Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Slška — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška c. 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: VI. nadstropje, soba št. 606, tel. 31-20-11 mt. 311 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani KAKŠNI SO REZULTATI PRVEGA MNOŽIČNEGA IZBI KANJA KANDIDATOV Našim občanom lahko zaupamo NOV SISTEM NAJŠIRŠEGA IZBIRANJA NAJUSTREZNEJŠIH KANDIDATOV ZA SKIIPSCINSKE VOLITVE JE POKAZAL VSE SVOJE PREDNOSTI — NAŠIM OBČANOM LAHKO V CELOTI ZAUPAMO — METODO NAJŠIRŠEGA RAZPRAVLJANJA O VSEH POMEMBNEJŠIH SKUPNIH ZADEVAH JE TREBA SE NADALJE RAZVIJATI IN UTRJEVATI V skladu z ustavnimi načeli in smernicami VIII. kongresa ZKJ smo tudi na območju naše občine že naredili krepkejši korak v smeri široke demokratizacije ter začeli z občani javno razpravljati o vseh pomembnejših skupnih vprašanjih. Tudi priprave za letošnje občinske in republiške volitve ne predstavljajo v tem pogledu nobene izjeme. Bistven prelom v samih pripravah za letošnje občinske in republiške volitve na območju naše občine je bil v tem, da smo šli iz ozkih okvirov političnih aktivov ter postavili problem izbire najustreznejših možnih kandidatov, kakor za oba zbora občinske skupščine, tako tudi za vseh pet zborov republiške skupščine pred vse občane in sicer že takoj od vsega začetka. NA 18.300 ANKET JE ODGOVORILO NEKAJ NAD 12.000 OBČANOV S 440 RAZNIMI PREDLOGI V začetku meseca januarja smo razposlali 18.300 izvodov našega lista, ki je bil posvečen pojasnjevanju novih posebnosti in značilnosti našega volilnega sistema, ki temelji na najširši demokraciji, kakršne ne pozna niti «na država na svetu. Januarski številki našega lista smo priložili tudi posebno anketno polo, s katero je lahko prav vsak naš občan, samoupravni organ, družbena organizacija ali skupina občanov Predlagal (celo anonimno) za možne kandidate za občinske volitve tiste občane, ki jih dobro pozna, jim zaupa in meni, da bi z ozirom na svoje dosedanje delo bili najprimernejši za opravljanje te pomembne skupščinske funkcije. Zadeva je bila nova in nenavadna. Mnogi občani so bili presenečeni nad tolikim zaupanjem ter so se z zadovoljstvom odzvali tej hmožični akciji. Seveda ni umanjkalo tudi takih črno-gjedov, ki tej novosti v pogledu bistvenega razširja-nia njihovih pravic, niso zaupali in niso izkoristili ponujene možnosti. Značilno pa je, da so se kot ob vsaki novi razširitvi pravic občanov tudi tokrat pojavili ljudje (deloma celo med našimi političnimi aktivisti) z zaviralnimi tendencami. Kritizirali so tudi to novo demokratično metodo ter začeli biti plat zvona, da bo to privedlo do stihije, do neresnih predlogov in do možnosti uveljavljanja socializmu nenaklonjenih (ali celo sovražnih) elementov. V svojem strahu in nezaupanju delovnim množicam so vztrajali na tem, da je treba še vedno držati vse krepko v svojih rokah, ne pa prepuščati tako pomembne odločitve že od vsega začetka in v celoti širokim množicam. POLITIČNI ZRELOSTI IN ČUTU ODGOVORNOSTI našiii občanov lahko zaupamo Kaj je pokazala pr Prvega množičnega izl uja možnih kandida , m potek in končni r< at prvega množičnega .utiranja oziroma izl možnih kandidatu Pč inske in republiške dve sta pokazala, da sak strah in nezaup u° naših delovnih mr Popolnoma odveč, sa. ac* 12.000 občanov .' oočinske volitve pn ka° sl). Razmeroma precej je predlaganih tudi prosvetnih delavcev (42 ali 18,7 %>), zdravstvenih in socialnih delavcev (25 ali 5,7 °/o), nato pa obrtnikov in upokojencev (po 16) ter 12 zasebnih kmetov, medtem kot zgleda po predlogih občanov uži-vjajo agronomi, biologi, veterinarji, gospodinje in študentje pri volivcih le manj zaupanja, saj so občani iz njihovih vrst predlagali skupno komaj 16 možnih kandidatov. Kaj pa direktorji? Med predlaganimi možnimi kandidati je 17 direktorjev in 14 drugih vodilnih uslužbencev iz gospodarskega Tudi letos ni bila mladim volivcem, zlasti novim, posvečena potrebna skrb in politična aktivizacija. Posledice niso izostale. Mladi volivci so se v majhnem številu udeleževali kandidacijskih zborov, ter zaradi tega marsikje niso prodrli njihovi predlogi za kandidate na občinskih volitvah. sektorja, nadalje 9 direktorjev in 2 vodilna uslužbenca iz družbenih služb in 1 direktor banke, kar znese skupno komaj 9,7 “/o od skupnega števila vseh predlaganih možnih občinskih odbornikov. Po panogi zaposlitve je med možnimi občinskimi kandidati predlaganih največ (141 ali 32 °/o) iz industrije, 46 iz kulturno-pro-svetne, 40 iz prometne, 39 iz obrtne ter po 29 iz zdravstvene in socialno varstvene ter kmetijske dejavnosti itd. Koliko je komunistov? Od vseh predlaganih možnih občinskih kandidatov je 215 ali 49 °/o članov ZKJ, od tega 3 predvojni, 36 medvojnih, 176 pa jih je bilo sprejetih v članstvo ZKJ šele po osvoboditvi. Gornji podatki lepo dokazujejo, da so občani — čeprav so bili tokrat šele prvič od vsega začetka vključeni v aktivno sodelovanje, izbiranje in odločanje o končnih volilnih • KDO LETOS VOLI? kandidatih — sprejeli ta novi sistem širokega razpravljanja o najustreznejših kandidatih kakor s potrebnim razumevanjem, tako tudi z ustrezno politično zrelostjo in resnostjo. Predvidevanja zaviralnih nergačev, ki so še vedno polni nezaupanja in nevere do naših občanov, se niso uresničila. Čeprav je prvo široko vključevanje občanov v izbiranje in predlaganje najprimernejših možnih kandidatov za občinske volitve pokazalo še določene začetniške hibe in pomanjkljivosti, lahko vseeno trdimo, da je ta koristna zamisel v prvi praktični izvedbi potrdila svojo upravičenost, kakor tudi potrebno politično zrelost in dobro voljo občanov, da s svojimi predlogi prispevajo k čimboljši izbiri kandidatov za občinske volitve ter je zaradi tega treba tak način širokega sodelovanja delovnih množic še naprej razvijati, spopolnjevati in utrjevati. Pavle ŠEGULA V vseh skupščinah je uvedena dosledna rotacija, tako da je vsakdo lahko največ 4 leta član istega zbora skupščine. Zaradi stalnosti skupščine je urejeno tako, da polovica volivcev voli vsako drugo leto polovico svojih predstavnikov v občinski, republiški in zvezni skupščini. Tako se vse naše skupščine vsako drugo leto obnove do ene polovice. Katere volivne enote imajo letos volitve, lahko vidite v januarski številki Javne tribune, na straneh 2, 3, 4, 8, 9 in 10. VSEBINA TE ŠTEVILKE O Občinske volitve, stran 1, 5 in priloga A Resolucija VI. občinske konference ZK, stran 2 • Iz diskusije na VI. občinski konferenci ZK, strani 2, 3, 4, 6 in 8 #) Še o tem in onem, stran 6 ® Oko in uho naših občanov, stran 7 • Tribuna mladih, stran 8 Novi odloki občinske skupščine Priloga Javne tribune šišenskih občanov 0 Letošnji družbeni plan občine © Odlok o letnem proračunu občinske skupščine 9 Bilanca dohodkov občinskega proračuna 9 Skupni dohodki za razporeditev v posebnem delu proračuna © Sklad za izobraževanje • Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev • Odlok o prispevkih in davkih ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo in plačujejo letos na območju naše ob.ine RESOLUCI JA O NALOGAH ČLANOV ZK OBČINE LJUBLJANA-SIŠKA, KI JIH JE SPREJELA VI. OBČINSKA KONFERENCA ZK, DNE 29. JANUARJA 1965. Izhodišče za delo osnovnih organizacij ZK in občinskega komiteja je gradivo VIII. kongresa ZKJ. To gradivo je bilo konkretizirano za razmere naše občine v poročilu občinskega komiteja, v referatu o nekaterih nalogah komunistov, ki je bil prebran na VI. občinski konferenci (glej Javno tribuno, št. 38!) in v diskusiji na sami konferenci. Zato se ti dokumenti sprejemajo kot osnovna delovna usmeritev komunistov naše občine za prihodnji dve leti. Hkrati s tem pa je potrebno, da komunisti vložimo več truda v reševanje predstoječih nalog. RUDI BREGAR V DISKUSIJI NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZK V. KONGRES ZKS DODATNI KVALITETNI KORAK NAPREJ Kako po VIII. kongresu ZKJ vsebinsko organizirati naše konference, da bi obdržali razpoloženje, ki je bilo med VIII. kongresom in po njem? — Katere probleme in kako jih postaviti na naše konference, da bi komunisti lahko zavzeli čimjasnejša stališča in da bi tako nadaljevali vzdušje, ki ga je napravil VIII. kongres? NASE NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA • Osnovna naloga je krepiti vlogo neposrednega proizvajalca pri 'kreiranju politike samoupravljanja, v izpolnjevanju vseh zatanli-tosti, predvidenih tako z našo usitavo, kot z zakoni in statuti naših gospodarskih organizacij, ter v javnem obravnavanju vseh probdemov, o katerih naj odločajo proizvajalci. • V okrepljenem vplivu neposrednega proizvajalca naj prihaja do Izraza in-tenzifikacija našega gospodarstva, ki naj se kaže v jasnih konceptih gospodarskih organizacij do planiranja, programiranja in izpopolnjevanja tehnologije, v dvigu produktivnosti dela, boljši organizaciji, vključevanju v mednarodno delitev dela skozi večanje izvoza in v takih investicijskih naložbah, ki odpravljajo ozka grla, v naložbah za strokovni dvig neposrednih proizvajalcev ter 'celotne tehnologije s formirala jem razvojnih služb. 9 Komunisti smo soodgovorni, da bo gospodarjenje s sredstvi, ki so dana na razpolago delovni organizaciji, potekalo v smeri krepitve standarda neposrednega proizvajalca in v smeri pra vilnega odnosa do razširjene reprodukcije. Do izraza naj prihaja vloga delavca kot proizvajalca in .potrošnika obenem. Ne smemo tolerirati zaprtosti, da bi videli le lastne osebne dohodke in sklade, pri tem pa pozabili na družbene službe, družbeni standard, šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo itd. Osnova temu gospodarjenju in taki politiki mora biti v javnem programiranju, organiziranju proizvodnje in v nenehnem porastu produktivnosti dela. • Več skrbi je potrebno dati tudi storitvenim dejavnostim, kot trgovini, gostinstvu, družbeni prehrani in obrti. Razvijati moramo pravilen odnos do krepitve teh dejavnosti in upoštevanja zakonitosti, kot tudi moralnih norm v poslovanju. • Odločno je zastaviti naš vpliv in vse naše sposobnosti za uveljavljanje nagrajevanja po delu. Nagrajevanje po delu naj se uveljavlja pri vseh kvalifikacijah in skupinah ljudi tako v gospodarstvu kot v družbenih službah in ne le za fizične delavce. Pri tem je treba z vsemi silami odstranjevati mezdno miselnost in se zavzemati za moralne norme v sistemu nagrajevanja. Politika delitve po delu mora biti stvar celotnih kolektivov ne pa stvar ožjega kroga ljudi, kar se pogosto dogaja. NASE NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB • Vprašanja s področja družbenih služb je potrebno bolj organizirano urejati. Tu so mišljeni odnosi do — vseh vrst šolstva — Znanstveno razisko- — valnega dela — kulture in prosvete — zdravstvenega varstva — socialnega varstva — pravne pomoči — telesne kulture itd. Probleme v teh službah naj komunisti stalno analizirajo. Odpravljati je treba nesorazmerja v naši občini, ki so v zaostajanju materialnih pogojev družbenih služb za gospodarsko rastjo občine, kakor tudi za intenzivno urbanizacijo našega področja. Posebno zao- stajanje opažamo na področju šolstva, otroškega varstva in v urejanju stanovanjskih ter drugih vprašanj za borce NOV. Ta vprašanja je potrebno prioritetno obravnavati v Okviru delovnih organizacij in v okviru občinske skupščine. 9 Več našega truda je treba dati tudi uveljavljanju samoupravljanja v družbenih službah. Komunisti v teh službah naj se zavzemajo za vsestransko intelektualno in duhovno oblikovanje osebnosti sa-moupravljalcev in za razvijanje javnosti dela, ki mora biti v pritegovanju vseh delavnih ljudi v odločanje o skupnih problemih družbenih služb. NASE NALOGE NA PODROČJU KOMUNALNEGA SISTEMA 9 Komunisti v občinskih samoupravnih organih, občinski skupščini, svetih in komisijah, naj v večji meri dosežejo razpravljanje z občani o vseh vprašanjih, ki se nato sprejemajo kot sklepi oz. odloki. Bolj je treba spoštovati našo zakonitost, ustavo, občinski statut in vztrajati 'na spoštovanju statutov delovnih organizacij, — kot organe samoupravljanja je potrebno še bolj kot doslej vsebinsko bogatiti in razvijati oblike neposredne demokracije: zbore volivcev, zbore občanov, Komunisti že dalj časa nismo več propagatorji sklepov in izvrševalci operativnih nalog, ki jih je naš oblastni mehanizem zastavil v preteklosti. Mi smo bili pobudniki razvijanja neposredne socialistične demokracije, danes pa imamo nalogo, da prenesemo v vsakodnevno praktično življenje vse napotke VIII. kongresa. 9 Odpirati predvsem določene probleme na področju nadaljnje izgradnje naše e-konomske politike. ♦ Zastaviti tako politiko, da bo naš delovni človek res lahko postal vplivni činitelj v nadaljnjem procesu našega družbenega razvoja. 9 Usmeriti se na zoževanje investicijske potrošnje v gospodarstvu v smeri poviševanja družbenega in osebnega standarda. Obogatiti in poglobiti stališča. S sedanjimi občinskimi konferencami ZK pravzaprav že oblikujemo tudi naš republiški kongres ZK. Njegov delovni program je predvsem: obogatiti in poglobiti ugotovitve in stališča VIII. kongresa ZKJ z našimi nacionalnimi posebnostmi. V določenem smislu bo lahko naš slovenski kongres ZK še dodaten kvalitetni korak naprej, k čemur bodo nedvomno prispevale s svojo široko, raznoliko razpravo tudi občinske konference ZK. Razprava na tej občinski konferenci je jasen dokaz, da se nadaljuje vzdušje VIII. kongresa, in sicer predvsem v kritičnem lotevanju obravnavanja odprtih problemov v življenju, v odnosih, v ekonomskem in družbenem položaju delovnega človeka v šišenski komuni. Osebno menim, da je kritična obravnava, posebno v prvem delu referata tovariša Goloba (glej prejšnjo številko našega lista!) zelo na mestu. Odstranimo površnost in prazno govorjenje. Konferenca naj osvoji ta kritični korak k obravnavanju problemov, saj bomo s tem dali našim delovnim ljudem v celoti tisto potrebno oporo, ki je često v praksi niso imeli. Zavedati se moramo, da ob vsakem problemu ne more stati za vsakim komunistom, za vsakim upravljalcem, občinski komite ali neki partijski forum, saj je komunist samostojen družbeno-politični činitelj v našem samoupravnem sistemu. Zaradi tega moramo iz prakse našega dela odstraniti površnost, prazno govorjenje itd. Pred nami so zelo zapletene in odgovorne naloge. V pokongresnem obdobju in v času priprav na V. kongres ZKS nas čakajo silno zapletene in odgovorne naloge, ker bo realiziranje zastavljene ekonomske politike povzročilo v našem družbenem življenju mnogo pretresov. Pozornost Zveze komunistov in dejavnost vseh njenih članov moramo v celoti usmeriti h ključnim problemom in protislovjem družbenega razvoja. Ocenjevati moramo vsa ta protislovja v vsej medsebojni odvisnosti ter izhajati iz vzrokov, ki povzročajo ta protislovja. Razvijanje samoupravnega mehanizma. Idejno-politična funkcija Zveze komunistov je v utrjevanju in razvijanju samoupravnega družbenega mehanizma, in sicer tako, da si ZK ne bi lastila posebnih pravic zase in da ne bi postala činitelj, ki odmerja naloge družbenim organizacijam oz. da ne bi postala operativni izvrševalec nalog in sklepov drugih organov, niti ne da bi postala kvalifiran družbeni kritik pojavov, ki se pojavljajo v našem vsakodnevnem življenju. V tem smislu moramo razvijati in utrjevati samostojnost množičnih organizacij: SZDL, ZMS, sindikatov itd. kot množičnih nosilcev družbe-no-političnih tvornosti ljudi. Vlogo ZK kot idejnega usmerjevalca moramo uresničevati ob aktualnih družbenih problemih, ne pa jo ožiti in prihajati na često brezplodne razprave. referendum, zbore delovnih organizacij, razna posvetovanja itd. 9 Komunisti se zavzemamo, da politika višine prispevkov in davkov, ki jih plačujejo občani, ne more biti ločena od programa trošenja teh sredstev. To je skupna stvar vseh občanov! Ta sredstva naj se trošijo za tista področja, ki so najbolj prioritetna, dn v skladu s splošnimi smernicami družbenega razvoja oziroma vsakokratnimi materialnimi možnostmi. Torej je treba voditi selektivno 'politiko, pri tem pa 'opreti delo skupščine, njenih organov in raznih skladov na načelo javnosti. VEČJE IZKORIŠČANJE SREDSTEV INFORMACIJ 9 V prihodnjih letih je treba v večji meri izkoriščati sredstva informacij, kot so časopis, televizija, radio itd. Občinsko glasilo »Javna tribuna« naj postane še bolj glasilo občanov. Iz njega naj se zrcali vsa dinamika življenja v občini. Javna obravnava zahteva od komunistov več kvalitetnega in vztrajnega dela. BOLJŠI ODNOS DO PROBLEMOV MLADINE 9 Komunisti naj imajo več skrbi za aktivnost mladine. Potrebno je, da mladina v večji meri sodeluje v razčiščevanju problemov, ki se porajajo v razvoju naših družbeno-političnih odnosov. S takim sodelovanjem se bodo bistrili dn oblikovali jasnejši pogledi mladih na mnoga vprašanja, v katerih danes iščejo pravilnega odgovora. Še posebnega poudarka je dati večjemu angažiranju mlahih v mladinski organizaciji, kakor tudi pritegovanju v odločanje v samoupravnih mehanizmih naše družbe. 