozarja edini klub pri nas, ki še pozimi vadi v odprtem bazenu, pri tovarni , J)j uro Salaj”. LE SEDEM PRIJAV SKUPNEGA DOHODKA Do roka je scvniška uprava za družbene prihodke prejela vsega 1 prijav skupnega dohodka občanov. Zdravnik je prijavil 450.000 din dohodka, 2. je direktor s 410.000 din, 3. zdravnik 400.000 din, 4. direktor 340.000 din, 5. predsednik IS 330.000 din. Osebni prejemki v sevniški občini na splošno znatno zaostajajo za republiškimi. Ob upoštevanju olajšav se utegne seznam tistih, ki bodo ta davek morali tudi plačati, verjetno še zmanjšati. v—. vmtM ' Qt2 SAVO , IKI8 Mi mu IS *- -x otnmic KAR NE VELJA“ - V znamenju tega gesla je minil tudi letošnji pustni karneval. Grehov za temeljito žehto seje med letom nabralo obilo. Na Logu so imeli že v nedeljo pripravljen viseči most kot rešitev za neslavno pospravljeni leseni most. „Obljube predvolilnega golaža,“ so ob njem prizadeto zapisali, češ da so dobili le stole. (Foto: A. Železnik) Rdeči petelin ni brez možnosti V sevniški občini kljub uspehom gasilskih društev niso zadovoljni^s požarno varnostjo Nemudoma poskrbeti za požarno vodo v novem središču Sevnice V sevniški občini so v Sloveniji med prvimi ustanovili občinsko požarno skupnost. Poglavitno delo leži na 13 prostovoljnih društvih in šestih enotah poleg njih. Požarno varnost so minuli — - • » •«. -«-----c —: občin&e teden na ločenih sejah obravnavali vsi trije zbori skupščine. Pred tem so že na seji občinskega izvršnega sveta resno vzeli ugotovitev, da dobršen del novega mestnega jedra s pomembno industrijo med železniško progo in Dobravo nima na voljo zadosti vode za gašenje. Nemudoma so naročili študijo, ki mora nakazati rešitev tega problema. Pregled števila požarov v občini v primerjavi s prejšnjimi leti kaže upadanje. V republiki je stanje nasprotno. • Če je bilo doslej tudi kaj sreče ob siceršnji skrbi, drugi pregledi. Gasilci so bili običajno nepogrešljivi ob akcijah ,,Nič nas ne sme presenetiti”. Pomembno preventivno vlogo izvaja tudi gasilski servis pri sevniškem gasilskem društvu. Uvozne omejitve postajajo gasilska društva v težak položaj, ZA VEC HRANE o odloku saj v državi nihče ne izdeluje zmogljivejših brizgaln. Stari domovi so marsikje pretesni za avtomobile in drugo opremo. Doslej žal še tudi niso zalegla opozorila, da bi gospodarji vendarle ustrezneje zavarovali premoženje pri zavarovalnici. Premalo zavarovano imetje tako ob požaru ponavadi hudo omaje sicer lepo zastavljene kmetije. A. ŽELEZNIK Poročali smo že sevniške občinske skupščine, po katerem- naj bi delavci zagotavljali da rdeči petelin vseeno ni pov-s denar za intervencije pri proizvodnji Zročil večje škode, se nihče ne hrane. S tem virom in nekaterimi prepušča lagodnemu samozadovoljstvu. Na, seji družbenopolitičnega zbora so opozarjali na pomen usposabljanja in preventive. Kakšna je usposobljenost opera-tive, lepo pokažejo vsako leto široka tekmovanja društev in drugimi denarji bo lahko šele zaživela pospeševalna skupnost za kmetijstvo z oblikami neposredne pomoči kmetom. Iz vršni svet je na ločenih zasedanjih zborov občinske skupščine v Sevnici predlagal sprejem • odloka po hitrem postopku. Odlok so delegati sprejeli. Veljati bo pričel po objavi v Uradnem listu. Poklek hoče ujeti razvoj Številne težave žulijo ljudi tega dela blanške krajevne skupnosti - Dobro obiskan zbor krajanov Živahno in od časa do časa hudo razburijivo je bilo na zbo-fu krajanov v pokleškem gasilskem domu v nedeljo, 14. februarja. Da živijo tod marljivi ljudje, lepo dokazuje lani zgrajeni gasilski dom. kljub temu niso zadovoljni s siceršnjim razvojem tega dela blanške krajevne skupnosti. Zamerijo, ker niso bili deležni podpore, ko so bili krajani Pokleka in Selc brez posebnega prepričevanja pripravljeni seči V žep za 460 tisočakov za cesto od Blance proti Pokleku. Ravno tako menijo, da so bili odrinjeni pri širitvi le le fon ije. Niso zadovoljni z vodovodom in še marsičem. Na ta shod so prišli celo nekateri krajani iz krške občine, ki prav tako ne vedo, kam bi se navezi i na telefonijo in kdo bi jim pomagal vzdrževati ceste. Novo vodstvo blanške krajevne skupnosti skuša po drugi strani kar najbolj pravično in strpno podpirati številne programe. Vrsta sevniških kolektivov zadnja leta prav na območju te manj razvite krajevne skupnosti gradi tovarne. Ob njih sc krajani z dodatnimi prispevki in delom zgradili mariskaj. Ravno tako zbira blanška krajevna škupnost tudi še svoj samoprispevek. Pokleški vaški odbor pričakuje, da bodo tudi drugi solidarni z njimi, ko naj bi slednjič prišli na vrsto. Zal se s samoprispevkom zbere na leto le okrog 600 tisočakov, od komunalne skupnosti pa krajevna skupnost tudi prejema le okrog 360 tisočakov na leto. Pomoč, ki jo je svet krajevne skupnosti vendarle namenil tudi temu delu krajevne skupnosti, seveda zbledi ob zahtevnih nalogah, na katere ljudje opozarjajo. Prav bi bilo, da bi ob pomoči družbenopolitičnih organizacij razčistili nekatera stara razhajanja, če že povsem ni mogoče čez nje potegniti črte. Novo vodstvo krajevne skupnosti zasluži pri nelahkih nalogah vso podporo. A. ŽELEZNIK Nikogar izpustili SEVNIŠKI PABERKI SLAB KRUH Celo na seji "•t*žbenopolitičnega zbora občinske pUpščine so grajali kakovost kruha JjU^vn'ške pekarne. Da je premalo pečen, da žemlje ne zaslužijo tega mena, ob sobotah ni koruznega Kruha to je le nekaj od teh Petkov. Predvsem manjka cenejšega u Po splošnem prepričanju tudi bolj Uravega črnega kruha. Pri šolskih malicah - samo ria sevniški šoli je nad 1.200 otrok - sploh ne pridejo o njega. Gospodinje, ki bi včasih udi same pekle, tožijo, da v Irgo-'nah ni bele moke tipa 500. POCENIL POMARANČE Konec tedna so Ne tudi na policah sevniških trgovin ponovno pojavile Pomaranče. Prodajali so jih po 44 • °in kilogram. Pri zasebnem /elenja-darju v kiosku je v soboto zasoljena cena pomaranč od 80 din za kilogram „padla“ na 70 din. Ni torej konkurenca dobrodošla? VETERINARJI BREZ TELEFONA V času, ko zena prenekateri kmetiji premorejo telefon, je nenavadno, da sevmška veterinarska postaja še vedno ne premore takšne zveze. V imeniku je sicer telefonska številka navedena tudi za postajo (81’ 119), vendar velja za eno od veterinarskih stanovanj. Verjetno bo kmalu bolje, saj je tudi do postaje pri sejmišču potegnjen telefonski kabel. PRAVNA POMOČ DELAVCEM - V pisarni občinskega sindikalnega sveta v Sevnici dajejo pravno pomoč delavcem ob ponedeljkih, in ne več ob četrtkih. Sodnica Zdenka Vresk dežura tam od 15. do 16. ure. Razborčarti izdatno v žep za telefon S prav neverjetno vnemo se tudi manjši kraji lotevajo zahtevnih akcij. V prijetni vasici Raz-bor pod Lisco želijo priti do razvejenega telefonskega omrežja. Če kje, potrebujejo telefon v odmaknjenih krajih. Pobudnica številnih tečajev aktivistka Nežka Bregantova je namestnica predsednika vaškega odbora. Na njeni mizi so številni papiiji predvidene gradnje. Za zvezo bodo-po načrtu morali vleči zračni samonosilni vod vse do okolice Šmarja, skoraj 16 km daleč. ,.Pokrili bomo poleg Raz-boija še Cirje, Podgorico z odcepi za Ledino in Zletiče. Vključene bodo tudi osamljene hiše. Zato smo se tudi dogovorili o enakem prispevku vseh bodočih updiabnikov," pravi, ko lista po papirjih. Sprva ni manjkalo težav, da so prišli do načrta. So namreč tudi na meji ljubijanske-ga in novomeškega PTT. ,,Predračun omenja vrednost krepko čez 3 milijone dinarjev. Domenili smo sc, da vsakdo takoj vplača dva tisočaka pologa do 1. maja 8.000 dinarjev, zatem pa v obrokih še skupno 25.5 00 dinarjev. Vsakdo bo moral opraviti 20 ur dela pri napeljevanju kabla, izkopati po 3 jame za drogove, pomagati pri postavljanju drogov in zasipavanju jarkov," razčlenjuje velik prispevek krajanov. Upajo, da jim bo pomagala tudi ,.Lisca”, ki ima na tem vrhu-,,Tqnčkov dom.” Verjetno bo telefon prišel prav tufli bodoči radarski postaji za obrambo pred točo, vendar ni nikogar, na katerega bi se bilo obrniti. A Z. Konvertibilni izvoz trikrat večji Letos bo Trimo izvozil za 24 milijonov dolarjev — Trikrat več na konvertibilni trg Temeljna usmeritev trebanjskega I nma je še naprej izvoz. Temu botruje v precejšnji meri zunanjetrgovinska bilanca, pa tudi domače naložbe so vse manjše, zato si je ta delovna organizacija skoraj prisiljena iskati delo na tujem, 'temu je vse podrejeno. Lani so izvozili za 12 milijo- se, daje trebanjski Trimo dose- nov dolatjev, od tega za 5 milijonov na konvertibilno tržišče. Letos nameravajo izvoz povečati za 100 odst., izvoz nalconver-tibilno tržišče pa za trikrat. Vendar bodo v ostri mednarodni konkurenci na trgih Bližnjega vzhoda in Afrike obstali le, če se bodo pojavljali kot najboljši ponudniki. In zdi ZBIRAJO DENAR ZA PTT OMREŽJE V krajevni skupnosti Šentrupert so lani izglasovali nov samoprispevek. Kot so se krajani odtočili, bodo tretjino zbranega denarja porabili za izgradnjo ptt omrežja. Potemtakem bi iz tega vira bito na voljo 4 milijone dinarjev. Ostalih 12 milijonov dinarjev bodo morali prispevati krajani sami. V vodstvu šentruperške krajevne skupnosti pa upajo, da bodo nekaj denarja prispevale tudi trebanjske delovne organizacije. Kdaj bo nova avtomatska telefonska centrala montirana, za zdaj še ni znano. Obnova Knezove hiše, kjer bodo novi poštni prostori, bo končana do začetka maja. IZKAZALI SO SE Človekoljuben doprinos družbi daje vsak prostovoljni gasilec že s svojim delom v organizaciji. Boštanj-ski gasilci so, kot so pohvalno ocenili na občnem-zboru v nedeljo, 31. januarja, zgledno delali pri dozidavi doma. Pri zemeljskih delih in betoniranju temeljev so opravili 489 udarniških ur. Brezplačno so bili opravljeni tudi vsi prevozi. Za novega predsednika društva so izvolili Jožeta Zavrla. vsi v Verzih Člani sevniškega Odra mladih so na recitalu brali dela mladih literatov sevniške občine. Na letošnjem občinskem srečanju so s pesmimi sodelovali: Marinka Glavač, Jana Možic, Brigita Kukec, Renata Urbanč, Zdravko Balog in Andreja Lekoš. Plakete za lovce z Mirne - Povečan stalež divjadi Lovska družina je bila uspešna Kdor se zapiše zeleni bratovščini, je ne zapusti nikoli več. Tak je tudi Nace Jerovšek z Mirne, ki je že šestnajsto leto član lovske družine na Mirni, enega izmed najbolj dejavnih društev v mirenski krajevni skupnosti. Za to ima zasluge vseh 45 članov te družine, še posebej pa dosedanji upravni odbor, katerega člani so dobili na zadnjem letnem članskem sestanku plakete kot posebno priznanje za uspešno delo. Med dobitniki plaket je bil tudi Jerovšek. „V preteklih letih smo mirenski lovci res. veliko naredili”, pravi Jerovšek. „V Zapužah smo zgradili lovsko kočo, ki je v resnici postala last vseh kraja-nov. Lovci smo namreč sodelovali pri vrsti prireditev v okviru Nace Jerovšek krajevne skupnosti in celo v občinskem merilu. Vendar naše delo ni bilo omejeno samo ha prireditve, veliko prostovoljnih ur smo opravili tudi v loviščih, kjer je naša poglavitna skrb gojenje lovišč in skrb za divjad. Vsak lovec je moral opraviti vsaj 20 ur prostovoljnega dela, rezultat naše dejavnosti pa je precej izboljšan stalež divjadi. Za to smo dali tudi precej denarja.” Letos imajo lovci precej nalog tudi zaradi stekline. Čeprav območje mirenske lovske družine, ki si ga deli še s štirimi družinami, ni neposredno ogroženo, so nanjo pripravljeni. Nabavili so že vso potrebno opremo, hkrati pa bodo sproti od-strdjevali vse potepuške pse in mačke. Poleg že tradicionalne • Plakete lovske družine Mirna so dobili: Jože Brate, Franc Jalovec, Nace Jerovšek, Franc Leskovec, Sono Mole, Dušan Zakrajšek, in Rudi Žibert. lovske veselice, katere se vedno udeleži veliko krajanov, imajo v načrtu tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki ga bodo bržkone pripravili za vse dolenjske lovce. In zna biti, da bo zaradi izpolnjevanja vseh nalog, ki so si jih zastavili, končni seštevek prostovoljnih delovnih ur precej, večji kot preteklo leto gel stopnjo, ko se bo moral preusmeriti na večjo produktivnost, boljšo kvaliteto dela in rednejše dobave. Tem ciljem so podrejene tudi zadnje spremembe v organizaciji Trima. Zahteve po novi organiziranosti so bile postavljene že lani, razprava na zborih delovnih ljudi in samoupavnih organov je tekla takorekoč vse leto. Novembra so na referendumu sprejeli sklep o novi organizaciji, v decembru so se v Trimu začela „preseljevanja narodov11 in z novim letom je delovna organizacija stopila na pot nove organiziranosti. Kot je povedal predsednik kolektivnega poslovodnega organa Ivan Gole, so te spremembe nujne. Z njimi naj bi zagotovili večjo produktivnost in kvaliteto od projektov do končnih izdelkov. Le tako bo Trimo lahko še naprej izva- žal v Irak, Alžirijo, Angolo, Libijo in druge države Afrike in Bližnjega vzhoda. J. SIMČIČ S ,,PRISILO“ DO DENARJA ZA KMETIJSTVO ' Čeprav je večina delovnih organizacij podpisala samoupravni sporazum o zbiranju denarja za pospeševanje kmetijstva, sporazum v resnici ni zaživel. Zato bo treba, vsaj tako kaže sklep trebanjskega izvršnega sveta, sprejeti ukrep, ki bo bolj obvezujoč. Tako bo šel kmalu v razpravo osnutek odtoka, po katerem se bodo sredstva zbirala v enaki višini kot doslej, a bolj redno. Že letos naj bi v trebanjski občini zbrali 5,3 milijona dinarjev, konec marca pa bo formiran tudi sklad za pospeševanje kmetijstva in sprejet program trošenja. SPOSOJENO TRNJE Rastejo nam dolar, marka pa frank in funt . . . edino standard nam pada. (Iz MLADOSTI) m* CILJ JE POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI - Trimovi kovinarji so že doslej dosegli na tujih trgih precejšnje uspehe. Ce bodo hoteli tako tudi nadaljevati, bodo morali pri svojem delu še bolj kot doslej uveljavljati osebno odgovornost, večjo produktivnost dela in kvaliteto proizvodov. Veliko dela za gozdarje 2led je v trebanjski občini polomil za okoli 4 tisoč kubikov lesa — Za 20 odstotkov večji plan sečnje Trebanjski gozdaiji bodo morali letos kar visoko zavihati rokave, če bodo hoteli v najkrajšem času odstraniti posledice žleda in izpolniti plan blagovne proizvodnje, kr je letos za 20 odstotkov višji, kot je bil lani. Žled je v trebanjskih gozdovih polomil za okoli 4.00 prostornin-skih metrov lesa, od tega precej listavcev in bora, kar je tudi škoda za sestoj. Sicer gospodarske škode ni velike, saj bodo vse prodali svojim odjemalcem kot drva, nekaj pa bo tudi tehničnega lesa. Vendar posledice žleda še niso do kraja znane, saj odkazovanje še vedno poteka, opravili pa ga bodo do konca februarja, medtem ko naj bi bili gozdovi počiščeni do konca marca. Letos imajo tudi precej obsežen plan blagovne proizvodnje, od tega 10 tisoč prostorninskih metrov v zasebnem sektogu in 2.500 prostor- ninskih metrov lesa v družbenem. Večino tega bodo morali odpraviti zasebniki sami, nekoliko jim bodo priskočili na pomoč tudi gozdni delavci. Teh zdaj nilnajo dovolj, če hočejo uresničiti vse plane, zato bodo v kratkem zaposlili še dva sekača. Večino lesa bodo prodali za tehnične namene dozdajšnjim odjemalcem, okoli 6 tisoč prostorninskih metrov pa bo tudi drv. Lani je uspešno, poslovala tudi njihova žaga v Veliki Loki, ki v eni izmeni lahko zreže do 5 tisoč prostorninskih metrov lesa, od tega 3 tisoč za usluge, okoli 1.300 prostorninskih metrov pa je tudi tržne proizvodnje. Z uresničitvijo plana na žagi so dosegli precejšen dohodek, medtem ko plana tržne proizvodnje v celoti niso uresničili. Za njim so zaostali za 2 tisoč prostorninskih metrov, vprašanje pa je, ali ga bodo mogli ob letošnjih zahtevnih nalogah sploh še doseči. J. S. IZ KRAJA V KRAJ KULTURA NA „KARTE“ GRE BOU V PROMET - V trebanjski občini je bila doslej vrsta kulturnih prireditev tako rekoč zastonj. Vendar kaže, da to Trebanjcem ni bilo preveč všeč. Na občinski reviji pevskih zborov v Trebnjem, ki je bila minuli petek, se je obiskovalcev kar trlo. Poznavalci so ugotovili, da gre kultura na ..karte" veliko bolj v promet kot zastonjska, saj je bila revija ena izmed redkih prireditev, za katero je bito treba plačati vstopnioo. KMALU BI ZMANJKALO DVORAN — Na Mirni so bojda imeli organiziranih toliko maškarad, da bi jim kmalu zmanjkalo dvoran. Eno maškarado so namreč organizirali v kino dvorani, nekaj jih je bito tudi po domovih, ena pa je bila celo v ■ Domu TVD Partizan. In prav ta je vzbudila največ pozornosti. A ne zaradi mask; krajani se nekoliko razburjajo, Ver je dvorana namenjena kulturnim prireditvam, ne pa pustnim paradam. JATE ..RUDARJEV" OKOLI GORENJE VASI - Odkar so Tre-banjci slišali, da se letos ne bodo mogli oskrbeti s premogom, je menda okoli Gorenje vasi pri Mirni videti cele jate čudnih ljudi, ki nekaj kopljejo. Domačini so javili pristojnim, da so omenjeni ljudje prišli v okolico vasi z namenom, da bi izkopali premog. Obstaja/tesna bojazen, da bodo omenjeni ..pre.viogo-kopi" izkopali premog, prede; : oodo tam odprli rudnik. H PUSTNI ZAČETEK DEL - Ze dalj časa obljubljajo, da bodo prebivalci Suhoija in okoliških vasi le dobili novo samopostrežno trgovino, mesnico in bife, vendar iz samih obljub ne zraste hiša. Zato so se na pustno nedeljo krajani sami lotili dela. Nerodno je le to, da so bili vsi delavci zamaskirani in ljudje ne bodo vedeli, koga prijeti za jezik ali za kaj bolj štrlečega, Če se bo vsa zadeva spet ustavila. Oradaška kulturna pomlad Pestro kulturno življenje v Gradcu — Radi bi ustanovili še tamburaški orkester — Bo ZKO dala kaj denarja? Gradac je že pred iztekom zime zajela prava kulturniška pomlad, ki za sedaj še vedno brsti brez podpore rodne metliške občine, igralska skupina njihovega kulturnega društva Oton Zupanič vneto vadi Ma-rinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Občinstvo nameravajo spravljati v smeh v začetku aprila, gostovali pa bodo na vrsti belokranjskih in drugih odrov. Da so Gračani dobri igralci, so dokazali že lani, ko so devetkrat zaigrali Nušičevega Doktorja, med REŽIJA NE ZVIŠUJE POVPREČJA V lanskem letu je v metliškem Kometu znašal povprečni osebni dohodek 8.600 dinarjev in je bil za 36 odstotkov večji kot v letu poprej. Kljub temu osebni dohodek ni visok, res pa je, da znaša povprečni osebni dohodek neposrednih proizvajalk okoli 8.000 dinarjev, kajti v Kometu je v neproizvodni režiji, ki po navadi zvišuje jpovprečje OD, zaposlenih zelo malo ljudi. Od skupnega števila zaposlenih v Kometu (445) jih je v komerciali, finančnem in kadrovsko splošnem sektorju le 15. Poleg tega je treba povedati, da zaposleni dobivajo malico zastonj, da delovna organizacija povrne večino stroškov prevoza na delo, da v Kometu regres, dodatek na delovno dobo in druge dodatke, kar vse ne spdi v osebni dohodek, izplačujejo v naj višjih zneskih. JUTRI O RESOLUCIJI J9a jutrišnji seji vseh zborov metliške občinske skupščine bo osrednja pozornost veljala resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine v letošnjem letu. Na dnevnem' redu je še predlog p oračuna občine za letos in več drui i predlogov odlokov. drugim tudi v Metliki in v Po'hovem Gradcu. To pa še ni vse. Ob slovenskem kulturnem prazniku so zaigrali gradaški otroci igrico Maček Muri, ki jo je zrežirala Marta Malešič, nastopati pa je začel tudi ženski pevski zbor, v katerem poje 21 pevk; vodi jih Albin Jakša, človek, ki ima gotovo največ zaslug za razmah gradaškega kulturnega življenja. Jakša je slikar, pevovodja, režiser, kostumograf in scenski mojster. - .