Državna dvorazredna trgovska šola v Celin /zvest/e za Šolsko leto 1938-39. V Celju 1939, Državna dvorazredna trgovska šola v Celiu Izvestie za šolsko leto 1938-39. V Celiu 1939. Izdalo in založilo ravnateljstvo Tisk Zvezne tiskarne v Celju (Predstavnik Kladnik Josip) Predavanja na šolskih proslavah. Sv. Sava Predaval Janežič Anton o priliki spominske slavnosti 27. jan. 1939. Leta 1174. se je rodil srbskemu vladarju Nemanji Rastko, najmlajši sin velikega župana. Bil je zato očetov miljenec. Vedno bolj pa je postajal navdušen za življenje svetogorskih menihov in želel, da bi se mu posvetil. Nekega lepega dne je pobegnil za Sveto goro, se zamenišil in dobil ime Sava. Ze na očetovem dvoru so posvečali njegovi vzgoji veliko skrb, posebno v književnem pogledu. S tem je pa še bolj rastlo njegovo hrepenenje po knjigi in znanju. Na Sv. gori je prišel v samostan Vatoped, kjer so imeli lepo zbirko vsakovrstnih rokopisov. Ves se je predal učenju in se posvetil globokemu verskemu in vzornemu samostanskemu življenju. Tu je spoznal veliko važnost grških samostanov za prosveto, spoznal pa je tudi, kako odločilne važnosti je tudi samostojna, neodvisna cerkvena organizacija kot opora za politično narodno in državno trdnost In neodvisnost. Srbija je bila tedaj tako rekoč še brez prosvete, cerkveno pa odvisna neposredno od ohridskega nadškofa, ki je bil Grk in podanik tuje države, kar je močno vplivalo na srbske razmere. Vladarski duh njegovega očeta je živel tudi v njem. Položaj je znal preceniti prav in, ko je spoznal potrebo po samostojni prosveti in verski organizaciji za svoj narod, se je lotil dela, dela pri samem sebi in dela med ljudstvom in za ljudstvo. Delal je veliko, vztrajno, vestno in odločno, zato je tudi žel velike uspehe. Svojega očeta je pridobil, da sta postavila na Sv. goro samostojen srpski samostan Hilandar, ki je bil dolgo središče srbskega književnega dela. Po očetovi smrti je začel delati za organizacijo samostojne srbske pravoslavne cerkve, kar mu je 1219. leta tudi uspelo, in sam je postal prvi srbski nadškof. Zidal je cerkve in samostane, šole in druge kulturne ustanove in je tako postavil temelj vsej državni, verski in kulturni ureditvi srbskega naroda. Pri vsem tem prosvetnem in organizatorskem delu se je začel baviti tudi s književnostjo in postal prvi srbski književnik. Napisal je poleg drugega zlasti življenjepis svojega očeta sv. Simeuna, ki je najboljše delo te vrste v stari srbski književnosti. Vse to delo je bilo silno naporno, saj je bilo treba napraviti vsemu šele začetke in osnove. A to njegovo delo je bilo silno važno po svojih velikih in blagodejnih posledicah, tako da smemo reči: srbsko državno misel dinastije Nemanjičev je ustvaril Nemanja fizično, duhovno pa Sava. Sistematično je delal na to, da napravi pravoslavje za sestavni del srbske državne kulture. V tem smislu je vzgajal tudi duhovništvo. Njegovi nasledniki pa so dobro razumeli njegove težnje in so uspeli tako ozko povezati cerkev in državo, da so bili potem pod Turki srbski duhovniki glavni nosilci in predstavniki posvetne državne miselnosti in da jih Turki nikdar niso mogli odvrniti od tega dela in v tej smeri. Po svojem širokem udejstvovanju v narodnem življenju in po velikem vplivu, ki ga je vršil, je postal Sava najpopularnejša osebnost v srbski cerkveni tradiciji in narodnem izročilu. Kot svetnik in izredni prosvetni in narodni delavec je zapustil za seboj spomin naravnost mistične in magične moči, ki je bil svojemu ljudstvu vedno prava in svetla luč, ki mu je kazala pravo pot in dajala moči, da v najtežjih dneh trpljenja v suženjstvu ni obupal. Nehote se vsiljuje vprašanje: ali bi bil srbski narod brez takega Save tudi tako močan, junaški in odporen v dobi svojega tlačanstva tujcu, kakor je bil? Radi vsega tega ni čudno, da posvečamo vsako leto ta dan njegovemu spominu. Ni čudno in prav je tako! Sv. Sava je simbol požrtvovalnega in zvestega dela za narod in državo, za njegovo in njeno rast. Sv. Sava pa je tudi simbol vseh drugih velikih mož, ki so za njim podobno lepo in veliko storili za svoj narod. Hvala Bogu, ni jih manjkalo! Naj omenim samo Slomška in Stross-mayerja, ki sta mu po vsem najbolj slična. Zato smo Slovenci, Hrvati in Srbi tudi dosegli, po čemer so hrepeneli naši dedje in o čemer so sanjale naše babice. Ni pa današnja proslava le prilika, da pokadimo Savinemu spominu in drugih naših velikih mož, ampak da se vsaj na današnji dan zazremo malo vase in si izprašamo vest, ali je tudi naše delo usmerjeno za narod; ali smo se sploh že zavedli, da smo njegov sestavni delček in da imamo dolžnosti do njega; ali ni morda omahnil naš korak na pot, ki je tuja narodnim koristim, ki je pot izdajstva in sramote ali vsaj pot mlačnosti in brezbrižnosti? Vsi smo iz krvi tega naroda in mi smo tudi narod sam. Dolžni smo, da tudi v nas živi ogenj Savinega duha: ljubezen do lepe naše zemlje, do našega naroda in države; ljubezen do našega jezika, ki mora biti naša svetinja; zvestoba do vsega, kar je našega, do groba. Izobraženci so zlasti še dolžni, da delajo za narod. To ste tudi vi vsi. Šolski čas je doba priprave za delo med narodom in za narod in seveda za nas same. Vsak izmed vas naj se potrudi, da se usposobi, da bo s svojim vestnim in poštenim delom, s svojim duhom in srcem, s svojo izobrazbo trden kamen v pestrem mozaiku duhovne in materijalne podobe našega naroda in države. K temu naj vsem nam dajejo pobud in moči svetli zgledi naših velikih mož, duh sv. Save. Miselnost in delo J. J. Strossmayerja. Predaval Fink Konrad dne 4. februarja 1939. DjakovSki vladika Josip Juraj Strossmayer (1815—1905) se je pojavil v težkem in kritičnem času kulturne preteklosti jugoslovanskih narodov. To dobo karakterizira njih politična razcepljenost, podložništvo in kulturna zaostalost širokih ljudskih plasti. Politične, prosvetne in socialne razmere so ovirale delo za vzdramljenje ljudskih množic iz duševne teme in politične nevednosti, a bilo tudi ni nobenih sredstev. V tretjem desetletju preteklega stoletja se začenja prvo gibanje narodnih sil na slovanskem jugu tedanje Avstro-ogrske monarhije. Boj je sicer težak, ker zatirajo državne oblasti v kali vsak pojav samostojne misli, toda pod vplivom ilirizma že začenja brsteti samozavest duhov in javljajo se prvi poizkusni obrisi o skupnosti jugoslovanskih narodov. Delo pokolenj v prvi polovici 19. stol. je imelo rpedvsem ta uspeh, da je vsaj nekoliko dvignilo žalostno stanje našega kulturnega življenja in vzbudilo v narodni omladini smisel za iskanje novih smernic. Ko je zasedel 1. 1850. Strossmayer škofovsko stolico v Djakovem, so bili storjeni že prvi koraki in so se pokazali prvi uspehi, tako da je bilo treba začeto delo usmeriti v duhu časa in narodnih potreb. Strossmayerjev visoki socialni položaj in srečno naključje, da je zavzemal svoje dostojanstvo celih 50 let, sta mu omogočila, da je mogel uspešno vršiti vzvišeno delo za blagor jugoslovanskih narodov. Strossmayer je bil človek široke evropske izobrazbe. Poznal je sočasne filozofske ideje prosvetljenstva, obvladal nekoliko evropskih jezikov in zgodaj zaslovel kot odličen govornik. Čeprav je bil duhovnik, ni omejeval svojega delovanja, gledal je širokogrudno na življenje ter je bil iz ljubezni do resnice in pravice vedno pripravljen na žrtve. Vrnivši se iz kulturnih žarišč srednje Evrope med svoj narod, je kmalu spoznal njegov bedni položaj in videl, da so jugoslovanski narodi robovi pod avstro-ogrskim in turškim jarmom ter razcepljeni na posamezne politične edinice. Zato je hotel raztrganim delom narodov vdahniti skupno jugoslovansko dušo in dati njihovi skupnosti stvarnejše obeležje, nego so to hoteli Gaj in njegovi pristaši, svoj namen pa je izvajal v prosvetnem, političnem in cerkvenem življenju. Politično osvobojenje, najvišji Strossmayerjev smoter, je mogoče doseči le s potrebnim vzgajanjem v tem smislu in s skupnim prizadevanjem vseh sil Hrvatov, Srbov in Slovencev pripraviti svobodno ujedi-njenje južnih Slovanov. »S prosveto k svobodi«, je bilo njegovo geslo. Zato je bila tedaj najnujnejša potreba osamosvojitev narodne šole od tujega vpliva, uvedba narodnega jezika v šolstvu in javnem življenju, dviganje pismenosti v šolah, čitalnicah in v raznih drugih društvenih ustanovah. Zahteva po univerzi in akademiji je bila glasna že v Gajevi dobi. Toda omladina se je šolala v tujini pod tujim vplivom in v težkih gmotnih razmerah. V tem pogledu je uspel izključno z lastnim prizadevanjem in z darom 50.000 fl. Palačo Jugoslov. akademije v Zagrebu je zgradil takorekoč s svojim denarjem in ji podaril vso svojo bogato zbirko slik, današnjo Narodno galerijo. Ti dve dejstvi sta epohalnega pomena za napredek slovanskega juga. Sodelovanje jugoslov. narodov se je kmalu uveljavilo pri sestavljanju »Rečnika srbohrvatskega jezika«, ki ga je začel Srb Daničič, nadaljeval Slovenec Valjavec in za njim Hrvat Maretič. Zgodovinski pomen teh ustanov je ravno v tem, da se začenja z njima sistematično delo v dviganju narodnih vrednot, narodne zgodovine in tradicije. Strossmayerjevo prosvetno delo je bilo vsestransko in se je raztezalo na vse dežele slovanskega juga. S svojo moralno silo in gmotnimi sredstvi je podprl tiskarno v Cetinju, Matico srbsko, Matico slovensko, izdal spise in pesmi ilircev in prvo zbirko bolgarskih narodnih pesmi. V stalnih stikih je bil z vsemi kulturami delavci Srbov, Hrvatov in Slovencev. Budno je zasledoval razmere v vseh jugoslovanskih deželah in krajih, povsod pomagal z nasvetom in denarjem, vedno z jasno določenim namenom, da se narodi osamosvojijo od tujega vpliva v smislu jugoslovanske solidarnosti. Kot aktivni politik se je neustrašeno boril v hrvat-skem saboru za narodne pravice, za materinski jezik v šolah in uradih in za kulturno neodvisnost od Madžarov. Srbski zgodovinar Slobodan Jovanovič trdi celo, da Strossmayer ni bil samo eden poglavitnih delavcev za kulturni preporod Jugoslovanov, ampak tudi jugoslov. revolucionarstva. Ravnotako je izvajal Strossmayer svoja načela v cerkvenih vprašanjih. Kakor črnogorski vladika Njegoš, pesnik in folozof, je družil tudi djakovski vladika v sebi verska čustva, prosvetne ideje in politične težnje ter si prizadeval, da spravi cerkev in njene naloge v sklad s svojim vrhovnim načelom jugoslovanskega bratstva. Zato je pokrenil pri sv. Stolici vprašanje slovanskega bogoslužja ter se boril za nacionalizacijo cerkve in duhovno-verskega edinstva jugoslov. narodov. To je hotel doseči posebno z verskim kultom slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Kako dosleden je bil v svojem prizadevanju za versko edinstvo, je videti še posebno iz napisa na djakovski katedrali, ki se glasi: »Božji slavi, edinstvu terkva in narodni slogi.