9 Ustvarjanje materialnih pogojev za vključevanje mladih v družbeno-po-litično aktivnost mora biti Skrb nas vseh. Tu so problemi v objektih za kulturo in tel osno vzgojno aktivnost, v razvijanju rekreacije, razvijanju kul-tumovzgojnega izobraževanja in posluhu za mnoge probleme mladih. Tudi primerni stanovanjski pogoji mladih so med važnimi nerešenimi vprašanji. Več političnega dela in mnogo več pojasnjevanja 9 Samo spoštovanje pro-izvajalca-občana pri delu delovnih organizacij, v raznih institucijah, delo komune je mnogo premalo. Potrebno je tudi politično delo, mnogo več pojasnje- vanja, zlasti v SZDL, sindikatih, ZM, ZB je treba bolj vztrajno razlagati in pojasnjevati politiko komune. Zveza komunistov je v teh organizacijah prisotna s 'svojimi člani. Torej smo neposredno prisotni pri sprejemanju sta-lišč-sklcpov v teh organizacijah. Odgovorni smo, da te organizacije delajo samostojno in da njihovo de- lovanje izhaja iz socialističnih 'izhodišč. URESNIČEVANJE PROGRAMA, STATUTA IN RESOLUCIJ 9 V praktičnem delu moramo komunisti odločno vztrajati na izpolnjevanju programa in statuta ZK, resolucijo VIII. kongresa in V. kongresa ZKS. Kom-Nadaljevanje na 3. strani IZVLEČKI IZ DISKUSIJE NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE Koman albreht Utrjevanje samoupravljanja TEMELJNA SODOBNA NALOGA VSEH KOMUNISTOV • Ogromno kapacitet v gospodarstvu ni usposobljeno za svetovno tržišče, več naporov bomo morali vlagati v to, da jih usposobimo za zunanje tržišče. Točno bomo morali preračunati, kaj naj izdelujemo, kam naj prodajamo in kakšen bo naš zaslužek. Koncepcije, za katere smo se domenili v investicijski politiki, moramo izpeljati v življenje, če ne, bodo sledili bodoči administrativni ukrepi. • Birokratske težnje sc pojavljajo navadno tam, kjer se zbira denar. Nevarno je, da se bodo preselile iz državnih uradov v naše delovne organizacije. Napačna so mišljenja nekaterih tovarišev, da se denar lahko dobro troši le, če je vložen v stroje. Ta mentaliteta je danes prisotna v gospodarskih organizacijah, ki so do včeraj kričale zoper centralizem in birokracijo, ki uničuje gospodarstvo s premočnim investiranjem. Povsod, kjer odločajo o investicijah v zaprtih krogih, jim ne uspe vedno odločiti tako, kot je interes delovnih ljudi. V delovni organizaciji moramo zagotoviti demokratično osnovo v gospodarjenju, ki bo dajala največjo podporo politiki, za katero smo se dogovorili. • Nekaterim ljudem, ki so si prilastili oblast v svoje roke, je samoupravljanje le sredstvo za uveljavljanje lastne politike, do včeraj so izvajali državno, jutri pa bodo poskušali svojo politiko. Pogostoma se delavci pritožujejo na naše najvišje organe. Večina njihovih odločb je s formalne plati zakonita, vendar se za njimi skoraj vedno nekaj skriva. Zakoni v pogojih samoupravljanja niso več sposobni zajeti podrobno vseh situacij, zato ne smemo smatrati samoupravnih norm za nekaj drugorazrednega, ampak skrbeti za to, da se v njih odraža duh zakonov in ustave. • Prepogosto gledamo samoupravljanje kot politični sestanek, ne pa kot oblast RESOLUCIJA Promisov v tem pogledu ni. • Krepiti je treba osebno odgovornost v Okviru kolektivne odgovornosti. S Povečano odgovornostjo krepimo objektivno kritiko m jo usmerjamo na vse negativne pojave v vseh področjih dela v občini. Tu ne gre le za kritiko negativnih pojavov, gre predvsem zato, da razne defor-macije odpravljamo tam, kjer se pojavljajo. • Bolj pozorni moramo Postati tudi do ideološkega dela. Bolj naj prihaja do lzraza ustvarjalna vloga Posameznega člaba ZK. V tej smeri je treba organi-z>rati več raznih seminar-lev, večernih političnih šol, konferenc, posvetovanj, aktivov ZK itd. delovnih ljudi. Samoupravljanje bi moralo pisati svoje zakone in eden izmed njih bi moral biti: »Nihče ne more odločati o investicijah, če nima zanje pristanka od svojega delovnega kolektiva«. ® Pod imenom dviganja kadrov opazujemo lahko najrazličnejše anomalije, kot so: premeščanje delavcev na druga delovna mesta in v upravo organizacije, ne da bi jih strokovno usposobili za to. Na ta način jim v nekaterih gospodarskih organizacijah spodrežejo noge, najpogosteje postanejo nepomembni politični agitatorji in prilepek tovarniške administracije. Nekateri podatki kažejo, da dobi delavec na usluž-benskem delovnem mestu MIRAN GOSLAR O Izgrajevanje našega gospodarskega sistema gre v vedno večji meri v smer večanja sredstev, s katerimi gospodarijo naše delovne organizacije. Plani delovnih organizacij pa govore, da ob večjih sredstvih ni bilo v našem gospodarstvu večjega miselnega premika, politika investiranja se namreč še vedno ni podredila načelom intenzifikacije gospodarjenja. Upravičene so le naložbe, ki odpravljajo ozka grla v gospodarstvu in dajejo hitre rezultate v večanju produktivnosti, ter tiste investicije, ki so direktno usmerjene na izvoz pod pogojem, da istočasno ne preobremenjujejo naše plačilne bilance. Isto velja za politiko zaposlovanja. Veliko smo govorili o uvajanju druge in tretje izmene, ki pa nista interesantni, če pomenita samo razširitev obstoječega manufakturnega procesa proizvodnje. O Povečana sredstva na- © Skrb občinskega komiteja naj bo usmerjena predvsem v tako delo, ki bo usposabljalo člane ZK za samostojno delo z občani, ki bo gradilo komuniste kot avtonomne osebnosti. Pri vsem tem je treba neprestano skrbeti za dotok novih kadrov v ZK, skrbeti, da se bo ZK v bodoče še bolj uspešno razvijala kot najnaprednejša idejno-politična sila delavskega razreda in vseh občanov. Ta resolucija prav gotovo ne zajema vseh nalog. Občinskemu komiteju se naroča, da svoje delo programira za krajša obdobja in organizira delo Zveze komunistov na konkretnih nalogah, ki se bodo v občini zastavljale. 10 do 15.000 din več dohodka. Ali je to enako vrednotenje fizičnega in umskega, dela? Navadno preneha me-’ ritev osebnega učinka za strojeni, potem pa se zadovoljimo z ugotovitvijo, da intelektualnega dela ne moremo meriti. • Ce hočemo odstraniti razlike med fizičnim in umskim delom, moramo doseči, da bodo tovariši, ki vodijo oddelke in službe, stalno povezani z delavcem, nikakor pa ne smemo vezati zaslužka vodilnih kratkomalo na produktivnost tovarišev za stroji. Vsak naj zasluži, kolikor naredi, naj pa ve, da je njegov zaslužek povezan z zaslužkom drugih in naj pomaga kolektivu in sodelavcem, da bodo več zaslužili. ših gospodarskih organizacij ne prihajajo do izraza v vlaganju v sklad skupne uporabe. Še vedno hočemo vsi investirati v stroje, ne pa v družbeni standard, katerega v nekaterih delovnih organizacijah smatrajo za stvar, ki jo naj rešujejo zunanji činitelji. V delitvi narodnega dohodka hočemo doseči izboljšanje v korist osebne potrošnje, to pa ni odvisno samo od nominalnih dohodkov vlaganj v standard in družbene službe. Decentralizirano razpolaganje s sredstvi terja od nas, da v organih samoupravljanja spremenimo svoj odnos do teh sredstev. Potrošnja in standard, ki se realizira skozi usluge, ki jih koristimo, ustvarja pogoje za boljšo proizvodnost dela in razbremenjuje našega delovnega človeka njegovih vsakodnevnih skrbi. • Močneje kot doslej jc treba spoštovati voljo občanov, vendar te volje ne smemo idealizirati v tem smislu, da je že vsaka zahteva volja občanov. Saj so bili zahtevki letos za 2 milijardi 600.000.000 din večji od finančne sposobnosti občine, zato naj bo spoštovanje volje občanov povezano s pametno selektivno politiko. Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem Letna naročnina 200 din Delavsko samoupravljanje in družbeni standard Razbremenitev delovnega človeka, njegovih vsakodnevnih skrbi, ustvarja pogoje za boljšo delovno storilnost V naši občini imamo tudi specializirano podjetje za obnovo prog, ki ima v svojem sestavu tudi kamnolom Verd. Lani je to podjetje obnovilo precej naših prog, o čemer bomo naše bralce seznanili vprihodnji številki. ING. MARKO CELARC Stimulativno nagrajevanje Decentralizacija samoupravljanja je nujno pogojena z načinom politike delitve osebnih dohodkov. Ce proizvajalec nima neposrednega vpliva na formiranje osebnih dohodkov po nekih pokazateljih, ki so mu jasno prikazani, potem ga je težko zainteresirati, da se bo udeleževal na področju samoupravljanja v taki meri, kot od njega pričakujemo. Večina podjetij mnogo premalo dela za iskanje stimulativnih načinov delitve osebnih dohodkov. Menimo, da smo tudi komunisti premalo naredili na tem področju. Jasno nam mora biti, da bo proizvajalec zainteresiran za samoupravljanje šele tedaj, ko bo lahko direktno vplival na višino svojih osebnih dohodkov. Kaj je in kaj ni stimulativni način nagrajevanja. V večini podjetij so proizvajalčevi osebni dohodki odvisni samo od poslovnega uspeha celotnega podjetja. To je napačno. Proizvajalcu moramo zagotoviti plačilo za njegovo neposredno delo po nekih merilih, nato ga moramo zainteresirati za pocenitev proizvoda, na katerem je udeležen s svojim delom, mu prikazati formiranje lastne cene, pri kateri je soudeležen z vložkom svojega dela, in šele v tretji fazi je lahko zainteresiran na prodajni ceni podjetja. Dokler ne bomo omogočili proizvajalcu vseh teh vplivov na formiranje njegovih osebnih dohodkov, toliko časa mu v precejšnji meri zmanjšujemo vlogo samoupravljalca. Proizvajalci naj imajo lastna sredstva v okviru svojega obrata. Lansko zaostajanje osebnih dohodkov v Litostroju za drugimi podjetji je po- vzročalo fluktuacijo, ki bi lahko bila v primeru še nadaljnjega zaostajanja še hujša. Zato je bil dan kot začasen ukrep predlog za spremembo obračunskih razredov, dokler ne bo v celoti izdelan primernejši način nagrajevanja. Upravni odbor je posredoval delavskim svetom enot predlog sprememb v raznih variantah in želel od njih dobiti izboljšane te predloge oz. nove lestvice obračunskih razredov. Predlogi so bili obravnavani tudi na sindikalnih občnih zborih, tako da je bil na ta način obveščen sleherni proizvajalec. Kljub temu, da je bil predlog posredovan na demokratični način, so imeli delavski sveti enot in sektorjev pripombe, da so prikrajšani kot samoupravljale!, oziroma, da so okrnjene njihove pravice. To tudi drži, ker ustvarjajo svoja sredstva oziroma razpolagajo samostojno z vsemi proizvajalnimi sredstvi, formirajo svojo lastno ceno, plačani pa so po obračunskih razredih, s katerimi bi morali že zdavnaj opraviti, ali po nekem stimulativnem kolektivnem učinku, katerega kriteriji so že preživeli. Menim, da so vsi delavski sveti enot prikrajšani za pravico razpolaganja z lastno ustvarjenimi sredstvi. Angažiranost proizvajalcev se bo pokazala v zadostni meri šele, ko bodo imeli lastna sredstva v okviru obrata, v katerem delajo. Težave z reprodukcijskim materialom zavirajo samoupravljanje. Drug vzrok, ki otežkoča tako delo kot nadaljnje širjenje samoupravljanja, pa je težava z reprodukcijskim materialom. Organizatorji proizvodnje, oziroma tisti, ki morajo proizvajalcu — neposrednemu — zagotoviti nemoten potek dela, so ve- likokrat v tem pogledu nemočni, zaradi pomanjkanja materiala. Zaradi tega je otežkočena sinhronizacija proizvodnje, ki nujno terja za usklajevanje več režijskega kadra, kot je to sicer potrebno pri nemotenem Nadaljevanje na 4. strani IZVLEČKI IZ DISKUSIJE NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV UTEFAN JURAK, LITOSTROJ Potrebna je vsestranska aktivnost komunistov Aktivnost naših osnovnih organizacij je v glavnem omejena na obravnavanje lastnih notranjih organizacijskih problemov oziroma gradiva, ki ga posreduje občinski komite ZK ali plenumi, manj pa so osnovne organizacije naredile, da bi ta stališča bila uresničevana v življenju, v vsakdanjem delu, kar v neki meri jemlje ZK avtoriteto revolucionarnosti. V odnosu do sistema samoupravljanja večkrat beležimo izkrivljanje osnovnih načel demokracije in zelo malokrat kličemo na odgovornost tiste pasivne člane ZK, ki smo jih kadrovali v organe samoupravljanja in družbeno-politične organizacije, še posebno na terenu v SZDL, v delo krajevne skupnosti, v društva prijateljev mladine itd. Komunisti na terenu. Tudi na terenu je samoupravni družbeni sistem prinesel občanom velike pravice, dolžnosti in možnosti, da odločajo v okviru komune ter prispevajo tako svoj delež k izboljšanju osebnega in družbenega standarda. Vendar tu pogosto ni čutiti prizadevanja komunistov. O delu osnovnih organizacij ZK v gospodarskih organizacijah. Ugotovitve na konferencah osnovnih organizacij ZK, da so se premalo zavzemale za reševanje problematike v svojem delovnem področju, so največkrat utemeljene. Problemi samoupravnih organov in gospodarske organizacije niso samo njihovi, temveč so to tudi problemi osnovnih organizacij ZK, zato naj komunisti o njih razpravljajo ter zavzemajo do njih svoja stališča. Pravilno je, da imajo osnovne organizacije ZK v vidu uspehe in perspektive gospodarske organizacije oziroma da njeni člani ak- Nadaljevanje s 3. strani razvoju. Kot nujna posledica tega je počasnejše obračanje sredstev in zaradi obdavčenja teh sredstev je proizvajalec prikrajšan pri osebnih dohodkih brez svoje krivde. Na ta problem pa praktično nima nobenega vpliva. Neenakopravni položaj proizvajalcev za domače in tuje tržišče. Zaradi orientacije naših železarn na izvoz se zmanjšuje možnost nabave reprodukcijskega materiala domačemu proizvajalcu. Nabava reprodukcijskega materiala v inozemstvu pa je pogojena z razpoložljivimi deviznimi sredstvi. Kriteriji delitve deviznih sredstev pa so dokaj nejasni. Nezagotovljena devizna sredstva onemogočajo nabavo reprodukcijskega materiala v inozemstvu, čeprav tivno delajo v vseh organih in službah, kjer delujejo npr. pri izdelavi proizvodn programa, ki ustreza proizvodnim kapacitetam, pri uvajanju sodobne tehnologije in nove tehnike v delovni organizaciji, v borbi za dvig produktivnosti dela, v borbi za bolj rentabilno poslovanje in pravilno trošenje investicij, za odpravo zaostale mentalitete, malodušnosti, nerazumevanja itd. To je potrebno še posebno zato, ker se nam prav letos obetajo resne težave v proizvodnji zaradi reprodukcijskega materiala. Probleme rešujmo tam, kjer sc porajajo. V smislu boljše koordinacije dela v delovni organizaciji smo imeli komunisti Litostroja nekaj posvetov s članstvom ZK, predstavniki drugih političnih organizacij in strokovni služb, kar se je pokazalo pri reševanju tako različne problematike zelo dobro in bi kazalo takšne oblike dela prenesti tudi v osnovne organizacije ZK. Velja namreč dejstvo, da je probleme reševati tam, kjer se pojavljajo, saj je njihovo reševanje tam tudi najbolj uspešno. Nenehno izobraževanje in aktivnost komunistov. Zelo hiter razvoj našega družbenega sistema, še posebej sistema samoupravljanja, zahteva od članov ZK širše poznavanje družbeno-politične in ekonomske problematike. To bi bil izvoz po vrednosti mnogo višji, kot pa dobljena devizna sredstva. Zaradi nezagotovljenih deviznih sredstev in nesigurne oskrbe z reprodukcijskim materialom je postavljen proizvajalec v izvoznem podjetju v neenakopraven položaj s proizvajalcem, ki dela za domače tržišče. Vsi izvozni posli, ali posli, ki jih kreditira mednarodna banka, ali kjer so uvoznikom eventualno zagaranti-rana devizna sredstva za uvoz investicijske opreme, zapadajo pod mednarodno licitacijo. Torej so ti proizvodi prodani po svetovnih cenah ali pa eventualno ceneje, zaradi možnosti plasiranja na tržišče. Pri pi-oiz-vodih za domače tržišče pa to ni vedno tako in s tem proizvajalca v izvoznem podjetju postavljamo v neenak položaj s proizvajalcem, ki dela za domače tržišče. pomeni, da se dejavnost ZK ne more omejiti le na delo znotraj organizacije, temveč bomo morali dejavnost komunistov prenesti predvsem v razne samoupravne organe. Tak način dela pa zahteva vsekakor večje druž-beno-ekonomsko in ideološko znanje, kar pomeni, da Dušan BRGLEZ, Litostroj: V Litostroju se ukvarjajo z izvozom že od 1952. leta. Leta 1962 so bili devizno visoko aktivni, saj je direktni izvoz presegal celotne uvozne potrebe. Izvoz je od 1962 do 1965. leta na-rastel za 79 %>. V zvezi z devizno situacijo, kakršna je nastala v preteklem letu, pa so nastale resne težave. Podjetje ima že sklenjene izvozne pogodbe, za kar so prejeli že avans deviznih sredstev, od Jugobanke pa doslej še niso imeli zago- V letu 1963/64. je bilo zgrajenih 176 novih stanovanj, kar pa je z ozirom na veliko število nerešenih stanovanjskih problemov še vedno malo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bila uvedena finančna udeležba pri stanovanjski izgradnji tako, da vsak delavec prispeva 20%>, podjetje pa 300/o. Vendar se tako rešujejo stanovanjski problemi samo s tistimi kategorijami delavcev, ki imajo zadostna finančna sredstva. Število delavcev, ki ne zmorejo niti tega prispevka, se neprestano povečuje. Ivo SABOL, Litostroj: Zaradi številnih poškodb so leta 1964. izgubili pri 855 zaposlenih 4550 delovnih dni, kar je brez dvoma zaskrbljujoča ugotovitev. Obstoječi objekti livarne že dalj časa krijejo naše domače potrebe, vendar bi mnogi med njimi potrebovali novo opremo. Zato bi bilo bolje, da bi sredstva, Dušan VUCER, Mcgrad: KADROVSKA POLITIKA V PODJETJU Tovariš Dušan Vučer je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine podčrtal pomen kadrovske službe v delovnih organizacijah. Vloga te službe je tolikšna, da bi se morali vsi je treba naše kadre nenehno izobraževati. Pomlajevanju članstva ZK v zadnjih letih nismo posvetili dovolj pozornosti. V bodoče moramo zato tudi kadrovanju v ZK dati več poudarka in organiziranega dela. tovljenih deviznih sredstev za uvoz materiala. Posledice takega stanja so seveda hude, ker onemogočajo izpolnitev proizvodnje in porajajo s tem številne druge probleme. Tovariš Brglez je v razpravi navedel, da so spomladi 1964. leta izgubili produkcijo v višini pol milijarde dinarjev, ker ni nihče pri Jugobanki odprl akreditiva. Komunisti Litostroja odločno zahtevajo, da se podobni pojavi ne smejo več dogoditi. Še vedno živi 136 delavcev v barakah, ki so v tako slabem stanju, da se jih ne splača vzdrževati. Prehod na ekonomske najemnine je nujen, vendar bi bilo potrebno mobilizirati tudi sredstva tistih, ki že imajo stanovanje. Le taka mobilizacija sredstev bi zadoščala za pokritje čedalje bolj naraščajočih stanovanjskih kapacitet. Zaradi