* . Gračani si močno želijo ustanoviti tamburaški orkester, a kaj, ko ni od nikoder denarja. Sami so pripravljeni prispevati marsikak dinar, a vsega le ne bi zmogli, saj je dovolj že to, da posamezniki dajejo svoj premog, da vaje in nastopi nišo v preveč mrzlih prostorih. V Gradcu deluje tudi mladinska recitatorska skupina, kulturni dom je bil preurejen pred kratkim, zanimanje za nastope domačih skupin je veliko in ne tako majhna dvorana je vedno polna gledalcev. To pa so že taka dejstva, da bodo morali z njimi računati pri metliški Zvezi kulturnih organizacij, ko bodo razdeljevali denar, namenjen ljubiteljski dejavnosti v letošnjem letu. T, G. METLIŠKE ROKOMETAŠICE TRENIRAJO Dekleta, ki sestavljajo rokometno ekipo Metlike, se vestno pripravljajo na spomladanski dei tekmovanja v 2. slovenski ligi. Pod vodstvom trenerja Zvoneta Ceja, ki mu pomagata še Andrej Sever in Marjan Pavlovič, trikrat ha teden trenirajo v metliški športni dvorani. Večina od 15 deklet, kolikor jih redno hodi na treninge, je iz osnovne šole, nekaj iz poklicne, nekaj pa je tudi že zaposlenih. Ne samo, Ja prihaja vedno več gledalcev na tekme, radi pridejo celo na treninge, kar ne govori samo o tem, da fantje radi pogledajo brhka dekleta, ampak da v Metliki raste zanimanje za ri omet. SPREHOD PO METLIKI O SEKSTETU VITIS JE S U SATI zadnje čase bolj malo, pa gre sklepati, da pospešeno vadi za bližajoče se nastope. In res je tako. Tišina je le zatišje pred nevihto. Pri Vitisu je prišlo do kadrovskih sprememb, in da ne bomo meceni v soncu, zapišimo, da se sekstet povečuje v oktet. V sestav so prišli novi pevci, poleg Heraka pa je Vitis zapustil še Lojze Kočevar, Gračan, ki grozi, da bo pel odslej v pevskem zboru (ali oktetu), ki se baje te dni poraja v GraJcu. Kaj se bo izcimilo iz vsega tega, bomo v teh kratkih vestičkah sproti zapisali. DELOVNI SESTANEK JE IMEL izvršni odbor Zveze kulturnih organizacij, ki je pregledal delo v letu 1981, si zastavil naloge za trajajoče leto ter se ustavil nekaj časa pri izvedbi medobčinske kulturne izmenjave Spoznajmo se. Metličani bodo letos gostovali v Trebnjem in Sevnici, iz imenovanih k,rajev pa bodo prišle nastopat v Metiiko tamkajšnje ljubiteljske skupine. Torej se obetajo zanimivi večeri, ki imajo med drugim tudi ta cilj,-da se nastopajoči in gostitelji med seboj spoprijateljijo. Birokratsko tepežkanje Vsi stroji v Kometu so amortizirani in temu primerno tudi izrabljeni in jih le s težavo vzdržujejo za normalni potek proizvodnje. Uvoz novih strojev je močno otežen; v primeru 17 posebnih strojev so te omejitve nerazumljive in celo škodljive. Teh 1-7 strojev je Komet pred časom kupil v Nemčiji, sedaj pa že več kot pol leta ležijo na carini, ker jih ne morejo uvoziti. Stroje so kupili iz lanske kvote, kar je Kometu zmanjšalo pravico uvoza prepotrebnega reprodukcijskega materiala. Zaradi strogih omejitev pa lani kupljenih in nemškemu trgovcu s težko pridobljenimi devizami plačanih strojev niso mogli uvoziti. Po neki očitno samo birokratom razumljivi logiki ti nesrečni stroji sedaj bremenijo letošnjo Kometovo devizno kvoto. Torej če jih bodo smeli letos uvoziti, jih bodo spet lahko le na račun manjšega reprodukcijskega materiala. Tako bo Komet najmanj dvakrat prizadet, očitno pa to nikogar drugega nič ne boli. KANDIDATNA LISTA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na zadnji seji občinske konference SZDL Metlika v torek so sprejeli tudi kandidatno listo za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Na listi so: Anton Bezenšek, Jožica Cigič, Franc Jakljevič st., Vera Jakša, Olga Jurajevčič, Vinko Kepic, Toni Krašovec, Jože Matekovič, Anton Matjašič, Jože Mihelčič st.,. Desimir Milovanovič, Blaž Mlačak, Jože Mozetič, Duška Nemanič, Ivana Radovič, Anica Štefanič, Tone Štrucelj, Nikola Tomašič, Peter Trinko, Stanka Zupanič. Na listi je torej 7 žensk ali 35 odstotkov vseh kandidatov in 4 mladi ali 20 odstotkov vseh. STANKO KRIŽ, VODJA TAMBURAŠEV pri metliški folklorni skupini ,,Ivan Navratil”, je zamenjal službo. Zdaj ne poučuje več na metliški osnovni šoli, ampak se vsak dan vozi v Črnomelj, kjer poučuje na osnovni šoli s prilagojenim programom praktični pouk. Njegov odhod s trebuhom za kruhom gotovo ne bo vplival na vaje in nastope tamburašev, če pa že bo, bo to za Metličane ponovna šola, kako ne znamo in nočemo zadržati v mestu ljudi,'ki znajo kaj več. kotzakleniti ob dveh predale svojih pisalnih miz. ČETUDI BO SNEG MORDA SE ZAPADEL, ne bo odveč nekaj besed o tem, da je mesto precej zasvinjano in da smeti ne izginejo, če so pod snežno odejo, le videti jih ni. Ker je leto 1982 proglašeno za , čas lepega in čistega okolja, ne bo tako smešno, če bomo poskrbeli za snago in red. Člani Turističnega društva imajo v načrtu nekaj očiščevalnih akcij, a dokler ne bomo vsi pazili na vsak odpadli košček, bo vsakršno delo lulanje proti vetru. Brez haska je, če jih dvajset čisti, vsem drugim pa se za to krasno fučka. Lastna prodaja „ Beti ” v novih prostorih Prejšnji teden se je industrijska trgovina Beti preselila v nove prostore.,,Končno smo to dočakali,” je v imenu vseh zaposlenih v trgovini dejala Nada Mužar, ki je že sedem let vodja te trgovine. ,.Prejšnji prostori res niso bili primerni za trgovino: vse je bilo majhno, stisnjeno, ni bilo dovolj prostora ne za kupce ne za robo. Sedaj imamo pa res lepo trgovino in bodo gotovo tudi kupci bolj zadovoljni.” Seveda pa s tem ni moč trditi, da številni kupci, ki so do sedaj iz vse Slovenije in iz hrvaških krajev vsak dan prihajali v to trgovino, niso bili zadovoljni. Nasprotno: tri prijazne in ustrežljive trgovke in en trgovec svoje delo opravljajo vseskozi vestno in v zadovoljstvo številnih kupcev. ,,V 1 anskem letu smo štirje zaposleni ustvarili za 2,4 stare milijarde dinarjev prometa, to pa ni kar tako. Letos pa bomo gotovo prodali še več. V novi trgovini prodajamo poleg izdelkov Beti še proizvode Kometa; sedaj nas dela več v trgovini, ki je po povem odprta do 19. ure, medtem ko smo v stan h prostorih imeli odprto do treh popoldne,” je povedala Mužarjcva. Velika večina kupcev v tej trgovini je iz drugih krajev; celo v programu organiziranega izleta v Belo krajino je poleg ogleda muzeja, vinske kleti itd. tudi nakup v trgovin i ..Beti”. A. B Uresničljivo zastavljeni cilji Resolucija predvideva 4-odstotno rast družbenega proizvoda — Izvoz na konvertibilno tržišče naj bi bil večji za 40 odstotkov — Brez naložb ne gre Z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana črnomaljske občine v letošnjem letu, ki so jo na zadnjih sejah sprejeli vsi občinski zbori, so si - očitno tudi na podlagi lanskih izkušenj — zadali dokaj realno uresničljive cilje. Medtem ko so v občini za lansko leto zastavili kar 10-odstotno rast družbenega proizvoda, uresničili pa 4-odstotno, načrtujejo za letos 5-odstotno realno rast družbenega proizvoda Med drugm naj bi letos število zaposlenih naraslo za odstotek in pol, torej naj bi bilo v primerjavi z lanskim letom večje za 100 ljudi; dokaj smelo pa načrtujejo povečanje izvoza na konvertibilno tržišče, kar za 40 odstotkov, medtem ko morajo izvoz zmanjšati za desetino. V občini se zavedajo, da brez pametnih, smotrnih, koristnih, skratka rentabilnih naložb ni napredka in tudi stabilizacije ne, zato načrtujejo, da bo v letošnjem letu vrednost investicij znašala okoli 20 odstotkov družbenega proizvoda občine. Veliko pozornosti morajo v gospodarstvu nameniti razvoju tehnologije, kajti le s sodobno tehnologijo je moč doseči tako kvalitetno proiz- Da bo več hrane Za to pa je treba čim bolj izkoristiti kmetijske površine — Brez dobre pospeševalne službe ne gre Do konca srednjeročnega obdobja, se pravi do leta 1985, naj bi Slovenja zagotovila 85 odstotkov svojih potreb po hrani. Glede na tako zastavljene cilje so si tudi v črnomaljski občini zadali več nalog, ki naj pripomorejo, da bodo kar se da izkoristili možnosti za večjo proizvodnjo hrane. Tako se naj bi v letošnjem letu kmetijska proizvodnja povečala za 4 odstotke v primerjavi z lansko, za kar pa je v prvi vrsti treba urediti dohodkovne odnose, saj bo stabilnost in dohodkovna zanesljivost tako kmetom kot družbenemu kmetijskemu sektorju najtrdnejše jamstvo, da bo njihovo delo in vlaganje poplačano. Jasno je tudi, da brez urejene in uspešne pospeševalne-službe ni moč doseči teh ciljev; prav pospeševalne službe pa zadnja leta v občini tako rekoč sploh ni. To resno vprašanje, o katerem je v zadnjem času tekla beseda tako rekoč na vsakem sestanku, kjer je bil govor o kmetijstvu, bo treba v okviru črnomaljske kmetijske zadruge čim prej in čim uspešneje urediti. Nasploh pa mora kmetijska zadruga postati predvsem organizator in pospeševalec pridelave, predelave in izvoza hrane. Vsekakor morajo v občini v letošnjem letu kar se le da izkoristiti kmetijske površine; med drugim naj bi letos končali dela pri komasaciji v Cerkvišču, začeli hidromelioracijo Podtu-rnščice in pripravili nove projekte melioracij in razvojnih programov, ki jih bo sofinanciral republiški sklad za pospeševanje kmetijstva. Prav pri izvajanju melioracij in komasacij ter na področju planiranja pa hi se morali črnomaljska skupnost za pospeševanje kmetijstva in kmetijsko zemljiška skupnost, ki sta j odgovorni za razvoj osnovne kmetijske proizvodnje, bolj povezati z domačo kmetijsko z.ad- vodnjo in tako produktivnost dela, kot ju zahteva svetovni trg. Žal pa je sedaj prav črnomaljska občina po tehnološki opremljenosti na zadnjem mestu v dolenjski regiji, ta pa zadnja v Sloveniji. Predvidena rast dohodka -ta se naj bi povečal za več kot 20 odstotkov - temelji predvsem na uresničitvi začrtane O DELOVANJU ZVEZE KOMUNISTOV V ČRNOMALJSKI OBČINI V sredo, 3. marca, bo v Črnomlju seja programsko-volilne konference občinske organizacije Zveze komunistov, na kateri bo osrednja pozornost veljala poročilu o delovanju te organizacije v zadnjem obdobju. Na obširnem dnevnem redu je tudi ocena programsko-volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK, sprejeli pa bodo še programske usmeritve za delo OK ZKS Črnomelj v naslednjem obdobju. Na seji bodo izvolili tudi delegate za IX. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ in obravnavali predlog kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v občinski organizaciji Zveze komunistov. DVAKRATNA KORIST ZA „ČRNE” VIKENDAŠE Nihče ne ve, koliko je v črnomaljski občini na črno zgrajenih vikendov, vsekakor pa je gotovo, da jih ni malo. Ti črni vikendaši imajo najmanj dvakratno korist: ob gradnji niso plačali nobenih prispevkov pa tudi sedaj ne plačujejo davka, ki ga morajo plačevati vsi, ki so vikend zgradili po legalni poti. Vsekakor bi morale' pristojne službe temu resnemu vprašanju posvetiti več pozornosti. VEČJI IZVOZ, MANJŠI UVOZ V letošnjem letu naj bi bil izvoz črnomaljskega združenega dela na konvertibilno tržišče za 40 odst. večji kot v lanskem letu in bi tako znašal 11,2 milijona dolarjev, uvozili pa bodo predvidoma za 7 milijonov dolarjev, kar je 10 odstotkov manj kot v lanskem letu. Na klirinško območje naj bi letos izvozili za 11 milijonov dolarjev izdelkov oziroma storitev. TEDEN OBRTi V C K M 0 rasti proizvodnje treh največjih delovaih organizacij v občini: semiške Iskre, Belta in Gorenja; prav težave Iskre in Gorenja v lanskem letu so glavni krivec, da niso izpolnili resolucijskih predvidevanj. Med večjimi naložbami v letošnjem letu bodo imele prednost: Iskra pri vlaganjih za novo opremo, črnomaljski tozd Beti pri gradnji proizvodne dvorane; gradili bodo tudi v viniškem tozdu Novoteksa; za občinski praznik je bila slovesnost v Starem trgu, kjer so stekla dela za gradnjo tovarne Unior iz Zreč; Belt bo rekonstruiral livarno, Kmetijska zadruga pa uredila skladišče kmetijskih pridelkov in z vlaganji spodbujala zasebno proizvodnjo; v kanižarskem rudniku so že začeli, letos pa naj bi končali odpiranje južnega polja in tako zagotovili proizvodnjo premoga za najmanj nadaljnjih 20 let; v Dragatušu bodo stekla dela za namembno proizvodnjo, tako imenovani projekt Bela krajina; letos bodo v Dragatušu dokončali dela pri dograditvi tamkajšnje osnovne šole, med prednostne naložbe pa sodi še adaptacija stavbe črnomaljske osnovne šole v Župančičevi ulici. A. B. LETOS 52 NOVIH STANOVANJ Če bodo uresničili zastavljene cilje, bodo letos v črnomaljski občini 2gradili 52 družbenih st^ovanj, od tega naj bi jih bilo polovica solidarnostnih. Vsak zaposleni bo za stanovanjsko gospodarstvo prispeval 4,8 odst. od kosmatih osebnih dohodkov. V letošnjem letu naj bi v občini ustanovili skupnosti stanovalcev, ki bodo upravljale s stanovanjskimi hišami. Zaradi počasnega prehoda na ekonomske stanarine bodo v občini tudi letos težave pri vzdrževanju družbenih stanovanj. L J «1 TEDEN OBRTI — Pod tem imenom je v okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika obrtno združenje pripravilo razstavo, na kateri je 38 obrtnikov pokazalo svoje izdelke in predstavilo svojo dejavnost. Razstavo v gasilskem domu si je ogledalo več kot pet tisoč ljudi. ČRNOMALJSKI DRORIR ^ DRAGOCENA NAGRADA -Črno majsko pustno društvo Presta je na pustno soboto pripravilo v hotelu Lahinja ples, ki je privabil veliko takih in drugačnih mask in maškar. Ker imata Arabki, ki jima je. žirija .prisodila prvo nagrado, nafte očitno več kot preveč, \so jima za nagrado namenili drugačno vrsto energije: 2 metra drv in tono premoga. Ob taki dragoceni nagradi so se tudi vsega bogastva vajenim .Arabkam presrečno razlezla usta. Dobitnike bo ogrela tudi druga nagrada: 16 vstopnic za ples v semiškem penzionu, tretjenagrajencu pa je slikarsko navdahnjeni član pustnega društva podaril svoj slikarski izdelek- * PUSTNE ZASTAVE - Če bi ob raznih praznikih za izobešanje zastav najeli črnomaljsko pustno društvo, bi bito mesto res otfeto v zastave. Na pustni torek se je Črnomelj prebudil ves v ,,prestarskih” zastavah, menda jih je bito kar okoli 300. „ŠTRAJK“ PRI PODELITVI -Na sobotni slovesnosti so v centru srednjih šol podelili tudi pokale za najboljše dosežke na zadnjih delavskih športnih igrah. Beltovci so očitno dobri športniki, saj so osvojili več prvih mest, zmagali pa so tudi v skupnem seštevku, vendar se niso dogovorili, kdo bo pokale prevzel. Obrtniki in iskraši so zadevo uredili tako, da je za vsako panogo prišel po pokal drug športnik, beltovci pa so se samo spogledovali, tako da je moral na koncu en človek odnesti vse osvojene pokale, ki jih je bito za dva naročaja. KOT V STARIH DOBRIH ČASIH — Ljudje so sesčitno naveličali posedati doma in kar naprej buljiti v televizor. Čeprav sta na akademijo za občinski praznik v Črnomlju vabili le trije na roko napisani plakati, je bila dvorana nabito poina, kot v starih dobrih časih. Duh partizanskih mitingov je očitno še živ. j rugo metliški tednik Izhod je le v rasti dohodka Ne pa v zviševanju prispevne stopnje za nekatere SIS — Kočevsko gospodarstvo je že zdaj preobremenjeno in nima dovolj denarja za razvoj t Stroški na področju izobraževanja hitro naraščajo, prispevna stopnja za to SIS je nizka (4,71 in je tretja najnižja v Sloveniji), zsito ostaja za osebne dohodke prosvetnih delavcev malo denarja in so; zelo nizki, saj znaša za učitelje komaj nekaj preko 10.000 din, za; profesorje pa 13.910 din. Osebni dohodki so lani porastli v gospodarstvu kočevske občine za 29 odst., v negospodarstvu pa le za 20 odst. To je le nekaj misli iz razprave predstavn ice SIS za izobraževanje in SIS ka otroško varstvo na zadnji seji zbora zruženega dela občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o programih SIS za letos. Vse SIS so namreč izdelale programe. Izjema je 1® SIS za zdravstvo, ki nima takega , programa za letos (pa tudi za lani ne). Predstavnica je nato predlagala, kako naj bi izobraževanju zagotovili manjkajoče milijone. Možnosti so tri: s prerazporeditvijo znotraj vseh SIS, s povečanjem prispevne stopnje (za 0,68) ali krčenjem programa. Poudarila je, da je podoben položaj tudi pri otroškem varstvu, le da je tam pri osebnih dohodkih še bolj kritičen. Iz nadaljnje živahne razprave -predvsem iz razprave predsednika občinskega Alojza Petka - pa se je dalo razbrati, da položaj le ni tako kritičen. Tako je na 100 zaposlenih v kočevski občini zaposlenih v družbenih dejavnostih 9,3, v Sloveniji pa še enkrat več, iz česar se da sklepati, da bi morali imeti v Sloveniji še enkrat višje prispevne stopnje kot v kočevski občini, vendar so te razlike v resnici malenkostne. V izobraževanju so osebni dohodki res nizki, posebno velja to za profesorje v občini Kočevje, medtem ko so osebni dohodki učiteljev v kočevski občini kar precej nad republiškim povprečjem. Kljub temu pa je res, da so bile družbene dejavnosti v kočevski občini vrsto let zapostavljene. Prav zato in zaradi problemov, ki se v zvezi s tem pojavljajo, so v občini dovolili višjo rast sredstev SIS, kot bi jo po resoluciji lahko. V občini je namreč lani dohodek v gospodarstvu porasel za 24 odst. v negospodarstvu pa bi moral bitFporast za 10 odst. manjši; v resnici je znašal v primerjavi z letom prej kar 39 odst. več. To je največ, kar so pri sedanjem stanju lahko storili. Zdaj je treba iskati izhod znotraj posameznih OZD s področja negospodarstva, saj imajo gotovo povsod še rezerve. Rešitev, edina prava in dolgoročna, pa je seveda v rasti dohodka gospodarstva. J. PRIMC Delegati zbora KS videli, delegati zbora združenega dela pa ne Predlog 'pdloka o preskrbi z vodo je na predzadnji seji zavrnil zbor krajevhih skupnosti občinske skupščine Kočevje, oba druga zbora pa sta ga sprejela. Delegatom zbora krajevnih. skupnosti niso bila všeč nekatera določila 25. člena. V tem členu Je bilo namreč med drugim določeno, da je možno zapreti vodo organizacijam ^druženega dela in hišnim svetom, če ne plačajo računa za vodo. Delegati zbora krajevnih skupnosti pa so meAili, da tako določilo ni v redu. | Posamezna OZD ima namreč lahko blokiran žiro račun in računa ne more plačati do roka, čeprav bi ga rada. Zaradi odklopa vode pa lahko nastane velika gospodarska ali druga škoda. To se posebej velja, če bi vodo odklopili klavnici, mesarijam, mlekarni, prašičereji, zdravstvenemu domu itd. Delegati se tudi niso strinjali, da bi Hydrovod lahko odklopil vodo večstanovanjski stavbi le zato, če en stanovalec ne bi plačal vode. Menili so, naj se to določilo sprememni tako, da hišni svet obvesti Hydrovod, kdo ni Plačal vode in ta naj potem tistega stanovalca toži, ne pa Priklaplja vodo stanovanjski stav-bl *n s tem tudi tistim, ki vodo redno plačujejo. Občinski izvršni svet je menil, da so pripombe zbora krajevnih skupnosti upravičene. Na zadnjih ločenih sejah sq zato- vsi zbori izglasovali to spremembo. J. P PODROBNEJE KASNEJE Kar dve seji občinske konference ZK Kočevje sta bili v soboto, 20. februarja. Na jutranji so razpravljali o uresničevanju sklepov delovne skupine CK ZKS v občini Kočevje, dopoldanska pa je bila programsko--volilna. 22. februarja je bila še občinska kandidacijska konferenca. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o teh sestankih poročali kasneje. CENEJŠA NAJEMNINA? Delegacija krajevne skupnosti Stara cerkev je opozorila občinsko skupščino Kočevje, da so po njenem mnenju najemnine za zemljo, ki jih zaračunava Kmetijsko gospodarstvo, previsoke. Odgovor KG je bil, da znašajo najemnine od 0,15 din za kv. meter (za delavce ZKGP) do največ 1,20 din in da je to zelo dobra zemlja in še blizu naselij (zakaj je potem oni ne obdelujejo? Op. pis.). Povprečna najemnina za travnik je na primer v Sloveniji 0,70 din. Nekateri najemniki zemlje pa niso plačevali najemnin po več let, zdaj pa je prišel račun za nazaj, kar je vzbudilo pri najemnikih nejevoljo. Občinski izvršni svet pa zagotovilom kmetijcev ni verjel. Med preverjanjem podatkov je ugotovil, da najvišja najemnina ne znaša 1,20 din za kv. m, ampak 1,70. To je sporočil delegatom na zadnji seji predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek. Veljavo delu, ne sestankom Manj filozofiranja in več dela — bi moralo biti geslo samoupravljanja — Krepitev birokracije ni samouprava „Zame je pravo samoupravljanje to, da dogovorjeni sklep tudi uresničimo. Menim tudi, da še nismo vsi zreli za samoupravljanje. Le kako naj samoupravljanje zaživi, če se večina vodstvenih ljudi v političnih organizacijah in drugod še vedno obnaša birokratsko, hkrati pa si domišljajo, da so nosilci in pionirji samoupravljanja! , Samoupravljanje tudi ne prenese lenuhov in špekulantov, a tudi teh nam ne manjka.” Ive Stanič: „Kot občan preko deiegatov in delegacij ne vplivam na nič. Samoupravljanje je kot nova družbena praksa lepa in Enkratna, toda mi smo zagrizli v to jabolko ne dovolj pripravljeni in zreli.” (Foto: Primc) DROBNE IZ KOČEVJA Skoda na pokopališču - tnrzal je naredila tudi na pokopali-.