« Bil je katoliški škof, a sam se je imenoval vladiko, bil je Hrvat, a molitve je bral iz slovenskega molitvenika. Bil je torej apostol nove narodne religije. Strossmayer je najimpozantnejši pojav v kulturni zgodovini jugoslov. narodov. V času, ko se je pripravljala velika nacionalna borba, je plaval njegov duh nad našimi narodi, ki so zahtevali svoje pravice in v težkih časih razsvetljeval njihova .pota v bodočnost in svobodo. Strossmayer je bil napreden duh, ki je pokazal jugoslov. narodom neznane jim skrivnosti evropske kulture in ustvaril vero v lastno nacionalno vrednost, kar bi se dalo obseči s tremi besedami: prosveta, edinstvo, svoboda. V Strossmayerjevem delu je vladala vedno harmonija misli in akcije, teorije in prakse. Bil je človek širokega pogleda na svojo dobo, politik, narodni buditelj, pospeševatelj narodne kulture in mecen. Vse njegovo delo, ki ga je posvečal slovanskim narodom na Balkanu, pa je bilo prežeto z idejo jugoslovanstva. Toda kakšno je bilo Strossmayerjevo jugoslovanstvo? V današnji dobi tako razgibanega nacionalizma pri velikih in malih narodih je umestno, da premotrimo njegovo jugoslovanstvo. Nekateri politiki očitajo Strossmayerju, da je bil kot ideolog jugoslovanstva — fantast, ker je gledal v balkanskih Slovanih enoten jugoslovanski narod po duhu in jeziku. Uresničenju tega mnenja naj bi t.i narodi žrtvovali vso svojo narodno bitnost, svojo preteklost in kulturne pridobitve, da bi tako nastal nov jugoslovanski narod, ki ga nikoli ni bilo in nima zato nikjer stvarne osnove za svoj obstanek. Četudi ne moremo zanikati, da bi ne bile vplivale na Strossmayerja ideje panslavizma in ilirizma, moramo z današnjim gledanjem na njegovo delo z gotovostjo trditi, da takega namena ni imel. Strossmayer je bil kljub morebitnemu slovanskemu zanešenstvu stvaren v svojem nehanju. V Hrvatih, Srbih, Slovencih in Bolgarih je videl le nujni krog narodne skupnosti. Ta skupnost naj bi bila neka osnovna oblika, ki jo imenujemo »jugoslovanstvo«, a v njej naj bi se vsak narod izživljal in razvijal po svoje, toda ne samo za sebe. Jugoslovanske narode naj bi prešinjal duh neke skupnosti in jih zavestno družil v eno celoto. Slovenec naj bi ostal dober Slovenec, Hrvat dober Hrvat, tako tudi Srb in Bolgar, vse pa naj bi objemala zavest povezanosti v eno vseobsegajočo veliko, nerazdružno enoto. In če je Strossmayerjeva jugoslovanska miselnost dobila stvarno obliko na zunaj z mejami samostojne državne tvorbe, je ne moremo imenovati več »plod fantazije«. Jugoslavija je stvarnost in bo ostala toliko časa, dokler nas bo navdajal Strossmayerjev duh o skupni pripadnosti in bratstvu. Vsaka nova tvorba zapade neki notranji krizi. Naše delo, posamezno in skupno, pa naj odloča o tem, ali je zedinjenje pomenilo osvobojenje dragocenih narodnih sil. Naša narodna čast zahteva, da to dokažemo. Zamislimo se vase in obtožimo se o pravem času svojega samoljubja, da nam ne zakrkne srce. A iz globin skesanih duš naj se rodi nov duh, tako močan, da bo ustvaril nov rod visokih skupnih idealov. V velikih in kritičnih trenutkih svojega življenja je treba pogumno pregledati vse pojme, da se pokaže in odkrije stvarnost. To velja tudi za nas. Ozrimo se v bližnjo slovansko preteklost in našli bomo primer, ki naj nas opominja, da bomo budno na straži za svojo tako težko in krvavo doseženo svobodo. V tej svobodi je videl Strossmayer potrebno nujnost, o kateri je dejal: »Vsa naša samostojnost in složnost nam nič ne pomagata, ako ne postanemo ena politična celota.« Ako bi se tej nujnosti poizkušali ustavljati ali jo prezirati, bi se morala prej ali srej izroditi v malodušje, v strah pred življenjem in slednjič v nacionalno in politično odvisnost. Strossmayer je bil prav zato velik duh, ker je znal vključiti svojo dejavnost v nujni razvoj zgodovinskega dogajanja, ker je videl v zedinjenju jugoslovanskih narodov uresničenje njih dejanske svobode. Dejansko uresničenje te misli pa zahteva strnitev vseh narodovih tvornih sil, razvijanje močne narodne zavesti in odstranjevanje vseh nepomembnih ovir v korist nacionalnega in kulturnega razvoja posameznih jugoslovanskih narodov. Veliki Strossmayerjev duh naj nas objame in naj nas navdaja njegov zgled, da bomo močni na znotraj in na zunaj. Mislim, da bodo najprimernejši zaključek današnje spominske slavnosti stihi pesnika Radivoja Reharja: »Bog vsemogočni, Ti, ki si združil ločene brate Srbe, Hrvate z nami Slovenci v eno domovino, čuvaj nad nami, da ne med nami kdo, niti kdo tuji, nikdar nikoli več nas ne loči.« Stanje učnega osobja. a) Izpremembe tekom šolskega leta 1938 / 39. S Kr. ukazom I. br. 42 793/0 od 27. oktobra 1938 je napredoval Fink Konrad za profesorja IV. pol. skupine, 2. stopnje. b) Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1938 / 39. •4-i «/) JC o H Primek, ime in značaj Skupina in stopnja Kaj je predaval *eo 15 M Pripomba 1. Marinček Fran direktor IV./2 Blagoznanstvo v I. (2), 1. (2), strojepis v II in 2. v 4 skupinah po 2 uri 12 2. Ažman Josip profesor VI Trg. računstvo v 1. (4), 1.(4), II. (3),2. (3). knjigovodstvo v II. (5), 2. (5), trg in men. pravo v 11.(2). 26 II. Upravnik „Ekonoma" 3. Beg Dušan profesor VII. Zemlj. v I. (2), 1.(2), 11.(3), 2 (3), zgodovino v 1. (2) 1. (2), stenografijo v I. (2), 1. (2), il. (2), 2. (2), blagoznanstvo vil. (2), 2. (2). 26 1. Varuh zemlj., zgod. in blagozn. zbirke. Pokrovitelj zav. udruž. »Korotan«, pov. PJS in nadz. starešina PS. 4. Fink Konrad profesor IV./2 Nemščino v I. (5), 1 (5), 11.(5),2.(5),zgodovino vil. (2), 2. (2), lepopis v 1.(2). 26 2 Odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje in Jugoslovenske Krone V. stopnje. Varuh str. knjižnice. 5. Janežič Anton suplent pri- pravnik Slovenščino v 1.(3), I (3), II. (3), 2. (3), srbohrvaščino v 1.(2), 1.(2), 11.(2), 2. (2). 20 I. Varuh dijaške knjižnice 6. Lenasi Konrad profesor VI. Knjigovodstvo v I. (3), I. (3), dopisje v 1,(2), 1.(2), II. (a), 2. (3), trg. in men. pravo v 11. (2), 2. (2), lepopis v 1. (2), trgovinsivo v 1. (3), 1. (3). 26 Režiser. Varuh dij. podporne knjižnice. Šolski sluga: Deržek Alojzij, služitelj v I. skupini, 1. stopnji. Letopis za šolsko leto 1938-39, Popravne izpite za šolsko leto 1937/39. so opravljali učenci I. razreda 27. in 30., učenci II. razreda pa 27. in 29. avgusta. Zavržni izpiti v septembrskem roku in popravni izpiti junijskih za-vršnih izpitov so se vršili: pismeni 2. do 9. septembra, ustmeni 12. in 13. septembra. Redno vpisovanje učencev(k) za šolsko leto 1938/39. je bilo 1., 2. 3. septembra. 6. septembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je udeležil zavod slovesne službe božje in proslave pred mestnim poglavarstvom. 7. septembra je bila otvoritvena seja nastavnega sveta. 14. septembra otvoritvene seje razrednih nastavnih svetov. 15. septembra se je začelo šolsko leto 1938/39. s službo božjo v župnijski cerkvi, v šoli so se razdelili učenci po razredih in sta bila raz- glašena urnik ter šolski in disciplinski red. . 16. septembra se je pričel redni pouk. Ker je bilo število učencev(k) v I. in II. razredu preveliko in ni bila dovoljena vzporednica iz državnih sredstev, je z dovoljenjem min. trg. in ind. I. br. 29.972/N od 20. avgusta 1938 tudi to šol. leto vzdrževalo zavodno društvo »Sola in dom« eno vzporednico. 18. septembra so bili učenci(ke) in profesorji na letalskem mitingu, ki ga je priredil Celjski mestni odbor Aerokluba »Naša krila«. 20. septembra je obiskal zavod in prisostvoval pouku v vseh razredih načelnik min. trg. in ind. gosp. Bojic R. Momčilo. 27. septembra so se udeležili nastavniki predavanja o obvezni telesni vzgoji. 8. oktobra popoldne je predaval g. kapetan Toš Franjo vsem učencem (kam) o obrambi pred napadi iz zraka. V proslavo »Jadranskega dne« so se 27. oktobra udeležili v smislu razp. min. trg. in ind. I. br. 34.673/N od 14. IX. 1938 vsi ueenci(ke) in profesorji prireditve tukajšnjega krajev, odbora Jadranske straže v spomin 20-letnice, odkar so na našem morju spet zaplapolale naše zastave. Pouk je odpadel 31. oktobra (ravnateljev dan), 1. novembra, Vsi sveti in 2. novembra, Verne duše. 13, novembra so se pričele strelske vaje za mladino višjih razredov sred. šol. Teh vaj, ki so se vršile ob nedeljah dopoldne, se je udeleževalo 19 učencev. 