pomanjkanja stanovanj morajo v Litostroju večkrat zaposlovati tiste, ki stanovanj ne potrebujejo, temu ustrezno pa tudi izbirajo štipendiste. ki gredo za nove manjše livarne, vlagali v modernizacijo že obstoječih objektov. Dosti več posluha bi bilo treba za koordinacijo soin-vestiranja. Tudi vprašanju fluktua-cije delovne sile, ki znaša v Litostroju okrog 40 “/o, bi morali komunisti posvetiti več pozornosti. — POMEMBEN ClNITELJ komunisti seznaniti z njenim namenom. Kadrovska politika mora poslati sestavni del politike samo-moupravnih organov. Problem stanovanjske izgradnje je pereč tudi v gradbeništvu, saj živijo delavci še vedno po neprimernih barakah. Tudi nesmotrna rast gradbenih podjetij je pereč problem. Predvsem bi se morala ta podjetja specializirati, ker bi le tako lahko najbolje izkoristila svoje kapacitete. Ivica PROSEN, Lek: INTEGRACIJA — STVAR DELOVNIH KOLEKTIVOV Tovarišica Ivica Prose-nova je v razpravi na VI. konferenci ZK naše občine navedla problem integracije, ki mora biti kot nujen gospodarski pojav posledica delitve dela v stroki, specializacije tehnologije, organizacije dela itd. Integracija je šele naravna posledica vseh ekonomskih odnosov. Zanjo pa se mora delovni kolektiv samostojno odločiti, ker le tako lahko nosi vso moralno in materialno odgovornost za tak ukrep. Nepravilno je torej, če se v taka vprašanja vmešavajo različni činitelji od zunaj; ko pa se pojavijo težave, jih mora kolektiv razčiščevati sam. V tovarni Lek je še dovolj drugih vprašanj, ki jih morajo rešiti: vprašanje notranje delitve dela, decentralizacija upravljanja, investicij itd. Zaostriti bo potrebno tudi odnos do dela, do izvajanja sklepov, obveščanja o problemih, predvsem pa je treba močneje poudariti osebno odgovornost vsakega člana kolektiva. ZELO RAZGIBANA AKTIVNOST GLASBENE ŠOLE »FRANCA ŠTURMA« V Glasbeni Soli »Franca Sturma« v Šiški se Je število uCcn-cev, kakor vsako leto, tudi lani zvišalo na 1070. Odprli smo novo podružnico v Smledniku in s tem približali pouk glasbe uCencem iz oddaljenih krajev. Ze ob začetku šolskega leta smo pričeli z nastopi na terenu. Sodelovali smo na proslavi :!0-letnice pokrajinske partijske koplerence v Goričanah in v domu Svobode v Medvodah. V tednu boja proti tuberkulozi so učitelji in učenci priredili samostojen koncert za občinski RK v Šiški. Del programa smo prispevali ob proslavi 25-letnice obstoja Tekstilne tovarne v Medvodah. Sprejeli smo povabilo SZDL Grosuplje za nastope v Grosupljem, Šentvidu pri Stični, Ivančni gorici in Dobrepolju. Program so izvedli: simfonični orkester, kitarski ansambel in učenci solisti — violine, blok-flavte, kitare, harmonike in baleta. Proslave so bile organizirane v počastitev občinskega praznika v Grosupljem. Za Dan republike smo obiskali Topol. Z glasbenimi točkami in recitacijami smo sodelovali na proslavah v tovarnah in zavodih, in sicer: Coiorju, Ju-gobanku, Teku, Slovenija vinu. Zavodu za zaposlovanje delavcev in poklicni posvetovalnici, Agrotehnika (pevovodja), v vojašnici Ljube Šercerja, Elek-troslgnalu itd. Na občinski proslavi v Mostah je nastopil naš kitarski orkester, medtem ko sla za izmenjavo 2 kitarista iz Glasbene šole Moste nastopila pri nas. Posamezni učenci so nastopili samostojno na raznih osnovnih šolah. Nekatere šole pa so nas povabile k sodelovanju na njihovih nroslavah ali na ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo (šola Hinka Smrekarja, Valentina Vodnika, Črnuče, Preska, Sora). Osnovni šoli Franca Rozmana smo strokovno pomagali pri uprizoritvi otroške spevoigre Radovana Gobca Kresniček, ki je zelo lepo.uspela. U. STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE KDO JE KRIV ZA SLABO DEVIZNO POSLOVANJE? Tovariš Dušan Brglez je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine opozoril na težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja uvoznega reprodukcijskega materiala. ALFRED TOMAŽIČ, LITOSTROJ STANOVANJSKA STISKA TERJA HITREJŠO GRADNJO STANOVANJ Tovariš Alfred Tomažič je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine odčrtal pomen stanovanjske izgradnje, ki je doživela posebno v zadnjih treh letih ob uspešni podpori občinskega in republiškega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v tovarni Litostroj precejšen razmah. VEC posluha za koordinacijo soinvestiranja Tovariš Ivo Rebol je na VI. konferenci ZK naše občine orisal pogoje dela v metalurških obratih, ki so zelo težavni ANALIZA NAŠE SKUPŠČINE Ker želimo z vsakimi vo- nike moramo voliti na le- litvami izboljšati strukturo občinske skupščine, je prav, Če se še pred letošnjimi volitvami temeljito seznanimo: ® katere in kakšne občinske odbornike smo pred dvema letoma volili s štiriletno mandatno dobo, da bomo na podlagi teh podatkov lahko še bolj jasno 'n zavestno dojeli ® katere in kakšne odbor- KAJ NAM POVE TA Zenskih občinskih odbornikov je odločno premalo. Vedno več je zaposlenih žensk, zlasti mladih mater z dojenčki in s predšolskimi otroki. Neurejena družbena skrb za varstvo otrok in sploh za razbremenitev žensk onemogoča ženskam strokovno in družbeno-po-litično razvijanje in udejstvovanje. Prav zaradi tega so grešili vsi krajevni odbori SZDL, kakor tudi sindikalne podružnice, da niso na kandidacijskih zborih ukrenili vse potrebno, da bi ženske, ki so bile predlagane kot možni kandidati Prodrle ter bile izvoljene za dokončne kandidate. Na nekaterih kandidacijskih zborih predsedujoči sploh ni niti z besedo omenil, da so bile kot možni kandidati Predlagane tudi ženske, temveč je ozko forsiral le »svoje« kandidate. Krivda Pa je tudi na pasivnosti Volivcev. Volivci, na občinskih volitvah volite zlasti vse zenske kandidate, da bodo izvoljene odbornice lahko v občinski skupščini bolj odločno poudarjale potrebo hitrejšega razvoja družbe-hih služb in razbremenitve Zaposlenih žensk! Tudi mladih odbornikov ni med starimi občinskimi odborniki Zaradi premale politične ^avzetosti in aktivnosti Občinskega komiteja in ak- tošnjih občinskih volitvah, da bomo tako popravili in zboljšali strukturo občinske skupščine ter ji s tem omogočili uspešnejše poslovanje. Zaradi lažjega vpogleda in boljšega razumevanja strukture starih občinskih odbornikov, ki še ostanejo dve leti v naši občinski skupščini, Vam to ponazarjamo s tem grafikonom. GRAFIKON? tivov ZMS tudi na letošnjih kandidacijskih zborih niso prodrli niti vsi predlagani možni kandidati iz vrst mladincev. Podobna krivda je tudi na krajevnih odborih SZDL, ki so mladinca postavljali šele na tretje Imena dokončnih kandidatov za občinske odbornike objavljamo v prilogi lista. kandidacijsko mesto z jasno izjavo, da je to le formalnost, ker mladinca tako ne bodo volili. Razumljivo je, da so mladinci pod takimi pogoji odklanjali kandidaturo. Premalo zastopnikov iz družbenih služb, preveč pa iz gospodarstva Prihodnje delo občinske skupščine ne bo več usmerjeno predvsem v gospodarske investicije in probleme gospodarstva, temveč zlasti in v prvi vrsti v razvijanje in dviganje družbenega in osebnega stadarda, kar naj ugodno vpliva na nadaljnji dvig delovne storilnosti itd. Ta vprašanja pa bodo najbolje reševali ljudje, ki so zaposleni ali se sicer ukvarjajo predvsem s problemi družbenih služb in teh je odločno premalo med starimi odborniki ter je nujno, da na teh volitvah izvolimo prav te in take ljudi v našo občinsko skupščino. Pravico ustvarjajo ljudje sami Število občinskih odbornikov s 4 letno mandatno dobo. v občinskem zboru v zboru delovnih skupnosti Po cgolu* H *.3 8 ženek Po starosti s do 29 let: 0 do 39 let: 7 do 49 lot. 9 - do 54« 5 do 29 let u ao M 1*. 0 od 50 do 54 let Po šolski izobrazbi: ---_— nedokon.osn.š.O osemletka: 8 ------- uradaja šola: 9 “T" višja šola: visoka S, nedokončana osnovna šola osemletka 13 .r«dn3. Sol. ' višja šola visoka šola Po sedanji zaposlitvi: delav,4 zasebni kmet uslušben.6 inž. tehnik.:5 prosvet.de! .<2 social, del. obrtnik: ostali: 4 del ivci 0 zasebnih kmetov 4 aglužjbenci 7 inženirjev 3 prt — tehnikov svetni delavci zdravstveni, socialni in farmacevt, delavci 0 obrtnikov 0 ostali Po funkciji j. direktorjev:© vodilnih: gospodars, vodilni v zavodih: 2 Po panogi: : direktorji vodilni v gospod, sektorju vodilni v zavodu industrija:? —r--— kmetija 1111 gradbeništ.0 11 industrija kmetijstvo gradbeništvo OBČANI, VOLIVCI, ZDAJ ODLOČATE VI! Volitve niso gola formalnost! To je najpomembnejša haloga, ki je postavljena vsaka štiri leta pred Vas! Od Vas in Vaše odločitve za visi, kakšna bo struktura naše hbčinske skupščine in s kakšnim uspehom bo ta lahko ^sevala svoje najpomembnejše naloge — skrb za delovna človeka in njegovo družino. Volivci, poglobite se v uvodnik in gornji grafikon! Raz-"llphte, koga boste volili! * ridite na volišče z odločno zavestjo in voljo, da izmed "hlnih kandidatov volite predvsem: ~~ zenske, ^ hdadino in tiiitc, ki se bavijo poklicno s problemi skrbi za človeka! sko1'*-” ta,to boste vplivali, da bo naša nova občinska i '»^ina po svoji sestavi taka, da bo lahko res uspešno ^ holnjevala svoje nove naloge, ki jih poslavlja današnji tas Pred njo. “‘vemo je polovici občinskih odbornikov tokrat izjemoma potekla mandatna doba ka ‘yetih' vendar imajo ti odborniki tokrat tudi izjemoma možnost, da so ponovno Vs-1 diranl in izvoljeni v občinsko skupščino za naslednja štiri leta. V prihodnje bo ako drugo leto polovica volivcev volila povico občinskih odbornikov. gostinst obr kult.pro znanstv. zdravstv in soc,d dtužb.po bančništvo: 0 skupšč.dej. izven 4 2 promet 0 gostinstvo 0 obrt kulturno-prosvetna in znanstv, stroka zdravstvena in socialna dejav, 1 družbeno-polit,organ. 1 bančništvo 0 dejavnost skupščin 0 izven IZVLEČKI IZ DISKUSIJE NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV NASE OBČINE NAŠI KRAJI IN LJUDJE Milan ZAGORC: GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NAJ PRISPEVAJO K DVIGU SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA STANDARDA Tovariš Zagorc je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine skušal osvetliti odnos med komuno in delovnimi, predvsem gospodarskimi organizacijami in obratno. Pri tem je izhajal iz komune kot osnovne politično-teri-torialne in družbeno-ekonomske skupnosti, ki mora zadovoljevati splošne interese. HRABROSLAV PREMLC, LITOSTROJ Več skrbi izobraževanju ŠE O TEM IN ONEM Pravice in dolžnosti kolektivov Tudi to je ena izmed idejno-političnih nalog članov Zveze komunistov, ki morajo biti nasprotniki birokratsko administrativnih posegov v samostojnost delovnih organizacij, prav tako pa morajo nasprotovati pojavom izoliranosti delovnih organizacij, kjer vidi kolektiv v odnosu do družbe samo večje pravice, ne pa tudi družbene dolžnosti. Oba ta pojava sta našemu družbenemu razvoju enako škodljiva. stoma neracionalno izrabljajo, v skupne sklade za izobraževanje. • Hitra stanovanjska izgradnja v Šiški bo zahtevala več sredstev za investicije v šolstvu, saj že izgradnja večjega bloka zahteva eno novo učilnico. Vzpostavitev eno in poliz-menskega pouka v občini pa zahteva gradnjo štirih novih šol, kar je pri sredstvih, s katerimi razpolaga naša občina, zelo težko izvedljivo. Neenakopravni položaj posameznih občin je najmočnejša ovira pri izboljšanju pogojev, v katerih deluje naše šolstvo. • Povečana vlaganja v šolstvo naj povečujejo tudi odgovornost samoupravnih organov v šolah. Na žalost pa se dogaja, da so ti večkrat pasivni in pričakujejo, da bo vse njihove probleme rešil nekdo od zunaj. Čakanje na rešitev sveta za šolstvo ali občine gotovo ne krepi notranjega življenja in ne zagotavlja sorazmernega višanja kvalitete v šolah s povečanjem materialne osnove v našem šolstvu. Komuna postaja vse bolj pomemben činitelj v razvoju socialistične družbe. V krepitvi materialne baze so bili doseženi v naši občini pomembni rezultati. Narodni dohodek na prebivalca je precej večji od jugoslovanskega poprečja, lepi so tudi uspehi v stanovanjski izgradnji, razvoju družbenih služb, komunalne ureditve itd. Več sredstev za nadaljnji dvig osebnega in družbenega standarda V procesu decentralizacije in izgrajevanja komunalnega sistema se prenašajo na občino čedalje večje pristojnosti in s tem tudi obveze. Po letošnji de- Tovariš Edvard Pervanja se je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine dotaknil delovanja osnovnih organizacij ZK na terenu. Te organizacije so zaradi ustanavljanja osnovnih organizacij v ustanovah oslabele in je slab kadrovski sestav glavni vzrok njihove nedelavnosti. Mnogi komunisti, ki so povezani v o-snovnih organizacijah izven terena, kjer stanujejo, ne vedo, kaj se na njihovem terenu dogaja. Na območju terena Šer-cerjevo je 6 osnovnih organizacij ZK. Oblika in vsebina dela je pri vseh organizacijah enaka, zato je litvi narodnega dohodka med posamezne družbenopolitične skupnosti se občinski proračun ne bo bistveno povečal. Ustvarjena proračunska sredstva ne bodo mogla zadovoljiti vseh potreb, ki so v občini. Lani so družbene službe in komunalne dejavnosti naše občine porabile okrog 78 °/o vseh sredstev proračuna. Kljub temu pa še vedno niso pokrite vse potrebe. Misliti tudi na skupne družbene potrebe Če hočemo, da bodo v letošnjem letu doseženi bistveni premiki na tem področju, bodo morale delovne organizacije s svojimi osnovna organizacija Šer-cerjevo VI mnenja, da bi se na tem področju združile vse osnovne organizacije v eno samo. Tudi poverjeništva niso zadovoljivo opravila svoje naloge, zato bi bilo bolje, če bi se ustanovili številčno močnejši sekretariati osnovnih organizacij, za posamezna področja pa bi imeli poverjenike. S številčno močnejšo organizacijo ZK na terenu bi lahko uspešneje obravnavali problematiko, ki se pojavlja. Tudi razne akcije bi bile uspešnejše, hkrati pa bi lažje reševali kadrovsko problematiko. večjimi sredstvi prispevati k zadovoljevanju skupnih potreb. V zadnjem obdobju so namreč določene gospodarske organizacije dobile z oprostitvijo prispevka in drugimi olajšavami znatna sredstva in sicer znašajo na območju občine 4 milijarde din. To so sredstva, s katerimi gospodarske organizacije samostojno razpolagajo in jih uporabljajo za modernizacijo, zboljšanje tehnologije, dvig strokovnega obzorja zaposlenih itd. Del teh sredstev naj bi namenile tudi za potrebe splošnega standarda, ki se mora v občini dvigniti. • Naša podjetja so imela za strokovno usposabljanje okrog 404 milijone din, v ta namen pa je bilo porabljeno le 150 milijonov, ki so jih porabila v glavnem samo velika podjetja, Vsa podjetja pa morajo dobiti usposobljene kadre, ki jih navadno prevzemajo od tistih, ki so jih usposobili. Podatki kažejo, da zapusti 50 % dijakov lito-strojske poklicne šole delovno organizacijo, ki jih je usposobila, in odidejo po letu ali dveh dela v organizacije, kjer jim nudijo boljše pogoje. To pa je kapital, ki veliko pomeni pri razvoju v drugih podjetjih. • Medtem ko se je močno izboljšala materialna baza splošnega šolstva, še nismo dosegli bistvenih izboljšanj v strokovnem šolstvu, ki še vedno bremeni sredstva nekaterih delovnih organizacij, drugih pa ne. Morali bomo uvesti oblike sofinanciranja, tako da bodo tudi organizacije, Ki nimajo lastnih izobraževalnih centrov, prispevale del sredstev, ki se kopičijo za izobraževanje in jih pogo- BREZPLAČNA PRAVNA POSVETOVALNICA Občinski sindikalni svet je v poslopju občinske skupščine na Celovški cesti 121, IV. nadstropje, soba št. 412 organiziral vsako sredo popoldne od 17. do 19. ure brezplačne pravne nasvete za člane sindikatov. Pravna pomoč članom sindikatov obsega: • pravne nasvete za konkretne pravne primere, • pravne nasvete in zastopanje v delovnih sporih ter • pravne nasvete in zastopanje v drugih sporih, upravnih in kazenskih zadevah po priporočilu ObSS. V imenu delavcev se spori rešujejo: — z osebnim posredovanjem, — s pismenim posredovanjem ali pa — s sprožitvijo upravnega postopka ali rednega delovnega spora pri pristojnih organih in sodiščih. DELOVNA KONFERENCA OBČINSKE LJUDSKE TEHNIKE Redna letna delovna konferenca občinske organizacije Ljudske tehnike je pokazala, da lanski občinski odbor LT ni izpolnil svojih nalog, kar se je negativno pokazalo tudi na uspehih te organizacije. Izvoljen je bil nov občinski odbor in je v zvezi s tem pričakovati, da bodo klubi LT znali najti pot do mladine in pionirjev ter jih vključevati v svoje delo. OBČINSKA SKUPŠČINA ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV Občin, skupščina Zveze vojaških vojnih invalidov je živo obravnavala delo in probleme organizacije ZVVI in vojaških vojnih invalidov. Posebno pereč je med drugim problem nujno potrebnih stanovanj za borce-invalide. Med drugim so predlagali, naj borce-invalide, ki žele sami zidati, oproste plačanja komunalnega prispevka, nadalje naj se stalno zboljšuje njihov življenjski standard, zagotove kvalitetni ortopedski pripomočki, prvenstvo klimatskega zdravljenja in štipendij za njihove otroke itd. Vsekakor bi bilo zaželeno, da se ob 20-obletnici osvoboditve začno pereči problemi borcev in invalidov hitreje in uspešneje reševati. M. K. DELOVNA KONFERENCA OBČINSKE ZVEZE KULTURNO-PROSVET-NIH ORGANIZACIJ Pred kratkim je bila v Dravljah redna letna delovna konferenca obč. Zveze kulturno-prosvetnih organizacij (prejšnji občinski svet Svobod), ki je kritično proučila kulturno-prosvet-no problematiko v naši občini ter v zvezi s tem sprejela ustrezno resolucijo, ki jo bomo objavili v naslednji številki lista. Naši Prešernovi nagrajenci. Na redni letni konferenci občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij naše občine, dne 20. februarja letos v Dravljah, so bile prvič podeljene občinske