^u Precej škode, posebno na neka-r*h grobovih oz. spomenikjh. Razpokale in razpadle so celo nekatere vPr*asuje odgovarja ~ Tovarišica delegatka, jali orda vi želite razpravljati? jje m n, sp*°^nem delegatskem °»ku na zadnji seji zbora zdra- joč^ vPraSal predsed^- ~~ Ne, nisem dvignila rokAi ampak sem se samo po glatji Popraskala. črne marmorne plošče. To se opaža posebno tam, kjer so bili nagrobniki narejeni šele pozno jeseni in zato niso bili temelji dobro osušeni. Nagrobnike postavljajo običajno tudi prehitro, ko sc zemlja na grobu še ni dovolj ulegla. Zato so se nekateri nagrobniki povesili Tudi robniki pri novih grobovih že razpadajo. Tako po nepotrebnem nastaja škoda zaradi prehitrega postavljanja nagrobnikov, pokopališče pa izgublja na lepem videzu oz. urejenosti. PREPOVEDATI GRADNJO -Občinska skupščina Kočevje pripravlja odlok o prepovedi gradnje na območju rudniškega jezera. To je povsem prav, saj bo to, kot kaže, glavno rekreacijsko območje za mesto Kočevje. Ne bi bilo prav, da bi tu gradili nekaj, kar bi kasneje podirali. Kasneje, ko se bo. naraščanje gladine v jezeru dokočno ustavilo, bo treba izdelati načrt za urejanje okolice jezera in tudi za morebitne gradnje. Verjetno bo takrat treba tudi poskrbeti za prestavitev manjšega romskega naselja nad jezerom, saj gotovo ne bo sodilo'v rekreacijsko območje. To je nekaj misli Iveta Staniča iz Mozlja, kjer je tudi mentor mladine, ureja krajevno glasilo ..Viharji”, sodeluje v vodstvu kultumo-šport-nega društva ..Ciril Dekval”, je tajnik SIS za kulturo občine Ribnica, med evidentiranjem možnih kandidatov za bližnje volitve pa je bil evidentiran skupaj z več drugimi za predsednika izvršnega odbora kulturne skupnosti Kočevje. „Rad delam v našem KSD Ciril Dekval, kjer je poudarek na delu, ne na sestankih. Za bodoče delo se dogovorimo kar ob delu. Društvo je bilo ustanovljeno januatja lani. Prireditve oz. svečanosti smo organizirali za vse pomembne dneve oz. praznike. Razen tega smo organizirali nogometni turnir, dve kegljaški tekmovanji zakonskih parov (občinsko in v naši KS), šahovsko prvenstvo Mozlja, strelsko prvenstvo, še več športnih tekmovanj in dva kviza. Lani smo • splanirali prostor za nogometno igrišče. Za društvo smo dobili prostore v prazni šoli in tu si bomo uredili knjižnico (hčerka pokojnega Cirila Dekvala nam bo dala njegove knjige), igralnico šaha, shrambo za športne potrebščine pa tudi pisamico. Izdali smo tri številke ..Viharjev”. Ustanovili smo moški pevski kvartet ,.Vihar”. zŠal nam ni uspelo dokončati igrišče. „ Letos nameravamo najkasneje do junija dokončati igrišče. Letos smo organizirali v sodelovanju s tozdom ZKGP „Rog” že štiri delovne akcije »čiščenja gozda in priprave tal za pogozdovanje. Prve se je udeležilo 11 občanov, druge in tretje po 14, četrte pa že kar 33. Tudi s tem delom zasluženi denar bomo porabili za nakup ozvočenja. Podobno kot lani bomo tudi letos pred dnevom mrtvih organizirali čiščenje spomenikov oz. pokopališča. Izdali bomo spet tri številke ..Viharjev” in organizirali kviz „Naš kraj in krajani” pa tudi ostale prireditve ob praznikih, kot smo jih lani, in ob raznih drugih priložnostih. Glede na to, koliko denarja bomo z delom zaslužili, oz. če ga bo kaj ostalo po nakfipu ozvočenja, bomo skušali kupiti še harmonij, šahe, šahovske ure in knjige za knjižnico". J. P. KOČEVSKE NOVICE ZBOR RIBIČEV V nedeljo, 28. februarja, bo občni zbor ribiške družine Kočevje, na katerem bodo izvolili novo vodstvo, sprejeli program vlaganja rib v Kolpo in Rinžo, se dogovorili o nadaljnjih delovnih akcijah, določili ribiške pristojbine in cene ribolovnic za letos, sprejeli program tekmovanj, razpravljali pa bodo razen o delu družine tudi o delu koordinacijskega odbora za gospodarjenji: s Kolpo in pritoki. fini srn« mi-tinjiti n-u:mii m: m niuin timtiiiuiuiui miti# UUttlUEiitl HV* ummntiffit itrtmtT tm m.mm jCru.auneu-r1 PARK KULTURNIKOV — Na območju ribniškega gradu je v glavnem dokončan park kulturnikov, v katerem so postavljeni doprsni kipi^spominski stebri in plošče z imeni zaslužnih mož, ki so se rodili, živeli ali delali v Ribnici. Na tej plošči so znanstveniki Peter Kozler, prvi kartograf slovenskega ozemlja; Jakob Šilc, slovenski kritik in esejist; dr. Jože Rus, strokovni pisatelj, zemljepisec in zgodovinar, ter dr. Matevž Šmalc, jezikoslovec in prvi tajnik slovenske univerze. (Foto: Primc) KULTURNO SREDIŠČE -Območje ribniškega gradu postaja vse bolj kulturno središče tega kraja. Tu sta suhorobarski in lončarski muzej, petkova galerija, stalna razstava kipov ribniških likovnih kolonij, zdaj pa bodo tu odpili še park kulturnikov. (Foto: Primc) Čim več, a s čim manjšimi stroški Tako je geslo ob letošnjem proslavljanju 900-letnice Ribnice — Marca odkritje spomenika, septembra pa parka kulturnikov — Slavili bodo tudi 110-letnico gasilstva Praznovanje 900-letnice Ribnice je praznik vse občine, ne le Ribnice, praznovali pa ga bodo vse leto. Tako so sklenili na zadnji seji odbora za pripravo proslav ob 900-letnici Ribnice. Ta veliki jubilej bodo povezali še s praznovanjem 90-letnice rojstva tovariša Tita, 40-letnico prvega zasedanja AVNOJ in 40-letffico dogodkov, zaradi katerih praznujejo posamezni kraji oz. krajevne skupnosti v občini svoje krajevne praznike. 25. maja 1945 je bilo v osvobojeni Sodražici veliko zborovanje, v partizane pa je odšla večja skupina domačinov. 31. julija 1942 so Italijani streljali talce v Loškem potoku in požgali vas Travnik. 1. avgusta 1942 so partizani napadli pri Dolenjski vasi italijansko kolono itd. Ker gre dobro -ni razprave Mnenje delegata Jožeta Bartolja tnz. ,,V naši delovni organizaciji m v občini dobro gospodarimo. Ker gre nam vsem dobro, pa ni pravega zanimanja za razprave v zboru združenga dela. Tudi materiali za sejo tega zbora so tako odlično pripravljeni, da nanje nimamo nobenih pripomb. Le premalo primerkov dobimo in motamo potem sami razmnoževati.” Tako ugotavlja inž. Jože Bar-tolj, vodja delegacije RIKO Ribnica v zboru združenega dela občinske skupščine Ribnica. Njihova delegacija se pred vsako sejo zbora redno sestaja. Dobri gospodarski uspehi in'dobri materiali po njegovem vplivajo na to, da zbor sprejema najpomembnejše dokumente kar brez razprave. Pač pa delegati -tudi tega zbora - raje sodelujejo v razpravah o komunalnih zadevah, šolstvu itd,, kar ne sodi v pristojnost njihovega zbora, ven-daf se delegati na take zadeve bolj razumejo. Jože Bartolj je tudi zadovoljen, ker občinsko glasilo .Rešeto” redno objavlja zadeve, ki so zelo pomembne za delegatsko odločanje. Predvsem se spominja takih sestavkov o planiranju, se pravi o letnih in srednjeročnih .načrtih in drugem. Meni, da bi kazalo delegatsko obveščanje v I Inž. Jože Bartolj Rešetu še okrepiti. Ljudje in delegati namreč raje bero ta časopis, v katerem so zadeve obravnavane krajše in bolj poljudno kot pa delegatska gradiva. Predlaga tudi, naj bi za delegatsko obveščanje še bolj izkoristili glasila oiganizacij združenega dela. J. PRIMC Praznovanja 900-letnice so se začela s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. France Prešeren je namreč obiskoval osnovno šolo tudi v Ribnici. Naslednja velika prireditev bo že ob prazniku občine, 26. marcu, ko bodo na ploščadi med novo trgovsko hišo in hotelom odkrili spomenik prvi ribniški četi. Spomenik, ki ga je; izdal kipar Alodar Zaharijaš, prikazuje stoletni boj ribniškega človeka za svobodo, enakopravnost, pravico in za lepši svet. Osrednje praznovanje pa bo v začetku septembra. Trajalo bo predvidoma 7 do 10 dni. Natančen program še ni izdelan. Po sedanjem predlogu naj bi se začelo s svečano otvoritvijo parka kulturnikov, zaključilo pa z Ribniškim semnjem. K letošnji organizaciji Ribniškega semnja te tradicionalne vsakoletne prireditve. bodo pritegnili več ljudi, predvsem iz združenega dela. Med glavnima prireditvama bo še več drugih, predvsem kulturnih in teles-nokuitumih. Te prireditve pa ne bodo le v Ribnici, ampak tudi v drugih krajih po občini. Septembra bo izšla kronika „Rib-nica skozi stoletja”, ki pa ne bo prikazovala le ribniške preteklosti, ampak bo nakazovala tudi pot naprej. 900-letnici Ribnice bo posvečena tudi posebna številka ,.Kronike”, gasila Zgodovinska društva Slovenije. V okviru teh praznovanj bodo v občini slavili še en visok jubilej in sicer 110-letnico gasilskega društva Dolenja vas. Ob tem se bodo spomnili dolenjevaškega gasilskega poveljnika Ignaca Merharja, ki je izdal prvo gasilsko povelje v slovenščini. Tudi ime tega velikega rojaka je vklesano med mnogimi drugimi na stebru v ribniškem parku kulturnikov. j. PRIMC Z igro in učenjem do znanja Namesto načrtovanih S tečajev za voznike motornih vozil so jih lani v organizaciji ribniškega Avto-moto društva izvedli 6. Tečaje je obiskovalo 183 kandidatov, izpit pa jih je uspešno opravilo tričetrt, kar je zelo lep uspeh. Lani je imelo AMD Ribnica 564 članov, kar je več kot 25 odstotkov Alojz Mihelič v primerjavi z vsemi registriranimi vozili v občini. Tudi glede na re- publiško povprečje je ta odstotek zelo dober. Za boljše učenje in usposabljanje voznikov in ostalih občanov je AMD kupilo lani 16-milimetrski kinoprojektor. Z njim so med drugim vrteli filme o prometni vzgoji tudi učencem osnovnih šol. V vseh krajevnih skupnostih so izvedli predavanja o zakonu o cestnem prometu. „Naša glavna letošnja naloga je izvajanje tečajev za voznike motornih vozil. Načrtujejo jih 6, prvi pa se je začel pred kratkim, 27. januraja," pravi tajnik društva Alojz Mihelič. Ostali letošnji načrti društva so: sodelovanje pri tradicionalnem polaganju venca v Jelenovem žlebu ob občinskem prazniku, pomoč šolam pri izvedbi izpitov za kolesarje, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi občinskega tekmovanja „Kuj veš o prometu? “, sodelovanje pri postavljanju prometne signalizacije v občini, sodelovanje z vojaško enoto v Ribnici itd. M. GLAVONJlC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KLORINATORJA NI - Pri kloriranju pitne vode prihaja do nekaterih pomanjkljivosti, ker so težave z uvozdm klorinatorjev oz. rezervnih delov zanje. Hydrovod ima že precej časa naročene klorinatorje za zajetje Izber in rezervne dele za zajetje Obrh, vendar zaradi omejitev pri uvozu slabo kaže, da bi naročeno kmalu dobili. Zato so s kloriranjem vode, predvsem ob deževju, težave. SPET CRNI ZAKOLI? - Veterinarska inšpekcija ugotavlja, da spet narašča število črnih zakoiov. Meso živali, ki je zaklana na črno, ni veterinarsko pregledano in bi zato lahko prišlo do obolenj večjega ali manjšega števila ljudi. Inšpekcija bo črne zakole še naprej preganjala, čeprav se inšpektorji zavedajo, da pravega uspeha ne bo, dokler ne bodo lastniki živali sami doumeli, da s takim početjem ogrožajo zdravje občanov, tudi svojih najbližjih. NE ZNAJO MOLSTI? - Stanje živalskih kužnih bolezni se v ribniški občini v zadnjem letu ni bistveno spremenilo. Bilo je nekaj več svinjske rdečice, precej pa je porastlo število vnetih vimen, čeprav so se živinorejci udeležili posebnih predavanj. Vnetja vimen so posledica neznanja, nečistoče in verjetno tudi nepravilne uporabe molznih naprav. Posledica vsega tega je, da še vedno prihaja v promet mleko, ki ni primemo za ljudsko prehrano. Zato bo v bodoče doslednejša veterinarska kontrola, — Jaz sem bil kaznovan, ker sem brez dovoljenja prodajal versko literaturo. - Midva pa zato, ker sva brez dovoljenja prodajala kipe z likom tovariša Tita. REŠETO ^8 (16981 75 februarja. 1982 DOLENJSKI LIS 19 DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING Četrtek, 25. februarja - Aleksander Petek, 26. februarja - Matilda Sobota, 27. februarja - Gabrijel Nedelja, 28. februarja - Romana Ponedeljek, 1. marca - Albin Torek, 2. marca - Milena Sreda, 3. marca - Janja Četrtek, 4. marca - Kazimir LUNINE MENE 2. marca ob 23.15 - prvi krajec m BREŽICE: 26. in 27. 2. ameriški barvni film Lovec. 28. 2. in 1. 3. ameriški film Prešuštnice. 2. in 3. 3. francoski barvni film Gimnazijke. KOSTANJEVICA: 27. 2. nemški film Disco mrzlica. 28. 2. francoski film Lopov. NOVO MESTO - KINO KRKA: 25. 2. ob 17. uri kratki film Ivana Marinčka, ob 19. uri film Krizno obdobje. 26. 2. film Krizno obdobje. 27. in 28. 2. italijanski barvni film Pamango - sadje ljubezni. 1. in 2. 3. gostovanje gledališča. SEVNICA: 26. 2. nemški film Super Baby. 27. in 28. italijanski Tilm Kako izgubiti ženo in najti ljubimko. STANOVANJA STANOVANJE v bližini Novega mesta išče štiričlanska družina. Naslov v upravi lista (720/82). ZASEBNO STANOVANJE s sanitarijami v Novem mestu iščeta dve družini brez otrok. Alija Avdič, Jerebova 20, Novo mesto. SOBO ali manjše stanovanje v Novem mestu ali Krškem išče dekle. Naslov v upravi lista (729/82). SOBO opremljeno in ogrevano, s kopalnico in posebnim vhodom, oddam Slovenki. Telefon 23-669. Motorna vozila ZASTAVO 750, letnik 1967, registrirano in vozno, skupaj ali po delih, poceni prodam. Martin Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej, telefon 22-080 (dopoldne). FIAT 126 P, letnik 1977, prevoženih 39.000 km, dobro ohranjen, prodam. Informacije in ogled vozila od 16. ure dalje v četrtek, petek in soboto na naslov Jože lapš, Gaber 7, 68333 Semič. pel Ka. FIAT 124, letnik 1970, po ugodni ceni prodam. Jerše, Veliki Lipovec 23, Dvor. ' LADO special, letnik 1977, dobro ohranjeno, in ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Franc Bregar, Šentjernej 153, tel. (068) 85-369. 126 P ali samo motor in menjalnik prodam. Naslov v upravi lista (725/82). CITROEN GS Club, letnik 1976, ugodno prodam. Rudi Ferlin, Dol. Leskovec 79, Brestanica. prodam. 72-835. R4, letnik 1977, ugodno prodam. Informacije po telef ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjeno, registrirano do julija 1982, prodam Franc Kovačič, Ribjek 2, Mokronog. ZASTAVO 750, de luxe, letnik 1975, dobro ohranjeno, malo prevoženih km, prodam. Marija Nose, Rumanja vas 12, Straža. ZASTAVO 750, letnik 1978, odlično ohranjeno, prevoženih 40.000 km, prodam za 72.000 din. Darinka Segota, 68 257 Dobova 16, ali na telefon (068) 68-641 po 16. uri. GS CITROEN, letnik 1974, in RENAULT 6, letnik 1970, ugodno prodam. Andrej Dolenc, Milana Majcna 1, Novo mesto. ŠKODO 100, letnik 1973, registrirano do maja, prodam. Ivan Švigelj, Stara Bučka 6, Škocjan. R 4 TL, spredaj karamboliran (motor in menjalnik nepoškodovana), prodam Naslov v upravi lista (726/82). FIAT 750, letnik 1976, prodam.. Telefon 44-278 od 18. do 19. ure. DIANO, letnik 1978,'126 P,*tnik 1979, in otroško posteljico prodam. Informacije na telefon (068) 61 -212. PRODAM OM 150 UNIC motor 12 t s pomožno osovino. Anton Eržen, Vel. Strmica 3, Trebelno. PRODAM rezervne dele za ZASTAVO 850. Franc Majde, Knežja vas 9. 68211 Dobrnič. TOVORNI AVTO TAM 4500, potreben manjšega popravila, in FIAT 124, lahko tudi po delih, prodam po ugodni ceni. Franc-Krištof, Gorenja vas 23, 68233 Mirna. WARTBURG, letnik 1974, registriran do februaija 1983, prodam. Stane Radovičevič, Mihovec 5 pri Podgradu, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1972, skupaj ali po delih prodam. Jože Selak, Dolenja vas 1, Otočec. FIAT 125 P, letnik 1980/8, ugodno prodam. Lebar, Gubčeva 2, Krško, telefon 72-325 do 14. ure. R 4 TLS, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Gliha, Meniška vas 63, Novo mesto. FORD TAUNUS zelo poceni prodam. Marica Pintarič, 68222 Otočec 78. KOMBI ZASTAVA 435 KL, letnik 1980, prodam, Janez Kos, Ločna 7, Novo mesto. FIAT 126, letnik 1978, prodam. Telefon 23-906. MZ 250 (z opremo) ugodno prodam. Bukovec, Drska 17, Novo mesto. FIAT 750, letnik 1975, registriran do maja 1982, in AMI 8 (break), letnik 1975, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Telefon 24-667 (popoldne). ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 7. februarja 1983, grodam. Merica Kržan, Gubčeva , Brežice. ZASTAVO 101, prva registracija 1976, prodam. Jože Bobnar, Jablan 19, Mirna peč. DOLENJSKI LIST IZDAJA:' DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačar, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragoš, Milap Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak'četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SOK v Novem mestu: 52100—603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni *rfl 7, p. p. 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22—365 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Nor« mesto — Barvni fiimi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana FORD TAUNUS M 12, vozen, prodam po ugodni ceni. Albin Levičar, Gozdna pot 6/a, Leskovec pri Krškem. ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Franc Sinkovič, Blanca 55. R 6 TL prodam, lahko tudi na kredit. Rajko Poznič, Brezje 10, Senovo. DIANO 6, letnik november 1976, prodam. Ogled avtomobila popoldan na naslov Ivica Božinovič, Gregorčičeva 18, Brežice. FIAT 750, letnik 1^72, registriran do maja, potreben manjšega popravila, poceni prodam. Janez Vide, Šegova 6, Novo mesto. ŠKODO 120 LS, staro leto dni, prodam. Naslov v upravi lista (730/82), ali telefon 71-437. OSEBNI AVTO Citroen GS, letnik 1972, v voznem stanju, neregistriran, poceni prodam. Lahko tudi po delih. Marjan Jerovšek, Mima 125, telefon (068) 44-153 (vsak dan do 15. ure). |! Kmetijski stroji PRODAM enoosno traktorsko -prikolico (nosilnost 5 t), voz za prevoz živine, gumivoz in slamoreznico. Anton Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. TRAKTOR IMT 585 in dve rotacijske kose Welger prodam. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. SILOREZNICO Epple, rabljeno, v dobrem »stanju, prodam. Andrej Lovšin, Sajevec 17, Ribnica, telefon (061) 861-354. MOTORNO FREZO Benassi BL, staro dve leti, ugodno prodam. Andrej Balkovec, Mali Nerajec, 68343 Dragatuš. TRAKTORSKI OBRAČALNIK in BCS prodam. Perpar, Knežja vas 7,68211 Dobrnič. FREZO Honda F 42 s prikolico in priključki zamenjam za starejši manj S traktor Kramer ali Eicher. Naslov v upravi lista (717/82). TRAKTOR Masej Ferguson 42 prodam ali zamenjam za lažjega. Franc Bartelj, Jablan 41, Mirna peč, tel. 84-331. PRODAM nemško mlatilnico, super moderno, ozko, na zobe, s popolnim čiščenjem, odlično ohranjeno. Stane Jurčič, Svetje 47, 61215 Medvode. pro- PRODAM NUJNO PRODAM zaradi selitve predsobno garderobno omaro, dve metrski kuhinjski omarici, dva metrska pulta (skoraj novo), električni štedilnik, peč na olje in predsobno ogledab z obešalniki. Djuraševič, Jerebova 16 a, Novo mesto. PRODAM 2 novi cisterni, kovinski (cca 1500 1), škropilnico za vinograd (nahrbtno), rabljeno, kultivator (freza) tipa Fasskvali. Grajska cesta 20, Črnomelj. BUKOVA DRVA, več m2, prodam. Naslov v upravi lista (723/82). PRALNI STROJ Gorenje, potreben manjšega popravila, prodam. Telefon 25-529 (popoldne). PRAŠIČKE, stare 9 tednov, dam. Vrhpeč 11, Mirna peč. ŠTEVEC, trifazni, žigosan, prodam. Jože Kolenc, Zalog pri Škocjanu INVALIDSKI VOZIČEK, nov, prodam po ugodni ceni. Informacije od 6. do 14. ure na telefon 58-120. MOTORNO ŽAGO Stihi 051 prodam. Jože Slak, Jordan kal 7, Mirna peč. ŠTIRI KOMADE nove gume Sava Semperit (155 X 13) prodam. Telefon 85 -107. PEC za kopalnico (na trda goriva in elektriko) prodam. Naslov v upravi lista (724/82). HLADILNIK Gorenje (150 literski) prodam. Andrej Dolenc, Milana Majcna, 1, Novo mesto. PEVSKO OZVOČENJE „H H” 100 W, malo rabljeno, skoraj novo, in mikrofon SHURE prodam. Telefon (068) 23-611 (dopoldne) ali (068) 24-487 (popoldne ali zvečer) PRODAM motorno žago Stihi 045, malo rabljeno, in žrebico, staro eno leto. Maline 18, Semič. SMUCl ELAN IMPULS Competi-tion 207, malo rabljene, z vezmi Market Rotamat, prodam za 3.000 din. Telefon 23-611 {dopoldan), ali 24-487 (po 16. uri). PRODAM dvodelno omaro, predalčnik in omarico za knjige za otroško sobo. Ogled po 1. uri. Ingrid Selevšek, Ulica Majde Šilc 19, Novo mesto. PRIKOLICO za osebni avto prodam. Šmihel 11. Novo mesto. AVTOMATSKI STROJ za izdelavo strešne opeke (z 2500 klasičnimi modeli) prodam. Cena ugodna. Ogled možen ob nedeljah dopoldne. Silvester Vidmajer, Selce 12, Blanca. PRODAM (unikat) belo poročno obleko številka 36 - 38 z ogrinjalom in drugimi dodatki po zelo ugodni ceni. Marjeta Volaj, K Roku 79, Novo mesto, telefon 25-369. PLEMENSKEGA OVNA, rodovniškega, solčavsko jezerske pasme, zaradi menjave prodam ali zamenjam za zdravo plemensko ovco. Tone Hutar, Rožni dol 8, Semič. POROČNO OBLEKO roza barve v velikosti izpod 180 cm poceni prodam. Jožica Vide, Šegova 6, Novo mesto. PRODAM rabljeno spalnico in šivalni stroj Bagat. Ogled popoldne od 16. ure dalje na naslov Janko Petrič, Volčičeva 9 a. Novo mesto. KUPI M. MANJ ŠO HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. Naslov v upravi lista (721/82). HIŠO, starejšo, v krški občini kupim. Naslov v upravi lista (719/82). GRADBENO PARCELO, zazidljivo, v okolici Novega mesta kupm. Ponudbe pod šifro: »GOTOVINA”. ADRIO KARAVAN, novo ali malo rabljeno, od tipa 460 dalje, kupim. Plačam v DM. Klavžar, Brestanica. HIŠO, manjšo, lahko tudi urejeno, starejšo hišo v Posavju, kupim. Na slov v upravi lista (728/82). PRODAM 60 arov zemlje v Goriški gori (Škocjan). Informacije v gostilni Tomšič, Dobruška vas, od 7. do 9. ure dopoldan. VINOGRAD (6 a) v Kotih pri Dvoru prodam po ugodni ceni. Murn, Jurka vas 5 pri Straži. PRODAM 10 arov vinograda in zida-nico v Bojniku pri Malkovcu (Tržišče). Prodam po ugodni ceni, lahko tudi za posojilo. Naslov v upravi lista (718/82). VINOGRAD (10 arov) na sončni legi, 5 km od Mokronoga, prodam. Dostop z avtomobilom, vodovod poleg parcele. Naslov v upravi lista (727/82). PRODAM mlad vinograd, na sončni legi, v dobrem stanju, dovoz z vsakim vozilom, primeren prostor za stavbo. Martin Bec, Kamenica 13,68296 Krmelj. ENODRUŽINSKO HIŠO v Brestanici prodam. Informacije pri Jožetu Kranjcu, Rožno 56, Blanca. VINOGRAD (15 a) na Rupah pod Trško goro prodam. Asfalt, elektrika na parceli, dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (722/82). VINOGRAD (10 a) v Srednjem Grčevju pri Otočcu prodam. Jože Junc, Srednje Grčevje 23, Otočec. RAZNO V VARSTVO na domu vzamem tri otroke od 1. marca dalje. Marija Burgar, Zagrebška 11, Novo mesto. MANJŠA DRUŽINA v Ljubljani brez otrok sprejme takoj gospodinjsko pomočnico, lahko je tudi začetnica ali mlajša upokojenka. Plača zelo dobra, oziroma po dogovoru, stanovanje komfortno. Ponudbe v oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro: »BODI IN AjA TRILETNO PSIČKO (irski setera) podarim ljubitelju živali. Kenda, Rudarsko naselje 3, Kočevje.w ŽENSKI srednjih let nudim opremljeno sobo za pomoč v gospodinjstvu. Podrobnosti po dogovoru. Pismene ponudbe oddajte na upravi lista pod šifro: »APRIL DNE 22. 2._ 1982 sem pri bolnišnici izgubila žensko uro znamke Hel-vetia. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne na naslov Danica Marjanovič, Štran-ska vas 1 a, Novo mesto. [EEKEief^ IVANETIČ, Pod Trško goro 72, Novo mesto, lastnik druge polovice vinograda, kije last Vrčaja iz Harinje vasi, opozarjam, da je parcela sporna zaradi dovoza' in obdelave. Za pojasnilo se obrnite na telefon 23 -669. ALBIN ŠUŠTERŠIČ iz Starega dvora 2, Radeče, preklicujem očitke, ki sem jih izrekel tov. Vdijamu Gračnaiju iz Starega dvora pri Radečah. JANEZ ZUPANČIČ, Velika Loka 22, prepovedujem vsako vožnjo po moji parceli pod Korenitko (po travniku). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. IVAN PETERLIN, Štrit 9, Škocjan prepovedujem vožnjo in delanje kakršnekoli škode po mojih parcelah številka 516/1, 1072/67, ker preko teh parcel ni bilo nikdar pota iz parcele številka 518/1. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. LOJZKA RAPUŠ, Slakova 2 a, Novo mesto, opozarjam Jožefo IGLIČ, Gorenja vas, Šmarješke Toplice, da preneha širiti neresnične govorice o meni. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala. JOSO PEZEU, Dol. Kamenoe 4, Novo mesto, se oproščam Frančiški PEZELJ, Dol. Kamence 4, za vse žalitve, ki sem jih izrekel, in grobo ravnanje zoper njo ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Dragi PAVLI GORENC iz Jablana pri Mirni peči vse naj lepše za rojstni dan. Zvonka. Naši dobri in skrbni mami FRANČIŠKI VLAŠIČ iz Dolenjcev 22 pri Adlešičih želimo za 70. rojstni dan obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ter ji kličemo še na mnoga leta. Otroci z družinami. Dragi NADI HRIBAR iz Brega pri Velikem Gabru iz srca čestita za njen 25. rojstni dan ter veliko sreče v zakonu, največ pa zdravja, želi Ani Može z družino. Dragim staršem MARTINU in MARIJI JORDAN iz Koprivnika pri Kostanjevici želimo ob 55. obletnici skupnega življenja še mnogo zdravih in srečnih let. Hvaležni sinova in hčerke z družinami. UfoBVECTIlAl gjamsifisii Dragim staršem MARIJI IN MARTINU JORDAN iz Koprivnika ob 55-letnici skupnega življenja čestitajo in kličejo še na mnoga leta vsi hvaležni otroci, vnuki in pravnuki. Pri zahvali za ALOJZA MEDICA z Verduna 4 pri Uršnih selih je {»motoma izostala zahvala župniku za spremstvo, pogrebni obred in lepe poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala! OBVEŠČAM črnomaljsko ribiško druščino, da se tov. BORIS MA-LERIČ - ZELENIKA preimenuje' v SULCA. Boris Črnič — Ost riž. POLAGAM keramične ploščice in postavljam kmečke krušne peči. Prodam in postavim več mak) rabljenih kamin peči. PEČAR Viktor Luzar, Cerov log 16, Šentjernej. 12-, 13—, 14-, 15- in 16- eolske gumi vozove, nove, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se ŠTANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana- Rakovnik. ? STREŠNO OPEKO, klasično, cementno, izdelujem. Barvo iz uvoza dodajam v maso po izbiri. Informacije: Kerin, Podbočje 10, telefon (068) 69-837. IZ BRfžlŠKE,. PORODNIŠNICE ■ V času od 13. do 19. februarja 1982 so v brežiški porodnišnici rodile: Gordana Nikič iz Bregane -Gorana, Jožica Bračun iz Velikega dola - Robija, Leopoldina Babič iz Bukovja - Izidotja, Marija Romih z Zjgarskega vrha - deklico, Marjanka Pavlovič iz Bušeče vasi - Andreja, Nadica Mošet iz Plesa - deklico, Jožefa Kos iz Kostanjka - dečka, Marjeta Jalovec iz Čateža - Robija, Ivanka Rupert iz Čateža - Juliju, Monika Perc iz Križ - Jasmino, Dragica Mraz iz Brežic - Tamaro. Čestitamo! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najine drage mame ROZI ŠAFAR roj. Banko iz Kočevja, Turjaška 4 č se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom Dolge vasi in sostanovalcem iz Turjaške 4 č, Kočevje, za podarjeno cvetje,izrečeno sožalje ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivoma Tekstilana in Itas Kočevje, Občinskemu odboru ZB Kočevje, Krajevni organizaciji ZB Dolga vas, govornikoma za poslovilne besede, delavski godbi Kočevje ter župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Marjana in Ivanka v imenu vsega sorodstva Če bi solze naše in 'tvoja pridna roka te rešila, tebe, ljuba term moja, ne bi hladna zemlja krila. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame, tašče in tete ANE JUG rojene Krevelj iz Kladja nad Blanco se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč, darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali, nam izrazih sožalje in pokojnico v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo nadvse dobrim sorodnikom za njihovo spremstvo. Iskrena zahvala govorniku Avgustu Mirtu iz Brestanice za lepe in tolažljive besede. Hvala ravnatelju in vsem udeležencem osnovne šole iz Celja za spremstvo, darovane vence in cvetje, TES Brestanica in kolegom, župnik 1— opravljeni obred in tolažilne besede ob odprtem grobu, zdravniku dr. Pesjaku in zdravnicama za domu, nego in skrb v času bolezni. Za vse m vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož, hčerka Fanika z družino, hčetka Marica z družino, sin Branko ž družino ter . ostalo sorodstvo lepo :e na- Kladje nad Blanco, Celje, Ljubljana, Senovo, Brestanica; 9. februar 1982 SUPfR 3*150 STRICA ‘II / « m* s. s m *'I * M V** $ $ $ c * ^ JOŽE Š Jedrska elektrarna v Krškem je že dvakrat obratovala s polno močjo. Prvič 6. februarja - le eno uro. Zvečine so vse faze preizkušnje končane in delno tudi preizkušanje delovanja s stotimi odstotki moči. Rezultati so zadovoljivi, to potrjujejo med drugim tudi izsledki oddelka za analizo proizvodnje,*ki ga vodi 29-letni dipl. inženir Jože Špiler. „Spremljam vsako zaustavitev nuklearke in analiziram vzroke. Če s pomočjo sodelavcev ugotovim pomanjkljivosti, takoj opozorim tehničnega direktorja. Zaenkrat delujemo še v tesni povezavi z Westinghousom in našo izgradnjo NE. Mi kot pogonski delavci pač moramo poskrbeti, da bo iz jedrske elektrarne prišlo čimveč kilovatov," pove inž. Špiler. Razveseljivo je, da je med delavci naše prve jedrske elektrarne vse več domačinov. To kaže, da si prvenec pridobiva doma vse več zaupanja. Če mladim strokovnjakom marsikje še kar naprej zapirajo vrata, tega za nuklearko ni moč reči. Povsod je dovolj mladih obrazov, res pa je, da so pri tako zahtevnem delu zelo pomembne izkušnje. Inž. Špile- rju je pettedenska specializacija pri Westinghousu v ZDA, kjer je na dveh nuklearkah spoznal celotno fazo preizkusnega pogona, še izpolnila znanje v pomembnih nadrobnostih, ki jih seveda ne manjka. Temeljno znanje o elektrotehniki, ki ga je pridobil med študijem na ljubljanski univerzi, pa je obogatil še na Inštitutu Jožef Štefan, saj je na reaktorju Triga v Podgorici pripravljal diplomo o digitalnih merilnikih reaktivnosti. V nuklearki v Krškem je Špiler od leta 1978, ko se je pričela faza preizkušanja številnih (103) sistemov in same elektrarne. Že po enem letu je postal inženir za ocenjevanje testov. „0b sodelovanju z vključenimi inštituti „Jožef Štefan ”, ,JMilan Vidmar”, „Rudjer Boškovič”in zagrebškim inštitutom za elektroprivredo sem pridobil največ strokovnosti. ” Inž. Špilerju preizkušanje pogona ne pomeni samo preverjanje tehnike, ampak tudi ljudi in same organizacije. Dinamično delo je tolikanj razgibano, da ni nič nenavadnega, če se konča v zgodnjih jutranjih urah. A neomejen delovni čas ga ne moti, ker ga delo veseli .Jšavno sinoči, nekaj po polnoči, je dve uri trajalo testiranje sposobnosti NE, ki jo druge termo- in hidroelektrarne nimajo; če pride do razpada električnega omrežja, bo nuklearka ostala na lastni rabi in bo služila ponovni vzpostavitvi omrežja. ” Pridnega dela se je Jože privadil že v mladosti na kmetiji, velik vinograd domačih na Zdolah pa terja še zdaj veliko njegove pomoči. Vaščani imajo Špilerja še vedno za „svojega”, čeprav se je preselil v Krško, zato je že četrto leto za krmilom zdolske krajevne skupnosti PAVEL PERC • ki KRONANJE V KOSTANJEVICI — Višek občnega zbora »Perfor-cenhauza” je bilo kronanje novega predsednika. Zaprisega je vse prej kot običajno polaganje krone na glavo. RUBEŽOVA KOCKA — Na gradaški izvedbi rubikove kocke, jo ,.mački” prekrstili v rubežovo kocko, so bile zapisane šte pustne novice in resnice, vključno z novo ceno bencina. Pust okrtačil naš vsakdan Kaj so za pusta pripravili kostanjeviški šelmarji, »gradaški mački" in šentjernejska »Kurentova oblast" — V Kostanjevici se najbolj drže starih pustnih izročil — V Gradcu so imeli celo kavo — Šentjernejčani ponovili svoj program v Novem mestu Med tistimi slovenskimi mesti, ki so prav do današnjih dni ohranila najbolj žive pustne običaje, je Kostanjevica s svojo sedem stoletij staro zgodovino edinstven primer. Dandanašnje kostanjeviško praznovanje pusta traja štiri dni in vsebuje staro in novo. Med stara pustna izročila sodi igranje nedeljske jutranje budnice godbenikov »Perforcen-hauza“, ki se sestane le za pusta. Po starih navadah poteka tudi oklic kurenta na „temalem plac” slovesni sprevod Šelme s plamenicami, torkov nastop medveda z gonjačem in sejalcem, ter zaključek norčij s kurentovim slovesom na pepelnično sredo. To, kar je vsako leto novega, je povedano na občnem zboru »Per-forcenhauza” v domu kulture. Pred množico poslušalcev, ki se tudi letos ni uspela zgnesti v dvorano, so „perforcenhauzaiji” s pristnim dolenjskim humorjem obdelali vse javne grehe preteklega leta. Letošnji program v vezani in nevezani besedi je bil še posebno bogat. Pripravili so celo igro, kjer sta se v vlogi prekupčevalca znašla Krpan in Brdavs in skupaj premikastila carinike. Precej verzov je bik) posvečenih tudi nuklearki. Po končanem vsesplošnem ..obiranju” so izvolili novega predsednika ..Perforcenhauza”, kar je po vsej verjetnosti najstarejša rotacija na Slovenskem, saj je novi predsednik lahko izvoljen le enkrat in samo za eno leto. Pustni karneval v Gradcu, ki ga že leta za pusta pripravljajo .gradaški mački”, društvo, ki šteje skoraj več članov, kot ima ta kraj ob Lahinji prebivalcev, je tudi to pustno nedeljo privabil okoli pet tisoč ljudi iz vse Bele krajine in številnih krajev z druge strani Gorjancev in Kolpe. Kot vsako leto, so tudi letos „mački” prikazali številne probleme in težave našega vsakdanjega življenja in, da jih ne bi kdo po nemarnem obtožil kritikastrstva, hkrati nakazali tudi rešitve. V desetih »potujočih” točkah so prikazali tudi kombajn, ki žanje kar trikrat na leto, hkrati pa tudi orje, na grada-škem „ponte grabežu” je bito moč dobiti celo kavo; na čelu sprevoda je bil seveda njihov maček, ki pa se je tokrat oklical za delegata, kar mu res ni bito težko, saj vedno pade na noge, pa kakorkoli ga že vržeš. Na kraju samem so bili „mački” pripravljeni izdelovati stole po meri, pravšnje za vsako rit, medtem ko so pručke za krajevne delegate ponujali kar zastonj; posebna ponudba pa je klop za kolektivno vodstvo. Nekakšno kosmato mrcino, konja imenovano, so kazali v splošno začudenje zijal, dobro zavarovano kot dragocen rezervni del, na novem belokranjskem letališču pa je pristalo prvo letalo na ročni in nožni pogon, ki so ga skonstruirali »vranoviški jazbeci”, tozd gradaških mačkov. Videti je bito še perspektivni razvoj gradaškega bencinskega podjetja „Grabenz”, ki je letos prišlo na osla, drugo leto se pa tudi ta bistra žival ka s pustno godbo in umotvori članov kurentove oblasti se je na šentjemejskem trgu pričela z enourno zamudo, kar je v mrazu precej motilo več kot tisoč zijal. Po »obiranju” in'branju lokalnih oglasov je bito precej grenkih izrečenih na račun domačih gostiln, ki so sicer celoletna zatočišča kurentove oblasti. Tradicionalna poroka je bila letos v znamenju prave ženske, ki so jo uvozili iz dolenjske metropole, za ženina pa so ji podtaknili domačega vinskega bratca. Vso ceramonijo so ob množici nekaj tisoč Novomešča-nov uspešno ponovili na Glavnem trgu. JANEZ PAVLIN ANDREJ BARTEU Sto let mame Julijane Lavrič Koliko sta morali prestati na življenjski poti zavedna Slovenka in njena družina Te dni je praznovala stoletnico rojstva Julijana Lavrič iz Kočevja, rejena 23. februarja 1982 v vasi Trava v kočevski občini. Zadnjih 25 let živi pri hčerki Tončki. »Težko skrbim zanjo, ker sem tudi že stara in bolna, a je kljub temu ne dam v dom,” pravi hčerka, ki se bliža sedemdesetemu rojstnemu dnevu. »Tudi mož mi pomaga, čeprav je ' pred kratkim prestal hudo ope-racjjo. Za vzdrževanje prispeva še sin France Lavrič iz Dolge vas.” Mama Julijana je v življenju veliko prestala. Na srečo je bila v glavnem vedno zdrava, le zadnje čase je obolela in mora ležati. Kljub temu je vesela obiskov in je za svoja Julijana Lavrič leta prav živahna. Moti jo le, da sliši bolj slabo. Kot rečeno, je luč sveta zagledala pred sto leti na Travi. Tam je dokončala tudi osnovno šolo. Poročila se je dvakrat, obakrat z vdovcem. S prvim je priženila tri otroke, skupaj pa sta imela nato še dva; z drugim pa je priženila enega, skupaj pa sta nato dobila še hčerko Tončko. S prvim možem sta trdo delala in si kupila v Kočevski Reki hišico in 10 arov zemlje. Mislila sta že, da se bo začelo lepše življenje, ko je mož umrl, začela pa se je tudi prva svetovna vojna. Med obema vojnama je bilo zavednim Slovencem hudo. Kočevatji sojih napadali, še huje pa je bilo, ko je bil organiziran Kutturbund. Pri Lavričevih so namreč imeli Slovenci, ki so napredno mislili, sestanke pa tudi veselice in igre. Pevske vaje, ki so bile tudi pri njih, je vodil učitelj iz Borovca Matjan Tratar--Učo. Zapeli so tako dobro, da so jih povabili tudi na radio. Najhujše je bilo med drugo vojno. Že takoj spočetka je začela vsa družina delati za OF in seje pdzvala klicu na upor. Zet Anton Vidmar pa je bil vojni ujetnik v Nemčiji, kjer je tudi sodeloval z nemško KP in nosil propagandni material v taborišče. V Lavričevi hiši v Kočevski Reki je bila prva seja narodnoosvobodilnega odbora, mož Julijane Lavrič pa je bil predsednik tega odbora, kasneje pa še narodne zaščite. Med ofenzivo 1942 so ujeli v Gotenici hčerko Tončko. Potem ej bila zaprta v Kočevju, v Ljubljani obsojena na 8 let zapora in odpeljana v zapore v Benetke. Brat France je bil interniran v Padovi, Mati Julijana z možem pa seje skrivala zdaj tu, zdaj tani, posebno Se, odkar so dobili na vratih odtis črne roke. Umaknila sta se celo v Loški potok, nato pa je odšel mož v Belo krajino, od tam pa v Dalmacijo. Z možem sta imela v glavnem srečo, prijeli so ga le dvakrat. Po vojni so se spet dobili v Kočevski Reki. Mama je bila kmalu doma, nato je prišel oče pa zet iz Nemčije in hčerka, ki je bila najprej zaprta v Italiji, potem pa odpeljana še v Ljubljano. Po vojni se je vsa družina vključila v delo za obnovo domovine. Oče je bil tudi po vojni predsednik qbčincKočevska Reka. Tudi’ ostali so delali na raznih odgovornih dolžnostih in tako po svojih močeh pomagali k obnovi domovine in napredku Kočevske. JOŽE PRIMC NAJGLASNEJŠI PAR - Šent-jemejski duhovniški par Tride-cifacij in Antonfacij sta spovedala nevesto, njune žrtve pa so bili tudi mnogi gledalci. ne bo več zmenila zanj. Kar so pozabili povedati »mački”, je povedal Toni Gašperič. Pa še več. Šentjernejska »Kurentova oblast”, ki bi jo že nekaj let mirne duše lahko imenovali kar »šentjer-nejskicvičkarji“,je bila letos sila zadovoljna, da je prišlo toliko pametnih ljudi norce poslušat. Povor- DRUŠTVO SLUŠNO PRIZADETIH VABI Medobčinsko Društvo slušno prizadetih Novo mesto vabi k sodelovanju vse občane, ki so pripravljeni delati s slušno prizadetimi osebami kot tolmači v totalni komunikaciji. Zveza slušno prizadetih Slovenije namreč prireja seminar gestikulacije, ki bo od 20. do 24. februarja v hotelu Bernardin v Portorožu. Pozneje bosta še dva takšna seminarja. Vse stroške seminarja bo plačala Zveza slušno prizadetih Slovenije. Zainteresirani dobijo podrobnejše informacije pri društvu slušno prizadetih, Vrhovčeva 20, Novo mesto, Rok prijave je takoj. C. OSOJNIK tajnik društva FANTIČ PADEL IZ VLAKA IN OSTAL 2IV V ponedeljek okoli 11. ure je v Orehovu pri Sevnici padel iz drvečega brzca 7-letni Obren Miletič iz SR Srbije. Fantek je s starši potoval v ZR Nemčijo. Domnevajo, da je med igro po vagonu odprl vrata in padel ven. Fantka je najdel med tiri avtomobilist Lado Švigelj, odpeljal ga je v zdravstveni dom, od tam pa so Obrena poslali v celjsko bolnišnico. K sreči fantiču ni kaj hujšega, ima le lažji pretres mo žgan. Starši so obveščeni. Sovjetsl oris I ni Ugibanj o novem sovjetskem orožju pri vse uspešnejšem P*®! diranju na zahodni avtomobil** trg ni več. Udobje, varčnost m varnost so ob sodobnejši zasnov podvozja in pogonskega agregata ter bogatejši notranji oprem* odlike, s katerimi novo vozi10 prekaša dosedanji proizvod®' program Zastavinega partnerja. Posebno prijetno preseneča notranjost vozila, ki je v celoti obložena s plastiko, anatomsk0 oblikovani prednji sedeži in «" roka zadnja klop pa so oblečem v umetno tkanino. Pregledna m sodobno oblikovana je tudi ar* maturna plošča iz črne plastike, ki pa je žal osiromašena za m®' rilnik vrtljajev, kije v ladah->L in 1600 sodil že k serijski opremi. Presenetljiva novost le zunanje ogledalo na voznikovi« vratih, nastavljivo iz notranjosti, s čimer so se do nedavnega ponašala le vozila za bogatejše kupce. Tudi zajeten paket varnosti sodi k serijski opremi-naslonjala za glavo in avtomatski varnostni pasovi spredaj ter pm avtomatskih in .navaden pas za petega potnika zadaj. K varnosti prispevajo tudi učinkovite zavore s šervo ojačevalnikom, dvokrožnim sistemom, s koluti spredaj in bobni zadaj ter avtomatskim regulatorjem moči s prilagajanjem obteženosti vozila- Na novo zasnovan, nič kaj robusten motor, kakršnih smo vajeni iz starih lad, s 1300 kubičnimi centimetri in 48 kW (o-> KM) pri 5600 o/m ter kom-presijskim razmerjem 8,5 zagp” tavlja dokaj majhno potrošnj0 normalnega bencina. Po P®j datkih proizvajalca Nova 13®” porabi po ECE normah 7,5, 9,® oz. 9,5 litra pri hitrosti 90 •* 120 km/uro oz. pri mestm vožnji. Najvišjo hitrost pa dosegla pri 145 kilometrih n® uro. Kljub dopadljivi maski z v£ likima pravokotnima metoma in po fiatovem vzg*" oblikovanem zadku nova ladU** karoserija ne more skriti s0; rodstva s starim, dobrim. P? fiatu že zdavnaj odpisanim 1*" oziroma njegovo poljsko (n“ uspešno) kopjjo 125 P. Tej ug®| tovitvi v prid pričajo zunart® mere vozila, saj je višina Novf povsem enaka višini »pomaka , medtem ko sta dolžina in širina skromnejši le na račun vgreznjc-nih, sicer prijetno oblikovanih10 s plastiko obloženih odbijačev- O Ceni lade Nove, ki bo Prl nas naprodaj iz Zastavinega dopolnilnega programa za dinaij®, se uradno še nič ne ve, govori P | se o treh stotisočakih, kar ponovno potrjuje prepričanje proizvajalca in prodajalca, da to vozilo sodi med »boljše”. MARKO KLINC Direktor vseh direktoijev je sedel slabovoljen, razjarjen, in če bi mu bilo dano ugrizniti psa, bi ta poginil, še preden bi lahko poslednjič bevsknil. Ognjevito je motril ljudi, sedeče v sejni sobi, presedal se je, kot bi sedel na mravljišču ali na risalnih žabljičkih, menim. Ko se je s hrupom zrušila na stol Klotilda Zračnikova, se je zravnal, potolkel z mini računalnikom po mizi, zakašljal in z glasom , polnim jeze, pričel; »Danes bomo pregledali poslovanje v preteklem letu. Podatki niso takšni, da bi nam dajali povod za veseljačenje ali morda celo za sindikalne zabave. »Kot prvo: z gospodarskim načrtom zastavljenega si plana nismo dosegli niti sedemdesetodstotno," je brlizgnil direktor vseh direktoijev, Klotilda Zračnikova pa je šepnila, vendar dovolj glasno, da so prišli valovi tudi do boben-čkov direktorja vseh direktorjev: »Črnogledost." »Kot drugo: tudi osebni dohodki niso rasli s trendom, ki je bil zapisan v gospodarskem načrtu," je nadaljeval direktor vseh direktoijev, ne oziraje se na to, da je Klotilda Zračnikova že pri besedi »trend" pripomnila: »Stari bo našteval samo kikse." »Tudi pri izvozu smo odpo- vedali. Namesto dveh milijard dolarjev smo izvozili za milijardo in pol," je bil finančno zaokrožen direktor vseh direktorjev, Klotilda Zračnikova pa je izrabila čas, ko je šel direktor vseh direktorjev po sapo, da je dovolj glasno šavsnila: »Stavim, da ne bo bleknil nič o naših uspehih." »O disciplini ne bom niti govoril. O delovni disciplini, saj vsakdo dela, kar se mu vzljubi. Razpuščeni smo bolj od krdela bosanskih ovac, ki se pasejo te dni na travnikih pri Zeleni reki," je pričel pretiravati direktor vseh direktorjev, da bi z napihovanjem zresnil položaj. »Spet ena njegovih!" je ušlo Klotildi Zračnikovi ti šepetanja v dovolj močan glas-»Prenehajte že dajati pripombe, Zračnikova!" je zarenčal direktor vseh direktorjev in zapičil vanjo oči. »Ne morem držati jezika, pa četudi mi stopite nanj-Naštevate same nepravilnosti, same odklone, nevzpodbudno vplivate na nas in na ves kolektiv z naštevanjem teh vaših negativnosti. Pozabljate pa na uspehe, ki so večji od naše zaplankanosti. Ste morda, tovariš direktor vseh direktorjev, že pozabili, daje na 27. svetovnem smučarskern prvenstvu Bojan Križaj osvojil srebrno medaljo? “ Prisotni so spustih vzdih olajšanja, da je sapa zamajala zavese na oknih. TONI GAŠPERIČ : potekala v dveh etapah. Letos bodo zgradili transformatorski postaji v Podklancu in na Pretoki ter 2,4 kilometra dolg daljnovod. Za vsa ta dela so sredstva zagotovljena. V zraku pa še vedno ostaja rešitev za ostali dve transformatorski postaji, 6,1 kilometra dolg daljnovod ter preklope. Vmes so seveda finančne težave, saj znaša celotna investicija 1.155.000 din, kar pomeni 80.000 din na vsako hišo. Možnost, ki bi prav gotovo rešila tudi ta problem, bi bila, da bi se znova povezali predstavniki distributerjev električne energije iz obeh republik ter da bi nov siovenski daljnovod z večjo napetostjo napajal z električno energijo tudi vasi onstran Kolpe. S tem bi tudi sosednja republika prispevala del sredstev. Zato bodo strokovne službe Elektra Ljubljana — TOZD Elektro Novo mesto pripravile načrt novega električnega omrežja terjga predložile OOUR Duga Resa v pretres. Ce bodo slednji zanj zainteresirani, se bosta lahko začeli dogovarjati tudi samoupravni interesni skupnosti potrošnikov električne energije iz Slovenije in Hrvaške. To pa pomeni zeleno luč za del daljnovoda in dve transformatorski postaji, za kar sredstva še niso zagotovljena. Torej lahko končno tudi prebivalci vasi med Vinico in Žuniči upajo, da se bodo slabe napetostne razmere izboljšale, in kar je še pomembnejše, da bo ta rešitev prišla kmalu. MIRJAM KRUMPAČNIK sicer