se 58 dni 12 . maraton Staro mestno jedro PTUJ www. poli maraton. si 14. JUNIJ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Danes priloga v Štajerskem tedniku Varna starost Ptuj, petek, 18. aprila 2014 letnik LXVII • št. 31 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Vsem bralkam in bralcem želimo prijetne velikonočne praznike Družba Radio Tednik Štajerski Spodnje Podravje • V pričakovanju velike noči V družbi domačih in prijateljev Praznik velike noči ni samo cerkveni praznik, je tudi praznik kulturne dediščine, druženja, pozitivnih misli in skrbi za drugega. Aktualno Ptuj • Butični Park hotel na dražbi O Stran 3 Kmetijstvo Ormož • Kmetijska zadruga v prislini poravnavi O Stran 9 RADIOPTUJ ^89,8° 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Priprave na velikonočne praznike so se začele že s cvetno nedeljo. Prvi trije dnevi v velikem tednu so bili še delavni, treba je bilo poskrbeti za obleko, hišo in okolico hiše, da bo vse tako, kot mora biti. Dnevi od četrtka do ponedeljka pa so povezani s prigodami o Kristusovem rojstvu in smrti. Sicer pa je izročilo velike noči močno povezano tudi s starimi praznovanji pomladi. V cerkvah in ob kapelicah bodo ta konec tedna blagoslovili velikonočna jedila, ki se bodo nato znašla na praznični mizi, ob kateri se bodo zbrale družine, da bi skupaj zaužile velikonočni zajtrk - že-gen. Kulturno izročilo največjega in najstarejšega krščanskega praznika pa si je te dni mogoče ogledati tudi na priložnostnih razstavah. Letošnjo ptujsko so obogatili izdelki učencev osnovnih šol in rokodelskega centra DUO iz Veržeja. MG Foto: Črtomir Goznik Za kaj porabijo šole skoraj 3,7 milijona (občinskih) evrov letno Podravje • Čeprav za plače učiteljev in drugih zaposlenih skrbi pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport, je del plačil tudi na bremenih občinskih proračunov; med drugim vsi materialni stroški, stroški vzdrževanja in stroški dodatnih programov. Občine na območju Spodnjega Podravja in na Bistriškem so lani za šole skupaj namenile še vrtoglavih 3.669.996 evrov, brez naložb. O Stran 4 in 5 Milan Volgemut krivdo odločno zavrača Ptuj • Upokojeni policist Milan Volgemut, ki ga obtožnica tožilstva bremeni umora ptujskega gostilničarja Franca Klinca iz koristoljubja in brezobzirnega maščevanja, je v sredo sodnici Biserki Rojic dejal, da krivdo zavrača. Z> Stran 24 STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. ¡istrin ¡te se na wwWofoidraLiti 2 Štajerski Aktualno petek • 18. aprila 2014 Slovenija, Sp. Podravje • Energetske sanacije stavb javnih zavodov Od razpoložljivih 100 milijonov podravske občine izkoristile 6,5 milijona evrov Lani se je končalo petletno obdobje, ko so lokalne skupnosti lahko kandidirale za EU-sredstva iz kohezijskega sklada. Lokalne skupnosti so lahko v letih 2007 in 2013 med drugim kandidirale na javnih razpisih za sofinanciranje energetskih sanacij stavb v lasti lokalnih skupnosti. Od skupno 106 milijonov evrov, ki so bili na razpolago, so jih občine Sp. Podravja in bistriške občine izkoristile približno 6,5 milijona evrov. V okviru energetskih sanacij so se izvedle toplotne izolacije fasad in podstrešja, zamenjalo se je tudi stavbno pohištvo. Občine pa so lahko na razpis prijavile tudi sanacijo ali zamenjavo sistemov za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb. Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP), je bilo javnih razpisov za energetsko sanacijo stavb v lokalni ali državni lasti pet. Leta 2010 je bilo razpisanih 52,6 milijona evrov za energetsko sanacijo stavb s področja zdravstva v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Leto kasneje je bilo za energetsko sanacijo stavb javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, ki so v pristojnosti Ministrstva za šolstvo, razpisanih 16 milijonov evrov. Istega leta je bil razpis za sofinanciranje energetskih sanacij domov za starejše v pristojnosti Ministrstva za delo. Višina razpisanih sredstev je znašala 20 milijonov evrov. Leta 2011 je bilo na voljo tudi 7 milijonov evrov za energetsko sanacijo stavb javnih zavodov na področju visokega šolstva in znanosti v pristojnosti Ministrstva za izobra- MESTNA OBČINA PTUJ Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov. ževanje. V letih 2012 in 2013 sta bila objavljena javna razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti ter za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti. Na prvem je višina razpisanih sredstev znašala 52 milijonov evrov, na drugem pet milijonov več. Sredstva razdeljena, porabljena bodo do konca 2015 Na MZIP pojasnjujejo, da so bila iz prvih petih razpisov dodeljena vsa sredstva, iz zadnjega pa šele 42,3 milijona evrov. Sredstva še niso počrpana, številni projekti so namreč še v izvajanju in se bodo zaključevali še vse do konca leta 2015. Na vprašanje, ali je pričakovati še kakšen razpis, na MZIP odgovarjajo, da bi razpis Višina počrpanih sredstev iz razpisov za energetske sanacije javnih zavodov Naziv upravičenca Naziv operacije Višina dodeljenih sredstev (v evrih) Ptuj Energetska sanacija stavb Vrtca Ptuj 749.711,68 Ptuj Energetska sanacija OŠ Olge Meglič 242.039,45 Ptuj Energetska sanacija OŠ Breg 96.179,88 Markovci Energetska sanacija OŠ Markovci 764.986,94 Juršinci Energetska sanacija OŠ Juršinci 413.077,64 Videm Energetska sanacija OŠ Videm 395.460,28 Cirkulane Energetska sanacija OŠ Cirkulane 195.731,50 Cirkulane Energetska sanacija telovadnice OŠ Cirkulane 106.252,77 Podlehnik Energetska sanacija OŠ Podlehnik 168.604,24 Kidričevo Energetska sanacija OŠ Borisa Kidriča Kidričevo 160.896,50 Gorišnica Energetska sanacija OŠ Gorišnica 153.060,10 Destrnik Energetska sanacija OŠ Destrnik 109.364,95 Žetale Energetska obnova ZD Žetale 68.423,87 Hajdina Energetska sanacija OŠ Hajdina 67.936,69 Kidričevo Energetska sanacija OŠ Lovrenc na Dravskem polju 60.184,25 Majšperk Energetska sanacija OŠ Majšperk enota Stoperce 56.582,06 Majšperk Energetska sanacija stavbe OŠ Majšperk enota Ptujska Gora 40.426,49 Majšperk Energetska sanacija ZD Majšperk 30.197,27 Ormož Energetska sanacija objekta na Žigrovi ulici 6 b za potrebe Knjižnice Franca Ksavra Meška 155.783,76 Središče ob Dravi Energetska sanacija vrtca Navihanček 26.994,64 Starše Energetska sanacija OŠ Starše 267.280,03 Duplek Energetska sanacija OŠ Korena 143.735,98 Slovenska Bistrica Energetska obnova OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 804.782,54 Slovenska Bistrica Energetska sanacija ZD Slovenska Bistrica 360.377,22 Slovenska Bistrica Energetska obnova Vrtca O. Župančiča - enota Ciciban 193.824,47 Poljčane Energetska sanacija OŠ Poljčane 413.644,96 Makole Energetska sanacija OŠ Anice Cernejeve Makole 234.394,74 SKUPAJ 6.479.934,90 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo V zgornji tabeli so navedene občine in njihovi projekti, s katerimi so uspešno kandidirali na javnem razpisu za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti ter javnem razpisu za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Nekateri od navedenih projektov so že končani, drugi so v teku, nekateri šele pred začetkom. Slednji naj bi bili končani najkasneje do konca leta 2015. Foto: Črtomir Goznik Spodnjepodravske lokalne skupnosti so v zadnjih dveh letih izvedle energetske sanacije na večini osnovnih šol in drugih ustanov, ki so bile tovrstnih posegov nujno potrebne. Kljub temu so, glede na razpoložljiva sredstva EU, dobile le majhen del pogače. pripravil nov razpis, a za zdaj pri energetski sanaciji javnih stavb ni evidentiranih večjih prihrankov. Patricija Kovačec sicer lahko bil, če bi se izkazalo, da bi se potrjeni projekti po vsebini realizirali v celoti v manjši investicijski vrednosti. Iz teh »prihrankov« bi se lahko Uvodnik Vsemogočna in nemočna politika Mislim, da v Sloveniji ni več državljana, ki se ne bi zavedal, da nam politika vsem skupaj bolj ali manj močno kroji življenje. Četudi kdo ne gleda TVali ne spremlja radijskih programov ter časopisov, je deležen (ne)ukrepov zakonodajne veje oblasti. Ena najbolj žgočih političnih problematik v tem trenutku je zagotovo zdravstvo. Že iz lune je vidno, da v tem segmentu ni vse tako, kot bi si želeli. To odkrito priznavajo vsi: tisti, ki so v zdravstvu zaposleni, in tisti, ki zdravstvene storitve uporabljajo. Iz dneva v dan lahko spremljamo, s kakšnimi težavami se srečujejo posamezne bolnišnice in zdravstveni domovi, na kakšne primanjkljaje opozarjajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav vsi opozarjajo in razpravljajo o tem, kako potrebna je temeljita zdravstvena reforma. Praktično ni nikogar, ki se s tem ne bi strinjal. Zaradi tega še toliko bolj neverjetno zveni dejstvo, da trenutno sploh nimamo ministra(-ice) za zdravstvo! Tehnično jo sicer imamo, saj je posle po odstopu le nekaj tednov prej imenovane ministrice Skaza Tropove prevzela kar premi-erka Alenka Bratušek osebno. To ni v nasprotju z zakoni in sploh ni sporno s tehničnega vidika, vendar to zagotovo ni najboljša in še manj dolgoročna rešitev. Funkcijapremier-ke je sama po sebi izjemno zahtevna naloga, zato je učinkovito vzporedno vodenje še enega ministrstva, povrhu še tako zahtevnega, misija nemogoče. Morda v tem trenutku na vrat na nos res ni bilo primerno imenovati ministra(-ice), a zagotovo je treba rešitev poiskati v najkrajšem možnem času in na odgovorno mesto postaviti nekoga s polnimi pooblastili in kompetencami. V slovenskem zdravstvu je ogromno sposobnih in široko razmišljujočih ljudi, med njimi so zagotovo tudi taki, ki imajo vizijo poti iz težav, po kateri je treba popeljati slovensko zdravstvo. Večina teh - zdi se, da kar vsi - pa se v sedanjem stanju strankarskih razprtij ne želi izpostaviti in zastaviti svojega dobrega imena, saj lahko v politiki hitro ostaneš brez tega - dobrega imena namreč. Pa znova pristanemo v začaranem krogu, iz katerega nas bodo - tako nam obljubljajo na vsakih volitvah - rešili prav politiki... Jože Mohorič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 1S. aprila 2Q14 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Park hotel na dražbi Butični ptujski hotel v mreži »poslovnih ukan « 13. maja se bo na prvi javni dražbi za ceno 631.100 evrov prodajal ptujski Park hotel. Dražba nepremičnine je razpisana zaradi izterjave dobrih 638.000 evrov dolga in pripadajočih obresti. Upniki so trije: Nova Ljubljanska banka (NLB), Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja Ribnica ter Zavarovalnica Maribor. Levji delež dolga, 476.000 evrov, terja NLB. Dolg do Regionalnega sklada znaša 161.000 in