Prešernove nagrade. Letošnje Prešernove nagrade so prejeli: ® Harmonikarski orkester DPD »Svoboda« Šentvid za 17-letno uspešno amatersko delovanje. Za dosego visokega kvalitetnega nivoja. Dokaz za to so številna gostovanja širom po naši zemlji. Na tekmovanju v Luzernu (Švica) amaterskih harmonikarskih skupin so dosegli drugo mesto v prvi skupini. • Vilko Kolar za dolgoletno kulturno-prosvetno delo pri utrjevanju amaterskega kulturno-prosvetnega življenja. ® Franc Orel za večletne uspehe pri organizacijskih oblikah pri režiserskih stvaritvah in aktivni igralski dejavnosti. • Lovro Simnovčič za dolgoletno uspešno organizacijsko delo na kulturno-prosvetnem področju. • Leopold Medved za dolgoletno aktivno sodelovanje pri pevskem zboru in igralski sekciji v društvu in za njegove organizacijske oblike dela. ® Lojzka Martinjšek za požrtvovalno delo na kulturnem področju in na delovanju za povezavo z vsemi družbeno-političnimi silami na terenu. ® Avgust Kos za dolgoletno delovanje na kultur-no-prosvetnem področju za organizacijsko delo v društvu in za izredno prizadevanje pri izgradnji kulturnega doma. POMNI! Javna tribuna je najcenejši slovenski list Ivan BIZANT: PROBLEME REŠUJMO TAM, KJER NASTAJAJO Tovariš Ivan Bizant Je v svojem razpravljanju načel nekaj bistvenih problemov, ki se vsak dan pojavljajo v krajevni skupnosti, torej tam, kjer občani živijo in se družbeno-politično največ udejstvujejo. Med drugim je poudaril, da krajevne skupnosti niso veliko naredile v pogledu reševanja družbenih nalog, ki so jih prevzele: otroško varstvo, skrb za otroke, za zaposleno ženo, mater, itd. vse ustvarja negodovanje občanov na terenu. Kot primer je navedel tudi vprašanje sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki je zelo problematično. O tem se veliko govori, ni nam pa še uspelo, da bi sklad in njegovo delo postavili v javnost, da bi občani imeli možnost videti, kakšna je njegova politika gospodarjenja s sredstvi, ki so mu jih občani zaupali. Komunist naj bo za zgled drugim! Ne morem razumeti, kako so lahko nekateri komunisti neaktivni, če pogledamo nesklepčne zbore volivcev, lahko ugotovimo, kakšen slab zgled dajemo drugim občanom. Na kraju je tovariš Bizant predlagal, da bi moral osnovnim organizacijam ZK ostati del plačane članarine. Menim, da smo komunisti prav na območju krajevne skupnosti mnogokrat odpovedali. Vsi vemo za določene probleme, vendar so jih poskušali reševati le nekateri, drugi pa so bili mnenja, da vse preostro gledamo, da ni tako hudo itd. Menim, da moramo komunisti biti enotni in reševati probleme tam, kjer nastajajo, predvsem pa odstranjevati vzroke in jih že v kali zatirati. Zboljšujmo odnos do občanov. Nadalje je tovariš Bizant razpravljal še o delu občinske skupščine in odnosu do občanov, predvsem pa je poudaril in kretično ocenil prepočasno reševanje urbanističnega načrta. Govoril je še o črnih gradnjah in komunalnem prispevku, kar Edvard PERVANJA: TERENSKE ORGANIZACIJE ZK MORAJO NAJTI VSEBINO SVOJEGA DELA OKO naših IN UHO Morebitne dopolnitve oziroma ugovori zaželeni raj 13.000 novih prebivalcev, gram, nakar so navzoči v Delavski sveti, to so tudi vaši problemi: 8. marec - prazna fraza težke ugotovitve o vzgojnem varstvu v naši OBČINI medtem ko je v celotni obči ni v vzgojno-varstvenih ustanovah prostora le za 85 otrok. Otroška igrišča so se v zadnjih dveh letih na območju naše občine celo zmanjšala in sicer od skupno 10 na 8 in še na teh otroških igriščih bi nekateri želeli zidati — garaže. V taki situaciji je občinski odbor SZDL menil, da bo tradicionalni praznik žensk najbolje proslavil, če ga posveti proučevanju te problematike. Priredil je občinsko še uspešno uveljavljati v javnem, družbenem življenju, potem — je treba tem otrokom zagotoviti ne samo potrebne šole, temveč tudi vzgojno-varstvene ustanove. Kakšno je stanje v tem po- posvetovanje o vzgojnem var- kajti tudi naša generacija ima gledu? Skrajno porazno! Pri- stvu otrok. Pionirji so izkori- pravico do ustreznega druž-merjava podatkov iz zadnjih stili priložnost ter navzočim dveh let zelo nazorno kaže. ženskam čestitali k prazniku, da se je v tem času priselilo jim podarili cvetja in jim pri-na območje občine Šiška sko- redili kratek kulturni pro- dveh referatih in obsežni razpravi prikazali vso perečo problematiko. Rešitev se je prikazala le v tem, da se člani delavskega samoupravljanja začno zavedati svojih obveznosti tudi izven ograj svojih podjetij ter da prispevajo ustrezna sredstva v uspešnejše reševanje tega problema, medtem ko so na urbaniste naslovili apel, naj omogočijo mnogo hitrejšo, uspešnejšo in cenejšo montažno gradnjo vzgojno-varstvenih ustanov in šol, benega in osebnega standarda in je potrebno poiskati pota, da se vse to čimprej uresniči. Š. Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši in omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori, pravi 66. člen zvezne ustave. Kolektiv brez hrbtenice Priznam določene napake, zlasti v odnosu do obrata II in obljubljam kolektivu, da bom vse popravil, ter menim, da bomo lahko uredili vse sami — brez zunanje kontrole, je končno izjavil direktor kovinskega podjetja UNITAS, Aleks Završnik, na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov, na katerega so povabili ves delovni kolektiv tega podjetja. še*er razv°j naše industrije in močno priseljevanje mlaj-s Ba Prebivalstva iz kmečkega podeželja sta v marsičem norrV' vrs*' 'n zlast' družbeno-ekonomski problem, saj naša stalna skrb za naše zanemarjene malče Ijene SU^e na®° produktivnost ter možnost večje in poglob-šen, ,vl°Kc zaposlenih mater kot aktivnih upravljalk v na-m družbenem sistemu. Vas *. Je kot predmestna jo zelo pereči problemi druž-Povojr,0 Poc* vPHvom hitrega benega in osebnega standar-in mofga razvoja industrije da, kajti ni dovolj le delo, za-Ijudi sCne8av dotoka mladih poslitev in nujna streha nad tr° staP°Cle^0?‘’a Pre^a v hi- glavo. Novi prebivalci so "^hdi v n°Yanjsko izgradnjo, predvsem mlade družine s den hitoPr'^°^n^e Predvi- številnimi predšolskimi in S6Veda i utegne ustreznosti in neučinkovito- pogosto sta celo le na ravni bolj zastopani kot pa študent- imet. pomembne učinke nesti delovanja Zveze mladi- osnovne šole. Zaradi tega so Je iz delavskih m kmečkih pogredno pri sistemu krediti-ne. Tovariš Aleksander veliko manjše možnosti, da bi družin. ranja in štipendiranja. Ce- Rankovič je že na VIII. učenci teh šol nadaljevali y zadnjjb letih nazaduje lotno mladinsko gibanje, po-kongresu ZKJ med drugim svoje šolanje na višjih šolah. judj število štipendij, hkrati sebno še v naši občini, mora poudaril: Vse to povzroča bodočim de- pa močno naraščajo material- biti bolj borbeno pri zagotav- ___________________________________________________ ni stroški dijakov in študen- Ijanju gmotnih in drugih po- ________ _____________________________. „ „ . . tov (posledica prehoda na gojev za izobraževanje, ker UNITAS Nadaljevanje s ekonomske cene pri najemni- je to za mladino najbolj poko bo v zunanjetrgovinskih kreditnimi pogoji (mesečno nah in prehrani). membno. poslih tega podjetja ostalo odplačevanje po 3500 din), najmanj 29,790.000 din nega- Primanjkuje nam prostora, tivne razlike. da bi tukaj podrobno nava- Direktor je razen tega zah- jali vse finančno-materialne teval, da dobi v osebno last nepravilnosti, nezakonite ma-določeno stanovanje podjetja, hinacije in podobne akcije v in sicer pod najugodnejšimi škodo širše skupnosti. V procesu izgrajevanja tih območij, samoupravljanja ugotavlja-' mo, da ZM nima ustreznega umejujcju .'-'--..'-cv /• s„Iav, ip mal„ne nnlnvirn di- * A POSTAJAJ« ?TUglunerazvi‘ jakov iz nameščenskih dru- UGODNEJŠI Zahteva po pregledu s strani zunanje kontrole Direktorju Završniku sicer no rešiti. Zaradi tega so na ni moč odrekati tudi nekate- tem sestanku sprejeli sklep, rih uspešnih poslov, toda nje- da komisija družbenega nad-govo samovoljno ravnanje v zora pregleda poslovanje in odnosu do samoupravnih or- gospodarjenje podjetja, pre-ganov in strokovnih sodelav- išče vzroke za nesoglasja med cev, neupoštevanje določil vodilnimi uslužbenci, kakor statuta delovne organizacije, tudi med upravo in samo-nezadostno obveščenost čla- upravnimi organi. No in — nov samoupravnih organov in samozavestni direktor Završ-celotnega kolektiva, reševa- nik je takoj priznal »določene nje v naglici, brez predhod- napake« in v isti sapi (kot nega temeljitega razpravlja- smo že v uvodu navedli) nja, zlasti pa namen (poiz- apeliral na vse, da »urede vse kus) osebnega okoriščanja na sami — brez zunanje kontro-škodo delovnega kolektiva, le«. Cernu le tak strah pred vsega tega bi — kakor je po- zunanjo kontrolo, če je bilo kazal sam potek sestanka — vse v redu in prav, kakor je kolektiv sam ne mogel uspeš- ves čas zatrjeval direktor? MLADINCI, ALI SE ZAVEDATE SVOJ EVLOGE? V PRIHODNJIH DNEH BODO PROIZVAJALCI V VSEH DELOVNIH ORGANIZACIJAH RAZPRAVLJALI O ZELO VAZNIH ZADEVAH, KOT SO: VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE, ZAKLJUČNI RAČUNI, DELITEV SKLADOV, BODOČI PROIZVODNI NAČRTI... Naše priprave na bližnje volitve v organe delavskega samoupravljanja so odvisne predvsem od aktivnosti mladine v kolektivu. Ce bo naša organizacija v kolektivu dosegla uspeh, bo s tem dobila tudi potreben ugled in pravo mesto. S tem bomo res uspešno opravili najvažnejši del priprav za volitve v organe delavskega samoupravljanja. Pomembno je ugotoviti predvsem s kakšno dejavnostjo, s kakšnimi metodami in oblikami se naj ukvarjamo, katerim problemom naj posvetimo največ pozornosti, da bomo kot organizacija mladih delavcev najuspešneje uveljavili v naših ekonomskih enotah in celotnem delavskem kolektivu. Mladi delavci, posebno pa člani Zveze mladine! Ni dovolj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo seznanimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temeljito preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavzamemo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skupnega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. Kje so torej vzroki za vse premajhno sprejemanje mladih v vrste ZK? Poklicno usmerjanje Vsak človek ima določena nagnjenja, sposobnosti in interes ter lahko podobno kot šahovska figura na ustreznem mestu, predstavlja zelo koristen in pomemben člen v naši družbi, na neustreznem mestu pa lahko obratno povzroča skupnosti in sebi le škodo. In vendarle človek ni le šahovska figura, saj je npr. tekač na šahovski deski popolnoma odvisen samo od bolj ali manj sposobnega šahista, medtem ko smo mi zdaj na pomembnem življenjskem razpotju ter se v skladu z danimi možnostmi vendarle sami odločamo o tem: Kakšen poklic si bomo izbrali? Žal se o tako pomembni od-j ločitvi začnejo vsi, ki so predi njo, prepozno resneje pogo-| var jati ter se zato v naglici! odločajo za ta ali oni poklic,! ne da bi poznali dovolj same- j ga sebe, svoje lastnosti, svoja! resnična nagnjenja ,sposob-[ nosti, veselje in voljo dol opravljanja prav takega po-j klica. Prav tako smo tudi vse pre-! malo razgledani nad posa-| meznimi poklici in potreb-1 nimi lastnostmi in pogoji za njegovo izvrševanje. Zaradi tega pa prihaja zelo pogosto! do nepremišljenih odločitev, do poznejšega nezadovoljstva v določenem poklicu in pre-l bajanja iz poklica v poklic. Izognimo se tem napakam | in se lotimo stvari bolj preudarno in načrtno! majda Šegula j ® Neposredni proizvajalci so premalo aktivno vklju*: čeni v kulturne dejavnosti.; Vzroki so: nezadostno izdelana kulturna politika ko' mun, premajhna učinkovi-1 tost družbenih demokratičnih procesov, premajhna tozadevna skrb delovnih organizacij in sindikatov im-1 (»Odjek«, Sarajevo, 1965/D-; ® Že osem mesecev nism° uvozili niti enega filma. Nerazumevanje banke za film'j ski program zadeva ne sa'l mo gledalce, temveč t11?1 domačo filmsko proizvodni0 (Nedeljne informativne n°' vine, Beograd, št. 731). & — Mama, zdaj pa j® ^ skrajni čas, <*a naročlN .f plačaš Javno tribuno, to najccnejši list, ki obves | o vsem, kar sc dogaja P nas. A — Res je sinko! Razen > ^ bova imela še možnost, dobiva tudi eno izmed 2l 0 narnih nagrad. Novi odloki občinske skupščine Ljubljana - Šiška Priloga Javne tribune Šišenskih občanov marec 1965 št. 2-3 Vse večja vloga in pomen lokalnega liska Društvo novinarjev Slovenije je v zvezi z lokalnim tiskom dalo v objavo daljšo izjavo, iz katere povzemamo le del in sicer: Organizacije SZDL in občinske skupščine bi morale smatrati svoj lokalni tisk kot del svoje aktivnosti, kot tisti najvažnejši del, za katerega morajo biti zagotov- ljena sredstva, skoraj pred vsemi drugimi izdatki. Razen tega pa je treba misliti tudi na to, da bodo v perspektivi lokalni listi zmeraj bolj potrebni kot časniki, ki bodo lahko zajemali vso pestrost in posebnost življenja v komunah ter s tem dopolnjevali pisanje dnevnega tiska in obveščanje občanov, s čimer bo oživelo ustavno načelo o javnosti dela vseh organov družbe. Vsebina • Letošnji družbeni plan občine.....................2 — Osnovne naloge letošnjega razvoja občine . 2 — Gospodarske investicije........................2 Po tehnični strukturi Viri financiranja investicij — Gospodarski odnosi z inozemstvom ... .3 Predvideni plan izvoza po panogah — strokah po regionalni usmeritvi — Proračunska potrošnja..........................4 Primerjava letošnjih planiranih sredstev z lansko potrošnjo Dejavnost šol Kulturno-prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Sofinanciranje mestnega sveta Dejavnost krajevnih skupnosti Dotacija družbeno-političnim organizacijam Dotacija športnim društvom Gospodarski posegi Posebna proračunska rezerva Nerazdeljana sredstva — Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek — skupno in na preb. 5 — Sklad za komunalno urejanje zemljišč 5 Dotok sredstev Potrošnja sredstev — Komunalne investicije za komunalno urejanje mestnih zemljišč Po stanovanjskih soseskah Vodovod in plin Ceste in kanalizacija • ODLOK O LETNEM PRORAČUNU OBČINSKE SKUPŠČINE 6 • • SPLOŠNA RAZPOREDITEV DOHODKOV OBČINSKE SKUPŠČINE 7 • SKUPNI DOHODKI ZA RAZPOREDITEV V POSEBNEM DELU PRORAČUNA 8 Znanstveno in kulturno-prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno-političnih organizacij Negospodarske investicije Gospodarski posegi Gospodarske investicije • ODLOČBA O UGOTOVITVI LETNIH KOSMATIH OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV 10 • ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH TER NJIHOVIH STOPNJAH, ki se obračunavajo in plačujejo letos na območju naše občine 10 Prispevki osebnih dohodkov od delovnega razmerja, člen 4 in 5 od kmetijske dejavnosti, člen 6 do 9 od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, člen 10 do 16 od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, člen 17 od avtorskih pravic, patentov in tehničnih zboljšav, člen 18 in 19 — Davki na dohodke od stavb, člen 20 do 22 od premoženja in premoženjskih pravic, člen 23 na kmetijske proizvajalne naprave, člen 24 na dopolnilno delo drugih oseb, člen 25 in 26 na dobitke, dosežene z igro na srečo člen 27 krajevni samoprispevek, člen 28 — Oprostitve in olajšave pri obračunavanju in plačevanju prispevkov in davkov 13 — Vodenje poslovnih knjig 14 • Posebni dodatek o volitvah 14 Družbeni plan občine Ljubljana - Šiška za leto 1965 DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA . LETO 1965 TEMELJI NA SMERNICAH IN NALOGAH ZVEZNEGA IN REPUBLIŠKEGA PLANA IN SE TAKO VKLJUČUJE V CELOTNI GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. OSNOVNE NALOGE RAZVOJA KOMUNE V LETU 1965 Na osnovi splošnih pogojev in dosedanjega razvoja naše občine določa družbeni plan za leto 1965 zlasti naslednje osnovne naloge: • povečanje obsega proizvodnje in storitev na vseh področjih gospodarstva na osnovi povečane produktivnosti dela, boljše ekonomičnosti poslovanja in smotrnega vlaganja sredstev v enostavno in razširjeno reprodukcijo; • usklajevanje odnosov med kupnimi in blagovnimi fondi na tržišču bo mogoče doseči le s štedljivo uporabo razpoložljivih sredstev, pri tem pa bo treba zagotoviti, da se bo skupna potrošnja tako po obsegu kot po strukturi gibala v skladu z realnimi možnostmi in razpoložljivimi sredstvi, ki jih ustvarja gospodarstvo; • nadaljevati bo treba z že začeto politiko omejevanja investicijske potrošnje v gospodarstvu, oziroma z usklajevanjem njenega obsega z realnimi materialnimi možnostmi. Upravičene so le tiste investicije, ki zagotavljajo povečanje izvoza ali odpravo ozkih grl v proizvodnem procesu; • intenzivnejše vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo z učinkovitejšim povečanjem izvoza ob takšnem uvozu, ki ga bodo dovoljevala razpoložljiva devizna sredstva; • doseči bo treba višjo stopnjo izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti s preudarnejšo in boljšo organizacijo dela na sploh. To bo tudi osnovni pogoj za delovne organizacije, ki bodo prešle na skrajšani delovni teden, ker zmanjšanje delovnega časa ni mogoče kriti z dodatnim zaposlovanjem ali nadurnim delom, temveč le z boljšo organizacijo delovnega procesa; • delovne organizacije naj bi skrajševale delovni teden le postopno, da bi se tako laže prilagajale novim pogojem dela in sproti odpravljale negativne pojave, ki bi vplivali na rezultate poslovanja; • delovne organizacije bodo morale ob večjih materialnih sredstvih reševati tudi vprašanje razvoja družbenih služb in komunalnih dejavnosti v občini, zlasti tistih, ki indirektno vplivajo na hitrejše povečanje produktivnosti dela in hitrejšo rast proizvodnje na sploh. To so predvsem naložbe v stanovanjsko izgradnjo, šolstvo, raziskovalno delo, zdravstvo, otroško