21. novembra so se udeležili učenci II. razreda pod vodstvom razrednika pogreba očeta součenca Lavrenčiča Stanislava. 22. novembra so bile seje razrednih nastavnih svetov. 28. novembra je bila seja celokupnega nastavnega sveta. 1. decembra na praznik Zedinjenja so bili vsi učenci(ke) pri slavnostni službi božji v župnijski cerkvi, nakar je bila proslava v šoli. Učenci(ke) in profesorji so se udeležili tudi proslave pred mestnim poglavarstvom in drugih domoljubnih svečanosti, ki so se vršile v proslavo tega dne. 15. decembra je posetila šola izvajanje »Prosvetnega filma« v tukajšnjem kinu »Union«. S Božične počitnice so trajale od vštetega 24. decembra do vštetega 9. januarja (razp. min. trgov, in industrije I. br. 46.484/N od 7. XII. 1938 in I. br. 48.871/N od 24. XII. 1938). Dne 17. januarja ob 13 je nenadoma preminula učenka 2. dekl. razreda Dragica Justin K zadnjemu počitku so jo spremili 19. januarja na pokopališče v Grižah njene součenke (ci) in profesorji. Od drage tovarišice, ki je odšla v cvetu mladosti v večnost, se je poslovila njena součenka Kočar Magda. 28. januarja je bila v šoli proslava sv. Save, nakar se je udeležilo odposlanstvo nastavnikov in učencev(k) proslave, ki jo je priredila tukajšnja pravoslavna cerkvena občina. 31. januarja je bilo po razpisu g. min. trg. in ind. I. br. 44.81/N od 23. XI. 1938 zaključeno I. polletje. 1. februarja so bile ocenjevalne seje razrednih nastav. svetov za I. polletje. Tega dne ni bilo pouka. 3. februarja so razglasili razredniki uspeh za I. polletje in razdelili dijaške knjižice. 4. februarja je proslavila in praznovala šola Strossmayerjev dan. Po proslavi je bila redna seja nastavnega sveta za I. polletje. 10. februarja so se udeležili učenci(ke) koncerta bolgarskih narodnih pesmi v dvorani kina »Union«. 14. februarja se je ob 8. udeležil direktor slovesne sv. maše zaduš-nice ob smrti sv. Očeta Pija XI. 16. februarja je bila izredna seja nastavnega sveta. 17. februarja je bil v tukajšnji šol. polikliniki zdravstveni pregled učencev(k) I. mešanega razr., 18. februarja pa zdr. pregled učenk 1. dekl. razreda. 14. marca so bili učenci(ke) v spremstvu profesorjev pri predvajanju filma »Izleti sivi Sokole«, ki ga je priredila »Sokolska župa Celje« v kinu »Union«. 17. marca so se pod vodstvom razrednika učenci(ke) II. meš. razreda udeležili pogreba učitelja II. mest. ljud. šole Srabotnika Gvidona, očeta svojega součenca Srabotnika Davorina. 21. marca je bila seja nastavnega sveta. 22. marca je predaval g. mestni fizik dr. Podpečan v okrilju tukajšnje protituberkulozne lige vsem učencem (kam) o jetiki. 29. marca so si ogledali učenci (ke) I. meš. in I. dekl. razreda jeklarno, valjarno, livarno in meh. delavnico v Štorah, učenci(ke) II. meš. in 2. dekl. razreda pa Celjsko milarno. 5. aprila so si ogledali učenci(ke) I. meš. in 1. dekl. razreda obrate tukajšnje Cinkarne d. d., učenci(ke) II. meš. in 2. dekl. razreda pa Gostilničarsko pivovarno d. d. v Laškem. Velikonočne počitnice so trajale od 6. do 16. aprila. 20. aprila je bila izredna seja nast. sveta za II. meš. razred. 26. aprila so si ogledali učenci (ke) obeh vzporednic I. razreda to- varno Westen d. d. v Celju, učenci(ke) obeh vzporednic' II. razreda pa skladišča lesa in tovarn, obrate tvrdke B. Sodin v Celju. 6. maja so bili učenci(ke) v spremstvu profesorjev pri predvajanju filmov o jadralnem letalstvu, ki ga je priredil celjski mestni odbor Kralj, jugosl. Aerokluba »Naša krila« s sodelovanjem jadralne skupine »Deveti« iz Beograda. 10. maja. Poučni ekskurziji obeh vzporednic I. razreda v »Keramično industrijo v Libojah« in obeh vzporednic II. razreda v »Industrijo volnenih izdelkov v Škofji vasi«. 17. maja so bili vsi učenci (ke) pod vodstvom razrednikov v prosti naravi (dečji dan). Sistematski zdravstveni pregled učenk 2. dekl. razreda je bil 19. maja, učencev (k) II. meš. razreda pa 20. maja. Za te učence (ke) je imel šef šol. poliklinike g. dr. Fišer higijenski predavanji za dečke 22. in za deklice 23. maja. 24. maja. Celodnevni poučni ekskurziji učencev obeh vzpor. I. razreda v Hrastnik (Zedinjene tvornice stekla, Tovarna kemičnih izdelkov) in v Trbovlje (dnevni kop premoga), učencev obeh vzpor. II. razreda pa v papirnico Bratje Piatnik v Radečah. 27. maja se je zaključil pouk v II. meš. in 2. dekl. razredu in sta bili za ta razreda zaključni in ocenjevalni seji razrednih nast. svetov. 5., 6. in 7. maja so se vršili privatni izpiti. 8. maja, na praznik sv. Rešnjega telesa, se je udeležila šola po odposlanstvu cerkvenih slavnosti. Po razpisu min. trgov, in indust. I. br. 19.843/N so se vršili pismeni završni izpiti od 9. do 14. junija, ustmeni pa od 18. do 25. junija. V smislu rešenja min. trg. in ind. I. br. 19.843 od 15. V. 1939 je predsedoval ustmenim izpitom kot ministrski odposlanec gospod Korenič David, načelnik ministr. trgov, in ind. v pokoju iz Beograda. Šolsko leto 1938/39 se je slovesno zaključilo na Vidovo, 28. junija, s slovesno službo božjo v župnijski cerkvi, šolsko proslavo in razdelitvijo izpričeval ter izvesti j. Važnejši razpisi, ki niso drugod navedeni: Ministrstvo trgovine in industrije: I. br. 32.250/N od 13. VIII. 1938. Navodila glede postopanja in poročil začetkom šolskega leta. I. br. 32.250/N od 27. VIII. 1938. Nabavljanje šolskih knjig za učence. I. br. 38.985/N od 21. X. 1938. Dijaška društva na verski podlagi. I. r. 1838/1N od 20. I. 1939. Postopanje pri odhodu učencev iz ene šole v drugo. I. br. 5201/N od 15. II. 1939. Jugosl. prosvetni film v Beogradu, dovoljenje predvajanja kulturno-prosvetnih filmov. I. br. 7144/iN od 2. III. 1939. Propaganda za pogozdovanje. I. br. 12.265 od 30. III. 1939. Otroci invalidov, oprostitev vseh taks za časa šolanja. I. br. 10.326/N od 15. III. 1939. Nagrade in dnevnice minist, odposl. pri završnih izpitih. Kraljevska banska uprava dravske banovine: VIII. No. 5175/1 od 31. VIII. 1938. Uvedba pouka o tujskem prometu. I. št. 11.509/4 od 19. XI. 1938. Prazniki evangelske in reformirane cerkve. \ Šolske učne knjige za šolsko leto 1938/39. Trgovinstvo: Bošnjak Oton1: Nauk o trgovini. I. razred. (Pomožna knjiga.) Trgovsko računstvo: Sič Albert: Trgovsko računstvo za dvorazr. trg. šole I. in II. del, I. in II. razred. (Pomožna knjiga.) Karlovič dr. D.: Praktične vježbe iz trgovačke računice. I. in II. del. II. razred. (Pomožna knjiga.) Trgovsko dopisje: A. in F. Sič: Trgovska korespondenca. I. in II. razred. Ekonomska geografija: Šenoa dr. Milan: Geografski atlas. I. in II. razred. Beg D.: Ekonomska geografija I. in II. del., I. in II. razred. (Skripta.) Trgovska zgodovina: Krošl Anton: Zgodovina trgovine. Blagoznanstvo: Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. I. del. Anorgansko blago, I. razred; II. del. Organsko blago, II. razred. Slovenski jezik: Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole. IV. izd., I. in II. razred. Grafenauer dr. Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. I. del. I. in II. razred. Grafenauer dr. Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izd. i. in II. razred. Srbohrvatski jezik: Gavrilovič Andra: Čitanka za nastavu na trgovačkim školama. I. in II. razred. Dimitrijevič N. R.: Srpska trgovačka korespondencija, II. izd. I. i II. deo, I. in II. razred. Nemški jezik: Novak Pavel: Nemška slovnica za samouke. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.) Trivunac dr. Miloš i Kangrga Ivan: Njemačka čitanka za sred. škole, III. deo, IV. izdanje. I. razred, V. deo, V. izdanje, II. razred. Weide - Goldberger: Lehrb. der Korrespondenz und der Kontorarbeiten für zweikl. Handelsschulen, ü. razred. (Pomožna knjiga.) Stenografija: Novak Fran: Slovenska stenografija I. del. IV. izdaja. I. razred, II. del. I. izdaja. II. razred. I. meš. razred: 1. dekl. razred: II. meš. razred: 2. dekl. razred: I. meš. razred in I. dekl. „ II. meš. razred: 2. dekl. razred: Pismene naloge. a) Iz slovenščine. 1. V jesenskih lepotah. 2. 2ive naj vsi narodi. 3. Izpoved domovini. 4. Na oddihu v naravi. (Idila). 5. S potovanja. 6. Materina požrtvovalnost. 1. V jesenskih lepotah. 2. Žive naj vsi narodi. 3. Izpoved domovini. 4. Ko so vzcvele mačice. (Idila). 5. S potovanja. 6. Mati, moja prijateljica. 1. Obleta se listje — umira življenje. 2. Na jadranu se vije naša zastava. 3. Človek v naravi. 4. Prosvetljenske struje na Slovenskem. 5. Korak v življenje. 6. Veličina matere v požrtvovalnosti. 1. Obleta se listje — umira življenje. 2. Na jadranu se vije naša zastava. 3. Žena — dom in domovina. 4. Prosvetljenske struje na Slovenskem. 5. Korak v življenje. 6. Mati — odpoved. b) Iz srbohrvaščine. 1. Žuto lišče dole veče pada. 2. Gde je Salomon podigao hram ? (prepričavanje). 3. Povratak. 4. Ranjenici. (prepričavanje). Život i književni rad Branka Radičeviča. 2. DvadesetgodiSnjica Jugoslavije. 3. U ranom proleču. 4. Nalog za isporuku, faktura sa sprovodnim pismom, odgovor na sprovodno pismo. 1. Njegošev život i književni rad. 2. DvadesetgodiSnjica Jugoslavije. 3. U ranom proleču. 4. Porudžbina, sprovodno pismo sa fakturom, pismo o prijemu robe i fakture. Stanje kabinetov in knjižnic. a) Geografska, zgodovinska in blagoznanska zbirka. Varuh: Beg Dušan. 1. Zemljevidi, slike, diapozitivi in mikroskopski preparati: Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1 globus, 42 stenskih geografskih zemljevidov, 2 stenska zgodovinska zemljevida, 45 specijalk slovenskega ozemlja na platnu, 59 geografskih in blagoznanskih slik, 13 statističnih slik o produkciji in trgovini, 72 geografskih diapozitivov, 364 blagoznanskih diapozitivov, 7 blagoznanskih fotografij v okviru in 88 mikroskopskih blagoznanskih preparatov. 