dolg do zavarovalnice 860 evrov. Dolžnika sta Tovarna tradicij, registrirana na naslovu Slovenja vas 75, in Strelski center Gaj Pra-gersko, katerega 100-odstotni lastnik in direktor je Ptujčan Igor Rakuša. Ustanovitelja in prva lastnika podjetja Tovarna tradicij sta bila v javnosti znana Ptujčana Stanka in Aleš Gač-nik. Podjetje je bilo ustanovljeno pred devetimi leti, pomladi 2005. Hotel Park kot prvi hotel na Ptuju s štirimi zvezdicami je vrata odprl avgusta 2007. Po štirih letih delovanja, leta 2011, sta Gačnikova hotel zaprla. Pred zaprtjem sta sicer še poskušala najti poslovnega partnerja, a sta bila pri tem neuspešna. Leta 2011 sta hotel prodajala za milijon evrov in pol, resnega kupca ni bilo. Tovarna tradicij je bila lastnik Park hotela do 17. julija lani, s tem da se je lastništvo podjetja od začetka 2013 do julija 2013 dvakrat preneslo - iz Gačnika najprej na Igorja Halerja in nato na Elverja Asllanaja. Prav tako se je selil naslov oziroma sedež podjetja: na Ptuju iz Prešernove ulice 38 na Zoisovo pot 7 in nato v Slovenjo vas 75, v obrtno cono. Zadolžena Tovarna tradicij iz rok v roke Vrata hotela Park na koncu Prešernove ulice so od druge polovice leta 2011 zaprta. Klavrno je propadlo tudi podjetje Tovarna tradicij, ki sta ga zakonca Gačnik leta 2005 ustanovila, v začetku 2013 pa tudi iz njega dokončno lastniško izstopila. Po evidencah baze Ajpes je Tovarna tradicij v letu 2011 ustvarila dobrih 10.000 evrov prometa, leta 2012 prihodkov iz poslovanja (gostinska dejavnost) ni ustvarjala. Čista izguba tekočega poslovanja v letu 2011 je znašala 137.019, v letu 2012 pa 74.233 evrov. Prenesena čista izguba iz poslovanja v minulih letih je v letu 2012 znašala dobrih 767.000 evrov, bilančna izguba pa slabih 842.000 evrov. Izvršitelj Boris Rozman od Sv. Jurija ob Ščavnici je novembra 2012 na ptujsko okrožno sodišče podal predlog za izbris podjetja Tovarna tradicij iz sodnega registra brez likvidacije. Rozman je predlog utemeljil takole: »Družba je na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (op. a. Prešernova ulica 38), neznana. Tam ne obratuje in na tem naslovu več Foto: Črtomir Goznik Iz zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da je od 17. julija lani lastnik butičnega hotela na elitni lokaciji v centru starega Ptuja Raku-šev Strelski center Gaj Pragersko. Na objektu je po podatkih iz zemljiške knjige vknjiženih več hipotek. Prva iz leta 2006 v višini slabih 200.000 evrov, imetnik pravice je Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja Ribnica. Drugo hipoteko v višini 440.000 evrov iz leta 2009 je vknjižila NLB. Tretjo hipoteko v višini 165.000 evrov sta leta 2010 na nepremičnino kot fizični osebi vknjižila Aleš in Stanka Gačnik. Hipotečna upnika na objektu sta tudi Zavarovalnica Maribor (860 evrov) in Republika Slovenija (2.306 evrov). ničesar nima.« Sklep o začetku postopka iz sodnega registra brez likvidacije je sodišče izdalo 13. decembra 2012, torej še v času, ko je bil lastnik in direktor podjetja Aleš Gačnik. Slab mesec za tem, 8. januarja 2013, je Gačnik iz podjetja izstopil, lastnik celotnega poslovnega deleža v podjetju in direktor je postal Igor Haler iz Hrastnika. Dva tedna za tem, 25. januarja, je okrožno sodišče na Ptuju ugodilo predlogu novega lastnika Tovarne tradicij ter po- stopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ustavilo. Povezava s tako imenovanimi »pogrebniki podjetij« Ime Igor Haler zasledimo v skupini celjskih podjetnikov, ki so jih novinarji ljubljanskega Dnevnika označili z besedno zvezo »pogrebniki podjetij«. Po poročanju Dnevnika gre za Foto: Črtomir Goznik Podjetje Tovarna tradicij je decembra 2006 za obnovo objekta, v katerem sta Gačnikova uredila hotel, prejelo državni denar. »Ministrstvo za kulturo (MK) je projekt obnove kulturnega spomenika Ptuj - hiša Prešernova 38 je v lasti podjetja Tovarna tradicij - sofinanciralo v okviru spomeni-ško-varstvenega projektnega razpisa 2006-2007 v višini 160.917 evrov. Dolžnost vračanja vloženih javnih sredstev je opredeljena v 40. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine. Lastnik mora v primeru prodaje ali izgube lastništva nad spomenikom iz drugih razlogov vrniti javna sredstva, ki so bila vložena v spomenik. Rok, do katerega velja dolžnost vračanja javnih sredstev, je pet let po zaključku projekta,« so za Štajerski tednik pojasnili na MK. Od avgusta 2007, ko je hotel odprl svoja vrata, je preteklo že več kot pet let, kar pomeni, da denarja državi ne bo treba vračati. skupino ljudi, ki se ukvarja z zapiranjem nezdravih oziroma prezadolženih podjetij. »Naenkrat je imelo na istem naslovu sedež tudi po več deset podjetij, ki so jih prejšnji lastniki na neki način zavrgli. Naloga pogrebnikov je bila podjetje izbrisati, pred tem pa iz njega morebiti izčrpati še preostali del premoženja. Čeprav bi šlo lahko pri njihovem ravnanju za povsem zakonito prakso, s katero obupani podjetniki na poceni in enostaven način pretrgajo sleherno vez s podjetjem in ga skupaj z manjšo provizijo prepustijo omenjeni skupini, nekateri primeri iz preteklosti kažejo nasprotno. Tako so na Dursu v zadnjih dveh letih zaradi ugotovljenih nezakonitih dejanj odvzeli davčno številko več kot 40 podjetjem, ki so končala v rokah omenjenih pogrebnikov podjetij. Na drugi strani so ti ravno lanskega novembra med drugim prevzeli tovarno otroškega pohištva. Iz družbe so izčrpali zadnjih nekaj deset tisoč evrov premoženja in jo poslali v stečaj,« so lani zapisali novinarji Dnevnika. Igor Haler, ki ga torej najdemo v tako imenovanem krogu celjskih »pogrebnikov podjetij«, je bil 100-odstotni lastnik ptujske Tovarne tradicij od 8. januarja do 19. junija 2013. 19. junija 2013 se je celotni poslovni delež Tovarne tradicij prenesel na Elverja Asllanaja iz Slovenje vasi 75. Na tem naslovu posluje tudi podjetje Interexpo, katerega lastnik je Igor Rakuša. Hkrati je Rakuša 100-odstotni lastnik družbe Strelski center Gaj Pragersko, ki ga sodišče v oklicu javne dražbe hotela Park navaja kot hipotekarnega dolžnika. V zemljiški knjigi je Strelski center vpisan kot lastnik Park hotela. Drugi poskus izbrisa iz registra brez likvidacije Po zamenjavi lastništva med Halerjem in Asllanajem se je zgodba o izbrisu Tovarne tradicij iz sodnega registra brez likvidacije nadaljevala. Predlog za izbris je na sodišče 25. oktobra lani v imenu podjetja Interexpo podal Igor Rakuša. Tri dni za tem je sodišče izdalo sklep o začetku postopka. Ra-kuša je svoj predlog utemeljil s tem, da naj bi Interexpo Tovarno tradicij večkrat pozval, naj sedež podjetja z njihovega naslova Slovenja vas 75 umakne oziroma prestavi. Ker se Tovarna tradicij na poziv Inte-rexpa ni odzivala, je slednji na sodišče vložil predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije. Glede na to, da je drugo Rakuševo podjetje - Strelski center Gaj Pragersko - na dražbi Park hotela v vlogi upnika, bi bilo zanimivo slišati, zakaj je Tovarna tradicij sedež podjetja, takrat ko je lastnik in direktor postal Asllanaj, prenesla na naslov v Slovenji vasi, kjer je prav tako sedež Rakuševega podjetja Interexpo. Precej nejasno pa je tudi ime Elver Asllanaj. Povsem upravičeno se zastavi vprašanje, ali morebiti ne gre zgolj za slamnatega lastnika, ki bi lahko za domnevne poslovne ukane posodil samo ime. Podajanje podjetja Tovarna tradicij iz rok v roke bi lahko bilo morebiti celo tako uspešno, da bi hotel Park kljub dolgovom, ki izhajajo iz hipoteč-nih kreditov, ostal v rokah dolžnikov. Denimo, v primeru, če bi postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije uspel. In tako bi se lahko upniki, ki so dolžnikom dali posojila, gladko malo obrisali pod nosom. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 18. aprila 2014 Spodnje Podravje • Kakšen proračunski strošek so osnovne šole Za kaj porabijo šole skoraj 3,7 milijon Čeprav za plače učiteljev in drugih zaposlenih skrbi pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport, pa je delček plačil zaposlenih tudi na bremenih območju ter skrbeti za redno vzdrževanje šolskih nepremičnin. Poleg stroškov šolskih prevozov, ki jih prav tako plačujejo občine (in so lani znašali kar 2,5 milijona evrov) so tako občine na območju Spodnjega Podravja in na bistriškem območju za šole skupaj namenile še vrtoglavih 3.669.996 evrov, brez naložb. Za kakšne namene in koliko denarja so dobile osnovne šole, pišemo v nadaljevanju prispevka. Ormož - 595.186 evrov za pet OŠ Na območju občine Ormož deluje pet osnovnih šol: Miklavž s podružnico Kog, Ivanjkovci, Ormož, Velika Nedelja s podružnico Podgorci ter OŠ Stanka Vraza. Vsem petim šolam, vključno s podružnicami, je občina lani namenila 595.186 evrov. Od tega za investicijsko vzdrževanje 225.861 evrov, za materialne stroške 184.254 evrov in za dodatne programe 185.071 evrov. Največji delež je dobila OŠ Stanka Vraza (92.495 evrov). Za materialne stroške je občina tej šoli namenila 10.799 evrov in za dodatne programe 2.523 evrov. OŠ Velika Nedelja s podružnico Podgorci je iz občinskega proračuna lani prejela 58.199 evrov za investicije in vzdrževanje, 77.689 evrov za dodatne programe, 54.070 evrov za materialne stroške. OŠ Ormož je za materialne stroške prejela 52.962 evrov, za dodatne programe 61.468 evrov in za investicije 44.940 evrov. OŠ Ivanjkovci je bila za materialne stroške lani deležna nakazil v višini 27.733 evrov, za dodatne programe 9.362 evrov in za investicije 7.669 evrov. OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog je za investicije prejela 7.669 evrov, za dodatne programe 34.027 evrov in za materialne stroške 38.687 evrov. Markovci -94.118 za eno OŠ Občina Markovci je v letu 2013 domači osnovni šoli namenila 598.141 evrov, od tega dobrega pol milijona evrov za energetsko sanacijo objekta. Za dodatne programe (računalniški učitelj in tuji jezik v četrtem razredu) so izplačali 19.500 evrov. Za materialne stroške so namenili 74.618 evrov. Gorišnica -151.746 evrov za eno OŠ Občina Gorišnica je lani za OŠ Gorišnica namenila 161.525 evrov: 25.463 evrov za investicijsko vzdrževanje, 14.935 evrov za dodatne programe in 111.348 evrov za materialne stroške. Med slednjimi sta najvišji postavki strošek ogrevanja (skoraj 48.000 evrov) in elektrika (nekaj manj kot 26.000 evrov). Hajdina - 91.259 evrov za eno OŠ Občina Hajdina je svoji edini šoli z vrtcem na svojem območju v letu 2013 skupaj namenila 308. 