varstvo, komunalo in podobno. Tak način delitve ostvarjenih sred- stev gospodarskih organizacij predstavlja tudi novo kvaliteto v delavskem samoupravljanju, saj gre za osveščanje delovnih kolektivov, ki so včasih prav radi pozabljali, da niso samo proizvajalci v svojih podjetjih, temveč tudi potrošniki uslug družbenih služb in uporabniki komunalnih naprav na terenu, kjer živijo; • v razvoju osebne potrošnje pa je treba skrbeti, da se povečuje delež osebnih dohodkov v narodnem dohodku v skladu s smernicami »Resolucije za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema«, zato naj rastejo osebni dohodki nekoliko hitreje kot produktivnost dela; • napori za hitrejšo rast realne osebne potrošnje naj bodo usmerjeni predvsem na povečanje produktivnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, racionalnejše poslovanje in izboljšanje organizacije dela. Delovne organizacije se bodo morale bolj opirati na lastne rezerve delovne sile, opuščati ekstenzivno in prehajati na intenzivno zaposlovanje; • Še nadalje je treba razvijati in izpopolnjevati sistem notranje delitve dohodka s popolnejšimi merili za udeležbo posameznih članov kolektiva v čistem dohodku. Pri tem je treba upoštevati tesnejšo povezavo osebnih dohodkov z rezultati pri delu vseh kategorij zaposlenih; • večjo skrb bo treba posvetiti strokovnemu usposabljanju kadrov. Vzgoja kadrov mora biti programska, za kar je treba predvideti ustrezna sredstva in druge materialne pogoje. Razmeroma visok primanjkljaj vi-sokostrokovnih kadrov se tudi v letu 1964 ni bistveno zmanjšal, zato predstavlja oviro v naporih za intenzivnejši razvoj gospodarstva. Še bolj pomembno pa je usposabljanje kadrov na delovnem mestu, ker imamo še vedno visok odstotek delovne sile brez ustrezne strokovne izobrazbe. Delovne organizacije morajo združevati sredstva za delo in razvoj strokovnih šol. •Cilje in naloge družbenega razvoja v letu 1965 bomo dosegli le ob nadaljnjem razvijanju družbeno-ekonom-skih odnosov v smeri neposrednega odločanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnosti in arugih samoupravnih organov na območju občine. GOSPODARSKE INVESTICIJE RAZVOJNI PROGRAMI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ S SEDEŽEM V OBČINI PREDVIDEVAJO, DA BODO INVESTICIJSKE NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA V LETU 1965 ZNAŠALE 7407 MILIJONOV, KAR JE ZA 47 “/o VEC KOT LANI. Investicijske naložbe v osnovna sredstva po teritorialnem principu, ki vključujejo med drugim tudi izgradnjo tovarn komuinata Iskra in obrata Združene papirnice Ljubljana v Goričanan, bouo predvidoma znašale 12.415 milijonov oziroma 80,2 "/o več kot v letu 1964. Investicijske naložbe se nanašajo na rekonstrukcijo že obstoječih, deloma pa tudi na gradnjo novih kapacitet. Po tehnični strukturi bodo investicijske naložbe v letu 1965 naslednje: *____________________________________ v milijonih din podjetniški princip teritorialni princip znesek struktura znesek struktura zemljišča 5,2 0,1. 27,9 0,2 gradbeni objekti 1.728,2 23,3 3.649,6 29,4 oprema 5.559,6 75,1 8.482,9 68,3 ostalo 112,8 1,5 254,9 2,1 Skupaj 7.405,8 100,0 12.415,3 100,0 Financiranje navedenih investicij je predvideno iz naslednjih virov: v milijonih din podjetniški princip teritorialni princip znesek struktura znesek struktura lastna sredstva g. o. 5.449,3 73,6 5.677,6 45,7 domači krediti 1.917,2 25,9 4.376,7 35,3 inozemski krediti 39,3 0,5 2.359,9 19,0 sredstva brez obvez- nosti vračanja — — — — Skupaj 7.405,8 100,0 12.415,3 100,0 Tehnična struktura investicij po podjetniškem principu je zelo ugodna, ker predstavlja oprema 75,9 %> celotnih investicijskih naložb. Ce pri tem upoštevamo, da je znašal odstotek iztrošenosti opreme v letu 1964 že 62,5 °/o, potem bi bile te investicije potrebne. Ugodna je tudi udeležba lastnih sredstev gospodarskih organizacij v virih financiranja, saj predstavlja 73,6 %>. Domači krediti v industriji so v celoti zagotovljeni in znašajo okoli 412 milijonov. V prometu pa se računa pretežno na razne komercialne kredite v višini 1.147 milijonov za nabavo voznega parka (avtobusov in tovornih avtomobilov). Vse tovrstne investicije pa predstavljajo le zbir želja oziroma predlogov gospodarskih organizacij. Iz teh predlogov se vidi predvsem težnja, da bi se ostvarjeni skladi prvenstveno uporabili za gospodarske investicije. Pri tem pa so gospodarske organizacije vse premalo upoštevale, da si morajo za povečani obseg dejavnosti vzporedno zagotoviti tudi potrebna lastna obratna sredstva. Dolžnost gospodarskih organizacij je nadalje tudi skrb za dvig družbenega standarda zaposlenih kakor tudi sodelovanje pri sofinanciranju investicij družbenega standarda v občini. Planirane investicije predstavljajo proti lanski realizaciji po podjetniškem principu povečanje za 47°/o, po teritorialnem principu pa celo za 80,2 "/o. Prav gotovo ne odražajo osnovnih smernic zveznega in republiškega plana o investicijah v gospodarstvu. Kakor je sicer ugodna struktura planiranih investicij (gradbeni objekti komaj 25 V o vseh investicij) in kakor so z ozirom na visoko iztrošenost delovnih priprav (62,5°/o) določene investicije potrebne, bodo morale gospodarske organizacije temeljito premisliti, preden bodo pristopile k realizaciji planiranih investicij. Upravičene naj bodo le tisti investicije, ki odpravljajo ozka grla v proizvodnji in tiste, ki omogočajo bistveno povečanje izvoza ob istočasnem izboljšanju devizne bilance. GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM Z UVELJAVLJANJENM IN NADALJNJIM RAZVIJANJEM SISTEMA, KI POVEZUJE UVOZ Z IZVOZOM BO DANA DELOVNIM ORGANIZACIJAM VZPODBUDNA OSNOVA HKRATI PA TUDI ODGOVORNOST, DA SI Z VEČJO prodajo v INOZEMSTVU ZAGOTOVIJO IZBOLJŠANJE preskrbe z uvoženimi materiali IN NEMOTEN RAZVOJ PROIZVODNJE. TO BO NEDVOMNO VPLIVALO NA IZBOLJŠANJE ODNOSOV V CELOTNI ZUNANJETRGOVINSKI MENJAVI. Dosledno izvajanje tega sistema bo v mnogih prime rih imelo za posledico, da podjetja, ki ne bodo izvažala v pogodbeni obvezi, ne bodo dobila zadostnih deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala, ki je potreben za redno proizvodnjo. Posebno negativno se bo to pokazalo v tistih delovnih organizacijah, ki so doslej zanemarjale priprave za večji plasma svojih proizvodov na mednarodnem tržišču. Delovne organizacije s sedežem v občini predvidevajo glede na dane pogoje, da bodo izvozile v letu 1965: 75 2 Panoga — stroka Izvoz v USA d< P S 2 S indeks 1965/64 117 — kovinska industrija 3,873.455 35,4 120,0 119 — elektroindustrija 80.556 0,7 152,2 120 — kemična industrija 1,137.750 10,4 129,9 122 — lesna industrija 730.000 6,7 465,7 124 — tekstilna industrija 125 — industrija usnja 1,554.200 14,2 138,4 in obutve 198.421 1,8 72,0 127 — živilska industrija 22.200 0,2 786,7 138 — raznovrstna industrija 120.000 1,1 344,4 Skupaj industrija 7,716.582 70,5 134,2 Skupaj trgovina 2.000.000 18,2 93,0 Skupaj obrt 1,234.800 11,3 85,4 Skupaj izvoz 10,951.382 100,0 117,2 Po regionalni usmeritvi sc bo izvozilo: — v področja s čvrsto valuto 4,005.124 36,6 167,8 — v področja vzhodnih držav — v področja ostalega 5,112.572 46.7 16.7 104,9 88,0 kliringa 1,833.686 Skupaj 10,951.382 100,0 117,2 Izvoz v letu 1965 naj bi sc povečal za 17,2 "/o v primerjavi z letom 1964. Zelo ugoden pa je izvoz po regionalni usmeritvi, saj se bo v države s čvrsto valuto povečal za 67,8°/o in bo tako zajemal 36,6°/o izvoza. Dinarski efekt planiranega izvoza znaša 11.577 milijonov, kar pomeni, da bo dolar dosežen s 1057 dinarji. Industrijska podjetja, ki izvažajo, bodo udeležena v izvozu z 12,7 °/o svoje proizvodnje, izvoz na skupno industrijsko proizvodnjo pa znaša 12,2 °/o. Ta odstotek ni zadovoljiv in zato bodo gospodarske organizacije morale iskati nove možnosti za večji plasma svojih izdelkov na zunanja tržišča. Poleg direktnega izvoza pa se skoraj vsa industrijska podjetja udeležujejo v indirektnem izvozu s svojimi izdelki, ki sestavljajo sestavni del finalnih proizvodov, ki jih izvažajo druge gospodarske organizacije (diesel motorji v izvozu ladjedelnic, dekorativno blago v izvozu pohištva, ohišja za TV in radio-sprejemnike, tekstilno blago v izdelkih konfekcije itd.). Udeležba izvoza v celotni industrijski proizvodnji se bo sicer dvignila od 10,2 %> v letu 1964 na 12,2 %> v letu 1965, vendar je ta odstotek še vedno nizek in nezadovoljiv. Zlasti neugodno je dejstvo, da se izvoz povečuje ob prekomernem uvozu reprodukcijskega materiala. Planirani izvoz (v USA $) se namreč povečuje za 34,2 0/o, uvoz pa po predlogih gospodarskih organizacij za 59,9 °/o. Še bolj neugodna je težnja gospodarskih organizacij, da 71,5 'Vo vrednosti predvidenega uvoza odpade na področja s čvrsto valuto. PRORAČUNSKA POTROŠNJA DELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV MED POLITlCNO-TERITORIALNIMI ENOTAMI V LETU 1965 JE NEUGODNA ZA OBČINO, ZLASTI KER PRISTOJNOSTI IN DOLŽNOSTI OBČINE GLEDE NA FINANCIRANJA POSAMEZNIH DEJAVNOSTI NARAŠČAJO, ZATO BOMO ZBRALI LETOS DODATNA SREDSTVA OD GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. Le-te bodo namreč v letu 1965 razpolagale z znatno višnjimi sredstvi kot v preteklih letih, kar ustvarja možnost, da del teh sredstev odstopijo kot dodatni vir za financiranje družbenih služb. Tako bodo gospodarske organizacije sodelovale v financiranju šolstva s 351 milijoni, v financiranju stanovanj borcev pa s 30 milijoni. Ce upoštevamo prispevke gospodarskih organizacij primerjava sredstev za leto 1965 s potrošnjo leta 1964 in obveznosti iz anuitet za posamezne dejavnosti, je po posameznih dejavnostih naslednja: Vrsta izdatkov 1. Dejavnost šol 2. Kulturno-prosvetna dejavnost 3. Socialno skrbstvo 4. Zdravstveno varstvo 5. Komunalna dejavnost 6. Delo državnih organov 7. Samofinanciranje Mestnega sveta 8. Dejavnost krajevnih skupnosti 9. Dotacije družbeno-političnim organizacijam 10. Dotacije športnim društvom 11. Gospodarski posegi 12. Posebna proračunska rezerva 13. Nerazporejena sredstva • Dejavnost šol Izdatki za šolsko dejavnost bodo višji za 52,8 "/o od leta 1964, v strukturi pa predstavljajo 45,4 °/o vseh izdatkov občine. Struktura se j,e v letu 1965 izboljšala v korist šolstva za 7,2 %>. Na sorazmerno visok porast v letu 1965 vplivajo predvsem investicije v šolstvu (nadaljevanje gradnje šole Na jami in pričetek gradnje šole v Smledniku) in višje dotacije vzgojno-varstvenim ustanovam zaradi prehoda na redni obračun plačevanja osebnih dohodkov. Tudi ostali izdatki za šolstvo so porasli preko 25°/o. Kljub visokemu porastu materialni položaj šolstva, zlasti za osnovno dejavnost, ne bo bistveno izboljšan. Tudi financiranje strokovnega šolstva gre letos preko sklada za vzgojo in izobraževanje, tako da bo namenska sredstva za strokovno šolstvo iz proračuna in prispevkov gospodarskih organizacij razporejal upravni odbor tega sklada (300 milijonov). O Kulturno-prosvetna dejavnost Za to dejavnost so predvidena sredstva v višini 61,454.000, kar je za 47,1 0/o več kot v letu 1964. Predvsem se povišujejo sredstva za obnovo gradov Smlednik in Goričane, Etnografski muzej in spomeniško varstvo ter za dotacije kulturno prosvetnim organizacijam in občinski zvezi. ® Socialno skrbstvo Na zvišanje izdatkov za 52,2% v letu 1965 vplivajo višji stroški za socialne podpirance, oskrbnine v mladinskih domovih in domovih za odrasle, stroški za počitniške kolonije, priznavalnine borcem in reševanje stanovanjskih problemov borcev. ® Zdravstveno varstvo Na sorazmerno nižje stroške zdravstvenega varstva v letu 1965 (7,7%) vpliva prenos obveznosti za plačevanje preventivnega varstva zavarovancev na komu- (Nadaljevanje in konec s 3. strani) Takšna situacija je nevzdržna, zato bodo morale gospodarske organizacije temeljito proučiti možnosti za nabavo reprodukcijskega materiala predvsem iz domačih virov in predvideti takšno proizvodnjo, ki bo zagotovila ugodnejšo devizno bilanco. znesek 1964 struktura 19G5 znesek struktura Indeks 1965 1964 ~ 1,135.694 38,2 1,735.872 45,4 152,8 41.767 1,4 61.454 1,6 147,1 218.915 7,4 333.278 8,8 152,2 167.588 5,6 154.758 4,1 92,3 441.303 14,9 488.250 12,8 110,6 353.642 11,9 402.364 10,5 113,8 185.778 6,3 284.344 7,4 153,1 6.400 0,2 14.400 0,4 225,0 91.103 3,1 44.134 1,2 48,4 47.090 1,6 36.200 0,9 76,9 102.209 3,4 74.921 2,0 73,3 177.762 6,0 34.258 0,9 19,3 — — 152.599 4,0 — nalno skupnost za socialno zavarovanje. Ostali izdatki zdravstvenega varstva pa so občutno višji predvsem zaradi obveznosti za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani. O Komunalna dejavnost Izdatki za to dejavnost v proračunu predstavljajo vzdrževalna dela, dotacijo skladu za ceste in odplačilo anuitet. Ti izdatki se povečujejo v primerjavi z letom 1964 za 10,6%. Ostali izdatki za komunalno dejavnost — predvsem investicije pa so predvideni v skladu za ceste in skladu za komunalno urejanje mestnih zemljišč. • Delo državnih organov Izdatki se povečujejo za 13,8% v primerjavi z letom 1964. Glavni izdatek predstavljajo stroški za upravo skupščine, ki se financira preko finančnega načrta s 79%, participacijo na proračunskih dohodkih občine in stroški za sofinanciranje raznih služb (sodišče, javno tožilstvo .gasilska brigada, javno pravobranilstvo, matična služba itd.). • Sofinanciranje Mestnega sveta Izdatki bodo v letu 1965 višji za 53,1 %, ker Mestni svet Ljubljana prevzema del obveznosti okraja in republike (n. pr. sofinanciranje Slovenskega narodnega gledališča, Filharmonije itd.). Sodelovanje občin v Ljubljani gre v smeri integracije financiranja določenih dejavnosti skupnega mestnega pomena. ® Dejavnost krajevnih skupnosti Dotacije za to dejavnost bodo višje za 125%, kar je namenjeno za funkcionalne izdatke — dejavnost družbenega upravljanja, ki se je v preteklem letu deloma krila iz dohodkov servisov. • Dotacije družbeno-političnim organizacijam se zmanjšujejo (indeks v primerjavi z letom 1964 je 48,4), ker so se določene organizacije finančno osamosvojile, n. pr. Občinski sindikalni svet, poleg tega pa niso predvidena nikakršna sredstva za investicije. • Dotacije športnim društvom so sicer nižje od leta 1964 za 23,1 %, ker so se sredstva za investicije znižala na minimum, sredstva za osnovno dejavnost pa so nekoliko višja. • Gospodarski posegi v višini 74.921 milijonov predstavljajo obveznosti iz preteklih let za poslovne prostore (povečanje trgovskih kapacitet), PTT centralo ter regres za mleko. • Posebna proračunska rezerva V letu 1965 se po zveznih predpisih izdvaja v posebno proračunsko rezervo 1% vseh dohodkov, medtem ko se je v letu 1964 izdvajalo 10 oziroma 15 °/o vseh dohodkov po odbitku sredstev, namenjenih, za potrebe šolstva. • Nerazporejena sredstva so namenjena za premalo predvidene in nepredvidene izdatke in znašajo 4,5 °/o skupnih proračunskih dohodkov leta 1965. DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD družbeni proizvod in narodni dohodek — skupno in na prebivalca — Indeks TERITORIALNI PRINCIP Družbeni bruto proizvod (v tisoč din) Družbeni proizvod (v tisoč din) Narodni dohodek (v tisoč din) Število prebivalcev Družb, bruto proizvod na prebivalca din Družbeni proizvod na prebivalca Narodni dohodek na prebivalca v din 1963 1964 1965 1964 1963 1964 1965 75,720.859 95,187.367 111,381.419 125,7 117,0 34,462.683 44,061.894 52,932.567 127,9 120,1 31,994.474 41,281.724 49,431.086 129.0 119,7 46.437 50.144 51.648 103,5 103,0 1,563.285 1,898.280 2,156.548 121,4 113,6 711.495 878.707 1,024.871 123,5 116,6 660.538 823.263 957.076 124,6 116,3 SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ A. SREDSTVA I. prenesena sredstva iz leta 1964 239.110 II. izvirni priliv v letu 1965 1. terjatve komunalnega prispevka iz preteklih let 122.346 2. prispevek uporabnikov mestnih zemljišč k stroškom za komunalno ureditev v tekočem letu 536.580 658.926 III. ostali dohodki 1. anuitete ’ 1.600 2. amortiz. nadomestnih stanovanj 464 3. prispevki gospodarskih organizacij (vodovodi) 43.500 4. premostitveni kredit 324.000 369.564 Skupaj 1,267.600 B. POTROŠNJA SREDSTEV I. Komunalne investicije 1. Soseske: — stanovanjska soseska S-2 69.500 — stanovanjska soseska S-3 72.500 — stanovanjska soseska S-4 88.000 •— stanovanjska soseska S-5 75.800 — stanovanjska soseska S-6 100.000 — stanovanjska soseska S-7 30.000 — industrijska cona v Šiški 10.000 — soseska Vižmarje - Pod klancem 50.000 — soseska Vižmarje - Nad klancem 3.000 — soseska Pržanj a in b 46.000 — stanovanjska soseska Šentvid I in II 38.000 — stanovanjska soseska Medvode — trikotno zemljišče 26.000 — stanovanjska soseska Medvode- Svetjc 20.000 — stanovanjska soseka Medvode- Preska 15.000 2. vodovodi 3. plinsko omrežje 643.800 158.300 5.000 4. ceste — sofinanciranje Vodnikove ceste od Šišenske do Stegenske ceste 100.000 — sofinanciranje Celovške ceste 90.000 — ostale ceste _ 71.700 261.700 5. kanalizacija 100.000 Skup aj__________________________- 1,168.800 II. Funkcionalni izdatki sklada 1. stroški za urbanistične načrte, tehn. dokumentacijo in ostalo 60.000 2. stroški za tehnični nadzor nad ' gradnjami komunalnih objektov 17.500 3. administracija sklada, bančni stroški in ostalo 98.800 1,267.600 Tabela 3 OPIS KOMUNALNIH INVESTICIJ IZ SKLADA ZA KOMUNALNO UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ 1. Stanovanjska soseska S-2 — asfaltiranje Zeleznikarjeve ulice — javna razsvetljava Zeleznikarjeve ulice — kanalizacija Verovškove ulice — II. del — rušenje in razne odškodnine — I. faza 2. Stanovanjska soseska S-3 — ureditev pešpoti, dovoznih poti in zelenic pri blokih Šercerjevo — ureditev pešpoti, dovoznih poti in zelenic ter parkirnih prostorov pri blokih Litostroj — javna razsvetljava pri blokih Litostroj — I. faza — rušenje in razne odškodnino — I. faza 3. Stanovanjska soseska S-4 — nadaljevanje del pri ureditvi trga pred ObS — II. faza — javna razsvetljava trga pred občino — rušenje in razne odškodnine — I. faza 4. Stanovanjska soseska S-5 — nadaljevanje del pri ureditvi in asfaltiranju pešpoti, zelenic in cest na področju Tugomerjeva- Šišenska ulica — II. faza — kanalizacija Bizjanove ulice — kanalizacija Prelovčeve ulice — rušenje objektov in razne odškodnine — I. faza 5. Stanovanjska soseska S-G — rušenje objektov in nadomestna stanovanja, odškodnina za objekte, posevke in nasade, odškodnine za zemljišča —• I. faza 6. Stanovanjska soseska S-7 — ureditev ovinka na Vodnikovi 257 — I. faza — ureditev in asfaltiranje Sojerjeve ulice — rušenje objekta Vodnikove 257 — I. faza 7. Industrijska cona v Šiški — rušenje objektov, nadomestna stanovanja, odškodnine za objekte, kulture in drevje, odškodnine za zemljišča in stroški za cenitve 8. Soseska Vižmarje — Pod klancem — kanalizacija celega področja — I. faza — stroški za odškodnine, sadno drevje, kulture, ograje, stroški za cenitve 9. Soseska Vižmarje — Nad klancem — stroški za odškodnine za objekte, sadno drevje, kulture, ograje, stroški za zemljišča, cenitve itd. 10. Soseska Pržan A in B — ureditev stanovanjskih cest v makadamu — I. faza — izvedba drenaž in odvodnih kanalov — kanalizacija na področju B skupine A — rušenje objektov, odškodnine za sadno drevje, kulture, odškodnine za zemljišča in cenitve — I. faza 11. Stanovanjska soseska Šentvid I in II — rušenje objektov, nadomestna stanovanja, odškodnine za sadno drevje, kulture in zemljišča, stroški za cenitev — I. faza 12. Stanovanjska soseska Medvode — trikotno zemljišče — ureditev stanovanjskih cest, pešpoti in zelenic — I. faza — dopolnitev kanalizacije . — javna razsvetljava 13. Stanovanjska soseska Medvode-Svetjc — rušenje objektov, nadomestna stanovanja, odškodnine za objekte, sadno drevje in zemljišča, stroški za cenitve — I. faza 14. Stanovanjska soseska Medvode-Preska — ureditev dovoznih poti v novem naselju — makadam I. faza — rušenje objektov, odškodnine za drevje, nasade, zemljišča, stroški za cenitve — I. faza 15. Vodovodi — nadaljevanje del pri polaganju vodovodnega omrežja Na jami — vodovodno omrežje v soseski S-6 — I. faza — vodovodno omrežje v industrijski coni — graditev vodovoda Poljane-Vižmarje s podaljškom do kmetijske zadruge — graditev vodovoda v Pržanu A in B — I. faza — vodovod za šolo v Šentvidu — vodovod na trikotnem zemljišču Medvode — vodovod v Medvodah in Preski — ureditev vodovoda v Guncljah — vodovod Šmartno — Tacen — Gameljne — vodovod Vodice — dokončanje vodovoda v Podutiku — dokončanje del na vodovodu v Mednem — ureditev vodovoda v Podgori — ureditev vodovoda v Bitenčevi ulici 10. plin — plinsko omrežje na območju Na jami 17. Ceste — rekonstrukcija Vodnikove ceste od Šišenske do Stegenske — Celovška cesta, dokončanje del na Celovški cesti, ureditev pohoda, križišča Djakovičeve in Šišenske, razširitev križišč in ostalo — asfaltiranje ceste Šentvid — otroško igrišče (mimo pošte) — ureditev ceste Zg. Senica s priključkom na cesto Škofja Loka — Jeperca — asfaltiranje ceste Medvode — Svetje — asfaltiranje ceste Zbilje — Podreča — asfaltiranje ceste Šentvid — Dobrava (do odcepa proti tovarni ISKRA, Pržan) — asfaltiranje kolesarske steze od odcepa pri SKIP-u do Zadružnega doma Gunclje — ureditev ceste Trata — do Industrijskega montažnega podjetja (TOPLOVOD) 18. Kanalizacija — razbremenilni kanal Vodnikova — Celovška c. Občinski proračun Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbend-političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ št. 31/64) in in na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 36/64) in na podlagi 50. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška je skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26/2-1965 sprejela ODLOK O PRORAČUNU SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1965 1. člen Skupen znesek predvidenih dohodkov v v letu 1965 znaša din 3,425.832.000 Skupen znesek razporejenih dohodkov znaša din 3,273,233.000 Nerazporejeni del dohodkov (proračunska rezerva) znaša din 152,599.000 2. člen V odstotku od vseh proračunskih dohodkov se razporejajo dohodki naslednjim koristnikom: 40#/o občinskemu skladu za vzgojo in izobraževanje din 7,9 % sredstva za finančni načrt upravnega organa občine din 8,3 «/o mestnemu svetu Ljubljana din 1 °/o od vseh dohodkov — rezervnemu skladu din 3. člen Delitev dohodkov v smislu 56. in 57. člena zakona o družbeno-političnih skupnostih v SR Sloveniji se opravlja s tromesečnimi načrti za izvrševanje proračuna, pri tem pa je upoštevati naslednje določbe: Tako, kakor zapadejo obveznosti, se uporabljajo naslednja sredstva: — sredstva za komunalno dejavnost, — sredstva za regres za mleko, 1,370,333.000 270.641.000 284.344.000 34,258.000 — sredstva za kritje obveznosti iz preteklih let — anuitete. Vsa razporejena sredstva, razen sredstev, razporejenih v odstotku od proračunskih dohodkov in sredstev, naštetih v tem členu, se dodeljujejo posameznim nosilcem proračunskih sredstev oz. se smejo črpati mesečno v višini ene dvanajstine letnega plana. Predlog tromesečnega načrta za izvrševanje občinskega proračuna sestavi za finance pristojni upravni organ, sprejme pa ga svet za družbeni plan in finance. Svet za družbeni plan in finance poroča o realizaciji proračuna ob polletju in preteku tretjega in četrtega tromesečja občinski skupščini. 4. člen Poleg sredstev iz 2. člena proračuna, ki se razporejajo v odstotku od proračunskih dohodkov, se dodeljujejo sredstva na ustrezni račun naslednjim koristnikom: — upravnim organom, — krajevnim skupnostim, — družbeno-političnim organizacijam — gasilski brigadi Ljubljana, — katastrski službi, — matični službi, — Zavodu za socialno delo, — tiskovnemu skladu, — veterinarski inšpekciji, — medobčinski energetski inšpekciji. Vsa ostala sredstva se črpajo neposredno iz žiro računa proračuna. 5. člen Sklad za vzgojo in izobraževanje odvaja ustrezni del sredstev medobčinskemu skladu za strokovno šolstvo, višina teh sredstev se določi s posebno pogodbo. Za financiranje občinskega sodišča, javnega pravo- branilstva in javnega tožilstva prispeva občina adekvatni del v smislu posebnega dogovora med občinami, za območje katerih navedeni organi poslujejo. Sredstva, ki jih za financiranje občinskega sodišča, javnega pravobranilstva in občinskega javnega tožilstva prispeva občina Ljubljana-Šiška, se nakazujejo neposredno na račune teh organov. 6. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji. 7. člen O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (proračunska rezerva) za nepredvidene ali premalo predvidene družbene potrebe odloča Svet za družbeni plan in finance, s tem, da o razporeditvi nerazporejenih sredstev poroča naknadno občinski skupščini. 8. člen Splošni del proračuna se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Proračun velja tako po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Štev. 1/1-400-5/65 Datum: 26. II. 1965 Zig občinske skupščine Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška Miran Goslar. 1. r. SPLOŠNA RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA Sredstva razporejena v odstotku: 40 •/• občinskemu skladu za vzgojo in Izobraževanje 7,9 •/• upravnemu organu občinske skupščine 8,3 •/• mestnemu svetu Ljubljana 1 •/• rezervnemu skladu Sredstva razporejena v določenem znesku: Za redno dejavnost Za posebne namene Skupaj din 1,370.333 din 270.641 din 248.344 din 34.238 126.484 1,339.772 1,466.236 Skupaj predvidenih dohodkov v letu 1963 din 3,425.832 BILANCA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA-SlSKA ZA LETO 1965 v tisoč din 16 Prisp. iz skup. doh. občanov Vsega vrsta 1. Prispevki 30.000 2,512.700 Vrsta 2. Davki 21 Prom. davek od proizv. in štor. 212a Prom. davek od zasebnikov 90.000 b Obč. prom. davek od alkohol, pijač 228.000 c Obč. prom. davek ostali 266.000 č 50 ■/• zvez. prom. davek od žganja 1.000 213 Davek od prometa blaga na drobno 200.000 214 Drugi prometni davek Prom. davek od nepremič. in pravic 18.000 22 Davek na dohodke od stavb 20.000 23 Davek na dohodke od premoženja 1.000 24 Davek na kmet. proizv. priprave — 25 Dovek na doh. dopoi. dela in drugih 40.000 26 Davek na dediščine in darila 200 Vsega vrsta 2. Davki ______ 861.200 Vrsta3. Takse 31 Upravne takse 14.000 32 Komunalne takse 16.500 33 Sodne takse — Klasifikacijska št. oblika podobi, dohod, dohod. Znesek D O II O D K I podoblika oblika dohodka dohodka 12 13 111 112 131 132 133 141 — Vrsta 1. Prispevki Prispevek iz osebnega dohodka 6 del. razni. <6,8 •/• obč. stopnja) — prispevek iz gospodarstva — prispevek izven gospodarstva Prisp. iz os. doh. od kmet. dej. Prispevek Iz os. doh. od sam. poki. in drugih gosp. dejavnosti — prispevek od obrtne dejav. — prisp. od drugih gosp. dej. — prispevek od obrt. in dr. gosp. dej., ki sc plačujejo pavšalno ali v odstotku Prisp. iz os. doh. od intelekt. dej. prisp., ki se plačuje od skup. do: — prisp., ki sc plačuje pavšalno Prisp. iz oseb. doh. od avtor pravic 51 52 53 Vsega vrsta 3. Takse_________________ Vrsta 5. Dohodki po zasebnih zveznih 30.500 predpisih Prisp. iz doh. gosp. org. Prispevek za uporabo mest. zemlj. Denarne kazni Vsega vrsta 5 1,G18.967 582.133 2,201.100 75.600 61 63 Vrsta 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki Dohodki organov Drugi dohodki 15.400 152.500 12.000 61 Dotacije za skupno financiranje — Vsega vrsta 6 15.400 35.000 t 199.500 81 81 Vrsta 8. Prenesena sredstva Preseženi dohodek po proračunu za preteklo leto Dohodki iz leta 1964 32 L. 500 500 6.000 Vsega vrsta 8 SKUPA.I DOHODKI ZA RAZPORED 32 3,425.832 SKUPNI DOHODKI ZA RAZPOREDITEV V POSEBNEM DELU PRORAČUNA DIN 1,466.256.000 Razporeditev dohodkov: v tisoč din gtev Razporedna Dost ' skupina ali H podskupina Glavni in bližnji namen Znesek postavke glavnega namena Štev. Razporedna Glavni posti skupina ali bližnji namen podskupina Znesek postavke glavnega namena 02 — ZNANSTVENA IN KULTURNO- 30 PROSVETNA DEJAVNOST 31 3? 1 02-2-1 Honorarji 250 33 34 2 02-2-1 Režijski stroški 227 35 3 02-2-1 Potni in selitveni stroški 100 36 4 02-2-2 Za predvojaško vzgojo 80 37 5 02-2-2 Učila 100 38 6 02-2-1 Tečaji In predavanja obramb, vzgoje 200 39 7 02-2-2 Oskrbnine obvezn. PV na taborjenju 3.348 40 8 02-2-1 Refundacija plač za obveznike 41 predvojaške vzgoje 2.634 42 9 02-2-2 Zdravniški pregledi 20 43 10 02-2-2 Sklad za štipendije 2.895 11 02-2-2 Etnografski muzej 8.350 44 12 02-2-2 Zavod za spomeniško varstvo 1.900 45 SKUPAJ 02 20.104 20.104 46 Za redno dejavnost 3.411 47 48 Za posebne namene: 16.693 49 Skupaj 20.104 50 51 03 — SOCIALNO SKRBSTVO 13 11 15 03-2-2 03-2-1 03-2-2 30.000 900 300 1.500 2.000 4.000 Funkcionalni izdatki Zavoda za socialno delo za namene socialnega skrbstva Stalne družbene pomoči socialnim podpirancem Podpore družinam kadrovccv Pomoč žrtvam fašističnega nasilja Pomoč TBC bolnikom Dijaška pomoč šoloobvezni mladini Pomoč soc. ogroženi mladini Pomoč oskrbovancem v vzgojno varstvenih ustanovah Oskrbn. v domovih za odrasle Oskrbnine v mlad. domovih Rejnine Enkratne pomoči socialnim podpirancem Stroški za počitniške kolonijo Stroški za rehabil. invalidov Pogrebni stroški nepremožnih Stroški obiskov v domovih Zavodu za socialno delo — povračilo za izvršene storitve Skladu za borce SKUPAJ 03 __________ Za redno dejavnost: Za posebne namene: Skupaj 6.600 54 30.000 34.200 20.700 55 5.000 20.000 56 300 i 100 400 15G.000 57 23.000 23.000 98.300 98.300 277.300 277.300 23.000 254.300 277.300 06-2-1 06-2-1 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-1 06-2-2 06-2-2 06-2-1 06-2-1 06-2-1 06-2-1 06-2-1 06-2-1 06-2-2 11-2 11-2 11-2 11-2 11-2 11-2 16 17 IS l«l 20 21 22 23 24 25 26 27 28 04 — ZDRAVSTVENO VARSTVO Stroški preventive občine 500 Stroški zavarovanja kmet. zavarov. 6.700 Stroški zdravstvenega centra 7.500 Stroški invalidske zdravstvene komisije 120 Funkcionalni izdatki Zavoda za socialno delo za namene zdravstvenega varstva Zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev * 7.560 58 11-2 Brezplačno zdravljenje po uredbi 4.100 Klimatsko zdravljenje 480 Stroški zdravljenja duševno bolnih 11,500 23.640 38.460 59 11-2 SKUPAJ 04 38.160 Za redno dejavnost Za posamezne namene Skupaj 05 — KOMUNALNA DEJAVNOST 05-2-2 čiščenje cest — snaga 05-2-2 Stroški vzdrževanja javnih nasadov in zelenic — »Rast« 05-2-2 Javna razsvetljava — tokovina in vzdrževanje 05-2-2 Stroški vzdrževanja spomenikov 05-2,2 Prispevek za vodarino 05-2-2 Prispevek vodni skupnosti 05-2-1 Sofinanciranje gasilske brigade 05-2-1 Sofinanciranje Zavoda za izmero in kataster 13.400 05-2-2 Stroški prometne in požarne varnosti 8.223 106.178 SKUPAJ 05 106.178 Za redno dejavnost Za posebne namene 38.231 67.947 64 11-2 Skupaj 106.178 65 11-2 7.620 30.840 38.460 60 11-2 28.024 61 11-2 1.500 62 11-2 23.200 1.000 5.000 1.000 63 11-2 24.831 04-2-2 04-3-2 04-2-1 04-2-1 04-2-2 06 — DELO DRŽAVNIH ORGANOV Plače in dodatki za voljene člane 6,570 Honorarji 7.589 Stroški objav 2.800 Stroški reprezentance 1.200 Stroški odkupov in razlastitev 2.500 Stroški statističnih podatkov 100 Stroški upravnega postopka 2.000 Stroški volitev 3.000 Stroški kazenskega postopka 700 Stroški za sodnike porotnike 800 Stroški zemljiške knjige 150 Stroški v pravdah siromašnih 54 Zavod za pravno pomoč 2.000 Ureditev kartoteke o obveznih minimalnih agrotehničnih ukrepih 300 Izdelava gospodarskih kart 730 Sofinanc. občinskega sodišča 27.861 Sofinanc. javnega tožilstva 3.368 Medobč. energetska inšpekcija 400 Sofinanc. javnega pravobranilstva 2.000 Sofinanciranje matične službe 2.301 Sofinanciranje veterinarske inšpekcije 2.133 Tiskovni sklad 4.960 SKUPAJ 06 Za redno dejavnost 54.222 Za posebne namene 19.294 Skupaj 73.516 11 — DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Milan Majcen za redno dejavnost za javne nasade in zelenice KS Hinko Smrekar za redno dejavnost KS Litostroj za redno dejavnost za javne nasade in zelenice KS Sercerjevo za redno dejavnost za javne nasade in zelenice KS Zgornja Šiška za redno dejavnost l.GOO za Javne nasade in zelenice KS Dravlje 1.850 3.450 za redno dejavnost 1.500 za vzdrževanje cest za čiščenje jarkov in ureditev 7.000 jarka od Vodnikove do čebelar- ske ulice za čiščenje potoka od Zapuške 900 do Podutiške ceste za razsvetljavo pred domom 400 družbenih organizacij ter v Levič- nikovi ulici in na Dolih za obnovitev odprtega jarka od 280 Čebelarske do Kamnogirškc c. za ureditev Izkopa proge V. 600 kongresa za odtok vode za vzdrževanje in razširitev 900 pokopališča 1.400 za javne nasade in zelenice KS Šentvid 210 13.190 za redno dejavnost 1.500 za dvajset svetlobnih teles 280 za'Javne nasade in zelenice 280 za vzdrževanje kopališč KS Vodice 200 2.260 za redno dejavnost za ureditev in čiščenje kompleksov kanalov Skaručna, 200 Polje, Vodice za ureditev mostička na cesti 700 Vojsko—Skaručna KS Gameljne 300 1.200 za redno dejavnost KS Vtžmarje 200 200 za redno dejavnost KS Smartno-Taecn 200 200 za redno dejavnost za kanalizacijo (nadaljevanje 200 del) KS Stancžičc-Medno 600 800 za redno dejavnost 200 za dopoln. Javne razsvetljavo 280 za vzdrževanje kanalizacije za vzdrževanje avtobusnih 350 postaj Medno KS Gunclje 900 1.730 za redno dejavnost 100 za ureditev hudournikov KS Pirniče 2.200 2.300 1.500 90 1.590 1.600 l.GOO 1.600 630 2.230 1.500 1.200 2.700 73.516 73.516 Štev. Razporedita Glavni posti skupina ali in bližnji namen podskupina Znesek postavke glavnega namena Štev. posti .Razporedna skupina ali podskupina Glavni in bližnji namen Znesek postavke glavnega namena 66 11-2 67 11-2 68 11-2 69 11-2 70 11-1 71 11-2 72 12-2 73 12-2 74 12-2 75 12-2 76 12-2 77 12-2 78 12-2 79 12-2 80 12-2 81 12-2 82 12-2 83 12-2 81 12-2 85 12-2 86 12-2 87 12-2 88 12-2 89 12-2 90 12-2 91 12-2 92 12-2 93 12-2 94 12-2 95 12-2 96 12-2 97 12-2 98 12-2 99 12-2 100 12-2 101 12-2 102 12-2 103 12-2 101 12-2 105 12-2 106 12-2 107 12-2 108 12-2 109 13-2 110 13-2 tli 13-2 112 13-2 113 13-2 114 13-2 115 13-2 116 13-2 117 13-2 118 13-2 119 13-2 za redno dejavnost 200 za ureditev kanala Bisence 1.000 za vzdrževanje cest • 200 za ureditev javnih nasadov 40 KS Medvode, Seničica, Goričane za redno dejavnost 1.600 za vzdrževanje cest 13.200 za kanalizacijo v Vašah in Studenčicah 150 za razširitev in vzdrževanje pokopališča 1.700 za vzdrževanje avtobusne postaje 700 KS Topol — Trnovec za redno dejavnost 200 za vzdrževanje cest 1.300 za vzdrževanje mostičkov in propustov na cesti Sora-Topol 4.500 za elektrifikacijo neelektrifici-ranih naselij 780 K$ Smlednik za redno dejavnost 200 za vzdrževanje cest 1.900 za dopolnitev Javne razsvetljave 190 za vzdrževanje pokopališča 200 KS Bukovica-Sinkov turn za redno dejavnost 200 za vzdrževanje cest 400 za dopolnitev razsvetljave 190 KS Podutik— za redno dejavnost 100 KS Sora za vzdrževanje pokopališča 500 SKUPAJ 11 1.440 17.350 6.780 2.490 790 100 500 62.900 62.900 12 — DEJAVNOST DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Občinski odbor SZDL 16.500 Občinski odbor ZB NOV 5.000 Občinski odbor ZMS 4.000 Občinski odbor RKS 1.000 Občinski odbor ZDPM 3.000 Občinski odbor Zveze tabornikov 600 Občinski odbor Ljudske tehnike 500 Občinski odbor Počitniške zveze 220 Društvo upokojencev 200 Občinski odbor Počitniške skupnosti 5.000 Občinski odbor ZUOP 800 Občinski odbor ZVVI 700 Turistična društva 2.000 Zveza gluhih 620 Zveza slopih 620 Sn Ljubljana 6.750 šD Olimpija 4.000 DTK Ilirija 4.750 TVD Partizan