2. Fizikalne in kemične priprave ter posodje. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 241 kosov. 3. Blagoznanske surovine, polfabrikati in fabrikati. Tvrdka Ravnikar Ivan, Celje, je darovala po 1 vzorec Vinobrana in Salvidina. Pražarna Žika, Ljubljana, je darovala 8 različnih vzorcev surovin, pražene kave in krušnih drobtin. Jugosl. keramična industrija, Žalec, je darovala 5 vzorcev pol in popolnoma izdelanih plošč za oblaganje sten. — Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1364 kosov. b) Knjižnice. 1. Strokovna knjižnica. Varuh: Fink Konrad. Stanje ob koncu šol. leta 1938/39: 1101 knjiga. Med šolskim letom se je nabavilo 31 knjig. Knjižnica posluje ob delavnikih od 8. do 13. Število izposojenih knjig : 285. 2. Dijaška knjižnica. Varuh: Janežič Anton. Stanje ob koncu šol. leta 1938/39 : 842 knjig. Med šolskim letom se je nabavilo 32 knjig. Knjižnica je poslovala ob sobotah od 14. do 15. Izposojenih je bilo v 326 slučajih 355 knjig. 3. Knjižnica podporne zaloge. Varuh: Lenasi Konrad. Stanje ob koncu šol. leta 1938/39: 1004 knjige. Med šolskim letom se je nabavilo 20 knjig. Začetkom šol. leta 1938/39 je bilo izposojenih 155 učencem (kam) 746 knjig. VII. v Društvo „Sola in dom“. Društvo »Šola in dom« se je ustanovilo na drž. dvorazr. trg. šoli v Celju dne 19. maja 1933 z namenom, da krepi s čim tesnejšim stikom šole in dijaških staršev moralni in učni napredek učencev ter gmotno podpira zavod in njegove učence. Društvena uprava: a) Upravni odbor: predsednik: Mihelčič Alojzij, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice in podpredsednik narodne skupščine; tajnik: Janežič Anton, suplent; blagajnik: Ažman Josip, profesor; odbornika: Petrak Cirila, učitelj, soproga in Hohnjec Miloš, kipar, b) Nadzorni odbor: predsednik: Marinček Fran, direktor; tajnik: Lenasi Konrad, profesor; odborniki: Zabukovšek Justina, soproga kroj. mojstra, Fišer Julij, višji kaznil. ravnatelj v pok.; Bradač Rudolf, policijski uradnik. Z rešenjem ministrstva za trgovino in industrijo I. br. 29972/N z dne 20. avgusta 1938. je vzdrževalo društvo vzporednico prvemu razredu. VIII. Dijaška društva. a) Zavodno društvo »Korotan«. Pokrovitelj Beg Dušan. Na zadnjem občnem zboru dne 13. oktobra 1938. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Zupančič Rajko, tajnik Cvitanič Fran, blagajničarka Žnidarič Božena, knjižničar Stok Milan in revizorja Doberšek Kolomira in Stok Milan. Društvo je štelo letošnje šolsko leto 52 članov, to je 35.6% vseh učencev in učenk. V I. razredu jih je bilo včlanjenih 37, v II. razredu 15. Društvo je imelo 4 redne sestanke in 2 odborovi seji. Na sestankih je bilo govora o dvigu članstva, vršilo se je predavanje Krištofa Feliksa o »Slovenskem Korotanu«, predavanje pokrovitelja o velikih jugoslovanskih možeh na polju geografije in prirodopisja, o zgodovini, pedologiji in klimatografiji savinjskega hmelja. Ping-pong sekcija je imela več treningov. Društvo je poslalo din 215.— obrambni akciji »Bran-i-bora« v Ljubljani. Blagajna Korotana izkazuje din 343.75 dohodkov in din 267.— izdatkov, saldo znaša din 76.75. b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza. Nadzorni starešina Beg Dušan. 13. oktobra 1938 je bil izvoljen tale odbor: predsednica Himmer Herlinda, tajnica Bukove Elza, blagajničarka Chiba Herta, revizorja Zupančič Rajmund in Zerovnik Zora. Podružnica je štela to leto 35 članov, to je 24% vseh učencev in učenk. Društvo je imelo 2 občna zbora. 25. marca 1939 se je vršil enodnevni izlet na Sv. Kunigundo pri Šmartnem v Rožni dolini. Podružnica je imela v teku šol. leta din 175.— prejemkov in din 16.50 izdatkov, saldo znaša din 158.50. c) Podmladek Jadranske straže. Poverjenik Beg Dušan. Dne 13. oktobra 1938 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Jelenc Melita, tajnica Celinšek Darinka, blagajničarka Bevc Lenka, revizorja Krištof Feliks in Vršnik Milena. Društvo je štelo 146 članov, to je 100% vseh učencev in učenk. Društvo je imelo 1 občni zbor in 3 redne sestanke. Na sestankih je bil govor zlasti o akademiji podmladka. Interna akademija se je vršila 27. maja 1939. Program akademije je bil sledeč: 1. govor predsednice Jelenc Melite, 2. predavanje Milana Stoka: Povojno stanje našega Jadrana s posebnim ozirom na narodno gospodarstvo, 3. recitacija Avguštine Jeraše: Mornar (Prešeren), 4. Rakuša Sonja: solo na harmoniki. (Venček čeških narodnih pesmi), 5. Krištof Feliks: tenorski solo s spremljevanjem klavirja (Daleko me moj Split, iz operete: Mala Flore Amy), 6. recitacija Krištofa Feliksa: Lepa Vida (Prešern), 7. oktet: Od Urala do Triglava, 8. državna himna. Blagajna izkazuje din 923.50 prejemkov in din 216.50 izdatkov, saldo znaša din 707.—. Podmladek je prejel od mestnega odbora JS v Celju din 250.— podpore, ki jo bo porabil za obisk Jadrana. č) Podmladek Rdečega križa. Šolskemu odboru predseduje dir. Marinček Fran, tajnik Beg Dušan, blagajnik Ažman Josip. Društvo je štelo 146 članov, to je 100% vseh učencev in učenk. V kuhinjo kraljice Marije je hodilo na hrano 6 učenk. Na državni šolski polikliniki se je vršil tečaj o negi dojenčka, ki ga je vodil zdravnik dr. Fišer. Blagajna izkazuje din 928.50 prejemkov in din 182.50 izdatkov, ostanek v blagajni znaša din 746.—. IX. Šolski sklad. V smislu § 42 zakona o srednjih trgovskih šolah obstoja na zavodu »Šolski zaklad«, ki mu je namen, zbirati sredstva za podporo ubožnih učencev, dijaških vaj in strokovnih potovanj ter za splošno pospeševanje pouka in higienskih razmer. Šolski sklad in njegovo imovino upravlja celokupni učiteljski zbor v smislu § 3. pravilnika. Predsednik šolskega sklada je direktor Marinček Fran. Za tajnika in blagajnika v tem šolskem letu sta bila izvoljena Fink Konrad in Lenasi Konrad. Glavnica začetkom šolskega leta 1938/39. je znašala din 4.048.18 Dohodki šolskega sklada so znašali...................din 437.24 . din 4.485.42 . din 357.63 Skupaj Dotacija in stroški so znašali v tem šol. letu din 4.127.79 Glavnica šolskega sklada je koncem šol. leta znaša Imovina šolskega sklada je naložena pri Drž. hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. X. „Ekonom“. združenje za štedenje in kredit na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju. »Ekonom« obstoja na zavodu po § 44. zakona o srednjih trg. šolah. Njegov namen je, navajati gojence k varčevanju ter jim nuditi priložnost, izpopolniti svoje teoretsko-strokovno znanje s praktičnim in organizacijskim delom. »Ekonom« se bavi z nakupom in prodajo šolskih potrebščin, sprejema denarne vloge, daje gojencem kratkoročna posojila in zbira iz letnega dobička sklade za poučne izlete, tečaje, zbirke in učila. Odbor tvorijo direktor Marinček Fran kot predsednik, vsi profesorji zavoda, Lah Mirko, učenec II. razreda, Lesjak Vida, učenka I. meš. razreda in Plave Breda, učenka 1. dekl. razreda. Upravo sestavljajo Ažman Josip kot upravnik, učenka 2. dekl. razreda Hofbauer Štefi, učenka II. meš. razreda Vogt Mela, učenka I. meš. razreda Jelenc Melita in učenka 1. dekl. razreda Vršnik Milena. Revizijskemu odboru načeluje Lenasi Konrad. »Ekonom« je posloval dnevno med odmori in ob sobotah od 14. do 16. ure. Za ekskurzije je bilo izplačanih din 239.—, za nakup knjig za šolsko podporno zalogo pa din 610.—. BILANCA z dne 20. junija 1938 Aktiva Pasiva Gotovina 57025 Hranilne vloge . . . . din 13.124-38 Blago 4679-97 Glavnica n 500- Denarni zavodi . • • H 32.014-50 Rezervni sklad . . . . Sklad za učila . . . . n 2250--6.890-07 Dolžniki 6.561-50 Sklad za ekskurzije . . 16.731-77 Sklad za letno poročilo n 4330- din 43.826-22 din 43.826 22 Zguba RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA Dobitek Obresti . din 56901 Dobiček na blagu . . . . din 8.915-57 Obresti denar. zav. . . „ 1.536-75 Dotacije: Rezervni sklad . . . . „ 2000- Sklad za ekskurzije . . „ 7883-31 din 10.452-32 din 10.452-32 XI. Poučne ekskurzije. 29. III. 1939: Blagoznanska ekskurzija v železarno v Štorah (prva dva razreda pod vodstvom dir. Marinčka in prof. Lenasija). — Blagoznanska ekskurzija v milarno Hubertus v Sp. Hudinji pri Celju (druga dva razreda pod vodstvom prof. Bega in Finka). 5. IV. 1939: Blagoznanska ekskurzija v Cinkarno, Celje (prva dva razreda pod vodstvom dir. Marinčka in supl. Janežiča). — Blagoznanska ekskurzija v Gostilničarsko pivovarno v Laškem (druga dva razreda pod vodstvom prof. Bega in Finka). 26. IV. 1939: Blagoznanska ekskurzija v tovarno emajlirane posode Westen v Celju (prva dva razreda pod vodstvom dir. Marinčka in supl. Janežiča). — Blagoznanska ekskurzija v lesno industrijo B. Sodin v Celju (druga dva razreda pod vodstvom prof. Bega in Lenasija). 10. V. 1939: Blagoznanska ekskurzija v keramično tovarno v Libojah pri Celju (prva dva razreda pod vodstvom dir. Marinčka in prof. Lenasija). — Blagoznanska ekskurzija v tekstilno tovarno v Škofji vasi pri Celju (druga dva razreda pod vodstvom prof. Bega in Janežiča). 17. V. 1939: Razredni izlet v Mislinje v tednu dečjih dni (I. meš. razred pod vodstvom supl. Janežiča). — Razredni izlet v Kamniško Bistrico v tednu dečjih dni (1. dekl. razred pod vodstvom prof. Bega). — Razredni izlet na Sv. Planino v tednu dečjih dni (oba druga razreda pod vodstvom prof. Ažmana in Finka). XII. Zdravstveno stanje učencev. (Poročilo Šolske poliklinike v Celju). Naziv bolezni I. II. Skupaj m. ž. m. ž. m. ž. Infekcijske bolezni Tuberkulozna obolenja 1 2 1 1 2 3 Kirurgične bolezni — 2 — 1 — 3 Krvne bolezni 1 2 — 1 1 3 Očesne bolezni 3 1 4 2 7 3 Bolezni grla, nosa, ušes 1 2 4 3 5 5 Živčne bolezni . — 1 1 — 1 1 Bolezni zob 3 5 2 2 5 7 Bolezni srca in krvnega obtoka . — 2 — — — 2 Bolezni dihalnih organov 1 4 4 1 5 5 Bolezni prebavil — 2 — — — 2 Kožne bolezni 1 — 4 1 5 1 Ostale bolezni — — 1 1 — Skupaj . . 