984,13 evra. Od tega je bilo za investicijsko vzdrževanje, ki vključuje tudi ureditev parkirišč in igrišča pri OŠ Hajdina in vrtcu, namenjenih 217.724 evrov. Od skupne vsote je bilo za plače v OŠ (plačilo jutranjega varstva, dodatnih ur, za ločevanje kombiniranega pouka in podobno) porabljenih 24.282,36 evra. Materialni stroški (ogrevanje, električna energija, komunalne storitve, popravila, varstvo pri delu in podobno) pa so v letu 2013 znašali 66.977 evrov. Za delovanje OŠ dr. Ljudevita Pivka je občina Hajdina lani namenila 1.281 evrov. Mestna občina Ptuj - 593.653 ^ evrov za štiri OŠ Mestna občina Ptuj je osnovnim šolam v letu 2013 skupaj namenila 593.653,45 evra. Od te skupne vsote je bilo za investicijsko vzdrževanje vseh šol namenjenih skupaj 33.727,87 evra, za plače zaposlenih (jutranje varstvo, dodatne ure, ločevanje kombiniranega pouka ipd.) je bilo porabljenega 130.124,68 evra, za materialne stroške osnovnih šol pa 427.393, 45 evrov (gre za stroške ogrevanja, komunalnih storitev, elektrike ipd., skupaj s plačili zavarovanj). Razrez po OŠ: OŠ Ljudski vrt je prejela 253.111,15 evra, od tega so materialni stroški znašali 174.962,77 evra, zavarovanje 19.187,38 evra, dodatne dejavnosti 48.302,61 evra (razlika od kombinacije do samostojnega oddelka 17.465,06 evra, računalniški učitelj 15.447,46 evra, hišnik 15.390,09 evra), sofinanciranje računalniških natečajev 962,98 evra in investicijsko vzdrževanje 9.695,41 evra. OŠ Olge Meglič je imela v letu 2013 na voljo 124.593,94 evra, od tega za materialne stroške 80.343 evrov, zavarovanje 6.192 evrov, dodatne dejavnosti 25.684,22 evra (računalniški učitelj 16.842,25 evra, varstvo vozačev 4.604,53 evra in učitelj tujega jezika 4.237,44 evra), sofinancira- nje računalniških natečajev 481,49 evra in investicijsko vzdrževanje 11.893,23 evra. OŠ Mladika je iz mestnega proračuna prejela 103.765,46 evra, materialni stroški so znašali 65.709,79 evra, zavarovanje 3.630,07 evra, dodatne dejavnosti 28.854,03 evra (računalniški učitelj 20.247,91 evra, varstvo vozačev 4.103,84 evra in učitelj tujega jezika 4.502,28 evra), sofinanciranje računalniških natečajev 481,49 evra in investicijsko vzdrževanje 5.090,08 evra. Proračunski delež OŠ Breg je v prejšnjem letu znašal 112.182,90 evra, delili so ga na materialne stroške v višini 73.843,94 evra, zavarovanje 3.524,50 evra, dodatne dejavnosti 27.283,82 evra (za računalniškega učitelja 18.548,15 evra, varstvo vozačev 4.586,51 evra in učitelj tujega jezika 4.149,16 evra), sofinanciranje računalniškihnatečajev481,49 evra in investicijsko vzdrževanje 7.049,15 evra. V letu 2013 je MO Ptuj za delovanje OŠ dr. Ljudevita Pivka namenila skupaj 30.698,57 evra. Žetale - 83.569 za eno OŠ V lani so za OŠ Žetale namenili 83.569 evrov ter za OŠ dr. Ljudevita Pivka 3.523 evrov. Od omenjene vsote so za investicijsko vzdrževanje OŠ Žetale namenili 1.182 evrov, za plače pa 25.872 evrov. Za materialne stroške so odšteli 53.515 evrov za OŠ Žetale ter 1.783 evrov za OŠ dr. Ljudevita Pivka. Trnovska vas -46.405 evrov za eno OŠ Občina je skupno namenila 46.405,05 evra, od tega 45.155,49 evra za OŠ Destr-nik-Trnovska vas ter 1.249,56 evra za OŠ dr. Ljudevita Pivka. Od skupne vsote so za investicijsko vzdrževanje OŠ Destrnik-Trnovska vas namenili 4.904,28 evra, za plače pa 12.700,80 evra. Za materialne stroške so od skupnega zneska za OŠ Destrnik-Trnovska vas namenili 27.550,41 evra za OŠ dr. Ljudevita Pivka pa 1.249,56 evra, skupaj torej 28.799,97 evra. Podlehnik -169.716 za eno OŠ Lani so OŠ Podlehnik namenili 169.715,79 evra. 65.609 evrov je bilo od skupne vsote namenjeno za investicijsko vzdrževanje, 17.531,32 evra za plače ter 45.800,31 evra za materialne stroške. Cirkulane -86.833 evrov za eno OŠ Lani so za OŠ Cirkulane namenili 464.465 evrov, od tega 377.632 evrov za investicijsko vzdrževanje in energetsko sanacijo šole ter 2.820 evrov, ki so jih namenili za fakultativni pouk tujega jezika. Za ogrevanje so od skupnega zneska namenili 20.617 evrov, za materialne in splošne stroške 36.832 evrov, za tekoče vzdrževanje 2.605 evrov, za nabavo opreme 16.617 evrov ter za prevoze ob dnevih dejavnosti 7.342 evrov. Videm - 148.124 evrov za eno OŠ Za OŠ Videm s podružnicama Sela in Leskovec so v letu 2013 iz proračunskih sredstev skupno namenili 148.124,17 evra. Od tega za investicijsko vzdrževanje 9.031 evrov in drobno vzdrževanje 6.392 evrov. Za plače v JVIZ OŠ Videm je bilo za varstvo vozačev skupaj namenjenih 3.815,13 evra, od tega na Vid- mu 1.526,05 evra, v Leskov-cu 1.526,05 evra ter v Selah 763,03 evra. Za dodatne ure v kombiniranih oddelkih so namenili 4.090 evrov, od tega 2.013,83 evrav podružnici Sela ter 2.076,17 evra v podružnici Leskovec. Od skupne vsote je bilo namenjenega za materialne stroške 124.796,04 evra oziroma 2.182,01 evra za varovanje objektov, 21.259,29 evra za stroške električne energije na OŠ Videm ter 15.080,92 evra in 3.314,31 evra v podružnicah Leskovec in Sela. Za zavarovanje objektov so namenili 14.307,05 evra ter dimnikarske storitve 592,64 evra, od tega po 197,55 evra za Videm in Leskovec in en cent manj za Sela. Za ogrevanje so namenili 59.555 evrov. Za OŠ Videm, kjer ogrevajo na plin, je strošek znašal 34.406,90 evra, v podružnicah Leskovec in Sela pa ogrevajo s kurilnim oljem, stroška sta znašala 17.968,33 evra in 7.179,77 evra. Strošek za vodo je znašal 4.857,87 evra, od tega 2,972,66 evra v Vidmu ter 1.052,06 evra in 833,15 evra v Leskovcu in Se-lah. Za odvoz odpadkov so namenili 3.646,95 evra, od tega 2.198,81 evra v Vidmu ter 734,66 evra in 713,48 evra na že omenjenih podružnicah. Destrnik - 97.421 evrov za eno OŠ Lani so OŠ Destrnik-Trno-vska vas namenili 97.420,65 evra. Od tega zneska so za investicijsko vzdrževanje namenili 9.933,24 evra. Za plače so namenili 17.385,41 evra, in sicer za nadstandardni program. Od skupne vsote so za materialne stroške namenili 23.801,13 evra za elektriko, 31.801 evrov za kurjavo, 2.043,32 evra za ravnanje z odpadki, 2.497,64 evra za vodo ter 10.725,39 evra za razna vzdrževalna dela. Zavrč - 69.937 evrov za eno OŠ Občina Zavrč je v proračunskem letu 2013 za OŠ Zavrč namenila sredstva v skupni višini 196.693,98 evra. Za investicijsko vzdrževanje so namenili 126.757,24 evra, in sicer za energetsko sanacijo zgradbe osnovne šole in vrtca. Za plačilo dodatnih ur, jutranjega varstva ali kombiniranega pouka niso namenjali sredstev, so pa namenili 7.996,86 evra za stroške nad-standarda. Od skupne vsote je bilo za materialne stroške petek • 18. aprila 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 za materialne stroške. Od skupne vsote, ki jo je občina namenila OŠ Stanka Vraza Ormož, pa je odštela 8.088 evrov za investicijsko vzdrževanje, 424 evrov za plače in 1.655 evrov za materialne stroške. a (občinskih) evrov letno ,... „,„ * * Jursinc. - 57.729 "V občinskih proračunov. Prav tako so občine dolžne poravnavati materialne stroSke Sol na svojem evrov za eno OS Foto: Črtomir Goznik namenjenih 46.912,48 evra, in sicer 25.680,04 evra za ogrevanje, 12.695,28 evra za električno energijo, 2.039,12 evra za komunalne storitve, 990,88 evra za vodo ter 5.507,06 evra za zavarovanje in varovanje objekta. Za tekoče vzdrževanje so namenili 7.237,65 evra ter 5.323,75 evra za izredne stroške vzdrževanja. Razliko do zgornjih zneskov predstavlja še nabava opreme v višini 2.466 evrov. Makole - 95.954 evrov za eno OS Občina Makole je za Osnovno šolo Anice Černejeve Makole v letu 2013 skupno namenila 193.578 evrov proračunskih sredstev. Za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme je bilo namenjenih 14.832 evrov in 97.624 evrov za energetsko sanacijo (sklop 1: ureditev toplotne izolacije podstrešja in sanacije strehe). Za plače je bilo od skupne vsote namenjenih 7.331,89 evra, in sicer za kritje dela plače kuharice od septembra do decembra 2013 in kritje ur učiteljev za šolo v naravi 2013 - dežurstvo in plačilo stalne pripravljenosti. Za ju- tranje varstvo in za ločevanje kombiniranega pouka pa ni bilo namenjenih sredstev, je pojasnil Matjaž Kopše, višji svetovalec za družbene dejavnosti, investicije in vodenje projektov. Za materialne stroške je bilo namenjenih 56.277 evrov. Od tega za elektriko 11.939,44 evra; komunalne storitve 2.592,88 evra; telefon, internet in mobitel 2.591,55 evra, za ogrevanje 29.982,04 evra; alarm vloma in požara: 2.419,28 evra; cobiss: 250 evrov; zavarovanje 4.625,28 evra in drugo 1.876,53 evra. Slovenska Bistrica - 682.490 evrov za osem OS V občini deluje osem matičnih štiri podružnične šole, za katere je občina lani iz proračuna (brez investicij) namenila skupno 682.490 evrov. Od tega je bilo 86.400 evrov porabljenega za dodatne programe - ta denar šole po lastni presoji namenijo za material za pouk, tekmovanja, projekte (prevozi, prijavnine), za pokrivanje plač učiteljev za zgodnje učenje tujega jezika, za plače kuharic za kuhanje kosil, za prireditve učencev, za nadarjene učence - testiranje, raziskovalne naloge ali za športni program. 7723 evrov pa je bilo namenjenega za programe za učence, kamor spada sofinanciranje izvedbe medobčinskega otroškega parlamenta, strokovne ekskurzije za devetošolce, ki so vsa leta sodelovali pri Bralni znački, letovanja učencev, sofinanciranje Zveze za tehnično kulturo Slovenije (raziskovalne naloge učencev) in novoletna obdaritev učencev od 1. do 6. razreda,« je pojasnila Irena Je- reb, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Središče ob Dravi - 51.801 evro za eno OS Po besedah župana občine Središče ob Dravi Jurija Borka je občina v lanskem letu za OŠ Središče ob Dravi namenila 51.801,12 evra, za OŠ Stanka Vraza Ormož pa 10.411,81 evra. Od skupne vsote, ki jo je občina namenila OŠ Središče ob Dravi, je občina za plače porabila 16.864,32 evra, 32.268,51 evra za materialne stroške ter 2.668,29 evra za blago in storitve za dopolnilne dejavnosti. Od skupnih 10.411,81 evra sredstev, ki jih je občina namenila OŠ Stanka Vraza, pa je za materialne stroške odštela 1.635,99 evra, za investicijsko vzdrževanje (obnovo fasade) 8.279,37 evra in 496,45 evra za plače. Sveti Tomaž -79.537 evrov za eno OS Občina Sveti Tomaž je po besedah direktorice občinske uprave Zinke Hartman v lanskem letu namenila sredstva dvema osnovnima šolama, in sicer skupno 79.537 evrov za OŠ Sveti Tomaž in 10.167 evrov za OŠ Stanka Vraza Ormož. Od skupne vsote, ki jo je občina namenila OŠ Sveti Tomaž, je za investicijsko vzdrževanje porabila 4.957 evrov, za plače 27.115 evrov in 47.465 evrov Z Občine Juršinci so sporočili, da so v lanskem letu namenili skupno 57.729,10 evra za OŠ Juršinci ter 1.281 evrov za OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki so jih porabili za materialne stroške. Od skupne vsote, ki