šiška 4.850 TVD Partizan Šentvid 1.850 TVD Partizan Smlednik 210 TVD Partizan Sora 400 TVD Partizan Medvode 3.050 TVD Partizan Pirniče 400 Nogometni klub Sora 700 Nogometni klub Medvode 500 Planinska društva (4) 800 Občinski strelski odbor (7) 940 šolska športna društva 600 Balinarski klub šiška ioo Balinarski klub Tivoli ioo Avto-moto spcedway 2.000 Smučarsko društvo Strahovlca 300 Občinski odbor Zveze za telesno vzgojo 4.700 Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij 5.000 Kulturno-prosvctne organizacije 4.000 Občinski odbor gasilske zveze 2.200 88.960 SKUPAJ 12 88.960 13 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sofinanciranje pri obnovi gradov Smlednik in Goričane 22.000 Sofinanciranje pri dokončni ureditvi doma na Igu 2.000 Stanovanja socialno ogroženih 10.000 Kulturni dom Smlednik 5.000 Sofinanciranje ljubljanske bolnišnice 86.533 Mladinski dom, Poreč, Pag 5.163 Trafopostaja Seničica, Preska 1.332 Stanovanje Aljaževa ulica - dozidava 1.500 ZAPADLE ANUITETE Otroški vrtec terena Litostroj 1.455 Zdravstveni dom Šentvid 335 Stanovanjski blok ob železnici 278 120 13-2 121 13-2 122 13-2 123 13-2 124 13-2 125 13-2 126 13-2 127 13-2 128 13-2 129 13-2 130 13-2 131 13-2 132 13-2 135 13-2 134 13-2 135 13-2 136 13-2 137 13-2 138 13-2 139 13-2 140 13-2 141 13-2 142 13-2 143 13-2 144 13-2 145 13-2 146 13-2 147 13-2 148 13-2 149 13-2 150 13-2 151 13-2 152 13-2 153 13-2 154 13-2 155 13-2 156 13-2 157 13-2 158 14-2 159 14-2 160 14-2 161 14-2 162 14-2 163 14-2 164 14-2 165 14-2 166 14-2 167 17-2 168 17-2 169 17-2 170 17-2 171 17-2 172 17-2 173 17-2 174 18-2 Stanovanje v Jesenkovi ulici 1.027 Stanovanje v bloku PTT Šentvid 853 Stanovanja za borce in invalide 589 Stanovanja v bloku I. Šentvid 230 Stanovanja v »Rozeti« 1.568 Stanovanja v bloku I. in II. Šentvid 472 Stanovanja —četvorček Šmartno 376 Stanovanja Vodice 560 Stanovanjski blok Šmartno 103 Stanovanjski petorček v Preski 606 Stanovanja v bloku Černetova ulica 65 Stanovanja v bloku L-9 Medvode 1.371 Stanovanje tov. Simone Kunko 95 Vrstna hiša ob Vodnikovi cesti 3.896 9-stanovanjski blok v Medvodah 1.749 Nadomestna stanovanja S-l Na jami 6.400 Stanovanja v objektu A ob Železnikarjev! ulici 2.250 Stanovanja - 2 - v stolpnici S-I na Jami 543 Stanovanja ZB v bloku SL-2 Černetova 62 Stanovanja ZB-upokojcncev 551 Stanovanja ZB-upokojcncev S-I 376 Stanovanja borcev po I. prioritetni listi 1.557 Stanovanja v stolpiču 20 Medvode 173 Stanovanja bi. Na jami 4.644 Kolesarska steza Gunclje-Medno 583 Kinoprojektor Svoboda Medvode 153 Zadružni dom Pirniče 141 Gasilski dom Pirniče 41 Stanovanjski gasilski blok Medvode 226 Mladinski domovi Pag, Poreč 7.261 Kolesarska steza ob Celovški cesti 546 Kanalizacija Medvode 1.036 Elektrifikacije Svetje — Medvode 4.000 Izviri pod Krvavcem — vodovod 5.175 Dom na Srednji Dobravi 84 Združena posojila 38.720 Združeno posojilo 19.605 Stroški posojil 5.000 248.283 SKUPAJ H___________________________________248.283 14 — GOSPODARSKI POSEGI Regres za prevoz dijakov 3.350 Vzdrževanje cest III. in IV. reda 133.000 Regres za mleko 20.000 Stroški kafilerije 200 Stroški rajonaltzacijc živinoreje 300 Stroški zatiranja živalskih kužn. bolezni 150 Odškodnine in zatiranje TBC živali 100 Stroški zatiranja sadnih škodljivcev 300 Stroški vzorčenja umetnih gnojil _____100 157.500 SKUPAJ 14 ^ 157.500 17 _ GOSPODARSKE INVESTICIJE PTT centrala — udeležba 15.000 Anuitete za gradnjo mostov trafopostajc Medvode 16.493 Anuitete za pošto in PTT centralo 8.463 Anuitete za Celovško cesto pri KB 54.000 Anuitete za Celovško cesto. Splošna gospodarska banka 6.500 Trgovski lokali — pogodba 3431/64 30.000 Sklad za ceste 110.000 240.456 SKUPAJ 17 240.456 18 — NERAZPOREJENI DOHODKI Tekoča rezerva za nepredvidene in nezadostne potrebe 152.599 152.599 SKUPAJ 18 152.599 SKUPAJ RAZPOREJENO IN NERAZPOREJENO V POSEBNEM DELU PRORAČUNA 1,466.25« SKLAD ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE A. DOHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1964 2. 40 ■/• udeležba na proračunskih dohodkih 3. Prispevki gospodarskih organizacij — za osnovno šolstvo (namensko za investicije) — za slrokovno šolstvo 4. Ostali dohodki v tisoč din 9.495 1,370.333 225.000 136.000 361.000 172 SKUPAJ DOHODKI 1,741.000 B. IZDATKI 1. Izdatki za osnovno dejavnost — osnovne šole in gimnazija 724.370 — šola v naravi 9.000 — vzgojno varstvene ustanove 91.450 — Delavska univerza šiška 7.000 — drugi izobraževalni in vzgojni zavodi: Ljudska knjižnica Siška-Sentvid 10.000 Ljudska knjižnica Medvode 2.000 Glasb, šola Fr. Sturma 2. Neposredni izdatki za investicije 54.000 66.000 — šola Na jami 300.000 — šola Smlednik 80.000 — šola v Smartnem-prizidek 5.000 — šola v soseski V - načrti 5.000 — gimnazija Šentvid - telovadnica — vzgojno-varstvene ustanove: 10.000 — Milan Majcen 12.000 R. Dragarjeve - prizidek 11.000 načrti v soseski VI. 10.000 33.000 — prispevek za obnovo in graditev Skopja 7.780 897.820 440.780 4. Dotacije drugim družbenim skladom in zavodom — medobčinski sklad za strokovno šolstvo 300.000 — Zavod za prosvetno-pedagoško službo 11.308 — Vzgojni dom Janeza Levca 20.000 — Vzgojni dom Fr. Milčinskega, Smlednik 9.580 5. Odplačilo kreditov, ki jih je dobil sklad — Osn. šola Hinka Smrekarja 6.149 — Osn. šola Hinka Smrekarja - telovad. 500 — Osn. šola Zv. Uunka - centr. kurjava 349 — Osn. šola V. Vodnika - centr. kurjava 951 —- Osn. šola Franca Marna 516 — Gimnazija Šentvid - kanalizacija 617 6. Bančni stroški 340.888 9.082 1.020 7. Operativna rezerva 26.410 3. Investicijska popravila šol in zavodov 25.000 SKUPAJ IZDATKI 1,471.000 Ugotavljanje letnih kosmatih osebnih dohodkov Na podlagi 81. in 87. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 37/64) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Šišk^ je skupščina občine Ljub-Ijana-Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1965 izdala ODLOČBO O UGOTOVITVI LETNIH KOSMATIH OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV ZA LETO 1965 V OBČINI LJUBLJANA-ŠISKA moško frizerstvo žensko frizerstvo vsi ostali te stroke 14. Avtoprevozništvo 15. Avtotaksi 16. Gostilne Osnove, določene na 762.000 610.000 855.000 684.000 1.143.000 914.000 1.619.000 1,295.000 952.000 762.000 1.333.000 1,066.000 podlagi dohodkov visokokvalifi- ciranih delavcev, uporabi za dohodke pristojen organ za zavezance, ki zaposlujejo več kot eno tujo delovno silo in ki uporabljajo stroje na električni pogon. 1. Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in sicer: Gospodarska dejavnost Letni kosmati os. dohodek 1. Predelovanje nekovin VK 1,248.000 K 1,027.000 2. Predelovanje kovin — — kotlarji 1,429.000 1,143.000 — galvanizerji 1,619.000 1,295.000 — kovinostrugarstvo 1,429.000 1,143.000 — kovinopasarstvo 1,429.000 1,143.000 — strojno ključavničarstvo 1,429.000 1,143.000 — orodjarstvo 1,619.000 1,295.000 — avtomehanika 1,429.000 1,143.000 — precizna mehanika 1,619.000 1,295.000 — livarstvo 1,619.000 1,295.000 — kovinostiskarstvo 1,429.000 1,143.000 — vsi ostali te stroke 1,238.000 990.000 3. Elektrostroka 1,619.000 1,295.000 4. Kemična stroka 1,333.000 1,066.000 5. Lesna stroka — mizarji, modelni mizarji in tapetniki 1,143.000 914.000 vsi ostali te stroke 952.000 762.000 6. Papirna stroka 855.000 684.000 7. Tekstilna stroka 855.000 684.000 8. Usnjarska stroka in izdelki iz gume 952.000 762.000 9. Živilska stroka 762.000 610.000 10. Tiskarstvo in knjigoveška stroka 952.000 762.000 11. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: filigranstvo in umetno kovaštvo 1,619.000 1,295.000 zlatarji 1,429.000 1,143.000 graverji in pečatarstvo 1,619.000 1,295.000 izdelovanje predmetov iz plastičnih mas 1,524.000 1,219.000 izdelovanje okrasnih predmetov 1,619.000 1,295.000 vsi ostali te stroke 1,048.000 1,027.000 12. Stavbna stroka 1,143.000 914.000 13. Obrtne, osebne in druge stroritve: kozmetika 1,333.000 1,066.000 ličarji 1,429.000 1,143.000 aranžerji 1,333.000 1,066.000 optiki 1,619.000 1,295.000 2. •Letni kosmati osebni dohodek delavca ali uslužbenca, na podlagi katerega se bo določala osnova za prispevek od intelektualnih storitev, znaša: Intelektualne storitve letni kosmati os. doh. 1. odvetniki, zdravniki, dentisti 1,900.000 2. ostali 1,333.000 3. Ta odločba velja osmi dan po objavi v Glasniku; uradnem glasilu okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Številka: 1/1-113-5/65 Ljubljana, 26. februarja 1965 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar, 1. r. Zig občinske skupščine Prispevki in davki občanov Na podlagi 12. in 193. člena Temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ št. 32/64), na podlagi 13., 19., 27., 43., 74., 4. točke 77., 113. in 130. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 37/64) v zvezi z 32. členom Temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ št. 31/64) in 4. člena Temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Ur. 1. SFRJ št. 52/64) in na podlagi 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Siška na seji dne 26. februarja 1965 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV TER NJIHOVIH STOPNJAH, KI SE OBRAČUNAVAJO IN PLAČUJEJO NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-SIŠKA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. čldn Na območju občine Ljubljana-Siška se prispevki in davki obračunavajo in plačujejo po določbah temelj- nega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ št. 32(64 in SRS št. 37/64) in tega odloka ter predpisih, ki bodo izdani na njihovi podlagi. 2. člen Prispevki se obračunavajo in plačujejo iz dohodka, ki je dosežen z osebnim delom občanov (osebni dohodek), davki pa iz dohodka občanov od premoženja, premoženjskih pravic in na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, ter dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela člrugih. 3. člen S prispevki in davki se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti in je vsak občan dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. II. PRISPEVKI 1. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 6,8 %> od bruto osebnih dohodkov. 5. člen Po 43. členu republiškega zakona se določajo mesečne pavšalne osnove za plačevanje prispevka od delovnega razmerja za naslednje kategorije zavezancev: 1. od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov 35.000 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnem gospodinjstvu 20.000 3. od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah 25.000 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 30.000 5. v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih zadrugah in organizacijah 30.000 6. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev 30.000 Na te pavšalne osnove se uporabi stopnja 6,8 %>. 2. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Osnova za prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda je vrednost posekanega lesa in se določa po vrednostnih razredih takole: I. 3.700 2.000 1.000 II. 3.300 1.700 800 III. 2.900 1.400 600 IV. 2.500 1.100 400 v. 2.100 800 200 VI. 1.700 500 — VII. 1.300 200 — VIII. 900 — - — Vrednostne razrede določi občinska skupščina s posebno odločbo, katero si posamezniki lahko ogledajo pri referatu za gozdarstvo. 7. člen Stopnja prispevka na osebni dohodek iz gozda znaša 20 »/o. Ta prispevek se plača v istih rokih, kot prispevek od sečnje lesa in gozdov. 8. člen Območje občine je razdeljeno na sledeče proizvodne okoliše: Prvi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Brinje, Dravlje, Glince (naselja: Dolnice, Kamna gorica, Podutik, Glinica), Kapucinsko predmestje, Spodnja Šiška, Stanežiče, Šentvid, Vižmarje, Zgornja Šiška, Medvode, Preska, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče. Drugi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Gameljne, Moše, Smlednik, Sora, Šmartno, Tacen, Vesca, Hraše, Polje, Repnje, Senica, Skaručna, Vodice, Zapoge, Zbilje, Bukovica, Golo brflo (naselje Seničica), Šinkov turn. Tretji proizvodni okoliš ne zajema nobenih katastrskih občin. Četrti proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Golo brdo (naselje Golo brdo), Rašica, Žlebe, Glince (naselje Toško čelo), Studenčice, Topol. 9. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka Od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, je proporcionalna in znaša za prvi proizvodni okoliš 220/o za drugi proizvodni okoliš 19 %> za tretji proizvodni okoliš 7 %> medtem ko je četrti proizvodni okoliš oproščen plačevanja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 3. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 10. člen Občani, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja, ipd) morajo plačevati prispevek od obrtnih dejavnosti, če ta dohodek presega letno 120.000 din na kmetijsko gospodinjstvo. Ta prispevek se plačuje po lestvici iz 11. člena tega odloka. 11. člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi so progresivne in so naslednje: Prispevna stopnja Stopnja letni bruto OD do 900.000 8% nad 900.000 do 1.100.000 9°/« nad 1,100.000 do 1,300.000 10 %> nad 1,300.000 do 1,500.000 12 »/o nad 1,500.000 do 1,800.000 14 % preko 1,800.000 17,5 «/o Po tej lestvici plačujejo prispevek naslednji zave- zanci: a) podkovski kovači, brusači rezil, popravila dvokoles, urarji, polnjenje akumulatorjev, rafinerija kovin, vezilje, krojači, šivilje, izdelovanje perila, klobučarji, krpanje tekstilnih predmetov, plisira-nje tkanin, čevljarji, krznarji, mlinarji, kisanje zelja in repe, popravljanje nalivnih peres in patentnih svinčnikov, umetno krpanje tkanin, popravljanje nogavic, popravljanje dežnikov, preoblačenje gumbov, kemično čiščenje, barvanje in impregniranje preje, tkanin in oblek, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, moško in žensko frizerstvo, kozmetika obraza in telesa, pedikura, optika, fotografiranje, dimnikarstvo, vozno ličarstvo, politiranje pohištva in drugih lesenih predmetov, uglaševanje glasbil, popravljanje športnih predmetov, čiščenje in mazanje vozil, aranžerji, prepisovanje in razmnoževanje, snaženje oken, žaganje drv, prevažanje s konjsko opremo, gostilne, b) steklarji, ključavničarji, kleparji, mehaniki, (avtomehaniki, elektromehaniki, mehaniki za radio in televizijske sprejemnike), avtoelektričarji, elek-troinstalaterji, mizarji, tapetniki, krznarji, zlatarji, graverji, vodovodni inštalaterji, zidarji, krovci, soboslikarji in pleskarji, pečarji, črkoslikarji. Zavezanci pod a) plačujejo prispevek po tej lestvici, zavezanci pod b) pa plačujejo po isti lestvici le v primeru, če od ustvarjenega celotnega dohodka odpade najmanj 50 % celotnega dohodka na individualnega 7. naročnika občana in hišne svete. 12. člen 8. Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku so progresivne in so naslednje: 9. Prispevna Stopnja 10. osnova letni bruto OD do 900.000 17,5 °/o 11. nad 900.000 do 1,100.000 20% nad 1,100.000 do 1,300.000 23 °/,i nad 1,300.000 do 1,500.000 26% nad 1,500.000 do 1,700.000 29 % nad 1,700.000 do 1,900.000 32 % nad 1,900.000 do 2,100.000 35 "/o nad 2,100.000 40 % Po tej lestvici plačujejo prispevek vsi zavezanci, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in tisti zavezanci, ki ne izpolnjujejo pogojev, navedenih v 11. členu pod b). 13. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta. Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku znaša: 1. avtomehanika, vozno ličarstvo, avtokle-parstvo, precizna mehanika 2. zidarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, krovstvo, elektroinstalerstvo, popravila električnih strojev, aparatov in naprav, mizarstvo 3. snažilci obutve, postreščki, perice 4. ostali 5. za zavezance, ki opravljajo obrtno dejavnost v manjšem obsegu 6. zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti iz 14. člena tega odloka, ki dosežejo v tekočem letu manj kot 50.000 din osebnega dohodka so oproščeni plačevanja prispevka od obrtnih dejavnosti. 14. člen Šteje se, da opravlja obrtne ne druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu zavezanec: a) da je starejši od 60 let in ne uporablja dopolnilnega dela drugih (niti vajenca), b) zavezanec, čigar zdravstveno stanje ne dopušča 40.000 30.000 8.000 5.000 10.000 20 °/. 10 %> 20 «/o 20»/« 15«/o v na- polne zaposlitve. 15. člen od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, po stopnji od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev, po stopnji od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev (umskih in fizičnih) za državne organe in zavode, za gospodarske, zadružne in družbene organizacije ali za hiše v družbeni upravi, če se po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se ne plačuje prispevkov v pavšalnem znesku, po stopnji 16. člen Stopnje ekonomske amortizacije se določajo slednji višini: 1. za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost od njihove vrednosti 3°/o, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb, 2. za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost 16 »/o od njihove vrednosti, 3. za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto in se uporabljajo pri izvrševanju obrtne dejavnosti, 12 %> od njihove vrednosti. Osnova za obračun ekonomske amortizacije je nabavna vrednost, odnosno cenilna vrednost ugotovljena zapisniško po sodno zapriseženem izvedencu. 4. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 17. člen Stopnja prispevka od intelektualnih storitev znaša 17,5 »/o. 5. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 18. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je proporcionalna in znaša 15 »/o. 19. čldn, Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) ,ki se plača ob vsakem izplačilu znašajo: 1. od dohodkov, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija po stopnji 10°/o 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov po stopnji 15 %> 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, po stopnji 15 »/o 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, po stopnji 15 %> 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časo-kisov, knjig revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji 15 »/o 6. od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode,-če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku, po stopnji 15 %> V primeru, da nastane dvom ali gre za delo iz področja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo sestavljajo trije člani, od katerih imenuje po enega člana svet za prosveto in kulturo, svet za obrt in svet za družbeni plan in finance. III. DAVKI 1. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 20. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ali dela stavbe na območju občine ne glede na to ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem in so v naslednjih naseljih: Brezovica, Dol, Dor niče, Dragočajna, Golo brdo, Goričane, Govejek, Hraše, Ladja, Moše, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče, Spodnja Senica, Zgornja Senica, Se-ničica, Smlednik, Sora, Studenčice, Tehovec, Topol, Torovo, Trnovec, Valburga, Vaše, Vikrče, Zapoge, Zavrh, Zbilje, Žlebe, Rakovnik, Sukpvica, Dobruša, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Zgornje Gameljne, Glinica, Šinkov tura, Koseze, Polje, Rašica, Repnje, Selo, Skaručna, Šmartno, Tacen, Vesca, Vodice, Vojsko, Utik. 21. člen Višina stroškov upravljanja in vzdrževanja stavb znaša 50°/o od dosežene stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemniške vrednosti po točkovanju. 22. člen . Stopnja davka na dohodek od stavb je proporcionalna in znaša 50 °/o od davčne osnove. Davčna osnova je celotni doseženi dohodek od najemnine oziroma stanarine zmanjšan za stroške po 21. členu tega odloka. 2. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 23. člen Stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so naslednje: Davčna osnova: Stopnja do 200.000 20% nad 200.000 do 400.000 25% nad 400.000 do 600.000 30 % nad 600.000 do 800.000 35% nad 800.000 do 1,000.000 40% nad 1,000.000 50 % Dohodek od oddajanja opremljenih sob se ne upošteva za plačilo davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic. 3. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 24. člen Ker na območju občine občani nimajo velikih mehaničnih priprav za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo se ta davek ne uvaja. 4. DAVEK NA DOHODEK DESEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH (DAVEK NA TUJO DELOVNO SILO) 25. člen Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od tem osebam izplačanega osebnega dohodka. Ta odstotek se za dejavnosti, od katerih se plačujejo prispevki po dejanskem osebnem dohodku določa takole: Gospodarska dejavnost: predelovanje nekovin predelovanje kovin izdelovanje električnih aparatov in pribora izdelovanje kemičnih izdelkov predelovanje lesa predelovanje papirja izdelovanje tekstilnih izdelkov predelovanje usnja izdelovanje gumijevih izdelkov izdelovanje živil tiskarne in knjigoveznice izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov stavbna obrt obrtne osebne in druge storitve Od ugotovljene davčne osnove se plačuje davek na tujo delovno silo po stopnji, kot sledi: če zaposluje enega delavca 20 °/o če zaposluje dva delavca 25°/o če zaposluje tri delavce 30°/o če zaposluje štiri delavce 40% če zaposluje pet delavcev , 50% 26. člen Za zavezance, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih, se določa za vsakega zaposlenega delavca pavšalni letni znesek davka na tujo delovno silo in znaša: odstotek 20 35 35 35 25 10 10 15 20 10 15 20 20 10 Gospodarska dejavnost Pavšalni zdesek predelovanje nekovin 15.000 predelovanje kovin 40.000 izdelovanje električnih aparatov in pribora 40.000 izdelovanje kemičnih izdelkov 35.000 predelovanje lesa 25.000 predelovanje papirja 20.000 izdelovanje tekstilnih izdelkov 10.000 predelovanje usnja 15.000 izdelovanje gumijastih izdelkov 15.000 izdelovanje živil 10.000 tiskarne in knjigoveznice 10.000 izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov * 15.000 stavbna obrt 20.000 obrtne, osebne in druge storitve 10.000 avtoprevozništvo 40.000 gostinstvo 30.000 5. DAVEK NA DOBITKE, DOSEŽENE Z IGRO NA SREČO 27. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačujejo po proporcionalni stopnji 10 %. Davek po tej stopnji se plačuje od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije, lota in športnih napovedi ter od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo. 6. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 28. člen Krajevni samoprispevek se lahko uvede po posebnem postopku in na način, kot ga določa republiški zakon o prispevkih in davkih, odnosno v smislu 217. člena statuta občine Ljubljana-Šiška. IV. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV 29. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za 10 let 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi za 10 let 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki za 10 let 4. ki se pogozdijo po navodilih in pod nad- zorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa za 20 let 30. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemeljskih parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali pa zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se katarski dohodek zmanjša za dejansko škodo po posamezni parceli. Olajšava se priznava, če znaša dejanska škoda več kot 30 % KD od posamezne parcele. Razlika med odmerjenim prispevkom in prispevkom odmerjenim od katastrskega dohodka, ki je zmanjšan na tej podlagi, se odpiše. 31. člen V smislu 58. člena republiškega zakona se pri odmeri prispevkov priznajo naslednje olajšave: 1. Prispevni zavezanci, katerih dohodek ne presega 80.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 "/o za vsakega tretjega ali nadaljnega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega člana. 2. Prispevnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 120.000 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana. 3. Prispevnim zavezancem, ki so imeli v letu, za katero se odmerja prispevek, večje izdatke za zdrav- Ijenje ali za pogreb družinskih članov se prispevek ob odmeri ustrezno zniža. Kot večji izdatek se smatrajo stroški, ki presegajo 20.000 din. Za mladoletne otroke se štejejo otroci pod 15 let starosti. Za odrasle dela nezmožne člane se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 °/o invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delanezmožnost je zmanjšana več kot za 50°/o, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let, bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo in tisti član družine starosti do 25. leta, ki je na rednem šolanju. 32. člen Pooblašča se svet za družbeni plan in finance občine, da presoja in odloča tudi o drugih popolnih in delnih oprostitvah in olajšavah prispevkov in davkov v posameznih primerih. V. VODENJE POSLOVNIH KNJIG 33. člen Poslovne knjige morajo voditi: 1. zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu presegli 20 milijonov celotnega dohodka. 2. zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki za 1 milijon dinarjev presegajo minimalni letni osebni dohodek, ki je določen z odločbo občinske skupščine o letnih kosmatih osebnih dohodkih delavcev. VI. OSTALE DOLOČBE 34. člen Ta odlok yelja osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem glasilu okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965. št. 1/1-42-2/65 Ljubljana, 26. februarja 1965 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška Miran Goslar, 1. r. Posebni dodatek o občinskih volitvah KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINSKI ZBOR NASE OBČINSKE SKUPŠČINE I. volilna enota dosedanji odbornik Stepišnik Vida kandidati Mikolič Miloš Mikolič Vlado Simončič Tone 3. volilna enota dosedanji odbornik dr. Levičnik Miloš kandidati Jelovšek Ida Levak Milena 5. volilna enota dosedanji odbornik Pirkovič Janko kandidati Pirkovič Janko 7. volilna enota dosedanji odbornik Kurent Andrej kandidati Franzot Anton Martinšek Lojzka 9. volilna enota dosedanji odbornik Damjan Miro kandidati Damjan Mirko II. volilna enota Rupar Jože kandidati Zbrizaj Danilo Zavašnik Bojan 13. volilna enota dosedanji odbornik Pečirer Rafael kandidati Nolimal ing. Vikto Reja Anton 15. volilna enota dosedanji odbornik Božič Ivan kandidati Božič Ljubo Žalec Alojz 17. volilna enota dosedanji odbornik Krašovec Lovro kandidati Krašovec Lovro Kobal Jože 19. volilna enota dosedanji odbornik Goslar Miran kandidati Goslar Miran 21. volilna enota dosedanji odbornik Vadnjal Marjan kandidati Kranjc Ivan 23. volilna enota dosedanji odbornik Bručan Olga kandidati Slosar Ivan Kristan Franc 25. volilna enota dosedanji odbornik Dobnikar Janez kandidati Šinkovec Janko Babnik Miro Suhadolc Jakob 27. volilna enota dosedanji odbornik Daničič Ljubo kandidati Prinčič ing. Pavel Debevc Janez 29. volilna enota dosedanji odbornik Kerne dr. Tine kandidati Petrovčič Anton Klobučar Janez 31. volilna enota dosedanji odbornik Zavodnik Franc kandidati Zavodnik Franc 33. volilna enota dosedanji odbornik Šušteršič Franc kandidati Brank Miro Šetina Ferdinand 35. volilna enota dosedanji odbornik Kušar Ivan kandidati Kušar Ivan Kunstelj Anton 37. volilna enota dosedanji odbornik Borčnik Štefan kandidati Borčnik Stefan Stupar Franc 39. volilna enota dosedanji odbornik Militarev Andrej kandidati Stajanovič Predrag Sešek Avgust 41. volilna enota dosedanji odbornik Tehovnik Milan kandidati Starman Milan Sušnik Andrej 43. volilna enota dosedanji odbornik Likar Andrej kandidati Šušteršič Anton Triler Ivan Nadomestne volitve: 2. volilna enota dosedanji odbornik 3. volilna enota dosedanji odbornik Jakhel Rudi kandidati Kavčič Viktor Rehberger ing. Otmar 6. volilna enota dosedanji odbornik Podlogar Ivan kandidati Žigon Savo Malnar Anton Snoj Roman Terlep Janez 7. volilna enota dosedanji odbornik Božič Justi kandidati Pungerčar Jože Žitnik Anica Zupančič Srečko Rajer Alojz kandidati Ribnikar Miran Martinčič Ivan Belak Franc 12. volilna enota dosedanji odbornik Dolenc Lojze kandidati Bezimovič Liliana 8. volilna enota dosedanji odbornik Jerman Lojzka kandidati Brank Franc Jesihar Franc Sever Matevž 9. volilna enota dosedanji odbornik Frolov Mira kandidati Prosen Ivica Jaklin Ivan 11. volilna enota dosedanji odbornik Hribar Franc kandidati Rakovec Franc Luckman ing. Miha 12. volilna enota dosedanji odbornik Pitamic ing. Albin KANDIDATI ZA VOLITVE V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE Skupina gospodarstva. I. podskupina. kandidati Gorenc Ivan Ribič Franc 15. volilna enota dosedanji odbornik Mihler Zoran kandidati Drnovšek Avgust Fajgel Florijan Turšič Miha 21. volilna enota dosedanji odbornik Kušar Jože kandidati Tertnik Boris Stebla j Jože 22. volilna enota dosedanji odbornik Langerholc Franc kandidati Nemanič Ivan Miklavčič Marjan 24. volilna enota dosedanji odbornik Cerar Stane kandidati Cebek Maks Furer Stanko Medle Jože Dolžan Franc Saver Drago Kores Stane 25. volilna enota dosedanji odbornik Mesec Draga kandidati Kovačec Franc 31. volilna enota dosedanji odbornik Blanko Mija kandidati Trampuž Roman 32. volilna enota dosedanji odbornik Petrovčič Anton kandidati Šuštaršič Julka Cerar Francka Vončina Franc Skupina gospodarstva: II. podkskupina (za to podskupino bodo volitve izjemoma šele v nedeljo 28. marca) 1. volilna enota dosedanji odbornik Jakus Marjan kandidati Černe Anton Vrhunc Anton Kopač Franc Križaj Tine Skupina kulture in prosvete: 1. volilna enota dosedanji odoornik Miladinovič Neva kandidati Šenk Tončka Lenič Majda Tribušon Zorka 4. volilna enota dosedanji odbornik Sigulin Tone kandidati Kolar Vilko Černivec Ivo 5. volilna enota dosedanji odbornik Tavčar Marjan kandidati Tičar Nada -Temlin Štefan Preintz ing. Drago Skupina zdravstva dosedanji odbornik Vidmar Franc kandidati Draksler Rado Skupina državnih organov, družbenih organizacij in društev: 2. volilna enota dosedanji odbornik Pavlič Slavica kandidati Križnar Ivan Žitnik Koloman 20. volilna enota dosedanji odbornik Celarc ing. Marko kandidati Kabaj Vinko Kričej Maks Dadamos ing. Ko-sta Izbiranje in predlaganje možnih kandidatov (evidentiranje) O /del.\ /del\ —/ V iy/ \org./ \org. y i zai Zbor volivcev na terenu Zbor delovnih ljudi v del. doitončno voli kandidate organizacijah dokončno vo- T zas stva: Voli t v e Voli t v e 1. volilna enota občinskih odboruikov občinskih odbornikov dosedanji odbornik Šuštaršič dr. Boris 1 zai , i T" za; kandidati Bežan Ivica Občinski zbor Zbor delovnih Gruden Ivica skupnosti 2. volilna enota OBČINSKA 3 KUPŠČ IN A voli odbornike 1 zas Mestni e v e t Okrajno skupščino i voli poslance Neposredne volitve o b a n o v L J V za* republ. z o o r gospodar zbor social. zdrav. zbor prosvet. kulturn. zbor organi z. poli tič. zbor REPUBLIŠKA SKUPŠČINA Na eaaK način, tj. z neposrednimi volitvani oočanov bomo Čez dve leti volili tudi poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine, kajti tovariša Edvarda Kardelja smo pred dvemi leti izvolili za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine s 4-letno mandatno dobo. Letošnje volitve na območju naše občine Občinske volitve 26. in 28. marca Republiške votitve 18. aprila Opomba uredništva: Informativni dodatek v občinskih volitvah ne spada v prilogo »Novi odloki občinske skupščine«. Uredništvo lista je s to informacijo izkoristilo le prostor, ki bi sicer ostal prazen. Prosimo, da vzamete to pojasnilo s potrebnim razumevanjem na znanje. • Uredništvo. Shema najbolj nazorno prikazuje posamezne faze letošnjih volitev in sicer: — Od januarja dalje: smo občani in naše organizacije predlagali možne kandidate za volitev občinskih odbornikov in republiških poslancev. — Od začetka meseca marca smo na kandidacijskih zborih volivcev oz. delovnih ljudi izbrali kandidate za volitve občinskih odbornikov in republiških poslancev. — V petek, 26. marca: bomo volivci neposredno po volilnih enotah delovnih organizacij volili občinske odbornike za zbor delovnih skupnosti naše občine. — V nedeljo, 28. marca: bomo volivci neposredno po volilnih enotah, kjer stanujemo volili občinske odbornike v občinski zbor skupščine, razen tega bomo volivci s področja kmetijstva tokrat tudi neposredno volili svoje občinske odbornike v zbor delovnih skupnosti. — V nedeljo, 4. aprila: bo občinska skupščina volila republiške poslance v gospodarski, socialno-zdravstveni, pro-svetno-kulturni in organizacijsko-politični zbor republiške skupščine, kakor tudi kandidate za neposredne volitve poslancev republiškega zbora skupščine SRS. — V nedeljo, 18. aprila: bomo volivci neposredno volili po volilnih enotah kjer stanujemo, poslance v republiški zbor skupščine SRS. — Zveznih volitev letos ni na območju naše občine. ŠE O LETOŠNJIH VOLITVAH Pri nas je vsa oblast in vse upravljanje v rokah delovnega ljudstva. Ljudje sami izbirajo in predlagajo iz svoje srede najustrezneje možne kandidate za občinsko, zvezno in republiško skupščino, kakor tudi za razne druge samoupravne organe, nakar tudi sami neposredno ali posredno volijo najustreznejše kandidate v te organe. • KAKŠEN JE USTROJ NAŠIH SKUPŠČIN Ker smo v obdobju skupščinskih volitev, je prav, da se seznanimo tudi z ustrojem naših skupščin. Kot vidimo na prednji shemi so naše skupščine razdeljene na več zborov in sicer na občinski, republiški in zvezni zbor. Občinska skupščina ima razen tega še zbor delovnih skupnosti, medtem ko imata republiška in zvezna skupščina namesto tega še 4 posebne zbore in sicer: gospodarski, socialno-zdravstveni, prosvetno-kulturni in organizacijsko-politični zbor. • KDO IN KJE VOLI? — odbornike za občinski zbor, kakor tudi poslance za republiški in zvezni zbor volimo neposredno volivci v volilni enoti, kjer stanujemo. — Občinske odbornike za zbor delovnih skupnosti naše občine volimo neposredno volivci v volivni enoti, kjer smo zaposleni. — Odbornike za mestni svet Ljubljane voli občinska skupščina, dočim volitve odbornikov za okrajno skupščino v prihodnje odpadejo, ker so bili okraji ravnokar ukinjeni. — Republiške in zvezne poslance za gospodarski, socialno-zdravstveni, prosvetno-kulturni in organi-zacijsko-politični zbor voli občinska skupščina. — Kandidate za poslance republiškega in zveznega zbora voli občinska skupščina, medtem ko jih dokončno izvolimo neposredno volivci po volivnih enotah, kjer stanujemo. neobveSCen Človek je revež Kot zgubljen tava v gosti megli ali temi. Zadeva na ovire in težave, ne ve pa, kje je, kam gre in kam bo prispel. Zaradi tega ne vidi izhoda iz svojih težav. Odprite okno v domači svetil Naročite list! Še danes naročite Javno tribuno šišenskih občanov, da boste obveščeni o vsem, kar mora vedeti vsak človek, ki prebiva ali dela na območju naše občine. POMNITE: Javna tribuna je najcenejši list. Mesečno stane samo 20 din, polletno 100 din oziroma za vse leto samo 200 din. Naročite takoj list, da boste lahko tekmovali za 21 denarnih nagrad v skupni vrednosti 76.000 din! Novi odloki občinske skupščine LJubljana-Siška izhajajo od začetka 1965. leta kot mesečna priloga Javne tribune šišenskih občanov — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Pavic Šegula, Celovška cesta m/IV, soba 406 (SZDL), telefon t31-20-ll