11 23 21 12 32 35 V šol. letu 1938/39. je obiskalo šolsko polikliniko 32 dijakov in 35 dijakinj v 175 ordinacijah. V protituberkulozni dispanzer je bilo poslanih radi pregleda ali zdravljenja 14 dijakov oziroma dijakinj. Rentgenoloških pregledov je bilo 8. K okulistu je bilo poslanih 5 dijakov oziroma dijakinj. Zobnih plomb je bilo napravljenih 31. V bolnico je bil poslan 1 dijak. Posvetov s starši in učenci je bilo 17. Prvi razred je bil zdravniško pregledan v začetku šol. leta, drugi razred pa ob koncu šol. leta. Za dijake in dijakinje drugega razreda je bilo ob koncu šol. leta predavanje o spolnih boleznih. Za dijakinje drugega razreda pa se je vršil tečaj o negi dojenčka. Seznam učencev koncem šolskega leta 1938/39. Debeli tisk znaCi učence (ke), ki so dovršili razred z odličnim uspehom, poševni tisk uCence (ke), ki so dovršili razred s prav dobrim uspehom. I. mešani razred: Razrednik: Janežič Anton. a) Razred so dovršili: 1. Berdnik Oton, Šoštanj. 2. Cvitanič Franc, Tolsti vrh. 3. Cuješ Stanislav, Rogatec. 4. Frece Albin, Ljubljana. 5. Jeriček Ivan, Bos. Kobaš. 6. Kajtna Jožef, Ogeče. 7. Kapelar Maksimiljan, Veliko Širje. 8. Krištof Srečko, Maribor. 9. Ozimek Edvard, Lahoinšek. 10. Pečovnik Janez. Založe 11. Pušnik Franc, Hrastnik. 12. Roglowitz Erih, Šoštanj. 13. Šoln Vekoslav, Šoštanj 14. Šorn Mitrofan, Trst. Italija. 15. Stok Milan, Bubnjarci. 16. Gorjanc Marija, Budimpešta. 17. Grobler Marija, Sodražica. 18. Ižanc Silva, Vransko. 19. Kos Milica, Sarajevo. 20. Lesjak Vida, Loka pri Žusmu. 21. Pirtošek Nada, Laško. 22. Ropaš Evgenija, Celje. 23. Verdnik Kristina, Dravograd. 24. Zorič Nada, Krško. b) popravni izpit imajo: 1. Bradeško Zvonko, Ljubljana, iz nemščine. 2. Grabner Franc, Celje, iz knjigovodstva. 3. Kloos Alfred, Poljubin, Italija, iz trgovinstva. 4. Regoršek Milan, Mrhovska vas, iz knjigovodstva. 5. Štelcar Ivan, Cogetinci, iz knjigovodstva. 6. Vasle Ferdinand, Šoštanj, iz trg. računstva. 7. Vidmajer Rafael, Celje, iz nemščine. 8. Bratuš Helena, Rogaška Slatina, iz trg. računstva. 9. Jelenc Melita, Ljubljana, iz trg. računstva. 10. Markušek Antonija, Loka pri Zid. mostu, iz trgovinstva. 11. Orel Vesna, Celje, iz knjigovodstva. 12. Prodnik Roza, Velenje, iz trg. dopisja. 13. Sotenšek Justina, Zagorje ob Savi, iz knjigovodstva. 14. Suša Barbara, Zagorje ob Savi, iz trg. dopisja. 1. Klarič Alojzij, Vrhloga pri Črešnjevcu. 2. Pelko Leopold, Rogaška Slatina. 3. Cimperman Jelisava, Orla vas. č) izgubijo pravico šolanja: 1. Meh Dragotin, 2alec. I. dekliški razred: Razrednik: Beg Dušan, a) razred so dovršile: 1. Blatnik Olga, Skale pri Velenju. 2. Brišnik Amalija, Sv. Jurij ob Taboru. 3. Čelofiga Milka, Studenci pri Mariboru. 4. Doberšek Kolomira, Leše pri Dravogradu. 5. Gams Štefanija, Mekinje, Kamnik. 6. Geršak Emilija, Gorjane, Brežice. 7. Goriup Sonja, Celje. 8. Gračner Štefanija, Sv. Lenart, Laško. 9. Jager Antonija, Mala Pristava, Šmarje pri jelšah. 10. Jeraša Avguština, Sava pri Jesenicah. 11. Lapornik Klotilda, Celje. 12. Lorenčič Lucija, Grajska vas pri Gomilskem. 13. Mlakar Katarina, Tremerje, Celje. 14. Savernig Josipina, Ljubno. 15. Stožir Kristina, Zgornja Hudinja - Celje. 16. Štok Anica, Ljubljana. 17. Štravs Marija, Trebča vas, Novo mesto. 18. Valenčič Nada, Rajhenburg. 19. Vaupotič Nada, Rimske toplice. 20. Vipotnik Anastazija. Celje 21. Volovšek Terezija, Gornji grad. 22. Vršni k Milena, Gornji grad. 23. Zeilhofer Erika, Grobelno. b) popravni izpit imajo: 1. Ažbe Slavica, Ljubljana, iz nemščine. 2. Brglez Marija, Sisak, iz trg. računstva. 3. Črnko Janja, Ruše pri Mariboru, iz trg. računstva. 4. Grosar Božena, Trbovlje, iz trgovinstva. 5. Jegrišnik Silva, Celje, iz trg. računstva. 6. Pečko Katarina, Škofja vas, iz trgovinstva. 7. Perne Marija, Gornji grad, iz nemščine. 8. Plave Breda, Celje, iz srbohrvaščine. 9. Poredoš Marjeta, Tešanovci, Murska Sobota, iz trg. računstva. 10. Rakuša Justina, Mozirje, iz trgovinstva. 11. Robar Angela, Lokanja vas, Maribor, iz trg. računstva. 12. Sternad Olga, Šoštanj, iz trgovinstva. 13. Žnidarič Zora, Veliko Širje, Laško, iz trg. računstva. 1. Covnik Doroteja, Celje. 2. Kovič Jožefa, Celje. 3. Majcen Cvetka, Loka pri Zid. mostu. č) izgubijo pravico šolanja: 1. Grutschreiber Nadina, Šoštanj. d) neocenjeni: 1. Kolenc Marica, Ljubljana. II. mešani razred: Razrednik: Ažman Josip. a) Razred so dovršili: 1. Čuješ Milan, Rogatec. 2. Fodermajer Bolfenk, Dobriša vas, Petrovče. 3. Gorscheg Ervin, Celje. 4. Jug Ivan, Žalec. 5. Kač Ivan, Sv. Lovrenc, St Pavel pri Preboldu. 6. Kampjut Miroslav, Mozirje 7. Kavtičnik Fortunat, Gornji Razbor, Slovenjgradec. 8. Lednik Janko, Mežica. 9 Miklavžina Matija, Preserje, Braslovče. 10. Pleterski Ladislav, Ostrožno, Celje. 11. Repenšek Miloš, Ljubljana. 12. Skubin Vladimir, Kamno, Italija. 13. Soderžnik Franc, Graz, Nemčija. 14. Srabotnik Davorin, Sv. Štefan, Šmarje pri Jelšah. 15. Uranjek Ivan, Gornja Ponikva 16. Zupančič Rajmund, Otiški vrh, Dravograd. 17. Bračič Marija, Levec, Celje. 18. Bukove Elza, Št. Pavel pri Preboldu. 19. Chiba Herta, Celje. 20. Fortunat Darinka. Celje 21. Supanc Stanka, Rogatec. 22. Tratar Vida, Ljubljana. 23. Vogt Mela, Wien, Nemčija. b) popravni izpit imajo: 1. Deržek Zdenko, Celje, iz trg. računstva. 2. Lah Mirko, Maribor, iz trg. računstva. 3. Lavrenčič Stanislav, Rog. Slatina, iz knjigovodstva. 4. Ogrinc Hugo, Strgojnici, Pragersko, iz nemščine. 5. Zagoričnik Stanislav, Drešinja vas, Petrovče, iz trg. računstva. 6. Grosek Marija, Mostar, iz knjigovodstva. 7. Jagodič Gizela, Maribor, iz knjiqovodstva. 8. Žoher Ladislava, Družmirje, iz knjigovodstva. 1. Orel Herman, Šoštanj. 2. Zupančič Stanislav, Loka-Trbovlje. č) izgubijo pravico šolanja : 1. Kavčič Ciril, Debro, Laško. 2. dekliški razred: Razrednik: Fink Konrad. a) razred so dovršili: 1. Babič Marta, Hrastnik. 2. Bevc Helena, Slov. Bistrica. 3. Bincl Matilda, Smarjeta, Celje. 4. Cestnik Marija, Trbovlje. 5. Cetina Zofija, Sv. Peter v Sav. dolini. 6. Dosedla Marija, Lisce, Celje. 7. Himmer Herlinda, Celje. 8. Hofbauer Štefanija, Celje. 9. Jelen Marija, Celje. 10. Klanjšek Vera, Završje pri Belcu. 11. Kočar Magda, Zgornje Žreče. 12. Kovač Danica, Sp. Duplje, Kranj. 13. Krajec Slava, Durant City, USR. 14. Leskovec Marija, Dolgo brdo, Dravograd. 15. Likozar Marija, Predoslje pri Kranju. 16. Medved Kristina, Sv. Jurij pri Hrastniku. 17. Miklič Ängela, Celje. 18. Mušič Matilda, Makole. 19. Okorn Mira, Škofja vas pri Celju. 20. Rustja Danica, Ljubljana. 21. Šuhel Stanislava, Sv. Krištof, Laško. 22. Zagradišnik Štefanija, Gornji grad. 23. Zdolšek Ana, Sv. Jurij pri Celju. 24. Žerovnik Zora, Celje. 25. Žnidarič Božena, Ključarovci, Ljutomer. b) popravni izpit imajo: 1. Zabukošek Marija, Celje, iz knjigovodstva. c) ponavljajo razred: 1. Štetka Kvetoslava, Sv. Pavel pri Preboldu. 2. Wltavsky Franja, Celje-Gaberje. č) neocenjeni: 1. Celinšek Darinka, Mozirje. Privatni izpit čez II. razred sta opravila: 1. Murko Viktor, Maribor. 2. Vičar Leopold, Beljak, Nemčija. Popravni izpiti za šolsko leto 1937/38. Izpiti so sc vršili: pismeni za oba razreda 27. avgusta, ustmeni pa 29. avgusta za drugi in 30. avgusta 1938. za prvi razred: Izpit so napravili sledeči učenci(ke): iz I. mešanega razreda: 1. Lavrenčič Stanislav 6. Soderžnik Franc 2. Medvešek Anton 7. Zagoričnik Stanko 3. Miklavžina Matija 8. Zupančič Stane 4. Orel Herman 9. Grosek Marija 5. Repenšek Miloš 10. Tratar Vida i z I. d e k 1. razreda. 1. Bincl Matilda 3. Štetka Kvetoslava 2. Medved Kristina 4. Wltavsky Frančiška 5. Zabukošek Marija iz II. mešanega razreda: 1. Lubej Miroslav 4. Toman Jožica 2. Fischer Olga 5. Trogar Vera 3. Hočevar Marjana 6. Zgank Berta iz 2. dekl. razreda: 1. Karnjovšek Matilda 2. Mravljak Julijana 3. Škoberne Frančiška i Izpita niso napravili: iz I. m e š. r a z red a: 1. Breznik Rudolf 4. Kozina Jožef 2. Čuješ Stanislav 5. Krištof Srečko 3. Jeriček Ivan 6 Stampfl Albin 7. Mlakar Katarina iz 1. dekl. razreda: 1. Gams Štefanija 2. Mrevlje Marija 3. Pajk Silva iz II. meš. razreda: 1. Zorec Miloslav 2. Tajnik Mladena iz 2. dekl. razreda: 1. Sonnenwald Ljudmila Uspeh za šolsko leto 1937-38 po končanih popravnih izpitih. USPEH Razred Skupaj I. 1. II. 2. m. ž. sk. ž. m. ž. sk. ž. m. | ž. | sk. Odličen 1 — 1 1 Prav dober . . . — 2 2 6 1 1 2 3 1 12 13 Dober 11 5 16 15 4 2 6 10 15 32 47 Zadosten 11 3 14 8 4 8 12 8 15 27 42 Izdelali so 22 10 32 29 9 11 20 22 31 72 103 Niso izdelali .... 