prepoveduje uporabo hladilnikov v gospodinjstvih, ker ima zaradi popravila prevelike stroške, če pa kdo že hoče uporabljati hladilnik, se mu kaj hitro pokvari in s tem tudi meso v njem. Posledica tega stanja je tudi, da so se začeli ljudje na veliko izseljevati. Danes je v teh krajih 65 odstotkov mapj prebivalcev, kot jih je bilo pred sto leti. Neurejena infrastruktura v domačem kraju jih sili drugam. Ne le delo na zemlji, tudi razvoj obrti jih ne more pridržati, saj so možnosti za slednje ničelne. Vzrok za to je slaba napetost. Črnomaljska občinska skupščina se zaveda, da takšne razmere ne peljejo v svetlejšo prihodnost, zato je dala izgradnji elektro omrežja na tem področju prednost. Predstavniki distributerjev električne energije Elektra Karlovac — TOZD ELDIS Duga Resa, Elektra Ljubljana — TOZD Elektro Novo mesto in elektroenergetski inšpekciji iz Karlovca in Novega mesta so razgrnili načrt, s katerim bodo obkolpske kraje rešili iz električne zagate. Danes potekata iz Črnomlja dva daljnovoda: eden v smeri proti Vinici, drugi proti Zuničem. Med njima ni povezave, vasi med njima pa se, kot smo že omenili, napajajo z električno energijo iz Hrvaške. V novem načrtu je povezava obeh daljnovodov, izgradnja štirih transformatorskih postaj, in sicer na Preloki, v Dolnjih Ziljah, Gornjih Ziljah in Podklancu. Dela bodo ja Spodnja Preloka napajala z električno energijo Preloko, Balkovce in Zilje. Zaradi štabih napetostnih razmer in mnogih drugih motenj je bila ta linija prerezana pri zaselku Dejani; Zilje, Balkovci in Pavlini so se priključili na transformatorsko postajo Johi na Hrvaškem. To je bila začasna rešitev, ki traja še danes. Ta začasna rešitev je pripeljala prebivalce ob-kolpskih vasi, ki predstavljajo četrtino krajanov krajevne skupnosti Vinica, tako daleč, da pravijo, da v bodoče ne bodovečplačevali stroškov porabe električne energije, če se stvari ne bodo kmalu obrnile na boljše. Da je njihovo negodovanje upravičeno, pove dejstvo, da ob večerih ne morejo spremljat1 radijskega in televizijskega programa, moški se ne morejo briti z brivskimi aparati, ženske pa sušiti las. Ker je to področje kmetijsko, ima danes že skoraj vsaka hiša stroje, ki jih poganja električna energija, a jih ne morejo uporabljati. Zamrzovalne skrinje in hladilnike imajo pri svojcih v drugih krajih, v zimskem času pa zamrzujejo meso in ostala živila v snegu. Prav gotovo je krona vsem prekinitvam električnega toka tista iz leta 1980, ko.so ostali ljudje v temi skoraj 300 ur. Škoda, ki je nastala ob tej in mnogih krajših prekinitvah, ni majhna: v zbiralnici mleka na Preloki se je zaradi izpadov in ker so se pokvarili elektromotorji, skisalo 3.000 litrov mleka. Kmetijska zadruga pa tudi mM pomlad 2a dojenčke Prvo pomladansko sonce bo za nekajmesečnega dojenčka prijetno, pa vendar je otročka toplo obleči. V odejico zaviti malček se rad razbrca in prehladi, zato svetujemo, da mu napletete vrečo. Iz debelejše volne pletete povsem enostavno krojeno oblačilce, za okras pa lahko uporabite različne možnosti, bodisi belo obrobo, ki je letos povsod moderna, ali pa gladko pleteni prednji del okrasite s cvetno vejico. s tapeto prekrito Za družine z manjšimi dohodki, ki bi rade spremenile videz stanovanja, a ni denarja za drago "ohištvo, bo morda dobrodošla zamisel: stene prekrijemo s tapeto v drobhem cvetličnem vzorcu, z enako tapeto pa oblečemo staro mizico. Tako ustvarimo z nekaterimi dodatki prijeten kotiček. Tudi namizno svetilko bo spreten mož naredil sam. Kuha PETER BEVC zimsko kosilo ŽOLCA KOSTNA JUHA Z RIBANO KAŠO PRETAKNJENA PLJUČNA PEČENKA ŽEMEUNI CMOKI SOLATA IZ RDEČEGA ZELJA SKUTNI ZVITEK ŽOLCA Potrebujemo: 2 svinjska par-keljca, 1 telečjo nogo, 1 svinjsko uho, 2 I vode, četrt litra kisa, sol, lovor, 2 klinčka, 6 poprovih zrn, jušna zelenjava, 1 čebula. Meso operemo in razsekamo na koščke. Pristavimo jih z mrzlo vodo, ki jo okisamo, solimo in začinimo z lovorom, klinčkoma in poprom. Kuhamo eno uro, nato dodamo zrezano jušno zelenjavo in čebulo. Vse nai še dobre pol ure vre. Nato žoi to juho odcedimo in jo mr' no začinimo. Mesne koščke damo v skledo, oplaknjeno z mrzlo vodo. Juho ohladimo in razmastimo in skozi gosto cedilo zlijemo na mesne koščke, da so popolnoma pokriti. Na hladnem naj se žolca strdi. Žolco pripravimo že prejšnji dan, da se počasi strjuje. KOSTNA JUHA Z RIBANO KAŠO Potrebujemo: 500 g govejih kosti, koščke drobovine, jušno zelenjavo, drobno čebulo, 30 g masti, 2 I vode, sol, zeleno. Kosti operemo in razsekamo. Na maščobi prepražimo koščke jeter, vranice in srca ter zrezano čebulo. Zalijemo z mrzlo vodo. Solimo in odišavimo z zeleno. Kuhamo 2 do 3 ure, nato pa predcedimo. Lahko pa vse skupaj damo v mrzlo vodo, solimo in počasi kuhamo 1 do 2 uri. Iz enega jajca in 125 g moke zamesimo gosto in trdo testo za rezance. Naredimo hlebček in ga na ribežnu drobno zribamo. Kašo zakuhamo v vrelo čisto juho. Juha bo boljša, če ribančke prepražimo preje na maščobi. PRETAKNJENA PLJUČNA PEČENKA Potrebujemo: 1 kg pljučne pečenke, 20 dkg suhe slanine za pretiakanje, sol, poprova zrna, 40 g maščobe, 1 do 2 čebuli, jušna zelenjava (korenček, koleraba, peteršilj, lovor), 1 do 2 žlici kisa, 3 žlice kisle smetane, 2 del vode. Meso operemo, solimo in pretaknemo z rezinami slanine. Po želji ga lahko natremo še s česnom. Položimo ga na vročo maščobo v pekač in pečemo v pečici pri srednji temperaturi eno uro in pol do dve uri. Meso med pečenjem polivamo z juho. V ponvi na vodi skuhamo sesekljano čebulo, narezan koren, kolerabo, peteršilj, lovdr in začinimo s poprom ter kism. Malo predno je meso pečeno, mu dodamo kuhano zelenjavo in vse skupaj še malo pustimo v pečici. Pečenko nato vzamemo iz pekača in jo narežemo v zrezke ter zložimo v posodo. Zelenjavo pretlačimo ®" « zmašamo v mešalcu, dodamoM smetano in z omako polijj’ zrezke ter vse skupaj še n* minut dušimo. ŽEMEUNI CMOKI Potrebujemo: 8 starih sol, četrt litra toplega mleka;~ do 50 g masla, zelen peteršilj. “ 5 jajc, 1 do 2 žlici moke, p° preevrta narezana čebula. Žemlje (ali kruh) zrežemo drobne kocke, solimo inP°*!® mo z mlekom. V maslu malop pražimo peteršilj. Dodamo^ žemljam, nato pa še jajca in m* Rahlo zmešamo, da nastane na zmes. Z mokrimi rokam** oblikujemo cmoke in jih v*IB kropu počasi kuhamo 15 Mi minut. Če je testo premehko.1'’ dodamo še nekaj drobtin. A? SOLATA IZ RDEČEGA ZE 0> Potrebujemo: 500 g rcle zelja, 3 žlice olja, 1 do 2 žlic'*1 sol. Zelnati glavi odstranimo »Tj zunanje liste, jo prerežemo, režemo storž in debele listne Liste zrežemo na čimbolj t3ii rezance. Prelijemo s solatno f nado (olje, kis, sol) in premeš® Pustimo, da solata nekaj č®sa ji, da se prepoji. SKUTNI ZVITEK Potrebujemo: vrečko testa, za skutni nadev pa: masla, 250 g sladkorja, 3 jajca, 1 kg (in pol) skute, delica smetane, 60 g rozjj zavitek vanilina, 75 g m' pekač. Listnato testo tanko mo (seveda lahko sami na L vlečno testo). Skutni nadev: lo, sladkor in rumenjake P*1’* umešamo, dodamo pret,a“\ skuto in vse druge naštete vine, nazadnje pa še sneg kov. Razvlečeno testo nam®*® s topljenim maslom in enako®^ no obložimo s skutnim nade^ Testo s pomočjo prta zvijem? previdno spustimo v pom®r pekač. Namažemo ga z raZta?'tl nim maslom. Pečemo 45 vmes zvitek večkrat namažem® maslom. Četrt ure pred kon^' pečenja ga po želji polrjen1^ vročim, sladkanim mlekom. P® zvitek naj malo stoji. m VOJAŠKI KOTIČEK DOMAČI OKLEPNIK NA KOLESIH Oklepni avtomobili so se pojavili kmalu za tanki kot njihovi spremljevalci, hitrejši in okretnejši, predvsem za naloge izvidovanja, zavarovanja^ kolon, vzdrževanje zveze, za hitre udare proti desantom, diverzantom in pod. Odlike teh oklepnih vozil, od katerih so nekatera na gosenicah, druga pa imajo posebej polnjena kolesa, so velika gibčnost in hitrost, tudi odlične manevrske lastnosti, obenem pa še kar primerna zaščita posadke (predvsem pred pehotnim ognjem in drobci granat) in prav tako odlična oborožitev. Vse to omogoča posadki (ta šteje dva do štiri člane), da opravlja svoje naloge hitro in uspešno. Povedati je treba tudi, da so sodobni oklepni avtomobili usposobljeni za vožnjo po skorajda vsakem zemljišču (pogon na vsa štiri kolesa) ter za amfibijsko vožnjo, torej ne poznajo vodnih ovir (skoraj brez vsakih priprav), za nočno opazovanje in dejstvovanje (infrardeče naprave) in da imajo odlična sredstva za vzdrževanje zvez. Še nekaj: brez ponovnega tankanja goriva lahko prevozijo do 400 pa tudi do 600 in celo več kilometrov! Sodobnvi ok|epni avtomobili so lahki ali srednje težki, težkih pa skorajda ni. Poglavitno, kar vpliva na kategorijo (lahke ali’srednje), je teža, debelina oklepa in oborožitev, od vsega tega pa je vsekakor odvisna tudi moč pogonskega motorja (večja težja - večii motor). Lahki oklepni avtomobili imajo maso tja do osem ali deset ton, njihov oklep je debel 8-13 mm in ščiti posadko pred pehotnim ognjem in drobci yanat. Oboroženi so z enim do dvema mitraljezoma pa celo z lahkim avtomatskim topom ali lanserjem protioklepnih ali podobnih raket, netrzajnim topom, mesticem dimnih bomb in pod. Skratka, dobro so oboroženi in opremljeni za svoje naloge. Srednje težki oklepni avtomobili imajo oklep debel tudi do 40 mm, oboroženi pa so z mitraljezi in topovi manjšega kalibra (nekateri imajo celo PT top 75 mm ali netrzajni top kalibra 90 do 120 mm), lanserji raket in drugo sodobno opremo. Pred časom je tudi naša armada dobila svoj oklepni avtomobil. Pravzaprav je treba povedati, da je to šele prvenec in da bo minilo še nekaj časa, preden bodo naše enote oborožene z novostjo domačih konstruktorjev in tovarn. Tako se bo sicer že dovolj številnim sorodnikom (kupljenim v tujini) pridružil domač izdelek, kateri pa, kot kažejo dosedanje preiskušnje v najrazličnejših okoliščinah, jih bo v marsičem prekašal. In kakšen je naš oklepni prvenec? Nekaj stvari lahko opazimo tudi na fotografiji, ki smo jo povzeli po listu FRONT. Na prvi pogled je zelo podoben že znanim oklepnim avtomobilom iz tega razreda. Ima kupolo, ki se vrti v krogu 360 stopinj in v kateri je nameščen naš znani „tricevnik", avtomatski top, ki lahko v eni minuti izstreli več kot tisoč krogel. Ko že govorimo o topu, ki je namenjen predvsem za uničevanje ciljev v zraku (nizko letečih letal, padalcev, desantov), naj povemo, da uspešno strelja na razdalje do 4000 metrov, najuspeš-nejsi pa je na razdalji do 1000 metrovrTop je posodobljen in namerilec si pomaga z elektron- skim in optičnim namerilnim sistemom, tako da lahko spremlja leteče cilje. V boju protl oklepnim avtomobilom ali drugim oklepnikod1 pa je top uspešen na razdaljah do 1000 metro^ Sicer pa se avtomatski top ne vrti samo v krog0' pač pa ima tudi primerno elevacijo ali nagib (cev se premika po višini), in sicer kar do 90 stopi«1)’ Iz obotožitve našega prvenca je razvidno, da ^ uporaben še posebej za protidesantni b°J (odlikuje ga velika hitrost, ki mu jo omogočaj soliden motor in dobro podvozje, kar je vzeto «8 našega terenskega vozila, torej je preverjeno ir preizkušeno), saj se lahko dokaj hitro pojavi c8 ogroženem področju, za izvidovanje, oskrbo* vanje enot, za zaščito in tudi za boj proti nizk° letečim letalom in helikopterjem. Na šasiji, obdani z oklepom, ki #!*’ štiričlansko posadko pred pehotnim ognjem '1 drobci granat, ima poleg drugih delov tud' posebne metalce dimnih škatel. To je pomebn0 zaradi tega, da ustvari v primeru potrebe dovo1) veliko dimno zaveso, za katero se „skrije*, da ^ nasprotnik težje obstreljuje. Vozne lastnosti tega domačega oklepne«!* avtomobila so izredno dobre. To je amfibiji® vozilo, torej bo primerno tudi za izvidovanje prek vodnih ovir, za kar praktično ne potrebni® nobenih priprav. Prav tako ga lahko s pridob) uporabimo pri nasilnem prehodu čez reko e'1 kako drugo vodno oviro. Tudi močvirnat0 zemljišče mu ne bo velika ovira, okreten je 08 pesku, obvlada bočne nagibe do 30 stopi«1)' vzpetine pa tudi do 60 stopinj. Vse to mjj omogoča znani motor, ki ima več kot 10° kilovatov moči. Tudi hitrost, ki jo razvije n* dobrih cestah, je za tovrstna vozila izredn0 velika, z enkratnim polnjenjem goriva P8 prevozi orkog 500 kilometrov. Domači strokovnjaki so seveda upošteval' tudi dejstvo, da mora biti tako sodobno vozil0 opremljeno za nočno vožnjo in za nočn° streljanje. Domačemu oklepniku to omogočaj0 infrardeče naprave. Še nekaj podrobnosti: vozilo tehta nekai manj kot 8 ton, dolgo je nekaj nad 6 m, visok0 skoraj 3 m in široko nekaj več kot 2 metra. I«1"8 štiri pogonska kolesa s centralno regulacij0 pritiska zraka v zračnicah, kar izbolj&ie manevreke lastnosti tega oklepnika, ki pa v primerjavi z drugimi ni tako hrupen in n® preveč zahteven. 26(21 priloga dolenjsk '.»Mv -i SETEV V SENCI NEGOTOVOSTI ra • reso,uc'i' je zapisano, naj bi letna stopnja •ti v kmetijstvu znašala 4 odst. Glede na še ne Koriščene možnosti je to mogoče, glede vedno ®cl|h potreb po doma pridelani hrani skoraj nuj-• Toda kot velikorarat doslej se nam tudi letos k etai° težave. A ne zaradi tega, ker zasebni nje5tovalci 'n družbeni sektor ne bi hoteli izpol- * vati teh ^načrtov. Zatika se namreč že na etni ravni, kjer so v začetku tega meseca TSpbrili polovico deviz, ki bodo potrebne za ,reProdukcijskih materialov za gnojila in re-v .Vn'*1 delov za kmetijske stroje, a se zdi, da še no dva ali tri mesece prepozno. Od časa, ko do od°brene devize za nakup teh potrebščin, pa uvoza namreč pretečeta kar dva meseca, zato lažen, da bo uvoz za spomladansko setev spet H,eP°.Zen. niti ni tako neupravičena, piše Gospodarski vestnik. nj-. l[u^ vsemu lahko re&emo, da smo se v Sloveti/k ^>ravo^asi?0 lotil' priprav na letošnjo kme-l o sezono. Že preteklo jesen je slovenski iz-r ni svet sprejel načrt spomladanske setve, po 3 erem bi morali v Sloveniji zasejati 53 tisoč hektarov s pšenico, 65 tisoč hektarov s koruzo, hektarov s krompirjem in okoli 100 ti-. hektarov z ostalimi krmnimi rastlinami. Že jeseni so bile posameznim občinam poslane konkretne naloge, ki naj bi bile do konca januarja tu-I* usklajene. S tem namenom so bili januarja skli-ni regijski posveti, na katerih so obravnavali realne možnosti za izpolnitev nalog. Vendar je bil naziv občin precej slab, saj je le malo občin po-s alo usklajene plane, (izjema je občina Metlika) Prav tako pa bo težko izpolniti zahtevo o deset-nevnem poročanju o izpolnjevanju načrtov. To se moralo začeti že 20. januarja, vsak kmet pa v®’ da se setev začne vsaj poldrugi mesec kasneje, občine pa tudi še niso dobile formularjev, na katerih naj bi poročale o rezultatih. j Posavski regiji so načrti kar spodbudni. Brežiška Agraria bo imela zaradi večjih površin, zase-janih s pšenico, okoli 500 ton tržnih presežkov, pripravljajo se tudi na povečanje pridelka koruze 'n silaže. V zasebnem sektorju bodo zaradi tega precej povečali stalež živine, nameravajo zgraditi * pital išče za 400 goved, s čimer bodo spodbud i-' pitanje telet. V M - Agrokombinatu v Krškem hudo namolzli 5 milijonov litrov mleka, vzredili '500 glav pitane govedi, 2200 telet, 50 plemenskih telic in 6 tisoč prašičev. Teh zadnjih bodo zredili štirikrat več kot preteklo leto. Pridelali bodo še 30 vagonov pšenice, 21 vagonovjabolk,20 vagonov ribeza in 5 vagonov jagod. Na območju skupnosti dolenjskih občin so glede povečanj na slabšem. V novomeški občini bodo poskušali pridelati blizu 7 tisoč ton krompirja in za okoli 7 odst. več mesa in mleka, kar bodo težko uresničili, saj pričakujejo nemalo težav, ki pa jih bomo pojasnili kasneje. Veliko naporov bodo vložili tudi v povečanje koruze in lastne krme, saj bodo koruzo zasejali na skoraj 2 tisoč hektarih, za silažo pa na nekaj manjših površinah. S težavami se srečujejo tudi v črnomaljski in metliški občini, kjer so glede prireje mesa še optimisti, glede mleka pa malo manj. Molžo mleka bodo poskušali spraviti na lani neuresničen plan; podobno je tudi v metliški občini, kjer je lani odkup mleka padel za 8 odst. Še najslabše je v kočevski in ribniški občini, kjer pričakujejo celo slabše dosežke kot pretekla leta. Na spiskih kooperantov, torej družbeno usmerjene kmetijske proizvodnje, se je namesto dosedanjih 346 imen znašlo le 291. Zato v temeljni organizaciji kooperantov kočevske kmetij,-ske zadruge pričakujejo še slabši odkup mleka kot lani. V ribniški občini, kjer imajo le eno kmetijsko zadrugo, so sprejeli načrt, da bodo pridelali za 6 odst. več hrane. ■MACRTI ENO URESNIČITEV DRUGO Toda kot rečeno, so načrti-eno, njihova uresničitev pa drugo. Na prvem mestu je vsekakor oskrba z umetnimi gnojili. V kočevskem Kmetijskem gospodarstvu -Temeljni organizaciji kooperantov bi za letošnjo sezono potrebovali 300 gnojil. Doslej so jih dobili 100 ton, v najboljšem primeru jih bodo dobili le še toliko. Podobno je tudi v ribniški kmetijski zadrugi, kjer so namesto 700 ton doslej za svoje kooperante zagotovili le 315 ton. Nekaj boljše je v ostalih občinah, saj imajo zdaj na voljo dovolj gnojil in celo govore, da jih kooperanti dobe, kolikor hočejo. Le z dobavo dušičnih gnojil ne gre tako, kot bi moralo. Tako je v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini. V sevniški občini so doslej dobili le desetino vseh potrebnih gnojil. Vsi po vrsti zatrjujejo, da je letos oskrba kljub težavam, ki se pojavljajo tu in tam, vendar veliko boljša. Slabše bo s krmili, katerih manjka skoraj povsod. V brežiški Agrarii bodo povečali stalež živine v zasebnem sektorju od 600 na 800 glav, hkrati bodo imeli v družbeni oskrbi 400 pitancev, zrediti nameravajo tudi 100 tisoč piščancev in pridelati 6 milijonov jajc. Za to bodo potrebovali letos 2.400 ton krmil, ki jih bodo poskušali dobiti v slovenskih mešalnicah krmil. Zanje bodo namenili tudi 1,5 milijona deviznih dinarjev. V krški občini se je stalež živine tudi precej povečal, a ni dobiti koruze, kar je presenetljivo glede na rekordne jugoslovanske pridelke. Od predvidenih 1.500 ton se je doslej dobili le 500 ton. Vse to se seveda pozna pri pitanju, saj se kmetje vse težje odločajo za pitanje telet. Napovedujejo tudi pomanjkanje krmil za piščance. Podobno je tudi v sevniški občini, kjer ne razumejo, zakaj morajo vprašanje deviz reševati po mešalnicah, namesto da bi to rešili enotno za vso Slovenijo. V novomeški občini se bodo preusmerjali na lastno oskrbo, v trebanjski občini se boje, da bo kvaliteta mesa in prireja veliko slabša. Pričakujejo, da bo krmil precej manj, kot bi jih potrebovali. V ribniški občini občutijo pomanjkanje rudninsko — vitaminskih dodatkov za živino. Zaradi tega živali obolevajo in lahko se zgodi, da bodo morali nekaj živine predčasno zaklati. PLAČILO V DEVIZAH Kot so povedali v krškem M — Agrokombinatu, je zadeva s sredstvi za zaščito rastlin drugačna kot z gnojili. Starih zalog nim^o, zato se zanašajo na te, da bodo dobavitelji izpolnili svoje obljube in bodo še pravočasno poslali zadostne količine sredstev za varstvo rastlin. Kot pri krmilih tudi tu proizvajalci zahtevajo plačilo v devizah, teh pa kmetijske delovne organizacije nimajo. Podobno je v novomeški občini, kjer so sredstva za varstvo rastlin naročili pravočasno, a so skoraj nemočni, ker morajo pri nakupih pokazati devize. Rešitev se kaže v iskanju nadomestnih sredstev. V trebanjski občini, kjer imajo načrt za pridelek 7 tisoč ter krompirja za mirensko Kolinsko, pogrešajo novih in bolj učinkovitih sredstev za zaščito krompirja, zato se bodo morali zadovoljiti s standardnimi. V ribniški občini se ubadajo s težavami glede oskrbe z gumami, rezervnimi deli in gorivi za traktorje. Težave imajo tudi v novomeški občini, saj je rezervne dele, še posebej za uvoženo kmetijsko mehanizacijo zelo težko dobiti. Zanje je treba odšteti devize. Podobno je z gorivi, saj jih nimajo na zalogi niti kmetje. Vse več težav z rezervnimi deli imajo tudi v črnomaljski in metliški občini, kjer rezervnih delov primanjkuje, prav tako pa kmetje ne morejo dobiti polnega soda nafte, katere jim primanjkuje celo za avtobuse. Dovolj rezervnih delov je samo za traktorje IMT, za vse ostale traktorje pa delov ni. In teh tudi ni malo, saj imajo pri nas skoraj toliko različnih traktorjev, kolikor je različnih znamk. V krški občini ni težav z oskrbo rezervnih delov za traktorje IMT, za ostale pa so. Kmetje v sevniški občini doslej še niso tožili zaradi oskrbe z gorivi, a se jim zdi nespametno vozarjenje na črpalke, kjer dobe naenkrat le 50 litrov goriva. Tudi z rezervnimi deli ni nič bolje, medtem kosilnic BCS menda sploh ni dobiti. PORUŠENO RAZMERJE CEN Slejkoprej so velike težave tudi v pravem razmerju cen med kmetijskimi pridelki in potrebščinami, ki jih kmetje potrebujejo. V ribniški občini vidijo vzrok za vse manjši pridelek mleka in mesa v vse manjšem zanimanju kmetov za sklepanje kooperacijskih pogodb. Enake razmere so v kočevski občini, kjer zaradi neusklajenih cen med prodajno ceno mesa in mleka ter reprodukcijskimi materiali pričakujejo manjši pridelek kot lani. Medtem ko so v TOK kočevskega Kmetijskega gospodarstva že leta 1978 odkupili preko milijon litrov mleka, so ga lani le še 930 tisoč litrov; letos naj bi bila ta številka še nižja. V metliški občini je lani odkup mleka padel za 8 odst. razlog je spet taka odkupna cena, ki kmetov ni spodbujala k večjemu pridelku mleka. Zato bodo poskušali odkupiti 2 milijona litrov mleka, kolikor so ga odkupili lani. Kmetijska zadruga iz Črnomlja pa je imela pri prirejenem kilogramu svinine kar 13 dinarjev izgube. Vendar spisek težav s tem še ni končan. V novomeški občini imajo -premalo pospeševalcev za nadziranje pridelovanja na tako imenovanih intenzivnih površinah. V kočevski občini jim manjka denarja za naložbe v kmetijstvo. Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva ima na voljo le 500 tisoč dinarjev. Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva ima na voljo le 500 tisoč dinarjev. Banka tudi dodeluje kredite, a ti prihajajo večinoma prepozno, zato morajo kmetijci najemati kratkoročne premostitvene kredite, za katere velja 12-odstotna obrestna mera, kar dodatno draži pridelke. Tudi obresti za naložbe v kmetijska poslopja so se povečale od nekdanjih 3 do 8 oziroma 9 odst. Drugače je v brežiški občini, kjer so sprejeli nekaj dolgoročnih ukrepov za povečanje pridelka hrane. Agraria in izvršni svet sta v ta namen sprejela akcijski program, v katerem zavzema posebno mesto pridobivanje novih kmetijskih zemljišč. Na levem bregu Save bodo zgraditi nasip, s katerim bodo pred poplavami zavarovali 1000 hektarov plodne zemlje, meliorirali bodo 480 hektarov zemljišč; v načrtu je tudi proučevanje možnosti, da bi izkoriščali več sto hektarov zamočvirjene zemlje ob Sotli. Edina svetla točka je oskrba s semeni, teh bodo imeli povsod dovolj, zatika se le pri semenskem krompirju za sorto desiree, katere v trebanjski in novomeški občini ne bodo dobili dovolj. Prav ta sorta krompirja pa je izvozno zanimiva. Kot je videti iz našega pregleda, v katerem smo poskušali prikazati, kako je s pripravami na spomladansko setev, se vsaka občina in kmetijska delovna organizacija ubada s svojimi težavami. Za vse je značilno, da se boje, ali bodo pravočasno dobili vse potrebne reprodukcijske materiale in v dovolj velikih količinah. Zanemariti tudi ne gre drugih pripomb. Kmetje so še vedno nezadovoljni z razmerjem cen med kmetijskimi pridelki in surovinami, po občinah imajo premalo denarja za naložbe v kmetijstvo, marsikje imajo premalo pospeševalcev. Vendarle je res, da se vse težave, ki so se leta in leta kopičile, ne dajo odpraviti v enem letu. Zato bo treba poleg tako širokih akcijskih programov za setev razmisliti tudi o drugih problemih. Tudi ti hkrati s težavami glede dobav gnojil, sredstev za zaščito rastlin, krmil, rezervnih delov in nafte v veliki meri prispevajo k negotovosti vseh, ki v kmetijstvu delajo. A ne samo k negotovosti, ampak tudi k hudomušnemu muzanju, katerega je bil deležen republiški komite za kmetijstvo, ki je terjal, naj kmetijci začno pošiljati poročila o spomladanski setvi že20. januarja. Tudi to kaže na razlike med kmetijsko politiko in trdim delom na zemlji. ------------------------------------------------- v V akciji sodelovali novinarji: Andrej Bar- telj, Zdenka Lindič - Dragaš, Pavel Perc, Jože Primc, Jožica Teppey, Alfred Železnik in Jože Simčič, ki je gradivo pripravil za objavo. \ 1 / priloga dolenjske Ul 27 Rafinerije so lani plačevale nafto s tujimi kratkoročnimi deviznimi posojili. Visoke obrestne mer® — nekateri govore o oderuških obrestih — in naraščajoča vrednost dolarja v primerjavi z dinarjem so jugoslovanske naftarje pahnile v hude izguba-Osem jugoslovanskih rafinerij, ki so jih zgradil'* ko je pridelovanje še prinašalo gore denarja, je I®' ni imelo skoraj 14 milijard dinarjev izgub. To vsoto. si lažje zamišljamo, če vemo, da je na primer JE Krško stala 23 milijard dinarjev. Zdaj bi rafinerije rade zvišale ceno. Račun za svoje izgube bodo izročile potrošnikom, država pa naj jih pri tem podpre. In podprla jih bo, sa| za to odgovorni že javno izjavljajo, da se bodo 9°' riva v kratkem podražila. Sicer pa je nafte na svetovnem tržišču, kolikor hočeš, in še ceni se povrhu. M- B- P. S. Ob zaključku redakcije Priloge smo prejeli pričakovano vest, da so jugoslovanske rafinerije po odloku zveznega izvršnega sveta podražile naftne derivate za povprečno 13,9 odstotka. Podražitev bo zvišala življenjske stroške za 0,61 odstotka. Rafinerije so na tiskovni konferenci obljubile, da bodo v naslednjih mesecih trg redneje zalagale z naftnimi derivati, hkrati pa so njihovi predstavniki tudi priznali, da je bilo pomanjkanje derivatov, ki smo ga občutili zadnje čase, tudi nekoliko izsiljeno. vse imajo še na papirju. Iskal sem generator v odpadih, toda tudi tam vse sproti poberejo," raZ' laga križev pot do svoje male elektrarne Alojz Žajber mlajši. Spomnil se je, da bi lahko poskusil še pri strokovnjakih iz domačih logov ih sodelavcih, če že podjetja, kjer sicer izdelujejo vse za velike hidroelektrarne, ne premorejo, ali pa ne marajo izdelovati delov za manjše elektroenergetske objekte-Alojz je ubral pravo pot. ,,Električar pri krškem Elektru Maks Habinc mi je predelal asinhroni kratkostični elektromotor z dodatki kondenzatorjev v generator, ki ima moč kot motor za žaganje drv. Sprva sem si moral sposoditi pri Hab1' nčevih 70 let star dinamo. V brestaniški elektrarni, kjer sem zaposlen, pa sem si sposodil reduktor, ki ga nameravam odkupiti; ostal je še od Pre' mogovne tahnologije in ga ne rabijo več. Star' mlin bi bil potreben temeljite obnove, zato, razumljivo, ni bilo več moč računati, da bi uporabljal še staro mlinsko kolo. Novo iz petmilimetrsk® pločevine ima premer 220 centimetrov, široko j® 70 centimetrov, tehta pa kar 800 kilogramov. I®* delali so ga ključavničarji in strokovnjaki mehan1-čne delavnice brestaniške elektrarne. Zaščiteno j® z minijem in pobarvano, vodni kamen pa se prib' no nabira, tako da sploh ni opaziti rje." Na račun majhne elektrarne Žajberjevih z Gorice je skovana bodica, katere ost je očitno naperjena proti dolgotranji gradnji krške jedrske elektrarne. „Pri nas je bil zagon 15. oktobra laf! in vsi hudomušno pripominjajo, da smo dobil' prve kilovate pravzaprav teden prej kot iz nuklearne elektrarne v Krškem. Na dan .pridela" moje hidroelektrarna okoli 70 kilovatnih ur elektrike in ima moč od 2,5 do 3 kilovata. Pri prvem re' montu bom še povečal kolo, pravzaprav lopatice-Ker. pretok vode v hudourniški Brestanici ni stalen, razmišljamo o povečanju elektrarne. Pretok namreč niha od 80 do 150 litrov vode v sekund'-Naposled se pa močno pozna pri zmanjšanih iz' datkih za kurjavo; za ogrevanje sem lani do januarja porabil dvakrat več ".Iz elektrarne je električna energija speljana do električnih grelcev nameščenih v klasično peč na trdo ali tekoče gorivo- Doslej je naložba veljala šestdeset tisočakov-Seveda bi — tega Alojz ne skriva— bila elektrarna vsaj trikrat dražja, če ne bi v popoldanskem čas1* priskočili na pomoč znanci in sodelavci. A kljujj temu ga moti pri nas tako pogost razkorak med besedami in dejanji. „,V Avstriji in Švici imajo n® voljo več serij majhnih hidroelektrarn, zato jih I® že res veliko. Imajo tudi strokovnjake, ki svetujejo, kam namestiti kakšno elektrarno. Upam, d® bo pri nas kmalu moč kupiti kaj podobnega." Alojz Žajber ml. za ocvirek pove, kako po njegovem ne bi smeli ravnati. „Lani je prišla k nam občinska delegacija. Rekli so, da bj bilo lepo,^® bi pri nas oživili mlin za hujše čase, za primef SLO. Prošnjo sem poslal na odbor za SLO Pri brestaniški krajevni skupnosti, tam so rekli, da s° jo posredovali na občino, a nisem dobil niti odg0' vora, čeprav so obnovo svetovali Občinarji. kam pa že od lanskega poletja." PAVEL PERC Okoli 13 km dolgi hudourniški potok Brestanica ima glavni izvir pod Veternikom pri Koprivnici ob mostu, kjer poteka meja med krško in šmarsko občino. V Vojskem dobi potok iz manjšega izvira še toliko vode, da struga, ki se zajeda v slikovit svet, obdan z gozdovi in hribovjem, nikoli ni suha. Nevarnost, da bi Brestanica presahnila, preti pravzaprav le prvi, in kolikor vemo, zaenkrat še edini mali hidroelektrarni na tem potoku in v krški občini. To£ manjšo elektrarno je zgradil 43-letni šofer Alojz Zajber z Gorice 9. Njegovega 75-letnega očeta Alojza je bolezen prisilila, da je opustil mlin ob stari domačiji. Poleg nje je zrasla nova hiša. A spomin se, zlasti očetu, dostikrat povrne v čase, ko jih je preživljal mlin. „Star je najmanj 150 let, sam pa sem bil mlinar 45 let. Vaščani Gorice, Raven, Kostanjka in Anž so večinoma mosili mlet k nam in Habin-čevim. Partizani so bili pri nas že 1941. Ponoči jih je prišlo tudi dvajset do trideset in žena jim je pekla kruh pa kuhala. Partizani me niso vzeli s seboj, ker so menili, da sem bolj koristen doma. Podnevi pa so precejkrat prišli Nemci. Hoteli so me spraviti v vvermannschaft, a sem se le izmuznil," pripoveduje Alojz starejši in še doda, da se ob treh hektarjih zemlje življenje petčlanske družine ni dalo zamisliti.Mlin je bil torej ne le tradicija prednikov, marveč življenjska nuja. Zanimivo je, da je stara, kakor tudi nova hiša umaknjena skupaj z mlinom nekaj metrov stran od potoka. Toda če so hoteli pred približno poldrugim stoletjem postaviti mlin tik ob domačiji, so morali speljati še vodo do mlinskega kolesa. Več kot petsto metrov so morali kopati' od glavne žile potoka, vzporedno z njim — vse do mlina. ..Soteska", kakor imenujejo novo strugo, je široka poldrugi meter do dva metra. „Precej sem bral, gledal in poslušal o majhnih hidroelektrarnah. Žal pa mnogo preveč govorimo o tem, kako pomembne so take elektrarne, denimo, iz vidika splošne ljudske obrambe, a premalo storimo, da bi postal tak objekt dostopen tistemu, ki si to želi in ima naravne pogoje. Pri nas ni moč skoraj ničesar kupiti. Poglejte, v subo-tiškem Severu sem imel naročen generator. A ker dolgo ni bilo nič, sem le dosegel, da so mi denar vrnili. Pozanimal sem se pri ljubljanskem Turbo-inštitutu, za nekatere dele pri Elektrokovini, toda Oskrba z nafto in njenimi derivati v Sloveniji je bila slaba že januarja, v tem mesecu pa je kritična. Januarja smo Slovenci imeli v primerjavi z istim mesecem lani na voljo petino manj nafte in derivatov, v februarju pa je začasna zvezna energetska bilanca naši republiki odmerila 50.000 ton goriva manj, kot bi jih potrebovali. Od odmerjenega do danega je tudi korak. Dobili smo manj kot 60 odstotkov na papirju zapisanega. Po dolpčilih začasnega zveznega zakona mora vsaka republika in pokrajina vplačati v poseben zvezni fond 10,52 odstotka od vseh deviznih prilivov s konvertibilnega območja. Izračunano je, da bo Slovenija prispevala devize za četrtino vseh goriv, ki jih bodo pokurili v Jugoslaviji. Tolikšen je pač njen delež izvoza na konvertibilni trg. Po drugi strani pa porabi Slovenija ob lanski porabi nekaj več kot 1,8 milijona ton goriv le 12,5 odstotka zveznega naftnega sodčka. Vprašanje, ki se zastavlja, je preprosto. Je zvezni zakon, čeprav začasen, pravičen? Letos je Sloveniji začasna zvezna energetska bilanca namenila 1,899 milijona ton tekočih goriv, kar je 11.000 ton manj, kot so predvideli realni in varčni slovenski energetiki. V zadnjih treh letih je Slovenija zmanjšala porabo naftnih goriv za četrtino, drugod po Jugoslaviji pa poraba narašča. Začasni zakon je neusmiljen. V prvih treh letošnjih mesecih naj bi Hrvaška, ki je lani porabi- la 4,47 milijona ton naftnih derivatov,_dala za uvoz nafte 51 milijonov dolarjev, Srbija (lani je porabila 2,728 milijona ton) 70 milijonov, Slovenija pa kar 119 milijonov dolarjev!!! čeprav je lani, kot že rečeno, porabila manj kot 2 milijona ton goriv. Letos so nam odmerili samo kapljo ali dve več. V januarju bi morale republike in pokrajini zbrati za nafto 188 milijonov dolarjev, dejansko pa se je zbralo okoli 8 milijonov dolarjev. Očitno je torej, da nekateri določil začasnega zakona prav tako ne spoštujejo, kot prej niso samoupravnega sporazuma, za katerega se je zavzemala predvsem Slovenija, obveznosti pa so poleg nje izpolnjevale še Srbija, Kosovo in Črna gora. Po mnenju slovenskega izvršnega sveta zadnji ukrepi ZIS in pristojnih zveznih organov še daleč ne zagotavljajo, da bi se stanje pri uvozu nafte in s tem oskrba z derivati kaj hitro izboljšala, oziroma mobilizirala. Naš izvršni svet je dvakrat obvestil ZIS o nastalem položaju in zahteval ukrepe za boljšo oskrbo. Poleg tega je slovenski izvršni svet ugotavljal, da je lanski sistem preskrbe deviz za nafto — sistem je temeljil na samoupravnih odnosih in samoupravni odgovornosti — zadovoljivo in samo z manjšimi motnjami urejal oskrbo z nafto in derivati v Sloveniji. Preskrba v državi pa je bila neenakomerna zaradi nespoštovanja samoupravnega sporazuma o oskrbi z nafto in derivati v nekaterih republikah. Gre za dve stvari: najprej za kršitev medrepubliškega dogovora, zaradi česar so sprejeli začasni zakon, ter neusklajenost med nafto, ki je lahko na voljo, in apetiti rasti industrijske izdelave. Ta je bila v nekaterih republikah višja, kot je dovoljevala nafta. Kaj zdaj? Kot že rečeno, je na zveznem naftnem računu namesto potrebnih 188 milijonov dolarjev dvajsetkrat manj denarja. Kaže torej, da nekateri določil začasnega zakona prav tako ne spoštujejo, kot prej niso spoštovali samoupravnega sporazuma. ZIS je zato za nafto iz ,,svojega" žepa posodil 100 milijonov dolarjev, kar pa ne bo dovolj, čeprav so tankerji začeli prihajati. Dokler se devize za nafto ne bodo nepretrgoma zbirale na posebnem računu, bo za nove akreditive jamčila Narodna banka Jugoslavije. Če se še zadržimo pri spornem začasnem zakonu, je tudi vprašanje, ali je 10,52 odstotka celotnega konvertibilnega priliva pravi lijak za napolnitev naftnega soda. Podatki o neblagovnem dotekanju deviz so nadvse pomanjkljivi in jih dobivamo z veliko zamudo. Kako torej izdelati mesečni razpored dotoka deviz? Z blagovnim delom konvertibilnega deviznega priliva pa po lanskih podatkih lahko uvozimo samo 2,2 milijona ton nafte. Ključ 10,52 je najbrž, žal, premajhen. Da bi bila jugoslovanska naftna zadruga še bcrij mučna, pa pri nafti ne gre samo za devize, ampak tudi za dinarsko protivrednost. Jugoslovanske rafinerije in njihove poslovne banke so brez ficka. RESNICA O NOVOMEŠKI PARTIZANSKI GIMNAZIJI Tovariša Gerbec in Dodič sta z mojim sestavkom v celoti soglašala. Čeprav so vsi prizadeti starši in učenci vedeli, da šolo organizira OF, smo se zaradi varnosti staršev in učencev odločili, da pod obvestilo napišemo, da pouk organizirajo ..brezposelni profesorji". Po odobritvi sem to obvestilo.razmnožil in s tov. Dodičem sva ga raznesla staršem ali učencem. ITALIJANŠČINE NI NA URNIKU Obvestilo je imelo skoraj popoln uspeh. Čez nekaj dni je namreč pouk zares stekel. Samo majhno število staršev tudi potem ni pustilo svojih otrok v to ilegalno gimnazijo. Preden pa se je pouk začel, je bilo potrebno opraviti še nekaj organizacijskih poslov in dogovorov. Glede učilnic je bilo nekaj dela opravljenega že pred mojim prevzemom vodstva, kjer je bilo potrebno, pa sva s tov. Dodičem še osebno posredovala. Tudi pri izbiri učiteljev je bilo nekaj dela že opravljenega. Tako me je prof. Gerbec seznanil s profesorjema Vi ktorjem Fabja nom in Franjom Veselkom, ki sta poučevala na redni' gimnaziji, pa sta bila pripravljena poučevati še izključene učence na ilegalni gimnaziji. Za pouk sem pridobil še nezaposlenega prof. Jova Vasiča, Dodič pa je pritegnil brezposelna profesorja Stanka Bunca in Jožeta Kralla. Poučevanje so obljubili še'slavist Vinko Paderšič (že takrat uspešen aktivist OF in poznejši narodni heroj), prof. Ida Merhar, ki je prišla kot begunka iz Celja, in ing. Božo Košir. Z vsakfm od navedenih profesorjev sem se pogovoril o njegovem času (to je bilo posebno nujno pri zaposlenih učiteljih), da sem za vse razrede sestavil predmetnik (ki je bil podoben tistemu na redni šoli, le brez italijanščine) in urnik. Ko sva z Dodičem učencem sporočila urnik in sporazumno določena stanovanja, kjer bo pouk, smo'kmalu po novem letu (torej šele po 1. januarju 1942) pričeli pouk. Je ilegalna (nekateri so jo imenovali ..partizanska") gimnazija je imela šest oddelkov, in sicer dva četrta razreda, po en peti in en šesti razred ter dva sedma razreda. Poskusili smo še z osmim razredom, vendar je ta zaradi izostajanja učencev prav kmalu zamrl. Vojna in razmere v okupiranem mestu so misli osmošolcev odvrnile od šole. Nekateri so bili že polno zasposleni z delom za OF. V PARALELKI SAME UČENKE Posamezni razredi so imeli po 6 do 10 učenk in učencev (učenk je bilo več kakor učencev). En četrti razred smo imeli v stanovanju sodnika Pakiža na Ločenski cesti. Spominjam se dveh učencev in več učenk. V paralelki, ki je bila v stanovanju geometra Ivana Marinčka v „mestni hiši" na Ljubljanski cesti (sedaj Cesta komandanta Staneta) so bile menda same učenke. (Hiša je bila pozneje bombardirana in na njenem mestu so po vojni zgradili stanovanjski blok h. št. 32). Peti razred je bil v stanovanju učitelja Lojzeta Ivanetiča v poslopju Kandij-ske hranilnice, sedaj Trdinova 2. Šesti razred smo začeli v isti hiši v stanovanju ravnatelja Kandijske hranilnice Jožeta Lavriča, po kakih šestih tednih pa smo se preselili v stanovanje Kosovih za „žandarmerijo" na Strmi stezi (sedaj Strma pot) št. 2. Sedmi razred se je začel v stanovanju krojača in trgovca Midoferja na Glavnem trgu. Ker pa je bilo učenk in učencev za eno stanovanjsko sobo preveč in ker je toli- ko obiskovalcev vzbujalo pozornost, smo 7. razred kmalu razdelili. Ena polovica se je preselila v stanovanje zdravnika dr. Ivana Gostiše, Defranceschijeva ul. 1 (sedaj 2), druga polovica (učenke) pa v stanovanje odvetnika dr. Iva Trošta na Ljubljanski cesti nasproti okrajnega' glavarstva (kjer je bil sedež italijanske upravne in politične oblasti). Nisem navedel nekaterih stanovanj, v katerih smo imeli pouk samo začetnih nekaj dni, pa smo se morali iz kakršnih koli razlogov preseliti. Mislim, da je to šolo obiskovala večina izključenih učencev, ki so prebivali pri starših v Novem mestu. Niso pa se v ta pouk vključili učenci,.ki so stanovali daleč in so se prej vozili v šolo ali pa so prej stanovali pri tujih ljudeh in so se po izključitvi vrnili domov. Odnos med učenci in učitelji je bil tovariški. Sedeli smo za isto mizo. Rfzen učnih knjig in zvezkov nismo imeli učnih pripomočkov. Pač pa si je vsak razred preskrbel šolsko tablo. Dve je naredil mizar Malovič, eno so menda prinesli iz kmetijske šole na G-mu, za ostale ne vem več, kje so jih dobili. Pouk smo imeli vsak dan (razen ob nedeljah), take kot na redni šoli. VSI UČITELJI Z VISOKO IZOBRAZBO Vsi učitelji so imeli ustrezno visoko izobrazbo, večina (razen nekaj nas, mlajših) tudi strokovni (profesorski) izpit. Posamezne predmete so poučevali naslednji učitelji: slovenščino Stanko Bunc, Milan Dodič in Vinko Paderšič. Slednji je poučeval le nekaj tednov (menda do odhoda v partizane) v enem (mislim, da v 6.) razredu; pri učencih je bil zelo priljubljen in je imel nanje močan vzgojni vpliv. Prof. Bunc je poučeval tudi latinščino. Zgodovino je poučeval Jovo Vasič; njegov pouk je bil duhovit in prijeten. Zemljepis je v 4. in E(. razredu poučevala prof. Ida Merhar, v 6. razredu pa prof. Franjo Veselko. Prof. Krati je poučeval nemščino. Matematiko sem v vseh razredih poučeval sam (in zdi se mi, da tudi fiziko v 4. razredu). Prirodopis in kemijo je poučeval prof. Viktor Fabjan, fiziko v 7. razredu pa ing. Božo Košir. Iz prostovoljnih prispevkov staršev so brezposelni profesorji, ki so poučevali na tej šoli, dobivali honorar, ki je bil sicer majhen, vendar jim je bil v priznanje in v materialno pomoč. V februarju 1942 mi je prof. Gerbec za uspešpo organizacijo pouka izročil nagrado Osvobodilne fronte z naročilom, da eno tretjino izročim prof. Dodiču za njegovo pomoč. Skupna vsota je bila nekako v višini enomesečne plače mlajšega učitelja, točnega zneska se ne spominjam več. Nagrado sem najprej odklonil, ker sem smatral, da mora biti delo za OF dolžnost vsakogar in neplačano, pa so me prepričali, da glede na svoj materialni položaj nimam prav. Tudi prof. Dodič je nagrado sprejel. Kakor je razvidno že zgoraj, sem na šoli poučeval v vseh oddelkih, obenem pa sem šolo vodil ves čas njenega delovanja, saj je bilo vedno potrebno kaj urejati. Pri tem je marsikatero nalogo prevzel nase Milan Dodič, ki mi je bil v uspešno pomoč. Mislim, da italijanska okupacijska oblast ni vedela za obstoj te šole. Ko so me ob neki raciji v marcu 1942 za nekaj dni zaprli, me niso ničesar vprašali o tem pouku. Tega so mi med drugim očitali šele novembra 1943, ko so me ponovno zaprli in odpeljali v internacijo v Nemčijo. uCenci vedeli le za SVOJ RAZRED Šola je bila tajna, tako da so učenci vedeli samo za svoj razred in samo za svoje profesorje, ne pa za ostale učilnice niti za vodstvo. Proti koncu marca 1942 je italijanska okupacijska oblast zaprla več aktivistov OF, med katerimi je bilo tudi nekaj gimnazijskih profesorjev, ki jim okupator in njihovi sodelavci niso zaupali vzgoje naše mladine. Takrat so zaprli profesorje Gerbca,' Mačka, Merharja in Štan-carja. Dne 3. aprila so zaprli še prof. Fabjana (katerega pouk prirodopisa je temeljil na znanstvenih ugotovitvah Darvvina in drugih naprednih biologov in ni bil v skladu z dogmami katoliške cerkve). Istega dne so zaprli tudi Milana Dodiča. (Datuma 3. aprila se je dobro spominjal povojni ravnatelj študijske knjižnice v Novem mestu Bogo Komelj, ki so ga — po njegovi izjavi — zaprli istega dne kakor Dodiča in iz istega razloga). Večino zapornikov so odpeljali v Italijo. Čeprav navedenih profesorjev niso zaprli zaradi ilegalne gimnazije, saj sta od aretiranih profesorjev tam poučevala samo Fabjan in Dodič (ki pa mi je že nekaj dni prej napovedal, da ga bodo najbrž zaprli, ker ni hotel prevzeti vodstva javne, prej sokolske knjižnice v okviru okupatorjeve organizacije Dopolavoro), so vendarle vse pogostejše aretacije prestrašile starše in učence. Učenci so prenehali prihajati k pouku. Vendar mi je po nekaj dneh uspelo organizirati nadaljevanje pouka, toda kot se spominjam, ne za vse razrede. Ta pouk je trajal še nekaj tednov, pa ne več tako redno, kakor začetne tri mesece. Zmanjšalo se je število učiteljev, ki smo še poučevali, posamezni učenci so začeli izostajati (nekaj jih je že odšlo v partizane) in zaradi premajhne udeležbe je pouk po nekaj tednih polagoma prenehal. Ne spominjam se, kateri razred je vzdržal najdalje in do kdaj. Zdi se mi, da so zadnji razredi prenehali s poukom šele v maju. Eden takratnih učencev 7. razreda se spominja, da je bila že poletna vročina, ko smo še imeli pouk. Vendar je to nezanesljiva opredelitev. i VEČINA DIJAKOV JE ŠLA V PARTIZANE Zaradi postopnega prenehanja razredov ni bilo formalnega zaključka pouka in tudi nismo izdali nobenih spričeval. Starši in učenci jih niso zahtevali, saj jih takrat ne bi mogli uporabiti. Ob koncu šolskega leta 1941/42 je v juniju 1942 italijanska okupacijska oblast večino nad 17 let starih novomeških učencev in profesorje (razen tistih, ki so že prej odšli v partizane ali se umaknili iz mesta) zaprla in odpeljala v internacijo, od koder so se vračali med naslednjim šolskim letom. Po povratku so se v prejšnjem letu izključeni učenci vpisali zopet v isti razred redne gimnazije tako, kot so to storili že v začetku šolskega leta tisti izključeni učenci, ki jih zaradi mladoletnosti niso odpeljali v internacijo ali pa so se slučajno izognili junijskim množičnim aretacijam. Niso pa vseh sprejeli. Ilegalni gimnaziji torej zaradi nadaljevanja vojne in okupacije ni uspelo učencem rešiti šolskega leta. Vkljub temu pa je bil njen obstoj ^motrn, saj je imela velik vzgojni pomen. Večina njenih učencev je — če ne že prej, pa ob kapitulaciji Italije 9. sept. 1943 — odšla v partizane. Napisal sem te spomine na ilegalno gimnazijo tako, kot se je spominjam jaz. Zgodovinar pa bo moral najti še druge vire, da bo lahko v pravi luči prikazal to nekajmesečno šolsko dejavnost, ki jo je sredi okupiranega mesta ustanovila Osvobodilna fronta. RADO TORKAR zadnjih letih so se z različnih strani že večkrat mili name, naj bi napisal nekaj o ilegalni partizanski gimnaziji, ki je v prvih mesecih 1942 delovala v okupi ranem Novem mestu, da se na to, čeprav samo nekaj trajajočo, pa vendar pomembno dejavnost svobodiIne fronte ne bi pozabilo. O tem sem sicer na Ptosnjo zbiratelja podatkov o partizanskem srednjem obtV^ n6l/UC*' V 'etnem poročilu novomeške gimnazije za I. 