jo je občina namenila OŠ Jur-šinci, pa je občina za materialne stroške odštela 52.872,24 evra, za investicijsko vzdrževanje 2.875,27 evra in 1.981,59 evra za plače. Cerkvenjak -62.448 evrov za eno OS Občina Cerkvenjak je po besedah višje svetovalke za proračun in finance Simone Kramberger v lanskem letu za OŠ Cerkvenjak namenila skupno 62.448 evrov. Od tega je za investicijsko vzdrževanje odštela 4.984 evrov, za plače 3.690 evrov in največ, kar 51.353 evrov, za materialne stroške. Poleg tega je občina za refundacijo stroškov tekmovanja učencev v znanju po dejanskih stroških namenila 736 evrov ter 1.685 evrov za regresiranje prehrane in prevozov otrok v šolo v naravi za socialno ogrožene otroke. Sveti Andraž -53.290 evrov Po besedah računovodkinje iz občinske uprave Monike Čuš je občina Sveti Andraž za OŠ Vitomarci v lanskem letu namenila proračunska sredstva v skupni višini 53.290 evrov. Od tega je za investicijsko vzdrževanje šole porabila Plačilo stroškov osnovnim šolam iz občinskih proračunov Občine Število Stroški dodatnih programov (jutranje Materialni stroški (ogrevanje, OS v varstvo, ločene ure v kombiniranih elektrika ipd.), redno občini oddelkih, dodatne ure ...) v € vzdrževanje in zavarovanja v € Ormož 5 185.071 410.115 Markovci 1 19.500 74.618 Gorišnica 1 14.935 136.811 Hajdina 1 24.282 66.977 MO Ptuj 130.125 461.121 Zetale 1 25.872 54.697 Trnovska vas 1 12.701 32.455 Podlehnik 1 17.531 111.409 Cirkulane 1 2.820 84.013 Videm 1 7.905 140.219 Destrnik 1 17.385 80.036 Zavrč 1 7.997 61.940 Makole 1 7.332 88.662 Slovenska Bistrica 94.123 588.367 Središče ob Dravi 1 16.864 34.937 Sveti Tomaž 1 27.115 52.422 Juršinci 1 1.981 55.747 Cerkvenjak 1 6.111 56.337 Sveti Andraž 1 12.738 40.507 Poljčane 1 13.000 77.631 Kidričevo 2 40.363 167.740 Dornava 1 18.236 31.981 Vir: občine Spodnjega Podravja 2.401 evro, za plače 12.783 evrov in največ, kar 38.106 evrov, za materialne stroške. Poleg tega pa je občina v lanskem letu namenila še sredstva v višini 6.007 evrov za OŠ Cerkvenjak, in sicer za materialne stroške. Poljčane - 90.631 evrov za eno OS Za osnovnošolsko dejavnost je Občina Poljčane v letu 2013 OŠ Poljčane nakazala 90.631 evrov (brez upravljanja telovadnice). Za investicijsko vzdrževanje osnovne šole je bilo lani skupno namenjenih 37.333,96 evra. Ker je v letu 2014 načrtovana energetska sanacija osnovne šole, je bilo že v letu 2013 porabljenih 18.370,60 evra za izdelavo razne projektne dokumentacije, je pojasnil župan občine Poljčane Stanislav Kovačič. In medtem ko je občina več tisoč evrov vložila v investicije, ni za plačila dodatnih ur učiteljem, za jutranje varstvo itd. namenila niti evra. Za ogrevanje je občina osnovni šoli lani nakazala 33.000 evrov, za dodatne programe, ki zajemajo stroške prevoza učencev na tekmovanja, novoletni bazar, kulturne in športne prireditve, priznanja, nagrade učencem ..., je občina namenila 13.000 evrov. Za tekoče vzdrževanje je OŠ Poljčane porabila 4.500 evrov, zavarovalna premija je lani znašala 4.468,15 evra, materialni stroški (elektrika, voda, odvoz smeti) so lani znašali 14.000 evrov in še drugi stroški 2.700 evrov. Kidričevo -208.103 evre za dve OS Na območju občine Kidričevo delujeta dva osnovnošolska zavoda: OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc in OŠ Cirkovce. Za OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc je občina lani namenila 167.668 evrov. Od tega 38.199 evrov za investicijsko vzdrževanje, 33.157 evrov za dodatne programe in 96.312 evrov za materialne stroške. OŠ Cirkovce je lani od občine skupno prejela 40.435 evrov (8.790 za investicijsko vzdrževanje, 7.206 za dodatne programe in za materialne stroške 58.671 evrov). Dornava - 50.217 evrov za eno OS Občina Dornava je domačemu osnovnošolskemu zavodu lani namenila 50.217 evrov proračunskih sredstev. Investicijskih vlaganj v poslopje OŠ ni bilo. Za dodatne programe so zagotovili 18.236 evrov; od tega 5.694 za dodatno strokovno pomoč in 12.542 za učitelja računalništva. Materialni stroški, brez ogrevanja, so znašali dobrih 32.000 evrov. Ogrevanje šole občina plačuje posebej in ne v sklopu materialnih stroškov. Patricija Kovačec, Mojca Zemljane, Monika Levanič, Mojca Vtič in Majda Goznik 6 Štajerski Spodnje Podravje petek • 18. aprila 2014 Ptuj • Obnova dominikanskega samostana odmeva doma in po svetu Odmevne tuje nagrade in Plečnikova medalja 2014 Obnova dominikanskega samostana, ki se je začela v letu 2011, je doslej najzahtevnejši restavratorsko-konservatorski projekt v Sloveniji. V prvi fazi je stala 4,3 milijona evrov. Vse od začetka obnove pa tudi buri javnost, četudi je v njegovo obnovo vključena stroka. Ta ji sedaj pritrjuje tudi z nagradami. Med več kot štiridesetimi predlogi so bila podeljena tri Plečnikova odličja za realizacije v zadnjih petih letih. Plečnikovo nagrado za leto 2014 je prejel poslovno-stanovanjski kompleks Situla v Ljubljani, Plečnikovi medalji pa Center za nadzor zračnega prometa na Brniku in prenova dominikanskega samostana na Ptuju. Arhitekturni biro Enota se je s projektom obnove potegoval tudi za mednarodno arhitekturno nagrado Architizer A+ Award (New York, ZDA). V kategoriji Architecture +Preservation (arhitekturne prenove) je prenova dominikanskega samostana prejela obe glavni nagradi: nagrado strokovne žirije in nagrado v javnem glasovanju. Gre za nagrado spletnega portala, ki beleži 1,5 milijona obiskov na mesec, v sklopu nagrade pa 80 milijonov obiskov in 200.000 javnih glasovanj. Lansko leto je bilo za nagrade prijavljenih več kakor 1500 del iz več kot 100 držav iz vsega sveta. Projekt prenove dominikanskega samostana je bil opazen tudi v Frankfurtu v Nemčiji, kjer se je potegoval za nagrado AIT Award. Med 573 predlogi iz Foto: Črtomir Goznik Projekt obnove dominikanskega samostana, ki ga je zasnovala Enota, d. o. o., je prejel več odmevnih mednarodnih priznanj in Plečnikovo medaljo za leto 2014. 31 držav je bila v kategoriji Public building / Education (javne zgradbe / zgradbe za vzgojo in izobraževanje) prenova dominikanskega samostana uvrščena v ožji izbor in prejela posebno omembo (honorable mention). Že osvojene nagrade so za projekt prenove dominikanskega samostana nova dodana vrednost, na katero pred obnovo, ki so jo spreminjali številni pomisleki, nihče ni niti pomislil. Snovalci njene prenove pa so skupaj z inve- Enakost invalidov na področju športa stitorico MO Ptuj od vsega začetka verjeli v ta projekt, nadgradili so ga z arhitekturnimi zamislimi, ki jih narekuje spoštljiv odnos do stavbne in kulturne dediščine, je povedal odgovorni projektant Milan Tomac. „Moram priznati, da sem mnogo noči slabo spal, ko sem bil deležen številnih kritik na račun odločitve o prenovi dominikanskega samostana. Nekje globoko v sebi pa sem čutil obvezo, da je treba vsaj nekoliko popraviti krivico, ki se je dogodila dominikanskemu redu. Za razliko od drugih redov, ki so vero v Kristusa razumeli kot zapoved, so se dominikanci zavedali, da je evangelij mogoče razumeti in živeti le, če si dovolj izobražen. Zato so številni samosta- ni ustanavljali javno dostopne šole, vseučilišča in knjižnice. Naš dominikanski samostan smemo upravičeno poimenovati hiša učenosti. S prenovo in vsebino, ki jo dodajamo, se vsaj nekoliko vračamo k izvirnemu poslanstvu tega čudovitega arhitekturnega bisera. Iz vidika arhitekturne prenove pa smo vsaj delno sanirali številne »barbarske« gradbene posege, ki so jih od ukinitve dominikanskega reda povzročili različni lastniki in uporabniki samostana. Žalostno je, da je vsa tako imenovana stroka in civilna družba vsa leta mirno spremljala uničevanje tega kulturnega bisera. Ko pa smo se lotili poprave teh zablod, smo bili deležni mnogih kritik. Z dodelitvijo vseh tujih in domačih priznanj, ki nam jih je dodelila neodvisna stroka, smo prejeli potrditev, da so bile naše odločitve pravilne. Osebno sicer ne gojim nobene zamere do tistih, ki so me žalili na račun te prenove. Svetujem pa jim, da si zaradi lastnega zdravja sami sebi odpustijo vse negativne misli, besede in dejanja, ki so jih izražali na račun prenove dominikanskega samostana," je o nagradah za prenovo dominikanskega samostana povedal ptujski župan Štefan Čelan. MG Center za zdravje in razvoj Murska Sobota skupaj zaključuje projekt »Equity«, na temeljih katerega so obravnavali enakosti invalidov v obmejnem območju Avstrijske Štajerske, Po-murja in Podravja, osredotočeno na ruralno okolje. K projektu so pristopili zaradi iniciative predstavnikov društev invalidov iz Podravske in Pomurske regije, ki so opozarjali na potrebe po tem, da bi se več mladih invalidov vključevalo športne, rekreacijske aktivnosti. Sledili so cilju, da obstoječa športna društva seznanijo s potrebo, jim pripravijo smernice za razvoj programov za invalide, ki se bodo izvajali v športnih društvih skupaj s člani neinvalidi, po Primeri dobrih praks v Pomurju drugi strani pa informirajo invalide o ponudbi in jih spodbudijo k aktivnosti in druženju. Ugotovitve skozi projekt namreč kažejo na to, da se invalidi želijo ukvarjati s prostočasni-mi športnimi aktivnostmi, a običajno te možnosti nimajo, ali pa je skoncentrirana na urbana središča in posledično nedostopna in draga. Oblike in stopnje invalidnosti so zelo različne, a otroci in mladostniki, so zaradi njih postavljeni pred oviro že v osnovni šoli, saj jim zdravniška opravičila onemogočajo udejstvo-vanje pri športni vzgoji, kar jih še dodatno označi in distancira, ne samo od gibanja in rekreacije, pač pa tudi od sovrstnikov. Športna zveza Beltinci BALINIŠČE »Športna zveza Beltinci je ustanovila Športno društvo Krugla, ki vključuje neinvali-de, upokojence in tudi invalide ter za potrebe vseh ureja balinišče. Predvidoma bodo dela zaključena v roku dveh tednov, uradno otvoritev pa bodo pripravili v mesecu maju,« pojasnjuje predsednik Športne zveze Beltinci, Andrej Pozderec. Društvo invalidov Ormož, Zveza delovnih invalidov Slovenije in TD Kog OD STUDENCA DO STUDENCA »Leta 2002 smo na Kogu, kjer je registriranih 10 invalidov zaznali potrebo po njihovi aktivnosti in nato uredili pot, ki je primerna tudi za invalide, ob njej pa obnovili 28 vodnjakov, ki služijo kot postojanke. Skupna dolžina poti je 15 km, a se za po potrebi lahko tudi skrajša,« pove Zdrav-ko Hlebec iz Koga. Radenci MARATON TREH SRC Maraton treh src v Radencih v obstoječe kategorije vključuje tudi tekmovalce invalide. Letos organizirajo tudi državno prvenstvo v ročnem kolesarjenju, kjer tekmovalci invalidi tekmujejo na 21 km dolgi progi. Sicer organizatorji poudarjajo, da invalidi, lahko