6 2 8 11 2 3 5 2 8 18 26 Neizprašani .... — — — — — — — — — — — Izgube pravico šol. 2 — 2 4 — — — — 2 4 6 Skupaj 30 12 42 44 11 14 25 24 41 94 135 XVI. Završni izpit v septembru 1938. Izpit se je vršil po programu, ki ga je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom I. br. 30.627/N z dne 13. avgusta 1938. K polaganju celotnega završnega izpita sta se prijavila 1 kandidat in 1 kandidatinja, skupaj 2. K polaganju popravnega završnega izpita so se prijavili: 3 kandidati in 6 kandidatinj, skupaj 9. Od polaganja izpita je odstopila 1 kandidatinja. Pismeni izpiti so se vršili 2., 3., 5., 7. in 9. septembra. Kandidati so dobili sledeče pismene naloge: Iz slovenščine: Jugoslavija za dvajsetletnico. Iz nemščine: Prevod nemškega besedila v slovenščino. Prevod slovenskega trgovskega pisma v nemščino. Iz trg. dopisja: Tretji opomin. Prošnja za odlog plačila in poročilo o pošiljanju menice radi preskrbe akcepta. Plačilo o obračunavanju menice v regresu s povratno menico. Napoved potnikovega obiska. Iz knjigovodstva: Knjiženje enomesečnega poslovanja pri javni trg. družbi s komis, nakupom in prodajo in letni zaključek. Iz trg. računstva: Zaključek kontokorenta z dvojno obrestno mero in prenosom pozneje dospelih postavk po nemškem načinu. Rentabiliteta efektov. Izravnalna menica pri remitiranju. Preračunanje hektolitrske pšenične probe v ostale. K polaganju ustmenega izpita so bili pripuščeni vsi kandidati in kandidatinje, ki so polagali pismeni izpit. Ustmeni izpiti so se vršili 12. septembra. Završni izpit so položili z dobrim uspehom: Antolič Mirko in Kotnik Franc; z zadostnim uspehom: Lubej Miroslav, Ogrizek Vekoslav, Blaznik Lidija, Črtane Milena, Herman Berta, Oberauner Vilma, Počekaj Ljubica in Simončič Marija. Odklonjen ni bil nihče. XVII. Završni izpit v juniju 1939. Z razpisom I. Br. 19.843/N z dne 15. maja 1939. je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo razpored za završni izpit. Za svojega odposlanca pri ustmenem izpitu je imenoval gospod minister trgovine in industrije g. Koreniča Davida, načelnika ministrstva trgovine in industrije v p. Pismenim izpitom pa je predsedoval direktor zavoda g. Marinček Fran. Izprašeivalni odbor: Predsednik: ministrski odposlanec Korenic David, načelnik ministrstva trg. in ind. v p. Podpredsednik: Marinček Fran, direktor.' Člani: Ažman Josip, za trgov, računstvo in knjigovodstvo. Beg Dušan, za gosp. zemljepis in blagoznanstvo. Fink Konrad, za nemščino. Janežič Anton za slovenščino. Lenasi Konrad, za trg. dopisje. K polaganju celotnega završnega izpita so se prijavili sledeči kandidati (nje): Bevc Helena Bukove Elza Cestnik Marija 1. Cuješ Milan 20. 2. Fodermajer Bolfenk 21. 3. Gorscheg Ervin 22. 4. Jug Ivan 23. 5. Kač Ivan 24. 6. Kampjut Miroslav 25. 7. Kavtičnik Fortunat 26. 8. Lednik Janko 27. 9. Miklavžina Matija 28. 10. Murko Viktor 29. 11. Pleterski Ladislav 30. 12. Repenšek Miloš 31. 13. Skubin Vladimir 32. 14. Soderžnik Franc 33. 15. Srabotnik Davorin 34. 16. Uranjek Ivan 35. 17. Vičar Leopold 36. 18. Zupančič Rajmund 37. 19. Babič Marta 38. Kočar Magdalena Likozar Marija Medved Kristina Miklič Angela Mušič Matilda Vogt Mela Zagradišnik Stefž Zdolšek Anica Zerovnik Zora K polaganju popravnega izpita se ni prijavil nihče. Pismeni izpiti so se vršili 9., 10., 12., 13. in 14. junija 1939. Pismene naloge iz posameznih predmetov so bile: Iz slovenščine (9. junija) Čuvajmo naše morje! Iz nemščine (10. junija) a) Prevod iz nemščine v slovenščino: Der Kommissionär ist derjenige Kaufmann, welcher in eigenen Namen, aber im Aufträge und für Rechnung eines Dritten Handelgeschäfte abschliesst. Der Kommissionär erhält von Auftraggeber für seine Bemühungen die Provision oder Kommission, welche gewöhnlich in Prozenten des Wertes der Kommissionsware bestimmt wird; auch hat der Kommittent die bei Ein- und Verkauf ausgelegten Spesen zu ersetzen. Ker Kommissionär ist dagegen verpflichtet, die ihm vom Kommit-teten gegebenen Preisgrenzen, die Limite, nicht zu überschreiten. Nach dem erfolgten Einkäufe erteilt der Kommissionär seinem Kommittenten die Einkaufsrechnung, welche nebst dem Einkaufsbetrage der Ware auch die Auslagen und seine Provision enthält. Das Warenkommissionsgeschäft besteht entweder darin, dass von Zeit zu Zeit Warenmengen zum Verkaufe gesandt werden, oder darin, dass der Kommissionär immerwährend Verkaufe abschliesst. Die Ware welche zum kommissionsweisen Verkaufe gesandt wird, heisst Konsignationsware; das Verzeichnis der konsignierten Waren bezeichnet man mit Konsignationsfakture. b) b) prevod iz slovenščine v nemščino. A. Škrabor, Ljubljana. Maribor, dne 17. marca 1939. Gospod Vladimir Jenko, Maribor. Na Vaše pismo z dne 12. t. m. Vam naznanjam, da sem rade volje pripravljen stopiti z Vami v trajno trgovsko zvezo. Tudi Vam dovolim zahtevani kredit do din 20.000.—, a le proti dvomesečnemu akceptu. Ce ste s tem zadovoljni, Vam takoj pošljem najnovejše vzorce sukna za bodočo sezijo in Vam stavim najnižie cene. Pri blagu, kupljenem per kontant, Vam dovolim 5% rabat in 1% Skonto. Pričakujem Vašega odgovora ter beležim s spoštovanjem A Skrabor. Iz trgovskega dppisja (12. junija). 1. Ljubljanska kreditna banka, Celje, akreditira 12. junija 1939. po naročilu I. Koširja, Celje, pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici, Osijek, 1. Matiča, Osijek, do zneska din 17.000,— za dobavo 1 vagona ca. 10.000 kg koruze a din 1.50 za kg franko vagon Ljubljana, naslovljenega na F. Tavčar, špedicija, Rakek. Akreditiv je veljaven nepreklicno do 30. julija 1939. in izplačljiv ali deloma ali v celoti proti predložitvi izvirne fakture in duplikata tovornega lista z uradno ugotovljeno težo 2. M. Sušnik, Novo mesto, sporoča dne 12. junija 1939. A. Šarabonu. Ljubljana, da je z njegovim dopisom z dne 8. junija t. I. poslani menici din 6.000,— za 15. avgust 1939. na Z. Dolenca, Novomesto, preskrbel akcept in jo v pregibu vrača. Hkratu ga obvešča, da mu je podal s čekovno položnico din 4.000. v delno poravnavo njegovega računa v znesku din 9.600.— , zapadlega dne 12. junija 1939. Za ostanek pa ga prosi za odlok plačila do 12. julija t. T., ker mu celotnega računa radi pomanjkanja gotovine, ker mu dolžniki pravočasno ne poravnavajo svojih obveznosti, ni mogoče plačati. 3. Ljubljanska kreditna banka, podružnica, Celje, vrača dne 12. junija 1939. A. Mastnaku, Slov. Bistrica, protestirano, dne 5. junija 1939. v svrho vnovčenja ji poslano menico din 9.500,- za 10. junij 1939. na A. Pavliča, Celje. Prilaga protest, za protestne stroške in provizijo pa ga v znesku din 120,- v računu valuta dato obremeni. Hkratu mu sporoča na njegovo prošnjo za informacijo z istega dne, da je tvrdka, za katero se zanima, na zelo dobrem glasu in njen šef marljiv in soliden trgovec. 4. C. Kanc, Celje, naznanja z okrožnico, datum poštnega pečata, da je otvoril na Glavnem trgu št. 5 pod registrirano tvrdko C. Kanc, manufakturno in modno trgovino in podelil A. Černetu prokuro. Završni izpiti iz knjigovodstva v juniju 1939. 1. 1. sklene ustanovni občni zbor, da se ustanovi del. družba »Trqopromet« z del. glavnico 1,000.000. din, razdeljeno na del. po din 200,— nom. po emisijskem tečaju din 210,- 30°/0 del. glavnice je vplačano pri Ljubljanski kred. banki, kateri se priznajo ustanovni stroški din 35.000.— . 15. 1. družba kupi nepremičnine za din 200.000,— ter premičnine za din 40.000,- , polovico plačljivo s čekom na Ljubljansko kred. banko z 2°l„ skonta, ostanek z bančnim akceptom per 2 mes. Ljubljanska kred. banka zaračuna din 240.— akceptacijske provizije. 20. 1. Prejme dru ba od »Adria«, Reka, franko vagon Sušak, 20.000-— kg riža po Lit 1.75 za kg, '/2 plačljivo takoj z 2°/0 skonta, ostanek val 1 mesec, ali takoj z 2°/0 skonta. Za tovornino plačamo din 9.000.—, kateri znesek dvignemo pri banki. (1 Lit = 3 lodin). 25. 1. Dvig pri banki din 10.000.—, za užitnino riža plačamo din 5000.—. 28. 1. Ljubljan. kred. banka nakaže »Adriji«, Reka, dolg po odbitku 2% skonta, zaračuna Lire po din 3.02 ter si zaračuna din 120 maksimalnih stroškov. 3. 4. Prodaja 5.000 kg riža po din 7.50 A. Fazarincu, tu, '/a proti gotovini z 2% skonto, ostanek per 1 mesec s sopodpisom banke. 3. 5- Banka inkasira po našem nalogu danes dospelo menico ter si zaračuna din 10.-- stroškov. 15. 5. Prodaja 15 000 kg riža po din 7.75, poiovico z čekom na banko, ‘/2 per 1 mesec s podpisom banke Za blanket zaračunamo izplačanih din 50. Od Jugobrazila, Zagreb, prejmemo v komisijsko prodajo 10.000 kg Santos po limitu din 35— za kg. Za tovornino plačamo din 3.500. Obračun mesečno, stroški gredo v breme komisijonarja, kateri ima pravico do 3°/o provizije, nadcene so last komisijonarja. 25. 5. Prejmemo od »Jugoimport-a« Sušak blaga za din 450.000.— , polovico plačljivo z akreditivom na Ljubljansko kred. banko, katera zaračuna din 200 akred. stroškov, polovico per 2 mes. s sopodpisom banke. Ljubljanska kreditna banka izplača akreditiv ter si raračuna din 130.— akceptacijske provizije. 30. 5. Delničarji vplačajo ostanek del. glavnice pri Ljubljanski kreditni banki, katera si zaračuna din 460.- provizije. 15. 6. Ljubljanska Kred. banka inkasira danes dospelo menico ter si zaračuna din 25. stroškov. 25. 6. Ljubljanska kred. banka inkasira po našem nalogu menico per 25., za- računa 4*/2°/o diskonta ter din 75.- inkaso provizije. 30. 6. Prodaja 5.Ö00 kg Santos kave po din 42,— ter blaga za din 200000.— A. Krašovcu, Žalec, plačljivo takoj. 1. 7. Zahteva Krašovec popust na blagu din 1000.—, katerega se mu dovoli. Plačilo plač din 10,000.—. Bolniški blagajni se nakaže za zavarovanje din 980.—, stroški nakazila din 2,- . 3. 7, Ljubljanska kreditna banka poroča, da je nakazal na naš račun Krašovec, Žalec, dolg. 10. 8. Prodaja 5.000 kg Santos kave po din 43,— Ä. Hudalesu, Sv. Jurij, tovor- nine prosto, '/a plačljivo v gotovini z 2 '/„ skonta, ostanek per 1 mesec. Za tovornino plačamo din 390.-. 15. 8. Pošljemo obračun Jugobrazilu. Dolg poravnamo z menico per 25.8, za blanket izplačamo din 96—. 25. 8. Prodaja blaga za din 30.000.— Ä. Klunu, Zid. most, polovico proti čeku na banko, ostanek val. 1 mes. Ček izročimo Ljubljanski kreditni banki v inkaso, katera si zaračuna din 15. stroškov. Banka inkasira danes dospelo menico ter si zaračuna din 185 inkaso provizije. 30. 8. Za popravilo strehe plačano din 560.