'M'2/73 na str. 114-115. *^aJ<0r ie znano, je bila po razpadu stare Jugoslavije in I .pdhodu nemške vojske od 23. aprila 1941 do kapitu-Italije v Novem mestu italijanska okupacijska ob-• Novo mesto je spadalo v Ljubljansko provinco. enominutni molk za PRAZNIK • decembra (ki je bil v prejšnji Jugoslaviji državni raznjk zedinjenja jugoslovanskih narodov) 1941 so t„: ci ob četrtega do osmega razreda gimnazije po nažrt ' U ^.svobodilne fronte v spomin na zedinjenje in na Ve lizina in da pokažejo odpor proti okupatorju, ' est>rali svojo pripadnost in so organizirano med • °m vstali in z enominutnim molkom počastili jugo-°'|a"ski državni praznik. Vstali so seveda le tisti, ki so °9asali z OF in so obenem bili dovolj pogumni za to „* ' estacii°- Teh pa je bilo ena tretjina vseh učencev in red ?avoda- kar pomeni — če odštejemo tri nižje raz-več* k' n'S° k'1' vključeni v to manifestacijo — ogromno I !n°- ^a te učence je Visoki komisar Graziolli zahte-^zključitev, ki je bila izvršena 12. decembra 1941. v. 0 nasvetu ravnatelja Dolenca so izključeni učenci bili*' ' prošnie za omilitev kazni. Toda nazaj v šolo so s _sPrejeti samo tisti, ki so v ponovni prošnji obžalovali le dejanje in se vpisali v italijansko mladinsko fašisti-oSt°|0r9anizacii° Večina Pa te9a n' hotela storiti in a 1 so izključeni do konca šolskega leta brez možnosti kr ^ na bru9° šolo ali opravljanja razrednega izpita. Iz-'tev dvesto gimnazijskih učencev in učenk je seveda o Pretresla Novo mesto. pobudo je dal viktor avbelj Nekako sredi decembra 1941 sem se o izključenih učencih razgovarjal z aktivistom OF, gimnazijskim pro-Nem Alojzem Gerbcem. Poznala sva se že z univerze, r le študiral matematiko in je bil v študiju dve leti ^ menoj. V času teh dogodkov je bil redno nameščen novomeški gimnaziji kot profesor matematike in fizi-rakrat sem bil zaradi vojnih razmer nezaposlen in živel pri starših. Tovariš Gerbec mi je povedal, da bo , za izključene učence organizirala poseben pouk, neko nadaljevanje šolanja, in me je naprosil, naj bi pre-a pouk matematike, ker on zaradi službe in drugega e a ne bo utegnil. Bil sem takoj voljan, da se tudi na ta Jn vključim v delo za OF. e,e PO vojni sem izvedel, da je pobudo za ustanovitev ^ pouka dal Viktor Avbelj in da je bil sklep o usta-n°vitvi te (s stališča okupatorja ilegalne) gimnazije sprejel na sestanku v gostilni Osolnik v Bršljinu. Tega sestan-a so se udeležili Viktor Avbelj, prof. Alojz Gerbec kot stopnik profesorjev, sodnik Silvester Pakiž kot zastop-'k staršev in Miloš Hočevar, ki je zastopal učence. Za tum tega sestanka ne vem. Če pa upoštevamo, da so Va' učenci izključeni 12. decembra 1941, lahko domne-m°. da je bil sestanek nekako sredi decembra. V na-u je bilo, da bo pouk v privatnih stanovanjih učencev m, kjer imajo dovolj prostora in kjer prihajanje večjega "a ljudi ne bi vzbujalo pozornosti, predvsem pa, kjer j*arži dovolj zavedni člani OF. bra 'an ravaja. da se je pouk začel 18. decem- Bjf Y ,erri ('n v nekaterih podrobnostih) pa se moti. d 0 'e s'cer v načrtu, da bo pouk stekel pred koncem embra, vendar to ni uspelo. Ko naj bi se začel pouk, adoma nj bj|0 njtj učilnic niti učencev, pa tudi ne zači uCite,iev- sem prišel v stanovanje, kjer naj bi t 5 Poukom, učencev ni bilo, mene pa so zavrnili, da jem n* k° nobene ®°le- Prevladal je strah pred okupator-žad m d°mačimi izdajalci. Izključitev je starše tako pri-jo| 6laia. da se niso upali pošiljati svojih otrok v ilegalno po al' «lo dati zanjo na razpolago svoje stanovanje, raz *"e so vedno upali na omilitev kazni. Noben red v decembru 1941 ni začel s poukom. °F soglasa z načrtom pouka 0 er sem se veselil poklicnega udejstvovanja v okviru s ,ob°dilne fronte, sem bil razočaran. Nisem se mogel PRjazniti s tem, da tako dobro zamišljena akcija ne bi Pela in da soia zamrla, preden se je sploh začela, nudil sem se tovarišu Gerbcu, naj mi Osvobodilna nta dovoli, da prevzamem organizacijo pouka in ga skusim uresničiti, kot je bilo zamišljeno. *-ez nekaj dni me je tov. Gerbec obvestil, da OF z JU l'm predlogom soglaša. Odobrila je tudi moj predlog, *. 23 pomoč pri organiziranju pritegnem še prof. Milana °diča. Tudi on je bil med tistimi Novomeščani, ki so radi vojne morali zapustiti službo na Štajerskem, Goriškem ali v Prekmurju in so se zatekli domov, kjer so ^čini vsaj prve mesece vojne bili brez ustrezne za-PPslitVB y y akoi sem se lotil dela. Sestavil sem obvestilo staršem, aterem sem v petih ali šestih točkah priporočil in meljil potrebo po nadaljevanju šolanja njihovih ^ Poudaril sem predvsem vzgojne motive, potrebo Zaposlenosti mladine, nujnost v nepretrganem razvi-umskih sposobnosti učencev in v nadaljevanju priznanja, nujnost pridobivanja delovnih navad vzgajanja njihovih otrok in podobno. Izognil vsemu, kar bi kompromitiralo starše ali učence, obvestilo prišlo v roke okupatorju. Iz tega raz-bQ sem tudi navedel, da bodo starši za pouk, ki ga ie h*5 0r9anizirali P° razredih, nekaj prispevali. Znesek malenkosten in naveden le za kamuflažo. Pri meni domu (na Zagrebški cesti 18, sedaj 27) smo se potem ,li koncu decembra 1941 sestali tov. Gerbec, Dodič ,az- Na ta sestanek je najbrž mislil prof. Dodič, ko je v . °menjenem zborniku na str. 195 napisal: „V strogi (.^'raciji se je ustanovil krožek treh brezposelnih pro-. 0riev, ki je že v štirih dneh organiziral čisto normalno mnazijo z rednim poukom." Ne vem, ali mu ni bilo ano, da so člani OF že pred tem sestankom pri-vliali možnostiza pouk izključenih učencev. Zmotil se tudi glede brezposelnosti, saj je bil Gerbec redno za-. *h na gimnaziji. Pomota je opravičljiva, saj je bil to 'hi Dodičev stik z Gerbcem. (Naj na tem mestu orne-/h, da se je prof. Gerbec po vojni preimenoval v Voj-ava Bregarja in živi v Ljubljani). Če človek, ki je po rodu Hrvat in ki je še pred vojno končal gimnazijo v Karlovcu ter po vojni nad trideset let živel v Beogradu, tako prizadevno in lepo govori slovenski, ga že mora na našo deželo kaj globlje vezati. Gre za Ivana Mavroviča, ki pa se ga pod tem imenom spominjajo le nekateri starejši Novomeščani in železničarji. Med partizani, posebno slovenskimi, pa ga dobro poznajo kot Ivanova. ,,Usoda me je zanesla v Novo mesto, ker sem bil pred vojno iz Hrvaške izgnan kot politično sumljiv. Prišel sem v Ljubljano v prometno šolo, nato pa 1939 v službo v Novo mesto. Opravljal sem razne prometne funkcije na železniški postaji, stanoval v Dilančevi 2, pozneje v Bršljinu in hitro navezal stike zdomačimi naprednjaki in komunisti. V partijo me je 15. 9. 1941 sprejel Niko Šilih, nato smo ustanovili prvo partijsko celico med novomeškimi železničarji. Sodeloval sem z Meto Koširjevo, Dušanom Jerebom. Slavkom Paderšičem—Batrejo, Dušanom Švarom, Žanom Moretom, Viktorjem Avbljem in drugimi. Že 7. junija 1942 mi je takratni sekretar OK Viktor Avbelj dal nalog za odhod v partizane. Sprva sem bil partijski sekretar topliškegapododbora, pozneje prestavljen za obveščevalca v V. grupo odredov na Cinku, kjer je bil komandant Urban Velikonja (dr. Marjan Dermastja). Dolžnosti v partizanih so se menjavale, kot je narekoval položaj. Po roški ofenzivi sem po nalogu Ivana Mačka-Matije kot dober poznavalec Roga in okolice zbiral razkropljene partizane in jih večkrat vodil na zbirališče na Mirno goro v Belokranjski odred. Medtem se je na Rampohi zbirala Tomšičeva brigada, jaz pa sem bil tja premeščen za obveščevalca." To pa je bila šele prva tretjina, nekak naraven uvod njegove kasnejše partizanščirte, ki se današnji generaciji verjetno zdi še bolj zanimiva. »PRIŠEL SEM 2A2GAT POSTAJO" „Jaz sem zažgal železniško postajo Mirna," je rekel, kot da to ne bi bilo čisto nič posebnega. „Tedanjk komandant brigade Nedeljko in komisar Boris sta mi daia to nalogo, meneč, da bi jo kot bivši železničar najbolje opravil. Poznal sem tudi tamkajšnjegapostajenačelnika Bedenikoviča. Neko noč sem se pojavil pri njem. Vabil me je na potico in pijačo, jaz pa sem mu rekel: ..Prišli smo zažgat postajo." Ob teh besedah je omenel, in šele ko so moji tovariši res začeli zažigati, je na hitro nosil pohištvo iz stanovanja, ki je bilo pod postajo. Tisto noč sem se srečal z Lazarjem (Stanetom Potočarjem). Povedal mi je, da sem iz Tomšičeve brigade premeščen v Gubčevo, ker so predvidevali večje vojaške akcije na Dolenjskem in v Beli krajini, pa so me spet zaradi poznavanja terena šteli za bolj potrebnega drugod. Ko so naše štiri brigade s 13. proletersko hrvaško in 4. kordunaško brigado pripravljale večje posege na oni strani Žumberka, sem bil s skupino tovarišev poslan kot izvidnica proti Hrvaški, a me je pri semiškem „Taj-čbirtu" došel kurir z ukazom ..Nazaj!" Moral sem v Glavni štab, ki je takrat domoval v Črmošnjicah. Tam pa so me obdelovali, naj bi v popolni tajnosti začel priprave za ustanovitev partizanskih bolnišnic v Kočevskem Rogu. Branil sem se, češ da kaj takega še nikdar nisem delal, ampak ni pomagalo. Z dr. Igorjem Lunačkom—Pavlom (ki je bil pobudnik zamisli, da so me poklicali iz brigad) sva dobila nalogo po vsem roškem pogorju iskati primerna mesta za gradnjo kon-spirativnih bolnišnic. Po brigadah sem pobiral tesBrje, mizarje in obrtnike raznih strok, predvsem starejše ljudi. BIL SEM KOMANDANT MODREGA VLAKA ki so mi bili potem dodeljeni. Ko sva z Igorjem (dr. Lunačkom) našla prostore, sva pripeljala obrtnike. Ti so začeli sekati drevje in graditi barake. Za lokacijo teh bolnišnic ara vedela le midva z Igorjem, ostali pa samo za tiste, kjer so delali. Izjema v tej konspiraciji so bili le redki zdravniki, ker so bili potrebni ob kirurških posegih v več krajih. IZMIŠLJENA IMENA BOLNIŠNIC Tako so nastale bolnišnice Jelendol, Jelen žleb, Pu-1 gled, Stari Log, Vinica, Hrastnik, Leseni kamen. Izmišljala sva si imena, ki jih na zemljevidih ni bilo. V partizane so prihajali zdravniki s polnimi torbami sanitetnega materiala in instrumentov. To so bili čudoviti ljudje! Niso bili samo sposobni strokovnjaki, marveč so z nasveti pomagali pri gradnji bolnišničnih objektov, prinašali iz doline ranjencem hrano in vodo, pregledovali straže, v času ofenziv pa so bili tudi v patruljah. Pred kapitulacijo Italije sem bil šef ekonomata slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice. Pozneje, ko so postajale vse večje vojaške operacije, smo ustanovili Glavni sanitetni ekonomat pri Sanitetnem oddelku Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Med moje naloge je spadala tudi celotna nabava sanitarnega in gradbenega materiala, predvsem pa nabava hrane po terenu s pomočjo brigad. Poleg bolnišnic v Žumberku in na Rogu, smo pošiljali sanitetni material tudi onim na Notranjskem, Snežniku, v bolnišnici Franji itd. Z ravzojem naši h vojaških operacij se je povečevalo število ranjencev, zato smo potrebovali vedno več sanitetnega materiala. Pri nabavi le-tega nam je pomagala zlasti organizacija OF v Ljubljani in Novem mestu. Nekoč smo na primer na Straški progi pretovorili za naše potrebe kar 4 vagone raznega sanitetnega materiala, ki smo ga potem razposlali po vseh bolnišnicah. Glavni štab, predvsem pa Ivan Maček—Matija in komisar Boris Kidrič, se je še posebej zanimal za bolnišnice. Kadar sem se pojavil tam, da bi poročal,sta imela navado reči: „lvar*ov, ves denar Glavnega štaba nam sproti po-berešl" Ampak sem ga tudi vedno dobil, tako tudi pri štabih brigad, kr sem jih občasno obiskoval. Vsi so bolnišnicam radi pomagali. Ekonomat, ki je imel v prvi polovici leta 1943 sedež v Starih žagah, je bil nekaj časa tudi zbirni center za vso pošto in pošiljke, namenjene institucijam Glavnega štaba na Rogu. KONJSKI MEŠETAR JURIŠA NA TANK Zdravila smo v velikih, a še vendno ne zadostnih količinah dobivali iz Ljubljane in Novega mesta, večkrat tudi iz Brežic in Zagreba, manjše količine pa so prihajale celo iz Celovca. Nekoč je zmanjkalo nujnih zdravil — mislim, da je šlo za injekcije zoper tetanus - pa sem poslal tri tovariše ponje v Trst. Eden med njimi je bil pred vojno znan kot preprodajalec konj preko meje in je bil zelo hraber. Ob vdoru Nemcev na Rakek 1943 je skočil na tank „Tiger” in ga z eksplozivom uničil. Tem tovarišem sem dal nekaj denarja, kolikor sem pač imel, toda čez 14 dni so se vrnili s čudo zdravili in kupi materiala, kar vse je bilo vredno petkrat toliko." Ko se je tovariš Ivanov razgovoril, je pripoved nekajkrat prekinil z besedami: „Nikar me ne poveličujte! Naredil sem samo to, kar sem revoluciji po svojem prepričanju in zmožnosti bil sposoben dati. Boli me ker se ob takih spominih prevečkrat govori o posameznikih, toda eden v partizanih ni pomenil nič. Vsi skupaj smo bili močni! Malo se govori o naših dekletih partizankah, ki so preživljale nadčloveške napore. V sanitetnem eko-nomatu je bilo precej tovarišic, ki so prale, sušile in likale povoje, perilo. Prale so v ledeno mrzli vodi, z lugom, ker ni bilo mila, zato so imele roke vse razjedene. Med- njimi so bile kmetice, delavke, študentke, vse so enako delale in opravljale še vojaška opravila. Če je bila hajka, so prijele tudi za mitraljez. Veliko jih jev takih spopadih umrlo. LEP SPOMIN NA ADAMA IN MORETA Rad bi poudaril, kako je partizanščina spremenila nekatere ljudi. Poznal sem jih iz Novega mesta kot tipične malomeščane, v partizanih pa so postali neprecenljivi tovariši, zavestni in disciplinirani. Tako se večkrat spomnim pokojnega novomeškega frizerja Ivana Adama. Vedno oblečen po zadnji modi, je predvsem rad obiskova lokale in iskal, kje je kaj dobrega za pod zob. V partizanih pa je bil izreden intendant in je bil zelo priljubljen pri borcih, pri zdravnikih in bolnikih. Drug tak prim?r je tudi že umrli Slavko Mor. Navajen je bil dobro živeti, toda med nami je bil odličen šef ekonomata, ki se jes požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo še posebno izkaza, kadar smo dobivali večje število ranjencev." Ivan Mavrovič—Ivanov je bil med partizanskimi bolC’ ki in zdravniki vse do jeseni 1944, potem pa je m°r8 spet drugam. Ko so ustanovili pri Glavnem štabu odd*' ke, je postal železniški strokovnjak (takrat že kot maj9r in namestnik načelnika oddelka, ki ga je vodil fnž.'CiB Mravlja. Po opravkih Glavnega štaba je šel nato vitel1 janski Bari pa v Biograd na moru, kjer je izvedel za nove dolžnost: na bazo 24 k Ivanu Mačku—Matiji. Rodetove je v borbah za osvoboditev Trsta, in ko se je naša armade že umaknila iz mesta, je z večjo skupino ostal v ilegali !n z radijsko oddajno postajo vsak dan obveščal Ljubljano o položaju v Trstu. Jeseni 1945 ga najdemo v Ljubljani kot šefa odseke Udbe za Slovenijo, kjer je ostal vse do pomladi 1947, se začenja nepozabno poglavje njegovega življenja. »OPROSTI, TOVARIŠ IVANOV!" Ko je po vojni predsednik Tito v Beogradu potreboval za svoja potovanja poseben vlak, pozneje znan kot „Modri vlak", so iskali med zaupnimi kadri človeka, ki se na take posle razume. „Tako sem se znašel v Beogradu na maršalatu in se javil na dolžnost tovarišu Titu kot major Ivan Mavrovič. Tito je postal nejevoljen, češ ka| mu Matija (Ivan Maček) pošilja drugega človeka in ne tistega, za katetega sta se zmenila. Zapel je telefon do Ljubljane in ko je slišal odgovor, je rekel: „Oprosti, tovariš, ampak zakaj nisi takoj povedal, da si Ivanov? te pa pozna kot Ivana Mavroviča!" „Moja prva naloga na maršalatu je bila organizirati specialni vlak in sem bil prvi komandant tega vlaka. Rožen tega sem imel na skrbi vse objekte, kjer se je zadrževal predsednik Tito s svojimi gosti ali ki so mu bili namenjeni za rjelo in oddih. Vse do leta 1953 sem bil komandant objektov vrhovnega komandanta, nato pa pristal v Prometnem oddelku DSNO in tam dočakal upokojitev. S tem pa zanimivosti iz življenja tovariša Ivanova še niso izčrpane. Ker je še v Novem mestu kot mladenič nabavil fotoaprat in z njim rad lovil lepe motive, ga ie nesel kot dragocenost v partizane. V brigadah je bilo sicer fotografiranje prepovedano, toda Ivanov je vseeno naredil kakih 300 posnetkov in jih šele pred kratkim obelodanil. Ima posnetke, ki so danes izredna redkpst: Šercerjevo brigado, štab brigade, bataljonov, razne tovariše in tuje delegacije. Še nikoli objavljeni najdragocenejši posnetki od prvih partizanskih časov in borb dalje so zdaj v ljubljanskem Muzeju revolucije, ampak Prišli bodo v Novo mesto. Vsaj tako je ob zadnjem obisku tovariš Ivanov obljubil. O njem kot človeku pa še podatek, da ima za ženo Banjalučanko Boso, eno prvih partizank na legendami Kozari, ki je kasneje delala v laboratoriju na maršalatu. Ima dva sinova. Prvemu je ime Bor po njegovem botru Mateju Boru, drugemu pa Bojan po botru Bojanu Adamiču. Tudi to pove, da se s Slovenci čuti eno in da je z njimi za vselej povezan. RIA BAČER UČITELJ JE DEKLICA ZA VSE „Ko na vasi kaj potrebujejo, jih prva pot pelje k učitelju," pravi Bojan Brezovar. „Ah, ko je bilo včasih nerodno, ko je umrl meni popolnoma neznan človek, jaz pa sem moral zanj sestaviti govor. Toda moral sem iti, saj so to od mene pričakovali in ni bilo misliti, da bi odrekel," je rekel v nekoliko hudomušnem tonu. Žena Mici je dodala: ..Vidite, učitelj na vasi mora biti za vse, tudi za pogrebne govore. Ko pa ne zmore več, ga pozabijo. Pa bo že nekako." Tako.se je končal pogovor z Bojanom Brezovarjen in njegovo ženo Mici, učiteljem in učiteljico, iz Šentruperta. Medtem ko se je njegova žena umaknila že prej, je Brezovar lani iznenada zapustil ravrlateljevanje in, kot pravi, prepustil delo mlajšim ljudem. Za vse, kar je Brezovar naredil za Šentrupert in za trebanjsko občino, meni. da je samo po sebi umevno. Nikoli se ni trkal po prsih, viš, to sem pa jaz naredil. In to je bilo že v njegovi družini. Na šentruperški šoli je namreč vse svoje življenje učil že njegov oče Matija. Celih petdeset let, od leta 1904 do 1954, je oče Matija učil in ravnateljeval na šoli. Bil je napredno usmerjen. Vseh sedem otrok, kolikor se jih je narodilo, je bilo pri Sokolih in Bojan se še danes spominja, da ga je kaplan zaradi tega izključil iz tamburaškega orkestra. Tedaj jo jokal, tako je bil navezan na muziko. Še danes je čustve/i, kot je bil nekoč. Ko se spomni na svojo dobro mater, se ne more ubraniti solz. Kakšna ženska je to bila! Vedno je govorila, da bo umrla na svoj 85. rojstni dan. In res so bili tedaj vsi zbrani doma in zvečer, ko se je poslovila, je tiho umrla. Kdove koliko življenjsko pretresljivih dogodkov se je zvrsilo v Brezovarjevem življenju in kdove kako so učinkovala na njegovo čutečo naravo. In iz