tekmujejo tudi v katerikoli drugi kategoriji. REPUBLIKA '407''. |i SLUŽBA VLADE RE PUBLIKE SLOVENIJE ZAHAZVD| iN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO suh;at EVROPSKO 1 TERITORIALNO f SODELOVANJE EQUITfól fif equslpossibilities Ptuj • Svet zavoda ptujske bolnišnice Letos že iz rdečih številk Ptujska bolnišnica letos načrtuje za 22,449 milijona evrov prihodkov in 22,440 milijona evrov odhodkov ali za 9.016 evrov presežka nad prihodki. CENTER ZA ZDRAVJE IN RAZVOJ CENTRE F OR HEALTH AND DEVELOPMENT MURSKA SOBOTA Kot je poudaril direktor Andrej Levanič, so pripravili optimističen finančni načrt, ki ga je mogoče uresničiti, če bodo dosegli načrtovane prihodke. Na vseh področjih si bodo prizadevali znižati stroške, tako materiala kot storitev in dela, da bi uravnotežili poslovanje. Rezerve bodo iskali predvsem na področjih, ki ne bodo direktno vplivala na proces dela in potek zdravljenja, da ne bo ogrožena stroka, s tem pa kakovost zdravljenja bolnikov. Za lažje premošča-nje tekočih likvidnostnih težav naj bi se letos na novo zadolžili za 1,5 milijona evrov. Kljub nekaterim pomislekom so člani sveta zavoda finančni in sanacijski načrt ptujske bolnišnice po podrobni razpravi vendarle potrdili. Člani sveta zavoda ptujske bolnišnice so na seji v sredo, 16. aprila, govorili tudi o pripravah na gradnjo urgentne-ga centra, ki po njihovi oceni prepočasi potekajo. Do konca tedna naj bi bil sprejet idejni projekt, doslej so v pripravo projektov vložili že 75 tisoč evrov, priprava le-teh je strošek bolnišnice, sicer pa naj bi izgradnja centra potekala z denarjem državnega proračuna. Kljub temu da so v mreži izgradnje urgentnih centrov, evropskega denarja za ptujski center, ki je nujen za strokovni razvoj, ni. Člani sveta zavoda pričakujejo, da si bo vodstvo bolnišnice že v kratkem pridobilo pisni dokument o tem, da bo izgradnjo urgentnega centra na Ptuju financirala država. V roku treh do štirih mesecev naj bi pridobili vse potrebne dokumente za izdajo gradbenega dovoljenja. Ponovno pa so govorili tudi o statutu bolnišnice. Medtem ko so si na prejšnji seji vzeli čas, da bi pridobili mnenje o veljavnosti januarja letos potrjenega statuta, so na tokratni seji vztrajali, da se statut, ki je po njihovem veljaven, začne uresničevati. V roku enega meseca mora vodstvo prilagoditi organizacijsko strukturo in sprejeti ustrezen pravilnik. To pa tudi pomeni, da dokler ne bo sprejet novi statut, bo zdajšnji direktor tudi strokovna vodja. Do prihodnje seje naj bi namreč pripravili spremembe in dopolnitve, da bi bila vodstvena struktura vsaj približno primerljiva z drugimi bolnišnicami, da bi tudi ptujska bolnišnica imela strokovnega direktorja ne glede na to, da je direktor zdravnik. V najbolj občutljivem obdobju sanacije in zagotavljanja uravnoteženega poslovanja bo tako lahko imel direktor le pomočnika za vodenje zaokroženega območja. To pa je lahko velik problem, tudi zato, ker se spremembe in dopolnitve statuta ne sprejemajo čez noč, saj je potrebno medsektorsko usklajevanje, ki pa lahko traja in traja. Vsebina, za katero se zavzema novi direktor ptujske bolnišnice, ni prevladala. »Treba je spoštovati zakonitost,« poudarjajo v svetu zavoda. MG petek • 18. aprila 2014 Politika Štajerski 7 Ptuj • O spremembah zakona o lokalni samoupravi Odpoklic - zgolj strašilo ali orožje za več demokracije? S spremembo zakona o lokalni samoupravi naj bi bil uzakonjen tudi odpoklic župana oz. tudi občinskega sveta. Zahtevo po celoviti ureditvi odpoklica politikov podpirajo v vseh treh združenjih občin Slovenije, med katerimi je tudi Združenje mestnih občin Slovenije. V njem je vključenih deset od enajstih mestnih občin Slovenije, le Maribor ni član. S ptujskim županom Štefanom Čelanom smo se pogovarjali o teh spremembah in možnih posledicah za lokalno samoupravo, za pospeševanje razvojne odličnosti. Za ptujskega župana je še posebej pomembno, da mestne občine (končno) prevzamejo funkcijo regionalnih središč in s tem tudi pomembnih spodbujevalcev razvoja. O odpoklicu župana so povedali: Franc Pukšič: „Če bo možnost odpoklica župana uzakonjena, mora to biti urejeno tako, da bo hkrati razrešen tudi celoten občinski svet. Stari slovenski pregovor pravi, da ena žlica sama ne ropota. To je potrebno zato, da ne bi prišlo do politi-kantstva, ki se žal včasih dogaja na podeželju, da kakšna manjša skupina ne bi imela možnost od-Foto: ČrtomirGoznik straniti legitimno izvoljenega predstavnika lokalne skupnosti. Odpoklicu župana in tudi poslanca osebno ne nasprotujem. Potreben pa je dovolj velik kvorum, 75-odstoten glede na število glasov, ki jih je dobil za izvolitev, ob najmanj enakem kvorumu tistih, ki so prišli na volitve ob izvolitvi." Miroslav Luci: „Pri-znati moram, da o tem še nisem podrobneje razmišljal. V prvi vrsti pa gre za vprašanje kvoruma in načina, kje je meja oz. koliko občanov bi moralo podpisati zahtevo za odpoklic." Foto: Črtomir Goznik Boris Miočinovič: „Ideja o odpoklicu županov (in občinskega sveta), ki je dozorela in se je izoblikovala (ali res naključno?) v letu lokalnih volitev, je pihanje na dušo nad politiko na vseh ravneh razočaranih volivcev. Volivci tako dobivamo potencialno močno orožje za preprečitev morebitnega škodljivega ali nezakonitega ravnanja lokalnih politikov, ne da bi nam bilo treba demonstrirati na ulicah in se iti uporništva. Kar naenkrat se nam zdi, da razsvetljena državna oblast skrbi za nas in nam dopoveduje, da načelo, da oblast dejansko izvira iz ljudstva in se izvaja v splošno korist, še ni mrtvo. In smo veseli. Predlagana novela Zakona o lokalnih volitvah bo seveda sprejeta. Da pa bi volivci lahko odgovorno vršili kontrolo lokalnih oblasti in jih tudi lahko odpoklicali, morajo imeti ustrezne informacije. To je ključno. Vendar pa to ni možno brez neodvisnih medijev. O neodvisnosti lokalnih medijev, tudi onih na državni ravni, pa lahko zelo diskutiramo. Nujno bi bilo, da razsvetljena oblast hkrati s predlagano všečno novelo v Zakonu o lokalni samoupravi zelo okrepi pristojnosti mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti in omogoči občanom soodločanje pri sprejemanju proračuna oziroma pri vseh najpomembnejših odločitvah za razvoj skupnosti. Ljuba razsvetljena oblast, ne se hecati z nami. Pokaži, da demokracijo dejansko jemlješ zares in nam omogoči, da bomo lahko živeli in odločali tako kot prebivalci Porto Alegra in več kot 1.500 mest po vsem svetu." Kot župan MO Ptuj se že od vsega začetka svojega županovanja zavzemate za to, da bi MO morale prevzeti funkcijo regijskih središč in s tem tudi pomembnih spodbujevalcev razvoja na tem področju. Zakaj se po vašem mnenju še to ni zgodilo? Kdo so glavni zaviralci teh večjih pristojnosti mestnih občin? »Moje dosedanje izkušnje kažejo, da so vsi snovalci državne uprave in lokalne samouprave k temu problemu pristopali zelo površno in necelovito. Zato imamo danes izjemno centralizirano državo in zelo šibko lokalno samoupravo, ki nista sposobni odgovarjati na sodobne razvojne izzive. V državni upravi smo dobili birokracijo, ki našo družbo iz inovativne in na znanju temelječe družbe spreminja v upravno administrativno rutinsko družbo. Na lokalnem nivoju pa smo dobili množico občin, ki za izvajanje pomembnih razvojnih nalog nimajo kompetentnega kadra in potrebnih finančnih sredstev. Praktično smo ostale samo mestne občine, ki poskušamo obdržati pomembne regionalne institucije za pospeševanje razvojne odličnosti. Župani mestnih občin se ves čas zavzemamo za ustanovitev pokrajin, ki bi jih moralo biti enajst kot je mestnih občin. Ustanoviti bi morali razvojne pokrajine, kjer bi glavar s pokrajinskim svetom in »Naše vloženo delo, trud in nepotrebni stroški so bili namerno povzročeni s poslančevo zlorabo zakonodajnega postopka EPA: 1798-VI v DZ za vnaprej dogovorjene že znane cilje vodstva Mestne občine Koper,« sta v zahtevku zapisala predsednik in podpredsednica sveta KS Ankaran Gregor Strmčnik in Barbara Švagelj. Strmčnik in Švagljeva v pozivu še pojasnjujeta, da jih je DZ februarja letos po Vogrinovi vložitvi predloga strokovnimi službami izključno skrbel za odpiranje kakovostnih delovnih mest. S to nalogo se namreč v tej državi pri sedanji organiziranosti ne more nihče učinkovito ukvarjati. Majhni podjetniki žal ne razpolagajo z dovolj znanja in kapitala, da bi lahko sami odpirali kakovostna delovna mesta. Male občine se ukvarjajo zgolj z infrastrukturnimi investicijami. Model, ki ga ponujamo mestne občine in pomeni prenos vseh pomembnih nalog iz državne in majhnih občin v pristojnost mestnih občin, ni po volji niti državnim niti lokalnim uradnikom. Na načelni ravni se vsi strinjajo, da sedimo na veji, ki jo sami žagamo. Nihče pa ni pripravljen zaustaviti žage. Žalostno je, da bomo morali vsi najprej pasti na trda tla in šele takrat začeti reorganizacijo, ki bi jo že zdavnaj morali izpeljati. Župani mestnih občin se zavzemate za razširitev predloga odpoklica, ta naj bi ob županih zajel tudi vse funkcionarje, od predsednika države do poslancev ter državnih in občinskih svetnikov. Kakšen naj bi bil kvorum v teh primerih? Koliko glasov bi bilo potrebnih za odpoklic ptujskega župana, če bi obveljal predlog ministrstva za dvood-stotni kvorum, župani se zavzemate za petodstotni kvorum? „Zahteve po celoviti ureditvi odpoklica politikov nismo ukinitve občine pozval k podaji mnenja. V nadaljnjem postopku so med drugim pristopili tudi k oblikovanju strokovne argumentacije mnenja, s katerim so nasprotovali predlogu ukinitve, zato so pri Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani naročili izdelavo ustav-no-pravnih vidikov predlagane zakonodajne novele. Prav oblikovanje pravnega mnenja je predstavljalo največji strošek, 23.600 evrov. Občina Ankaran podali zgolj v Združenju mestnih občin, ampak v vseh treh združenjih. Zelo neodgovorno bi namreč bilo, če bi se to urejalo samo za župane, ki imamo to področje v zakonu že delno urejeno. Predlog predvideva zelo enostaven začetek postopka za odpoklic župana. Dovolj je ena ulica ljudi, ki morda ni dobila pravočasno izgrajenega pločnika ali javne razsvetljave. V nadaljevanju pa se postopek zelo zaplete, ker je treba za začetek referenduma zbrati veliko število overjenih podpisov na upravni enoti. Če se ti podpisi zberejo, se mora na referendumu za odpoklic župana izjasniti 51 % od števila vseh volivcev, ki so se udeležili prvega kroga volitev za župana. Osebno menim, da je treba uvesti odpoklic politikov, ki pa naj bo zakonsko predpisan. Predlagani postopek je namreč ob tem, da je zapleten in zelo neobjektiven (razlog za začetek postopka je lahko preprosta osebna zamera), hkrati tudi zelo drag. Upam, da si znate predstavljati, kako bi vse delo v občini zastalo, ko bi se vodil postopek odpoklica župana. Pri 20.000 volilnih upravičencih, kolikor jih je v MO Ptuj, bi bilo pri dvoodsto-tnem kvorumu potrebnih 400 glasov, pri petodstotnem pa 1000 glasov." Bo uzakonitev odpoklica v resnici lahko prinesla več reda v slovenski politiki, od lokalne navzgor? Kdo pa se bo v takih razmerah sploh v konstituiranju poslanca Vo-grina in DZ poziva, naj znesek vseh stroškov v višini skoraj 26.000 evrov nakažeta Krajevni skupnosti Ankaran oz. Občini Ankaran v konstituiranju v 15 dneh od prejema poziva. Občino Ankaran je leta 2011 z odločbo ustanovilo ustavno sodišče, organe za konstituiranje občine pa naj bi Ankaranča-ni dobili z letošnjimi jesenskimi lokalnimi volitvami. (sta) še odločil za politiko, če bo že jutri lahko odpoklican, ker ni mogel delovati tako, kot bi si nekateri želeli? „Če bi uvedli jasna zakonska določila, na podlagi katerih bi avtomatsko prenehal mandat posameznemu politiku, bi to pripomoglo k večji etičnosti pri politikih. Predlog, ki ga imamo trenutno na mizi, pa je podoben lovu na čarovnice. Z vami s strinjam, da bi tak način odpoklica odvračal številne sposobne ljudi za vstop v politiko. Glede na to, da je v enem mandatu možno župana od-poklicati le enkrat, se zastavlja realno vprašanje o smiselnosti tega početja, saj vemo, da mandat traja zgolj štiri leta. Volivke in volivci ga z lahkoto menjajo vsake štiri leta." Veliko se tudi govori o tem, vsaj neformalno, da bi bilo treba omejiti tudi županski mandat, podobno kot je to urejeno pri predsedniku države. Po mnenju dela volilne baze daljši mandati že sami po sebi predstavljajo koruptivna tveganja. „Osebno ne poznam države, ki bi imela takšno ureditev za župane, ki so neposredno izvoljeni. Prav tako ne bi bilo pravično, da bi na tak način omejevali ljudsko voljo. Če imajo občanke in občani možnost, da nekomu neposredno zaupajo opravljanje te naloge, je njihova pravica, da mu jo na volitvah tudi odvzamejo. Te pravice v demokratični družbi ne bi smeli ljudem odvzeti." Kakšno pa je vaše mnenje o profesionalizaciji županov, v katerih primerih da, v katerih ne? „Če ima podjetje z enim zaposlenim profesionalnega direktorja, si težko predstavljam, kako je mogoče voditi tudi najmanjšo občino neprofesionalno. Res pa je, da bi v občinah, kjer je župan profesionalno zaposlen, omejil število zaposlenih uradnikov." V Združenju mestnih občin ste na zadnjem sestanku postavili 30-dnevni rok ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za odgovor o tem, kako bo država poskrbela za povračilo sredstev za odpravo plač-nih nesorazmerij v javnih zavodih, kjer so mestne občine ustanoviteljic (država pa financer). Če ne bo spoštovala odredbe sodišča, bodo občine vložile tožbene zahtevke do države. Koliko denarja to predstavlja v primeru MO Ptuj? „Celotna obveznost (z obrestmi in prispevki delodajalca) znaša skupaj 169.963,01 evra. Pri OŠ Breg je ta 14.171,35 evra, na ministrstvo je bil poslan zahtevek v višini 13.137,12 evra, pri OŠ Olge Meglič gre za znesek 21.888,77 evra, zahtevek je bil posredovan v enaki višini, pri OŠ Mladika je celotna obveznost 25.183,98 evra, zahtevek pa 24.258,52 evra, pri OŠ Ljudski vrt gre za 43.729,18 evra celotne obveznosti in zahtevek v višini 40.850,56 evra, pri OŠ dr. Ljudevita Pivka znaša celotna obveznost 15.928,38 evra, zahtevek 15.476,98 evra, pri Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj je celotna obveznost 13.646,78 evra, zahtevek 13.646.78 evra, pri PM Ptuj- Ormož znaša obveznost 35.414,57 evra, v tej višini je bil posredovan tudi zahtevek za vračilo." MG Slovenija • Pred jesenskimi volitvami Občina Ankaran od DZ in poslanca Vogrina zahteva povrnitev 26.000 evrov stroškov Občina Ankaran v konstituiranju je na DZ in nepovezanega poslanca Ivana Vogrina vložila zahtevek za povračilo stroškov v višini skoraj 26.000 evrov, ki so nastali zaradi Vogri-nove vložitve in poznejšega umika predloga sprememb zakona, s katerim je predlagal ukinitev Občine Ankaran. Na občini menijo, da je poslanec zlorabil svojo pravico. 8 Štajerski Politika petek • 18. aprila 2014 Ptuj • Nemška veleposlanica obiskala ptujske gimnazijce Zasadili jablano, simbol življenja in prihodnosti Evrope Prejšnji teden je ptujske gimnazijce obiskala nemška veleposlanica, ki je skupaj s predstavnico nemške zavarovalnice ERGO ter dijaki posadila avtohtono jablano. Z omenjenim dogodkom mlada generacija opozarja na pomen narave in okolja ter na naš odnos do nje. Sajenje dreves je v preteklih dneh potekalo po vseh slovenskih šolah, ki izvajajo DSD-programe. Gre za nemško jezikovno diplomo na stopnji C1, ki jo je od leta 1999, odkar jo lahko dijaki opravijo tudi na ptujski gimnaziji, uspešno opravilo več kot 350 dijakov. Novost v tem šolskem letu je, da dijaki lahko opravljajo diplomo na dveh ravneh, in sicer B2 in C1. Nanjo se dijaki pripravljajo tri leta, letos pouk obiskuje 93 dijakov. Pri opravljanju diplome so zelo uspešni, po rezultatih sodeč celo najboljši med vsemi slovenskimi gimnazijami, ki izvajajo DSD. Diplomo letos namreč prejme kar 27 dijakov. Dijak, ki opravi diplomo, lahko brez posebnega preizkusa znanja nemščine študira na avstrijskih in nemških univerzah. Diplomanti lahko kandidirajo tudi za nemške štipendije DAAD, ki najboljšim izbrancem omogoči celotni študij na izbrani nemški univerzi. Po besedah Slavice Bratuša, profesorice nemškega jezika na ptujski gimnaziji, k uspehu dijakov veliko prispevata nemška programska učiteljica in številni mladi prostovoljci, ki jih na šoli gostijo že šesto leto. Finančno podprt je tudi Zasaditev jablane simbolno opozarja na pomen narave in čistega okolja. vsakoletni tabor, na katerem se dijaki 4. letnikov pripravljajo na izpit, donirajo pa jim tudi potrebno literaturo in pripomočke za izvajanje pouka nemščine. V okviru priprav že vrsto let aktivno sodelujejo v različnih projektih in izmenjavah s partnerskimi šolami iz Nemčije in Avstrije. Letos v aprilu in maju tako potekajo vsakoletne izmenjave z gimnazijo iz pobratenega mesta Burghausen in z Übach-Palenber-gom iz Nemčije ter z gimnazi- jo iz bližnjega Volkermarkta (Velikovca) v Avstriji. Tako je ptujska gimnazija v minulem tednu že tretjič zapovrstjo gostila aktualno nemško veleposlanico v Sloveniji Anne Prinz, ki je skupaj z Andrejo Kovačič, predstavnico nemške zavarovalnice ERGO, ki ima sedež tudi v Sloveniji, zasadila avtohtono jablano sorte šampanjska reneta. Ta je že druga, prvo sadiko stare, domače sorte jablane, ki izvira iz Beneške Slovenije, so namreč zasadili v okviru sodelovanja pri projektu UNESCO. Poklonil jo je župan občine Miren-Kostanjevica. Kot je bilo rečeno v okviru kulturnega programa, ki je potekal še pred zasaditvijo drevesa, je drevo simbol življenja, predstavlja rast, trajnost ter daje plodove, kar naj bi bilo tudi simbol za prihodnost Evrope. Z omenjenim dogodkom so tako želeli opozoriti na pomen narave in okolja. Patricija Kovačec Ptuj • Posvet Alde v Odboru regij Evrope Evropa mora postati mnogo bolj socialno čuteča in pravična skupnost Na Ptuju je 11. aprila potekal strokovni posvet, na katerem so sodelovali strokovni sodelavci in člani poslanske skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo Alde v Odboru regij EU. Letošnja osrednja tema srečanja je bila razvoj podjetništva oz. razvoj na znanju temelječe družbe za spodbujanje rasti in zmanjšanje revščine. Udeležence strokovnega posveta je sprejel tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je bil tudi pobudnik srečanja Alde v Sloveniji oz. na Ptuju. Vsaka politična skupina Odbora regij ima možnosti, da letno organizira izredna strokovna srečanja v eni izmed članic EU, da bi bolje spoznala regijo in državo gostiteljico. Pri Odboru regij, ki je svetovalno telo in zastopa interese regionalnih in lokalnih organov v EU, deluje šest komisij. Da bi se mnenja in predlogi lahko dovolj kakovostno pripravljali, komisije organizirajo različna strokovna izobraževanja za posamezne politične grupacije. „Kot nadomestnemu članu komisije za izobraževanje, mladino, kulturo in raziskave mi je bila na eni izmed sej ponujena priložnost orga- nizacije strokovnega posveta na teme na znanju temelječe družbe s podjetništvom, ki naj bi presegalo socialno izključenost. Ponudbo sem sprejel pod pogojem, da se ta posvet izvede v našem mestu. V hotelu Primus smo tako gostili skoraj štirideset udeležencev posveta iz držav EU. Udeleženci posveta smo se zavzeli za tiste spremembe v političnem in gospodarskem sistemu, ki bodo preprečile trenutno neoliberalno razvojno paradigmo. Ta namreč iz dne- Foto: Črtomir Goznik S sprejema pri ptujskem županu Štefanu Celanu va v dan omogoča bogatenje ozkim družbenim elitam, na drugi strani pa se večajo množice socialno ogroženih ljudi. Naše sporočilo, ki ga bomo posredovali odboru regij, je, da mora Evropa postati mnogo bolj socialno čuteča in pravična skupnost. Gospodarski razvoj pa mora iti v smeri čim večje inovativnosti, ki mora biti plod domačega znanja. Beg možganov in selitev razvojnih oddelkov v evroazijski prostor, kar trenutno počnejo mnoga evropska podjetja, predstavlja največjo nevarnost. Če bomo raziskave in gospodarski razvoj v imenu kratkoročnih dobičkov, ki se jih nadejajo posamezna podjetja, prepustili evroazijskemu gospodarstvu, bomo v kratkem postali zgolj cenena delovna sila. Ker nas v Evropi živi slabe pol milijarde, Svet je majhen Veliki manevri Evropske volitve se bližajo in zadeve se začnejo premikati zelo hitro! Medtem ko na desnici Janez Janša računa na relativno zmago SDS in zaostruje že precej ostro retoriko svoje stranke, se je Nova Slovenija odločila za skupno listo s Slovensko ljudsko stranko. Ljudmili Novak, ni bilo treba sprejeti ponudbe, ki je prišla s strani zgodovinskih kadrov SLS. NSi bi zagotovo svojega europoslanca dobila brez pomoči Franca Bogoviča, vendar dodatni glasovi, ki jih lahko sklenjen dogovor prinese na mlin Krščanskih demokratov, niso tako slaba izmenjava, če je predsednik SLS šele tretji na listi, torej izredno težko izvoljiv. Ljudska stranka je dejansko Novi Sloveniji prenesla svojo bazo, katere del bo verjetno tudi tam ostal v prihodnosti, Nova Slovenija pa je SLS v zameno ponudila možnost, da Franc Bogovič, ki je februarja lani na kongresu zmagal z obljubo, da bo stranka končno dobila svojega poslanca v Evropi, uradno ne izgubi volitev glede na slabe ratinge stranke. Evropske volitve so pa vseeno posebna