— , za pisarniške potrebščine pa din 970.-. 15. 9. Prejmemo od A. Šarabona, Ljubljana, blaga za din 350 000.— tovornine prosto Celje, '/2 plačljivo takoj z 2°l0 skonta, ostanek per 1 mesec z akceptom Ljubljanske kreditne banke, katera si zaračuna din 180.— akceptacijske provizije. 25. 9. Banka nakaže po naš. nalogu Ä. Šarabonu, dolga po odbitku 2°/0 skonta ter si zaračuna din 80. stroškov. 15. 3. Banka inkasira danes dospelo menico ter si zaračuna din 120,— ink. provizije. 15. 10. Kljun, Zid. most, ustavi plačila. 30. 10. Sklenemo s Kljunom 50°/0 poravnavo proti gotovini. 31. 10. Plačilo plač din 6 000,—. 15. 12. Prodaja blaga za din 180.000.— polovico s čekom na banko, ostanek per 1 tnes. Ček oddamo Ljubljanski kred. banki v inkaso. 31. 12. Napraviti je letni zaključek: Vzeti je v poštev: dolg na davku din 15.000.—, dolg na bančnih obrestih din 2 350, dolg na plačah din 9.000. , dolg na soc. zavarovanju din 1.350,— diskont rimes din 225.—. Odpisati je od nepremičnin 2°/0 indirektno, od premičnin pa 10°/0 direktno, za naknadne izgube na debitorjih je dotirati 2%. Blaga je v zalogi za din 532.000—, Agijo je uporabiti za kritie ustanovnih stroškov. 3. 2. 1940 sklene občni zbor, da se porazdeli dobiček sledeče: 10% je doti- rati zak. rez. skladu, 4°/0 dividenda naj se izplača, din 15.000.— na račun tantijem, uradnikom pa naj se izplača nagrada od din 10.000.—. Ostanek je prenesti na nov račun. Nalogo je preknjižiti po amerikanskem načinu. Iz trg. računstva (14. junija) 1. Debet: Kredit: 30. 6. saldo . . . . . . din 4 500' 28. 7 . . din 5.657-50 17. 9 « 2.356-50 13. 9 . . . « 2.19975 28. 12 « 8 979 75 4. 4 3.450-55 15. 2 « 3 456 - 29. 10 1.234 - 31. 10. blago . . . « 99950 21. 3 3.89(i-75 18. 3 1.894-25 30. 11. fko. . . . • . « 2.899-37 15. 11 3.567- 27. 5 . . . « 3.69925 Izračunati je kontokorentne obresti po angleškem načinu. Zahljuček 31. XII. kalendarično; 8—4'/2°/0, stroški din 23 —, parska izravnava, '/80/o provizije. 2. Berlin prodaja 20. 6. - 4V20/0 din 25 000 - per 17. 8., din 11.890*75 per 3. 9., din 8.900’— tki, ä 7 75, din 16J99-75 per 29. 8., din 42-000 — ček. 3. Reka fakturira Celju 25 bal Santos Btto 2565 kg po Lit 585 — za 100 kg in 30 bal Rio Btto 3089 kg po Lit 610*— za 100 kg; tara 3°/0, nameček 1 kg pri bali; val. 3 mesece. Fakturni stroški: 2% kom. provizije, l°/t0 zavarovalnine, V2°/oo kortaže, tovornina do Celja Lit 2.000- —, poprava omota Lit 050 pri bali. Stoški v Celju: carina 50 din v zlatu (až jo 12), uvoznina din 2 — po kg, dovoz din 250-—, ostali stroški din 150'-. Izračunati je nabavno ceno val. 2 mes., letno ceno val. dato in prodajno ceno za 100 kg val. 3 mesece. Upoštevati je: 5% rabata, 1% izgube na obrestih, 8% dobiček, 6% režijske stroške. Blaga se je prevzelo v Celju : Santos 2482 kg, Rio pa 2995 kg. 1 Lit = 310; stroške porazdeliti po vrednosti in teži. 4. a) Izraziti je hektolitersko pšenično probo 81 na ostale načine (samo nastaviti). b) Koliko dkg zlata čistine W 3- 3/. se dobi za 30 trw srebra B 4/. 12« če je razmerje med zlatom in srebrom 1 : 50, Na seji izpraševalnega odbora, ki se vršila po čl. 33. Pravilnika dne 17. junija 1939., se je uyotovilo, da so vsi kandidati (inje) pripuščeni k ustmenemu izpitu. Tej seji in ustmenim izpitom, ki so se vršili 19., 20., 21., 22. in 24, junija, je predsedoval g. ministrski odposlanec David Korenič. Po uspehih pismenega in usimenega izpita je izdelala z odličnim uspehom 1 kandidatinja, s prav dobrim 6 kandidatov (tinj), z dobrim 15 kandidatov (inj), z zadostnim 2 kandidata Odklonjeni so bili s pravico do polaganja popravnega završnega izpita v septembrskem roku 11 kandidatov (tinj). za leto-dni 1 kan» didat, 1 kandidatinja pa se radi nenadnega obolenja dovoljuje ustmeni izpit v septembrskem roku. Seznam kandidatov (inj), ki so položili završni izpit v juniju 1939. Tek 51.' Ime Čas in kraj rojstva j Ime, poklic in biva- I lišče očeta (matere) Uspeh pri ZHvršnem izpitu i. Fodermajer Bolf. 2. julija 1922, Bolfenk, brivec, dober Dobriša vas Dol. vas pri St. P. p. P. 2. Gorscheg Ervin 2. marca 1922, Ivan, krojač, zadosten | Celje Celje 3. Jug Ivan 25, decembra 1920, Jožef, sedi. mojster, dober Žalec Žalec 4.; Kampjut Miroslav 28. julija 1921, Ivan, gostilničar, dober Mozirje Mozirje 5. Kavtičnik Fortunat 5 julija 1921, Alojz, krojač, dober | Gornja Razbora Mežica 6. Lednik Janko 22 julija 1921. Ivan, trg. poslovodja, dober Mežica Mežica 7. Miklavžina Matija 23. februarja 1922, Matija, lesni trgovec, zadosten Preserje Preserje-Braslovče 8. Repenšek Miloš 12. julija 1922, Anton, knjigovez, dober Ljubljana Celje 9. Skubin Vladimir 6. septembra 1920, Rafaela, učit. vdova dober Kamno-Tolmin Metleče pri Šoštanju 10. Uranjek Ivan 7. aprila 1922, Ivan, železničar, dober Gornja Ponikva Arja vas 11. Zupančič Rajmund 16. novembra 1922, Matija, železničar, prav dober Otiški vrh Celje 12. Babič Marta 13. marca 1922, Rudolf, rud. podur., dober Trbovlje Hrastnik 13. Bevc Helena 30. aprila 1921, Mihael, žel. ur. v p. prav dober Slov. Bistrica Črešnjevce pri Sl. B. 14. Bukove Elza 14. oktobra 1921, Franc, tkalski mojster prav dober St. Pavel pri Preb. St. Pavel pri Preb. 15. Cestnik Marija 9. aprila 1922, Ivan, rudn. strojnik, dober Trbovlje Trbovlje 16. Fortunat Darinka 7. decembra 1921, Ivan, vlakovodja, dober Celje Celje 17. Kočar Magdalena 9. februarja 1921, Franc, orož. nar. v p., prav dober Zg. Zreče Celje 18. Leskovec Marija 19. avgusta 1921, Ivan, rudar, prav dober Dolgo Brdo Brzno pri Rim. topi. 19. Likozar Marija 23. avgusta 1921, Janez, krojač, dober Predoslje Predoslje 20. Miklič Angela 31. avgusta 1922, Jakob.drž.pušk.m.vp. dober Celje Celje 21. Mušič Matilda 11. aprila 1921, Janez, usnjar, dober Makole Makole 22. Zagradišnik Štef. 12. decembra 1920, Ignac, davč. izvrš.vp. dober Stanjgrob Celje 23 Zdolšek Änica 4. decembra 1922, Anton, sod. vet. v p. odličen Sv. Jurij pri Celju Teharje 24 Zerovnik Zora 21. decembra 1921, Alojzij, sedi. mojster prav dober Celje Celje Statistika dijakov za šolsko leto 1938-39. 1 R a z r C d i Skupno 1. 1. II. 2. m. | ž. sk. ž. m. ž. sk. ž. m. ž. sk. 1. Število : vpisanih: začetkom Sol. leta 26 19 45 1 46 25 12 37 30 bi 107 158 tekom » » | _ - 1 — — _ - — - - od teh je bilo : novincev 20 19 39 | 40 22 10 32 29 42 98 140 ponavljalcev 6 6 1 6 3 3 6 1 9 10 19 Vseh je bilo vpisanih . . . 1 26 19 I 45 46 25 13 38 | 30 j 51 108 159 Izstopili so radi bolezni . odpuščeni po 0.44, J t. b Pravilnika — — — — — odpuščeni po § 31. zak. o sr. trg šol. 2 2 1 3 3 umrli . . . . — — — _ — 1 — 1 1 prestop, v drugi zav. — — 2 — 1 1 — 3 3 opustili šolanje . . 1 — 1 1 ^ 1 2 3 - 2 4 6 Vseh je izstopilo .... 1 2 3 5 1 3 4 1 2 11 13 Koncem šol. leta je ostalo 25 17 42 41 24 10 34 | 29 49 | 97 146 2. Starost: Rojeni leta 1918 — — — — 3 — 3 _ 3 3 » » 1919 1 — 1 — — — — 2 1 — 1 » » 1920 5 1 6 — 5 1 6 4 10 6 15 » » 1921 4 2 6 8 4 5 9 6 8 27 35 » * 1922 11 9 20 17 10 2 12 7 21 36 57 » * 1923 4 5 9 11 2 2 4 5 6 23 29 » » 1924 — — — 5 — — — — — 5 5 Skupaj . 25 17 42 41 24 10 34 29 49 97 146 3. Narodnost: Jugoslovani 24 17 41 41 24 9 33 27 48 94 142 Nemci . . 1 — 1 — — 1 1 1 1 2 3 Madžari Cehi - — — - — - — 1 - 1 1 Skupaj - . . 25 17 42 41 24 10 34 29 49 97 146 4. Vera: I rim. katoliška 25 17 42 41 24 9 33 29 49 96 145 protestantovska — — — — — 1 1 — - 1 1 Skupaj . . 52 17 42 41 24 10 34 29 49 97 146 5. StarSi dijakov so: javni nameščenci .... 6 4 10 18 5 4 9 5 11 31 42 upokojenci 4 5 9 9 3 1 4 4 7 19 26 a) posestniki . 3 - 3 3 1 1 2 2 4 6 10 poljedelci b) najemniki . c) usluž. in dni. — — — — — — — — — — industrij. a) podjetniki . 2 3 5 4 4 — 4 7 6 14 20 b) uradniki . . — 2 2 — 2 2 4 6 2 10 12 in obrtn. c) delavci . . 6 2 8 2 2 1 3 2 1 7 1S a) samostoj. . 2 1 3 5 4 1 5 1 1 8 14 trgovci 4 b) uradniki — — — — 1 — 1 1 — 1 2 c) pomočniki . — — — — 1 — 1 — — — 1 a) samostojni poklici b) pisar, osobje c) delavci . . zasebniki 2 — 2 1 — 1 1 3 1 4 Skupaj .... 25 17 42 41 24 I 'io 34 29 49 97 146 R a z r e d i Skupno 1. ' Ih-1 11. 1 2. m. ž. sk. 1 ž 1 m. ž. sk. ž. m. ž. sk. 6. Starši stanujejo: I v Celju 8 4 12 15 8 5 13 I 14 16 38 54 v celjskem srezu ... 5 3 8 5 5 3 «I 6 j 10 17 27 v ostalih krajih drav. banov. 11 10 2! 21 11 2 13 9 22 42 64 v ostalih banovinah .... 1 1 1 1 1 1 Skupaj 25 17 42 41 24 10 34 j 29 49 97 146 7. Uspeh koncem Sol. leta: I I odliCen — 1 1 - — — — — — 1 1 prav dober — 1 1 I 3 - 2 2 5 - 11 11 dober 15 3 18 11 7 2 10 22 26 48 zadosten - 4 4 | 9 9 3 12 | 10 Ü 9 26 35 izdelali so 15 9 24 23 16 7 23 25 '31 64 95 razredni izpit imajo .... — — — 1 — — — 1 — 2 2 popravni izpit imajo . . 7 7 14 13 5 3 8 1 12 24 36 niso izdelali 2 1 3 3 2 — 2 2 4 6 1U izgube pravico šolanja . . 1 — — 1 1 — 1 — 2 1 3 Skupaj . . . 25 17 42 41 24 10 34 29 49 97 146 XIX. Naznanilo za šolsko leto 1939-40. Za vpis v I. razred se prijavijo učenci(ke) tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti v času od 25. do 28. avgusta 1939. izpolnjeno prijavo (tiskovine se dobijo pri šol. slugi za din 0.50), kolkovane z din 10.—, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence(ke), ki bodo izbrani, da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino din 40.