te čuteče narave je raslo njegovo učiteljevanje, iz nje sta se napajala volja in moč, da se je vsega loteval in tudi marsikaj naredil. Še posebej na kulturnem področju. Že od nekdaj je imel rad igranje: tako na učiteljišču, kjer se je moral v zadnjih letih sam preživljati, pa potem v Bohinju, kjer je nastopil prvo učiteljsko službo. Tamkajšni upravitelj, ki je opazil, da je nadarjen za igranje — o tem se je lahko prepričal na brezštevilnih predstavah — ga je priganjal, naj postane igralec. Tiste čase po vojni so se v Bohinju zadrževali tudi znani slovenski gledališčniki: Stane Sever, Matej Bor in Jože Tiran. Dogovorili so se, da bo opravljal sprejemni izpit za Dramo. Zbrali so se v gostilni Pri Hodniku v Srednji vasi pri Bohinju. Brezovar je moral recitirati, potem pa je še odigral prizor o očetu, ki je v časopisu zasledil, da se mu je ponesrečil sin. Prizor so vsi štirje doživeto odigrali, Brezovar pa je izpit naredil s štirico. Toda potem je prišla v (Johinj učit njegova bodoča žena Mici in Drama je postala za vse življenje neuresničena sanja. ,,Lepe, morda najlepše spomine imam še danes prav na Bohinj. Še danes se me spominjajo iz posameznih vlog. Rad grem tja gor vsaj enkrat na leto," pravi Brezovar. Tam morda doživlja tisto pravo človeško priznanje, ki ga ni mogoče izraziti ne z medaljami ne s. plaketami. In tako kot na lepe bohinjske čase, ko je bilo v ljudeh še toliko ognja kot nikoli več potem, se Brezovar rad spominja tudi Staneta Severja. Ta znameniti slovenski igralec se je zanimal za slovenska narečja. Brezovar mu je moral v dolenjskem narečju izgovoriti besedi ..slovenska pesa". To ime se ga je potem še dolgo držalo. In ko je nekoč z litrom cvička za odrom slovenske Drame poiskal Severja, ga je ta pozdravil: „0 slovenska pesa, zdravo!" Potem pa sta oba planila v smeh. Nekega dne je prišla v Bohinj razglednica. Oče mu je pisal: Pridi domov, potrebujemo te. In Bojan Brezovar, ki se je medtem že poročil z Belokranjko Mici, je odpotoval v domače kraje. Razmere so bile težke. Učili so po različnih sobah po Šentrupertu, ker nova šola, za katero je prvo lopato zasadil pče Matija, še ni bila dograjena. Toda s pOmočjo vseh učiteljev iz trebanjske občine so dogradili tudi šolo. Veliko učencev je šlo skozi šentruperško šolo, ki je svoje učence uspešno vzgajala tako za študij kot za življenje. Brezovar je moral učiti vse predmete po vrsti. Pa ni bila samo šola, kamor so ga vodile vsakodnevne poti, bil je tajnik šentruperške kmetijske zadruge, imeli so svojo mlekarno, mesarijo, strojni oddelek. Zraven pa je še igral v mnogih gledaliških igrah, pel v pevskem zboru, bil je predsednik prosvetnega društva, sodeloval je pri gradnji kulturnega doma. Spominja se, kako dober je bil gospodar doma Nace Kregelj, kakšen plaket je z oljnatimi barvami naslikal Ivan Zgonc. Tedaj so vsi ljudje delovali složno in zagnano, potem pa so zadrugo ukinili, v deželo je prišla televizija in ljudi ni bilo več mogoče pridobiti za kulturno delo. Ob vsem tem je našel čas, da je bil še lovec in ribič. Na lovske čase ga spominja poleg priznanja za 30-letno delo še brazgotina na roki, ker mu je zaradi premočnega smodnika razneslo puško. Največja ljubezen pa je bilo zbiranje starin. „ . . ... Kdove koliko poti je prehodil in prevozil, ko je po vaseh zbiral staro kmečko orodje. Toda njegov trud, ki ga nikoli ni mogoče izraziti, tisoč eksponatov v ,,njegovem" Kmečkem muzeju na Veseli gori, je ostal v domačih krajih nekako nepriznan, tako da so se že preprosti ljudje čudili, zakaj je tako. ..Ljubezen do starin sem nekako podedoval po očetu," pravi. „Že on je zbiral stare novce in sploh starine." Pri tem pokaže preprosto škatlico, v kateri hrani dva preprosta kmečka prstana, zraven pa listek z očetovo pisavo: Jako stara prstana. In potem pokaže še svojo zbirko novcev in medalj, ki jih hrani doma. Ljubezen do starin in do prosvete je za njim podedoval še sin, ki bo nekoč tudi učitelj telesne kulture. Sploh je bila družina Brezovarjev vsa učiteljska. Od sedmih otrok so bili kar trije učitelji: Bojan, Matic in njuna sestra. Potem, ko se je lani oktobra poslovil od šole, ko je videl da ne zmore več toliko kot včasih, je dva meseca preživljal krizo. Sam ni vedel, kaj bi s časom, ki ga je nenadoma bilo preveč. Zdaj je minila. Z ženo Mici pravita, da bosta delala, dokler pač bosta mogla-.Medtem ko bo Bojan lahko več časa posvetil urejanju zbirke v Kmečkem muzeju pa SZDL, krajevni skupnosti, bo Mici delala samo še tisto, kar si bo sama izbrala. In to nikakor ni malo. Še naprej bo delala v Društvu prijateljev mladine, v skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, Rdečem križu. Za vse, kar je Brezovar napravil, mu je družba že podelila priznanja, saj je dobil medaljo dela, več priznanj za delo na kulturno—prosvetnem področju, lani pa je ‘ dobil plaketo občine Trebnje. V domačem kraju, kjer so se nekateri že spraševali, zakaj stara odslužena človeka še zasedata učiteljsko stanovanje, priznanj ni bilo. A nič ne zamerita tem svojim ljudem in zanje bodo vrata še naprej odprta, pa naj bodo potrebovali pomoč pri pisanju pogrebnih govorov, prošenj ali pri čem drugem, kar se pač na vasi dogaja. Učitelj na vasi mora biti za' vse. J. SIMČIČ 30(2 priloga dolenjske prebrali smo zadnji odcep za brooklyn Ne samo pred četrt stoletja, Ivn"6 •"?adnii odceP za Brook-turi* IZ^6' V ^niku. temveč a«,1’-?*5 kasnejših izdajah je genski pisatelj Hubert Selby « ta svoj roman (delo bi lahko tud' kot zbirko samo-iai I? novel> črtic ali kaj) pre-hv~i °!T,alf to|iko klofut kot po-nro * *.e s*edni'č le prevagalo Pncanje, danegrezanikakr- 0 Pornografijo, da pisec s pojdem resnic o življenjskih posebnostih v najnižjih plasteh Q, ^.Vorškega velemestnega pravstven?h sm . sprevrženosti, a» i brez dlake na jeziku l_ a Posledice brezciljnosti Iju-■ edaj torej se je bes nad tem veti?1 c??6' koP'čiti drugod po j. . blabo desetletje po izvir-u je angleška izdaja doživela ? soclno prepoved in dolgo je *a°’ da je zagovornikom Pe o roman obraniti pred ne-tznimi obtožbami varuhov iVn'h čednosti. ■f?edavna (že dvakrat ponatis-na) srbska izdaja je romanu sodilB tolikšno mero žgečk-; Psti, da je našel mesto v zbir-tatere naslov pove marsikaj Erotikon. Na Slovenskem ,. °čhno manj licemerni, na 1 način tudi za zdajšnje čase volj drzno delo je Državna aiozba izdala v Modri ptici in 0 roman uvrstila med tiste ' obne knjige, ki so vredne ,az°r,ne9a branja; težak pre-lalski posel, ki je terjal pozna-,_nJe, *argonskega izražanja, je 3Pravi| Srečo Balent. -Junaki Selbyjevega dela so aiprej vsega naveličani mladi rezdelneži, ki se zbirajo v za-Q0tn' brooklynski beznici pri te- 9016 objestnosti pre-Pejo pijanega vojaka in jo, kot nekajkrat poprej, poceni od-e)o pri policajih. Ti so zanje: u«?fC' debem jest use polcaje u Ob taistih pridaničih. usta ki n' ■ uso?ISO Sam' krivi' da jih tepe nii °n' Pa dtuge, se v nasledil zgodbi razplete dogodiv-P9 nekega pedra, ki hoče na Dn na.č'n živeti s hvalisavim ratnikom. Ne manjka ma- mil, zgražanja nad pravim rojevanjem, iztirjene spolnosti. * Okoli Grka in pobov se je potikala tudi Tralala, ki „jih je imela 15, ko so jo prvič položili". Niso ji bile dovolj majhne nečednosti, podajala se je v čedalje drznejša vlačenja z vojaki in oficirji, dokler ni končala tako žalostno, kot najbrž nobena cipa v svetovni književnosti. V avtomobilski razbitini je šlo prek nje toliko pobov, vojakov pa mornarjev, da so se neki fantički precej načakali in nato ,,izlili svoje razočaranje nad Tralala, Scefrali so ji obleko na drobne kosce, ugasnili nekaj cigaret na njenih bradavicah, jo poscali po kupčku, ji zabili metlišče v pičko ..." Središčna je pripoved o Har-ryju, najslabšem strugarju „med 1000 možmi", ki se je ves posvetil poverjeništvu v sindikatu, bil ena ključnih oseb v dolgem štrajku in v boju za delavske pravice še bolj zanemaril družino, gnus do žene in žensk nasploh odplakoval s pivom in vlačenjem s pedrom, dokler ga niso pobje iz Grka, ki so bili prej na njegovi strani, hudo zmikastili. „Lastni glas mu je odzvanjal v glavi, a čez ustnice je prišlo le tiho grgranje. Bog bog jest srn buzarant." Še veliko podobnih junakov se zvrsti v tej nenavadni knjigi, Selby jih kaže prazne, neobčutljive pa grobe do sebe in vseh in vsega. Ne znajo si gledati v oči, si reči kaj toplega, pač pa se neznansko osamljeni psujejo med seboj, počnejo ljudi nevredne stvari. Da bi prikazal majhnost človeka, šibkost njegovega duha in telesa, je pisatelj dogajanja postavil v okolja, kjer se opisano zdi na moč verjetno. Namenoma izbrana grda dejanja, še grše govorjenje pa zanimiva . slogovna izpeljava posameznih besedil — to pri tej,prozi deluje nekako tako kot Brechtov t. i. potujitveni učinek v dramatiki. Sprva se bralcu zdi vse naravno, nato pa se izkaže, da se nima nad čim naslajati, tako naslikane strahote človeške razklanosti tudi zgražanja ne dopuščajo, beročega prevzema le obžalovanje, da je kaj takega na svetu sploh mogoče. Žal je mogoče, zato so take knjige, kot je Se-lbyjeva, ki vodi k svojevrstnemu očiščenju, brez dvoma potrebne. D. RUSTJA za mlade „Novo trpljenje mladega W." kot gledališko besedilo ni bilo nič posebnega, po predelavi v kratek roman pa je delo vzhodnonemškega pisatelja Uiricha Plenzdorfa vzbudilo precejšnjo pozornost, saj ne gre le za poglobljen prikaz stisk mladega človeka, temveč na svojski način spaja motivne -vplive Goethejevega sentimentalnega „Wertherja" in nazorsko opredeljenost, kakršno premore sodni junak iz Salin-gerjeve „igre v rži". Knjigo, ki je kot nalašč za odraščajoče bralstvo, je za izid v zbirki Odisej pri Mladinski knjigi poslovenila Lučka Jenčič. Pripoved se začne z nekaj osmrtnicami za tragično preminulim Edgarjem VVibeaujem, nato pa se izmenoma vrstijo izjave številnih oseb, ki so imele kakorkoli opraviti s fantom, in pa izpovedi Edgarja samega, ko da bi bil še živ in kazal pot, po kateri je šel k lastnemu koncu. Od drugih in od fanta izvemo tako rekoč vse bistveno o njegovem kratkem življenju. Npr.: kako je mojstru med ukom zlomil prst na nogi, kakšni so bili njegovi pogledi na vrstnike (od katerih se je ločeval po tem, da je bil lahkomiselnež in delomrznež), prikazan je fantov odnos do knjig (kritično razmišlja o „Wertherju" in Salingerju), glasbe, filma, umetnosti nasploh, nepomembno ni to, da je slikal, kot junak pri Goetheju si je dopisoval s prijateljem in ljubil žensko, ki je bila oddana drugemu, a ne tako nepreklicno, da iz izložbe V drugi polovici 18., sploh pa v 19. stoletju se je utrdilo spoznanje, kako pomembno je kasnejšim rodovom ohraniti neizčrpno bogastvo ljudskega blaga, bodisi pesniškega ali pripovednega. Ze Vuk Karadžič je dognal, da narodne pripovedke po književni vrednosti zaostajajo za pesmimi, a jih zato ni zbiral nič manj vneto, pri drugih jugoslovanskih narodih pa je to opravilo malce kasnilo. Sliši se kar neverjetno, pa je res, da je imel Matija Valjavec zaradi svoje zbirke narodnih pripovedi opraviti celo s sodiščem. V nekaj več ko sto letih je zbiralcem, zapisovalcem in proučevalcem vendarle uspelo oteti pozabi domala vse vrednejše, kar si je v preteklih časih pravljičnega pripovedoval slovenski živelj. To so storili tudi Hrvatje, Makedonci in drugi, da o Srbih ne govorimo. Izbori najboljših narodnih pripovedk so doživeli že več ponatisov v zbirki Zlata ptica pri Mladinski knjigi, pred kratkim je slovensko, hrvaško, srbsko in makedonsko tovrstno blago izšlo vnovič, tokrat v paketu štirih knjig, ki stanejo 1680 dinarjev. Slovenske narodne pripovedke, ki jih je izbral in uredil Alojzij Bolhar (dodane so jim slike Maksima Gasparija), so natisnjene že desetič, ozemeljsko pokrivajo vso Slovenijo, segajo tudi onstran državne meje. Upoštevani so številni zbiralci in zapisovalci pa tudi tisti, ki so na osnovi ljudskega izročila pripovedi prenare-jalipo lastnih predstavah o pravljicah. Še bolj ko oblikovno so pripovedke pestre po vsebinski plati in se v mnogočem navezujejo na motivna izhodišča pravljic drugih narodov. Izbor hrvaškega pripovednega blaga je opravil Balint Vujkov (prevod je delo Cvetka Zagorskega, ilustracije pa Maričke Koren). Tudi tu so zastopani različni pripovedovalci in zbiralci, pokrite so domala vse hrvaške pokrajine, srečujemo vsa narečja in pod narečja, po vsebini pa pripovedke niso urejene tematsko, temveč daljši pripovedi z resnejšo vsebino običajno sledi krajša, vedrejša zgodba. Milorada Paniča—Surepa priredbo srbskih narodnih pripovedk sta poslovenila Alojz Gradnik in Severin Šali, risbe pa je prispeval Kotja Gatnik. Izbor je v pričujočem paketu najobsežnejši, v glavnem sledi Karadžiču. Urednik se je trudil, da so priobčena besedila nesporne književne vrednosti; izvirnikov kajpak ni spreminjal, temveč le prilagodil današnjemu pravopisu. Prevladujejo pripovedke z motivi iz vsakdanjega življenja, manj je fantastičnih pripovedi. Tudi v makedonskih pripovedkah, pa naj gre za živalske ali fantastične pravljice, legende, basni ali realistične in šaljive pravljice, doleti kazen pohlep, zavist, izdajalstvo, ropanje in podobne nečednosti, nagrajene pa so skromnosti, darežljivost, zvestoba, junaštvo in druge dobre lastnosti. Tudi z makedonskimi pripovedkami se ne srečujemo prvič, v enakem izboru so izšle že v petdesetih letih, zdaj so le jezikovno prečiščene (za prevod je poskrbel Maks Robič) in opremljene z ilustracijami Irene Majcen. D. R. ne bi z njo doživel divje vožnje z motornim čolnom, vroče ljubezenske skušnje in kmalu zatem umrl. Kje in kako? V lopi, kjer je živel osamljeno in izdeloval nekakšno brizgalno, nekdo, ki ga ni videl od petega leta, pa ni vedel povedati drugega, kot to: „Ne vem, kakšno napako je napravil. Kot so rekli zdravniki, je bilo nekaj z elektriko." romana Založba Obzorja je izdala dva romana, katerih stični točki sta v naslednjem: glavna junaka sta potomca ruskih emigrantov, obe pripovedi, prva zgoščena in druga dolgovezna, pa skupaj ne premoreta tolikanj literarnih vrednot, da v zdajšnjih, knjigam neprijaznih časih brez njiju ne bi mogli shajati. Njun izid pa bomo vseeno zabeležili, prednost dajemo „Vili bolesti", romanu Patricka Modiana;ta knjiga jei štirikrat tanjša in najmanj še enkrat bolj berljiva kot „Princesa Daisy" Judith Krant-zove. Junak Modianovega romana se po poldrugem desetletju spominja doživljajev v majhnem francoskem letovišču ob jezeru blizu švicarske meje. Tjakaj se je na začetku šestdesetih let zatekel iz Pariza, kjer je zaradi alžirske vojne vladalo ,,neprijetno policijsko ozračje" in je bilo preveč racij pa bombnih eksplozij. V dokajšnjem zatišju se junakovo življenje 'res na moč spremeni, pri tem je imela glavno vlogo skrivnostna lepotica, katere se možak spominja le še po imenu. Ve, da je tedaj zaman skušal razvozlati skrivnost njene rodbine, prav tako je bilo zaman njegovo prizadevanje, da bi si pridobil lepotičino ljubezen. Ko se mu je zdelo, da sta z navezanostjo drug na drugega na poti k uspehu Od najresnejših let živi v Trebnjem, rojena je v Ljubljani, v njej se pretakata tudi španska in sardinska kri. Vendar na njej tega ni opaziti, saj ni ne bolj ne manj temperamentna od drugih slovenskih deklet. Tudi precej resno ukvarjanje z zabavno glasbo na njej ni pustilo sledi. Je preprosto in prisrčno mlado dekle, živih temnih oči, ki še vedno rada zaide med svoje vrstnike v bife Do-lenjkine blagovnice v Trebnjem, kjer pogovor ob kavici skoraj nikoli ne zaide na področje zabavne glasbe. Zdaj je Irena Tratnik stara dvajset let, od sedemnajstega leta pa se resneje ukvarja s petjem. Na neki način je do petja prišla po naključju, kateremu pa je v veliki meri botroval očetov smisel za glasbo. Najprej je pela doma za svojo zabavo, hkrati pa je igrala klavir in flavto. Oče jo je pri tem spodbujal, potem pa, ko so se začeli javni nastopi, je bil nekaj časa proti petju. Toda ko je spoznal, da Irena hoče naprej, ji ni več delal ovir. „Prvič sem pred publiko nastopila na enem izmed tabornih ognjev, ki smo jih mladinci prirejali v Trebnjem. Težko sem privolila v nastop, saj že v osnovni šoli nisem rada nastopala. Potem pa sem se le opogumi la in prvi nastop pred vrstniki je mi- nil kar uspešno. Kmalu so me povabili v trebanjski zabavni ansambel, s katerim sem veliko vadila in tudi nastopala na maturantskih plesih.* Velik polet smo imeli tedaj, saj smo vsak dan vadili tudi po sedem ur. Menjavali smo zasedbo in imena, končno pa je ansambel razpadel", pripoveduje Irena. Potem je prišlo vabilo, naj zapoje v ansamblu Termal, ki je imel stalen angažma v Dolenjskih Toplicah. Spet se je težko odločila za tako nastopanje, saj nikoli ni mislila, da bi se s petjem resneje ukvarjala. Raje bi še naprej prepevala za svojo zabavo. Toda danes gleda drugače na vse skupaj in komaj čaka, da je teden naokrog, ko je lahko spet pred svojo publiko v Toplicah. Čeprav ni imela nikoli posebnih želja in pričakovanj, ker se je bala razočaranja, se je nekoč vendarle odločila za nastop na javni radijski oddaji Kar znaš, to veljaš. Kljub temu da ni dosegla posebnega uspeha, so jo kot izjemno talentirano pevko povabili na finalno oddajo v Domžale, kjer je delila prvo mesto. To pa je bila vstopnica za nastop mladih pevcev v Maglaju, kjer je osvojila tri nagrade. Dobila je prvo nagrado mladine Bosne in Hercegovine, nagrado strokovne žirije in drugo nagrado novinarjev. Na radiu so bili veseli njenega uspeha in potem je prišlo še več vabil za nastope na radiu in televiziji. Lani poleti je nastopila še na festivalu v Portorožu, kjer je za interpretacijo Novakove pesmi „Morje, sonce in njegov nasmeh" dobila nagrado za najboljšo debitantko. Kljub uspehom in želji, da bi nekoč postala prava pevka zabavne glasbe, da bi lahko izrazila, kar čuti v sebi, pa se zaveda, da je pred njo še dolga pot. Zato zdaj marljivo študira solo petje, hkrati pa se pripravlja za študij na šoli za socialne delavce. Zaveda se namreč, da kariera pevke zabavne glasbe v Sloveniji ni zadosti trdna osnova za življenje. Tudi nekaj grenkih razočaranj je že bilo v njenem življenju, še posebej nerada se spominja šole. Zadnja preizkušnja jo je doletela, ko si je morala operirati glasilke. „Tedaj sem padla v depresijo, ko se mi je zdelo, da ne bom nikoli več pela. Potem pa so težave po treh mesecih počivanja minile in zdaj spet drugače gledam na svoje petje," je povedala Irena Tratnik. Rada bi še snemala za radio, rada bi nastopala na koncertih, vendar za zdaj še ne more dobiti toliko svojih skladb. Pa tudi tu je na dobri poti, saj je že precej ustvarjalcev zabavne glasbe opazilo njen talent. j SIMČIČ že tako daleč, da dekle lahko popelje v Ameriko, spet ostane sam, nenehno nemiren, poln strahu pred življenjskimi stiskami. Nič ne izvemo, kako se je junak prebil skozi dolga leta do tovrstnega spominjanja, to navsezadnje niti ni pomembno. S slovenjenjem se je trudil Vrtal Klabus. Kot rečeno, je imel štirikrat več prevajalskega dela Slavko Cvetek. Življenjsko okolje naslovne junakinje je bilo sprva na stari celini, gmotnega, pomanjkanja ni trpela, pač pa je pogrešala družinske topline in postala lahek plen za telesne užitke petičnega, a pokvarjenega polbrata, čigar nadležne sence se ni mogla znebiti niti v Ameriki. Šolala se je, zaposlila, spoznala bogatega poslovneža in bila pripravljena njemu na ljubo reklamirati potrošniške izdelke. Ko je bila na dosegu uspeha in sladkega zakona, se je spet vmešal hudobni polbrat, a njegove nakane, da bi dekle očrnil pred javnostjo, so se izjalovile, zato se je prebrisanec ustrelil, junakinji in njenemu izvoljencu pa so bila odprta vsa vrata k uspehu in sreči. Ganljivo ali ne? In taka zgodba je bila menda svoj-čas ameriška literarna uspešnica št. 1 in kot taka hudo privlačna za založnike po svetu. D. R. Hiloga dolenjskega /is/a *P$g >r ■A mA ^88Ž«SS»-K: mmm WWftJOOoOOftV. .•.■ •:v>:->u>yggfex<žBžg6^v>>>:^:-:- -.-..:::::-ž^---.-.:::::. FRANCE IZZA LJUBNA Ljubenski hrib je kot podolgovata krtina sredi venca vasi in gozdov. Kaže, kot da je tam obstal neodločen, ali bi se podal h kolegom v Straškem, roškem ali gorjanskem pogorju, in tako je v negotovosti ostal čisto sam. Samoten je tudi zato, ker do njega pelje le cesta, ki slovi po tem, da bi slabšo težko našli v bližnji, kaj šele v daljni okolici. Prebivalci bližnjih vasi pa se bojijo, da bi to posebnost tudi spomeniško zaščitili, saj bi se tako pod nosom obrisali še za tisto malo upanja, ki jim ga vlivajo vsakoletne obljube o asfaltiranju. Eden tistih, ki jim je ta mir kar povšeči, je gotovo Franc Kump, ki ima domačijo na hribu Makute, ob južnem pobočju Ljubna. Z nje, visoko nad Uršnimi seli, je lep razgled na gozdove pod gorjanskim pogorjem pa vse tja do belokranjskih in roških grebenov. Gozd, ki ga sedaj, ko se približuje že osemdesetim letom, z domačega dvorišča vsak dan objema pogled, je Francu Kumpu nekdaj pomenil veliko več kot samo razkošno pašo za oči. Dajal mu je kruh, varno zatočišče, pa tudi tisto vznemirljivo ščegetanje, ko se v srcu zopet vzbudi lovski nagon pračloveka. Stari Kump se spomi.pja, kako je bil ves hrib poraščen samo s trto, njihova hiša pa ni bila večja od zidnice. Spominja se deda, ki je še v košu tovoril gnoj v hrib, saj vprežne živine ni bilo. Premogle, so jo le premožnejše hiše v dolini. Že Francetovemu očetu ni bilo do tega, da bi po