vrsta volilnega boja. Pri zbiranju kandidata za bruseljski parlament si državljani upajo izraziti mnenja, ki jih na domačih, državnozborskih ne bi. Večina ljudi misli, da je EU-parlament oddaljena institucija brez vpliva na notranjo politiko oziroma na vsakdanje življenje in tako volilnemu listku zaupa protestno sporočilo za domače voditelje. Zaradi takšne nepredvidljivosti bi se lahko celo zgodilo, da SLS+NSi - ne glede na vse ankete, ki takšne možnosti ne zaznajo - na koncu dobita velik odstotek glasov. Po dolgih mescih osebnega boja Ljudmile Novak in Franca Bogoviča proti Janezu Janši bi to pomenilo, da bi se v političnem prostoru izoblikoval novi desni blok, ki bi se lahko pogovarjal v naslednjem letu z levico za skupno vlado. Omenjena možnost bi bila izredno aktualna, če bi vodenje Socialnih demokratov prevzel ambiciozen Dejan Židan in bi se lahko sestavila stabilna vlada brez malih strank ali bolj neposredno povedano brez Karla Erjavca. V Državnem zboru je očitno, da do nove volilne zakonodaje, ki bi omejila moč manjših strank, ne bo prišlo v naslednjih mescih. Da prihodnje vlade ne bi živele vsak dan pod stresom stalnega izsiljevanja, so nekateri pripravljeni se pogovarjati že danes o možnosti rdečo-črne koalicije v leto 2016. Evropske volitve bodo pomembne, ker bodo pokazale prve smernice. Alenka Bratušek se tega zaveda in je pripravljena sklicati kongres Pozitivne Slovenije in za vedno presekati gordijski vozel, ki ga predstavlja Zoran Jankovič. Da ji ne bo potrebno v DZ po zaupnico po kongresu, na katerem bo skoraj zagotovo prišlo do določenega razkola, bo to naredila predčasno. Če bi zaradi napetosti med predsednico vlade in županom Ljubljane stranka zašla v težave, je mreža, ki stoji za liberalno levico - po domače: strici iz ozadja - sklenila, daje primerno izmeriti tudi potencial gospoda Šoltesa. Bivši predsednik računskega sodišča se bo preizkusil v volilni tekmi. Od njegovega rezultata oziroma od morebitnega poraza Pozitivne Slovenije je odvisno preoblikovanje moči in strank na levici v naslednjem letu. Če pa bo Jankovič dobil dovolj trdna zagotovila za svojo prihodnost s strani sistema, ki ga je nastavil in za katerega že dolga leta dela, obstaja možnost, da sam odstopi od kandidature za predsednika PS in tako reši stranko pred notranjim štetjem moči. Od navedenega je popolnoma jasno, da prav nobeni politični opciji ni prav mar za Evropske volitve. Vse se izkorišča za notranje namene. Za vse nas, normalne državljane, je to zelo slabo, ker smo umetno izločeni iz evropskega življenja in smo prisiljeni misliti, da bruselj-skiparlament ne vpliva na vsakdanje stanje. Kot smo že imeli možnost objasniti v prejšnjih kolumnah, je to daleč od resnice. Usoda državne zakonodaje in naša gospodarska blaginja je dan danes skoraj popolnoma v rokah bruseljskih predstavnikov. Vsak protestni glas je v resnici izgubljen glas. Laris Gaiser si ni težko predstavljati, kakšno premoč ima evroazijski prostor, v katerem trenutno živi skoraj 2,5 milijarde ljudi. Zato je treba graditi ustrezna politična in gospodarska zavezništva z vsemi tistimi, ki želijo socialno pravičnejšo družbo z inovativnim družbeno odgo- vornim podjetništvom. Načela inovativnega podjetništva morajo veljati tako za gospodarski kakor tudi javni in civilno družbeni sektor," je vsebino strokovnega srečanja na Ptuju povzel ptujski župan Štefan Čelan. MG petek • 18. aprila 2014 Kmetijstvo Štajerski 9 Ormož • Ptujska zadruga bo grozdje odkupovala za Ormožane 50 centov za kilogram grozdja Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj postaja največji odkupovalec grozdja na območju severovzhodne Slovenije. Iz območja Haloz in Slovenskih goric grozdje za potrebe Ptujske vinske kleti, sicer v majhnih količinah, odkupujejo že več let. Po pravkar podpisani pogodbi bodo od vinogradnikov odkupljeno grozdje prodajali ormoški kleti P&F. Po propadu Vinaga se ozirajo tudi po odkupu grozdja iz vinogradov mariborskega vinorodnega okoliša. V skladu s pogodbo, ki sta jo v začetku tega tedna podpisala direktorja KZ Ptuj in družbe P&F Marjan Janžeko-vič ter Mitja Herga, bo ormoški vinar od ptujske zadruge na letni ravni predvidoma odkupil 2.000 ton grozdja, kar predstavlja 60 odstotkov njihovega celotnega odkupa. Preostali del grozdja namerava družba P&F odkupiti neposredno od pridelovalcev ali preko vinogradniške zadruge. Grozdje bosta ormoška klet in ptujska zadruga odkupovali iz celotnega vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Odkupna cena za kilogram grozdja bo v skladu s podpisano pogodbo s KZ Ptuj znašala 50 centov, plačila Foto: Črtomir Goznik Družba P&F ima v lasti 600 hektarjev vinogradov, v katerih letno pridelajo 4.000 ton grozdja. Po besedah direktorja Herga vinograde vseskozi obnavljajo, zato pričakujejo v prihodnje še večji hektarski donos. »Dolgoročni cilj je zagotoviti stabilno pridelavo v predvideni količini med 4.200 in 4.500 ton grozdja na letni ravni.« Ker se v javnosti porajajo govorice, da naj bi družba P&F grozdje, pridelano v lastnih vinogradih, prodajala čez mejo v Avstrijo, smo direktorja Herga povprašali tudi o tem. Odgovoril je, da v Avstrijo ne prodajo niti kilograma svojega grozdja ... Direktorja KZ Ptuj in P&F Marjan Janžekovič ter Mitja Herga sta ob podpisu pogodbe o odkupu grozdja povedala: »Namen sklenitve pogodbe je dolgoročno zagotavljanje zadostnih količin grozdja za potrebe kleti P&F Jeruzalem Ormož.« Ormož • KZ Ormož v prislini poravnavi Kdo bo potegnil kratko V teh dneh v javnosti odmeva novica o začetku postopka prisilne poravnave Kmetijske zadruge Ormož. Da je bil po večletni agoniji in likvidnostnih težavah to dokaj pričakovan razplet, se strinjajo poznavalci, ki hkrati opozarjajo, da bodo kratko pri tem zagotovo potegnili kmetje in vinogradniki, ki so doslej poslovno sodelovali s KZ Ormož. Upniki morajo svoje terjatve v postopku prisilne poravnave prijaviti v roku enega meseca, do 8. maja. Dolžnik, KZ Ormož, mora v 15 dneh od izdanega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 18.523 evrov. Če tega ne stori, lahko sodišče ustavi postopek in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Za upraviteljico je imenovana Lucija Klampfer iz Maribora. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, sodišče ocenjuje, da bo v postopku prijavljenih 660 terjatev, na podlagi števila terjatev, navedenih v seznamu v predlogu za začetek postopka. Ta naj bi predvidoma trajal šest mesecev, saj naj bi bilo to povprečno trajanje prisilnih poravnav. Upniki bodo prejeli le 70 % vrednosti terjatev Sicer pa se je začetek postopka prisilne poravnave zgodil kar čez noč. Da bo treba izvesti finančno sanacijo zadruge, so napovedali že v letnem poročilu za leto 2012. Direktor KZ Ormož je konec marca letos pripravil Načrt o finančnem prestrukturiranju, ki ga je posredoval na pristojno sodišče ter predlagal postopek prisilne poravnave. V omenjenem načrtu direktor kot osnovne razloge za insolventnost navaja, da je KZ Ormož do leta 2008 ustvarila izgubo približno 1,7 milijona evrov. V letih pred 2008 je Zadruga na podlagi kmetijske politike s krediti, ki so bili pridobljeni za naložbe, vlagala v delnice predelovalnih organizacij in druga vlaganja. V letu 2012 naj bi doseganje pozitivnega rezultata onemogočile splošne gospodarske in vremenske razmere, takšno stanje pa naj bi se nadaljevalo tudi v lanskem letu, ko je izguba v poslovnem letu znašala skoraj pol milijona evrov. Kot navaja direktor, naj bi bila zaradi tega, ker ormoška klet ni plačala grozdja letnikov 2012 in 2013, povzročena še posebna škoda. Ker naj bi predvidevali, da se bo brez kakršnih koli ukrepov negativni trend nadaljeval, so torej pred nalogo, da izberejo primerno strategijo zaustavitve le-teh. Konec leta 2013 naj bi Zadruga imela po navedbah iz omenjenega poročila obveznosti do upnikov v višini 4,5 milijona evrov. Zadruga naj bi bila tako insolventna, saj je iz analize stanja razvidno, da je dolgoročno plačilno nesposobna. Končni cilj prisilne poravnave naj bi bil zagotoviti kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost podjetja ter zagotoviti upnikom ugodnejše pogoje poplačila njihovih terjatev, kot če bi bil uveden začetek stečajnega postopka. Zadruga kot dolžnik naj bi si s prisilno poravnavo obetala dogovor z upniki o poplačilu in reprogramiranju njihovih terjatev. Upnikom v predlogu za začetek postopka ponuja 70 % vrednosti terjatev, najkasneje v roku štirih let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Upnikom pa ponujajo tudi, da prenesejo svoje terjatve na dolžnika kot stvarni vložek za povečanje kapitala. Patricija Kovačec R Jgfp* KM!«.'.®0""' Okroíno «.diSte naPmjuj^fostop „„.„■"i"' Ali je to začetek konca Kmetijske zadruge Ormož? bodo izvrševali v treh obrokih, k ceni bodo možni tudi stimulativni dodatki. Prvi obrok bo zadruga pridelovalcem izplačala 1. februarja, drugi obrok 1. junija in tretji obrok 1. septembra. Pogodba med KZ Ptuj in P&F je sklenjena za obdobje petih let, za dobavitelje grozdja (vinogradnike in zadrugo) pa vsebuje tudi nekaj pomembnih varovalk. Ena izmed njih je ta, da bo KZ Ptuj v času, dokler grozdje ne bo izplačano, lastnik določene količine vina v kleti P&F. Če se klet ne bo držala pogodbenih rokov za izplačilo, KZ Ptuj grozdja v novi sezoni ne bo dolžna zagotoviti. V zraku ta hip še vedno visi pogodba o odkupu grozdja med KZ Ormož in družbo P&F. Glede na informacije iz zadruge in kleti bo KZ Ormož, ki je od prejšnjega tedna v prisilni poravnavi, staro pogodbo najbrž prekinila. »Stara pogodba med P&F in KZ Ormož je še vedno v veljavi. Mi interesa za prekinitev pogodbe nimamo. Verjamem, da se bo to v prihodnjih dneh tudi rešilo, saj so iz KZ Ormož prišli določeni namigi, da nameravajo od pogodbe odstopiti,« je povedal direktor P&F Mitja Herga ter napovedal, da naj bi še v tem mesecu vinogradniki prejeli plačilo drugega obroka za dobavljeno grozdje v minuli sezoni. »Do 1. maja bi tako bilo poravnanih 66 odstotkov celotne kupnine.« Mojca Zemljarič Ste nezadovoljni z dostopom do fiksnega interneta? Si.mobiLov mobilni internet s kar 45 GB prenosa podatkov in naprava za WiFi povezavo do konca leta ceneje! Naprava za WiFi povezavo + Mobilni internet 45GIGA 19,99 € na mesec do konca 2014 Na voljo 3-dnevni brezplačni preizkus. Znižana cena mesečne naročnine velja do 31. 12. 2014 ob sklenitvi paketa Mobilni internet 45GIGA do 31. 5. 