— na vpisnici in predložijo nadaljnje potrebne dokumente. Ostalim prijavljencem bo pa vrnilo njihove dokumente. Po razpisu ministrstva trgovine in industrije I. br. 5689 - N od 15. II. 1935. se bodo sprejemali na novo prvenstveno učenci(ke) iz srezov Brežice, Celje, Prevalje, Gornji grad, Konjice, Maribor desni in levi breg, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah ter iz samoupravnih mest Celje in Maribor. Iz ostalih srezov se bodo sprejemali učenci (ke) le, če bo v razredih dovolj prostora. Retino vpisovanje za šolsko leto 1939-40 bo v dneh 1. in 2. septembra 1939, vsakokrat od 8. do 11. V I. razred se sprejemajo učenci (ke), ki so dovršili v predhodnem šolskem letu kot redni učenci (izvzemši bolezni in druge primere, o čemer odloči kraljevska banska uprava drav. banovine, VIII. oddelek) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 17 let. Učenci(ke), ki imajo f}b vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem kraljevske ban3ke uprave. Učenci (ke), ki so dovršili štiri razrede srednje ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati, če opravijo dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit polagajo na predlog direktorja po odobritvi kralj, banske uprave iz onih predmetov, katerih se niso učili ali katerih 30 se učili v manjšem obsegu. Učenci (ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati kot redni učenci. V II. razred se vpisujejo učenci(ke), ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci (ke), ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to dobritev od direktorja šole, na kateri so bili preje vpisani. Učenci (ke), ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu, se smejo sprejeti po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave v drugi razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali ki so se jih učili v manjšem obsegu. Učenci (ke), ki so pohajali trgovske pomorske akademije, morejo prestopiti v dvorazredno trgov, šolo, ako položijo dopolnilni izpit. K vpisovanju je prinesti: a) Rojstni list. b) Šolsko izpričevalo (za prvi vpis v prvi razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljalci in za II. razred zadnje letno izpričevalo). c) Prijavo v 2 izvodih, lično izpolnjenih, eden izvod taksiran s kolkom din 50.—. (Prijave se dobe pri šolskem slugi po din 0.50 komad.) č) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca (ke), če je temu davek predpisan. Ako so starši državni ali samoupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se jim predpisuje davek le od njih službenih prejemkov, jim izda to potrdilo urad, kjer prejemajo plačo. Ce je tem uslužbencem predpisan davek tudi na kakšni drugi davčni osnovi, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada. Prošnje in potrdila o višini davka so zavezane taksi iz tar. post. 1., 3. in 4. taksne tarife (din 10.-— in 20.—). Šolnina, ki jo odmeri ravnateljstvo šole po skupnem davku po tar. post. 318 a, I. skupina, se plača takoj ob vpisu za vse šol. leto. d) Prispevek din 20.— za šolsko leto po § 29. zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Učenci (ke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo predložiti uradno nravstveno izpričevalo. Naknadni vpis sme samo v izjemnih in posebej opravičenih primerih dovoliti direktor šole do štetega 30. septembra, če je kaj prostora. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati. Razredni dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili: pismeni za oba razreda 28. avgusta, ustmeni 29. avgusta za drugi in 30. avgusta za prvi razred. Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite je kolkovati z din 10.— in din 10.— ter jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1939. Završni izpit v septembru 1939 bo predvidoma pismeni v času od 2.—9. septembra, ustni pa se prične 12. septembra 1938. Prošnje za završni izpit je vložiti kolkovane z din 10.— pri ravnateljstvu do 1. septembra 1939. Šolsko leto 1939-40 se prične 14. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob 8. Učenci(ke) se zberejo v šoli, odkoder odidejo skupno v cerkev. Po opravljeni službi božji se vrnejo zopet v šolo, kjer se jim razglasi urnik in disciplinski predpisi. Dne 15. septembra se prične redni pouk. Ugodnosti absolventov dvorazr. trgov. šol. Izpričevalo o završnem izpitu nudi po čl. 2 pravilnika ministrstva trgovine in industrije II. br. 131850,1IN (Služb, novine kralj. Jugoslavije z dne 15. maja 1934, štev. 111/XXVIII./247) in § 19 zakona o obrtih (Služb. nov. kralj. Jugoslavije z dne 9. novembra 1934, št. 262/LXXXI/558) dokaz popolne izobrazbe za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta. Nadomešča tedaj učno dobo in pomočniško zaposlitev v trgovini. Absolventi dvorazr. trgov, šol z opravljenim završnim izpitom uživajo po čl. 49. toč. 2 Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. sept. 1929 Dj. št. 36.400 ugodnost 9 mesečne voj. službe v stalnem kadru (dijaški rok) in ugodnosti napredovanja v rez. podčastnike in častnike po čl. 123. toč. 2. ter čl. 129. toč. 4 (gl. čl. 32., 95. in 96.) Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931 Dj. št. 23.060 — Služb, list z dne 8. I. 1932, 2. kos.) Prestop v trgovsko akademijo. Učenci (ke), k: so dovršili dvoraz-redno trg. šolo in položili završni izpit, lahko prestopijo na osnovi § 5. zakona o srednjih trg. šolah v III. razred trg. akademije, ako položijo po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. Br. 24287/N (Služb, list kos 66. z dne 20. avgusta 1932) predpisani dopolnilni izpit. Ta določba daje učencem (kam) dvorazr. trg. šol ugodnost, da morejo po dovršeni dvorazr. trg. šoli brez vsake izgube časa nadaljevati študije na trg. akademiji. Zlasti važna je ta določba za starše iz Celja in bližnje okolice, ki hočejo nuditi svojim sinovom in hčerkam višjo trgovsko izobrazbo. Njih otroci morejo študirati dve leti pod domačim nadzorstvom in ob manjših stroških, nato pa lahko nadaljujejo študije na trg. akademiji in, ko so to dovršili, tudi na Ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu ali drugi trgovski visoki šoli. Opravljanje privatnih izpitov je dopustno na osnovi § 47. in 48. zakona o srednjih trgovinskih šolah po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. br. 23.460/N od 21. VII. 1932 (Sluz. list kos 66 z dne 20. avg. 1932) na srednjih trgovinskih šolah osebam: 1. ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah; 2. ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, so pa bile prej redni učenci(ke) srednje trgovinske šole, a so redno šolanje prekinile; 3. ki so izgubile pravico do rednega šolanja, ali so izključene iz šole. Ravnateljstvo. KaZa,°- Stan I. Predavanja na šolskih proslavah...................................2 II. Stanje učnega osobja.............................................7 III. Letopis za šolsko leto 1938/39 .......................... .... 8 IV. Seznam učnih knjig, uporabljenih v šolskem letu 1937/38 . 11 V. Pismene naloge...................................................12 VI. Stanje kabinetov in knjižnic.....................................13 VII. Društvo »Sola in dom«............................................13 VIII. Dijaška društva : a) Zavodno udruženje »Korotan«...................................14 b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza............................14 c) Podmladek Jadranske straže................................... 14 C) Podmladek RdeCega križa.......................................15 IX. Šolski sklad.....................................................15 X. Ekonom, združenje za štedenje in kredit..........................15 XI. Poučne ekskurzije................................................16 XII. Zdravstveno stanje učencev šolskega leta 1938/39 ............. 17 XIII. Seznam učencev(k) koncem šol. leta 1938/39 .................... 18 XIV. Popravni izpiti za šolsko leto 1937/38 ......................... 22 XV. Uspeh za šolsko leto 1937/38 po končanih popravnih izpitih . 23 XVI. Završni izpit v septembru 1938 . . 23 XVII. Završni izpit v juniju 1939 24 XVIII. Statistika dijakov za šolsko leto 1938/39 ...................... 29 XIX. Naznanilo za šolsko leto 1939/40 ............................... 30 v> .-: "l:; * , SMÖffe .\«Y d8s&, H pg f •■:*;■■.•.'• J k.-.- ■;'v, i''' ■■•s--‘M''.-. m?. *\ ■' v^v.;:,: .« •*»:•• . ',v^ - • : ■'■■•■: ' \ - ■■. ' ’ •:.'•• •-:■ .- v..- ■ -i; .. ■ • , ■ ■'." vo= . ■ • -. ., ■ . - , 1 ; ■■>■-. ■ v ■•>*■.■>• .■■■-" •■'.■■ ■ . ■ ■ * ■ , ’ ‘ •,■::.■/ :-V"’ ;V- ■:"•■■. ;■ 'V;'.': ■:•'■■'■' •, ' ' ■' ".>; •' . -J " V ■ • , 'J...- 1 ' ■ . 1 ” . *, i • •*: >' ':-v ■ ■ •. vV • ^\‘W ,^‘n\V;; - . ■ ■:■'■ f'•' ■ ■ ■ ■ ^ -j -r,: ^ V -' yyt ]. > ^ if;1 \ '•■■■«} ■ .X-'- ^ •: -> '-.v-. ■?:,‘t .■■■' .■ - - : <•■'.. .. . . , . v ^ T-. . / . 4 - > ‘ -v" „r....■■ 7v,yy^x.y.,:y y--,■ ‘i:,^:;- V. - j r • ■ • •; -,i>' /'.v;..''.'' • '• • c ' ■ , . 1 - <» .*'■ • >;-% 1 * ' ■■: • V;“v - *' 1 ’ :■ . , ' ■ ■■lv-,v •■■'■'- -'v' "■'■■•' • . vt->" '.J'-' » v::’ ^ •’ < ■ 1 •! ' • ••■' r. : ■ ■ . . , - . 'i ■ , 'iw' .••k... • •• -i ■ '■ ’-»• . v>“» r.. >»v*, -■•'». ... . i . -P V ,. ■; >:,;V V":" 'vr\.;, •' >* ** *• •• ' ' "• '• •v'. ' ’ ■ ’ - • ~ "i >V’ *-'V.- * > ai - • ~r-^ >; • r Jdy- ^ , .... ‘ ' : :." . ' ■ ; : : ., '. . . . 1 ' - ■ , • f 'f1' • "'• “ V. '••■•- k. . , - \ • ‘ ':h-y■ . '. ■ ■ ‘ ■ :.. . ' v '.''v':'''/ ■ , • ‘-.'V-“"1:1 ■” ' V ' -I .'■■:■ '(J'-' . ■V-A" . :r'-- ’ ../.l'.'r. . 1 -■ *" ■ ' .• «- . ■ •' * .) ■ )...'. ■ **• . V * -... V < “ ;• ,*»r . , ; ........ ... 1" ....... , .. ■■, ,, ’............ j y 1 ■ • 1 .'. | .' . .. ' yy ■ . ■■ •• v.T' -•.... - . ■ >'■'- • ' ■’.•■ ■■ *< - ~<^r v * = A - , ‘ , . , ^ ^ ,-... • •- ... . • .v ■ . '■ , : ■ v ■ .-,■ •, ... . .... -v. .'vi' v'..-!..-.';! ''c]^^y:y • • . ■ • • ,'. • . / -. --v‘ ■ . ■ . ' ' ■ - • v '■■■>'■■■ ■ 1 " . ' ':.;a