2014. Ponudba vključuje napravo za WiFi povezavo Huawei E8259 Webcube. Ponudba je na voljo novim in po pogojih Predčasnega nakupa naprave tudi obstoječim naročnikom, ki se vežejo za obdobje 24 mesecev. Priključnina za paket Mobilni internet 45GIGA je 12,20 € in se zaračuna v enkratnem znesku. Po dosegu vključene količine prenosa podatkov znotraj obračunskega obdobja se hitrost prenosa praviloma zniža na največ 64 kbit/s. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij dobite na Si.mobilovih prodajnih mestih, na www.simobil.si ali telefonski številki 040 40 40 40. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, Si-1000 Ljubljana. simobil.si Foto: PK 10 Štajerski Šolstvo petek • 18. aprila 2014 Ptuj • Državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje Učenka Olgice prejela zlato priznanje Konec marca je potekalo državno tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Zlato priznanje je prejela tudi učenka OŠ Olge Meglič Nuša Puž. Zavod RS za šolstvo, ki vsako leto razpiše tekmovanje, takrat tudi določi besedila, na podlagi katerih se na šolskem, območnem in kasneje tudi državnem nivoju preverjajo bralne značilnosti učencev in dijakov ter zmožnosti pisanja spisov oziroma esejev, povezanih z izbranimi književnimi besedili. Za učence 8. in 9. razreda sta bili v tem šolskem letu predpisani deli avtorice Saše Vegri z naslovom Naročje kamenčkov ter Nika Grafenauerja Skrivnost. Tisti učenci, ki so se izkazali na šolskem tekmovanju v decembru in mesec dni kasneje še na območnem, so si zagotovili udeležbo na državnem tek- movanju, ki je potekalo konec marca na OŠ Janka Glazerja v Rušah. Zlato priznanje je osvojila osmošolka Nuša Puž iz OŠ Olge Meglič, ki je po besedah mentorice Renate Debeljak dokazala, da je pravi »mali Cankar«. V razpravljalnem spisu z naslovom Otroško ali otročje? je razlagala razliko med otroško in otročjo poezijo, ovrednotila svoje gledanje na poezijo Nika Grafenauerja in Saše Vegri ter njunih pesniških zbirk Skrivnosti ter V naročju kamenčkov, izbranih knjig letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je sicer imelo skupen naslov V naročju besed. Patricija Kovačec Foto: Arhiv OS Olge Meglič Prejemnica zlatega Cankarjevega priznanja Nuša Puž z mentorico Renato Debeljak Juršinci • Velikonočna razstava Da tradicija ne utone v pozabo Vikend pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, so juršinske gospodinje letos že drugič zapovrstjo pripravile velikonočno razstavo. Na razstavi, ki je trajala dva dni, ni manjkalo pisanih pirhov, velikonočnih aranžmajev ter ročno izdelanih rož in prtičkov. Razstavo so čez zimo pripravljale članice Društva gospodinj Marta Juršinci. Letos so imele, glede na to, da je bila zima milejša, nekoliko manj časa kot v lanskem letu. Sicer pa so razstavo, ki so jo pričele lani in za katero si želijo, da postane tradicionalna, letos poleg velikonočnih izdelkov, kot so pirhi, razni zajčki in aranžmaji, obogatile še z ročno izvezenimi in kvačkanimi prtički, nakitom in rožami. Skupno je bilo razstavljenih kar 300 izdelkov. Namen razstave je spodbuditi mlado ge- neracijo, da običaji in ročna dela, ki so jih poznali nekoč na podeželju, ne potonejo v pozabo. Del razstavljenih predmetov je bilo namreč takšnih, ki so se v preteklosti izdelovali za okrasitev ob praznovanju poroke ali druge slovesnosti. Društvo šteje 53 članic, aktivno pa jih je pri pripravi razstave sodelovalo med 12 in 18. Po besedah predsednice društva gospodinj Ide Cafuta se mlajša, osnovnošolska generacija že pridno zanima za tovrstne običaje. Patricija Kovačec Foto: PK Razstavo si je v dveh dneh z zanimanjem ogledalo veliko obiskovalcev. Ormož • Območna revija mladinskih pevskih zborov Moje pesmi, moje sanje Minulo sredo je v Domu kulture Ormož potekala območna revija mladinskih pevskih zborov Moje pesmi, moje sanje 2014. Na tokratni reviji se je predstavilo pet mladinskih pevskih zborov iz petih osnovnih šol. Po besedah strokovne spremljevalke Sonje Kasesnik pa sta najbolj izstopala zbora iz OŠ Ormož in OŠ Središče ob Dravi. Na območni reviji, ki jo je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, so se mladinski zbori predstavili s tremi pesmimi. Kot prvi je nastopal Mladinski pevski zbor Osnovne šole Ormož z zborovodki-njo Alenko Šalamon. Nato se je predstavil Mladinski pevski zbor OŠ Sveti Tomaž, ki ga vodi Monika Kelenc. Kot tretji je nastopal Mladinski pevski zbor OŠ Središče ob Dravi z zborovodkinjo Dragico Cvetko. Na odru kulturnega doma pa sta se predstavila še Mladinski pevski zbor OŠ Velika Nedelja pod vodstvom Teodore Ivanuša ter Dekliški pevski zbor Sanje in Deški pevski zbor OŠ Miklavž pri Ormožu z zborovodjem Leonom Lahom. Nastope vseh petih zborov je spremljala strokovna spremljevalka Sonja Kasesnik, ki bo podala tudi ocene nastopajočih. Po njenih besedah sta najbolj izstopala Mladinski pevski zbor OŠ Središče ob Dravi in Mladinski pevski zbor OŠ Ormož. Sicer pa je bila spremljevalka Kasesniko-va navdušena nad predstavljenimi programi zborov. »Zbori so se predstavili s karakterno in stilno raznolikimi programi ter navdušili z domiselnimi izvedbami. Veseli me, da prav vsi zborovodje sledijo smernicam in ciljem otroškega in mladinskega zborovskega petja - to je oblikovanju otroških pevskih glasov in jasnih sozvočij,« je dejala strokovna spremljevalka Sonja Kasesnik in še priznala, da jo je prevzel zaključek revije, ko so vsi na- stopajoči skupaj odpeli dve slovenski popevki: Dan ljubezni in Zemlja pleše. Monika Levanič Na tokratni reviji je po besedah strokovne spremljevalke Kasesnik poleg Mladinskega pevskega zbora OŠ Središče ob Dravi izstopal še Mladinski pevski zbor OŠ Ormož. Tednikova knjigarnica Velikonočna zgodba »Kdor ima prijatelje, temu je dobro,« je rekel zajček sam pri sebi, »v dvoje je vse lažje!« Zaklenil je svojo hišo in se podal k drugim zajcem, da bi si poiskal prijatelja. Toda to ni bilo tako enostavno. »Ha, «je rekel debeli Stanko, « ti bi rad bil moj prijatelj? To je pa res smešno! Premajhen si, zajček! Pridi spet, ko zrasteš!« In potem se je smejal in smejal in se držal za debeli trebuh. »Prijatelj?« je momljal spretni Pavle in pri tem urno poskakoval po svoji delavnici,« za prijateljstvo nimam časa. Zelo sem zaposlen!« Barval je deset pirhov hkrati, packal Risal s čopičem in lepil slike nanje. »Saj je do velike noči še dosti časa, «je rekel zajček. Pavle pa ga sploh ni več poslušal... Tako začenja priložnostna pripoved Gerde Wagner v slikanici odlične ilustratorke Marie-Jose Sacre z naslovom Zajček in njegovi prijatelji in s podnaslovom Velikonočna zgodba (Der klitzekleine Hase und seine Freunde. Iz nemščine prevedla Milena Žnideršič. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1997). Zajček na koncu, nekoliko naveličan samotnega tavanja, a s čudovitimi izkušnjami, odpre svojo delavnico za barvanja pirhov, ki jim je nadel posebno lepoto z mavrično barvo, sončevim zlatom in luninim srebrom. Takih »zajčjih dogodivščin«, ki se navezujejo na velikonočno praznovanje, je kar nekaj na knjižničnih policah, kar ni naključje. Janez Bogataj v knjigi Slovenija praznuje (Sodobne šege in navade na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011) pravi, da se je poleg velikonočnih dobrot tudi v naši deželi uveljavilo velikonočno obdarovanje s čokoladnimi zajci in jajci, kar je globalna podoba tega praznika. Avtor poudarja, da ima zajec izvor v poganskem germanskem svetu in se je v naše kraje razširil kot velikonočni simbol z nemškim prebivalstvom, najprej v mesta, od pokrajin pa najbolj množično na Štajerskem z velikonočnimi darili in pi-sanko. Tako zajec nastopa kot obdarovalec, podobno kot v adventnem času Miklavž, Božiček, dedek Mraz. Sicer pa poznavalec simbolike živali Tine Germ pravi, da je zajec v krščanski ikonografiji simbol vstajenja in večnega življenja obenem, saj je povezan s pregovorno sposobnostjo razmnoževanja (več v Tine Germ: Simbolika živali. Ljubljana: Modrijan, 2006). Tudi v izvirni domači poučni knjigi Marjete Zorec (Slovenski prazniki: prepodimo zimo. Ljubljana: Karantanija, 2005. Zbirka Ali veš: zgodbice za branje, odgovori za učenje) je pod naslovom Velika noč (med 22. marcem in 25. aprilom) avtorica objavila zgodbico Zajček Tiktak. V ta isti knjigi je na strani 47 najti še, da je veliko noč na prvo nedeljo po prvi polni pomladni luni, da je velika noč največji in najstarejši krščanski praznik, ko se verniki spominjajo Kristusovega vstajenja, s katerim naj bi rešil svet, že vse od 4. stoletja naprej, da je Valvasor že v 17. stoletju opisoval, kako je videti pravi »kranjski velikonočni žegen«. Sicer pa je, kot pravi Bogataj, velika noč še vedno praznik za izražanje dobrih želja in voščil. Zajček je bil zelo srečen. Pirhi so bili tako lepi kot še nikoli poprej. Bili so pisani kot mavrica, se svetili kot sonce in lesketali kot luna. In tistim, ki so jih na velikonočno jutro našli, so pripovedovali, kako dobro je, če imaš prijatelje. Torej veliko sreče in mirne praznike želi Liljana Klemenčič Foto: ML Nogomet Ankarančani zmagali petič zapored Stran 12 Rokomet Mladi Ormožani navdušili Maglaj Stran 12 ! v ■ H im 7 j ' fáá'Ékl 3F HfcKAMfT ALI _ DT-003 _ GVARANE 180 KAPSUL 1. Oskrbuje organizem z nujnimi mikroelementi: magnezijem, manganom, kalcijem, železom, kalijem in silicijem. 2. Stabilizira in popravlja krvni obtok in pritisk, razširjene kapilare, povečuje moč srčne mišice, pospešuje postinfarktno regeneracijo. 3. Pospešuje zdravljenje hepatitisa, ciroze jeter, denalne in želodčne rane in pomaga pri zaprtju. 4. V endokrinem sistemu stabilizira aktivnost endokrinih žlez, deluje pa tudi na limfne žleze. 5. Pri diabetesu mellitusu stabilizira celotno stanje in popravlja glikoreguladjo. 6. V nevropsihiatriji pomaga pri nespečnosti, nevrozi in depresiji, učinkovit pa je tudi kot dodatno sredstvo pri terapiji epilepsije. 7. Je zelo dobro dodatno sredstvo pri terapiji tumorja žleznega tkiva (tumorji jajčnikov, prostate, dojk), malignega melanoma, plano-celularnega in mikrocelularnega karcinoma pljuč. Zmanjšuje negativne posledice sevanja in kemoterapije z izboljšanjem imunskega sistema organizma. 8. Dokazan je tudi učinek na glivične infekcije na koži in nohtih ter na tistih, ki so nastale kot posledica sevanja, kemoterapije, terapije z antibiotiki, uporablja se lokalno in oralno. 9. Zato ker vsebuje potrebne mikroelemente, izboljšuje absorbcijo kalcija in povečuje gostoto kosti, se priporoča pri osteoporozi. 10. Ker je močan imunostimulator, je lahko v veliko pomoč pri vseh boleznih, ki so povezane z motnjami imunskega sistema. ...Več na WWW.ENERGETIX.SI Ze v lekarnah.Tä mnenje u det©xamin zunanje razstrupuanje DT-004 PUDER ZA KOŽO NETO 60 g Zaradi svojih mikropor, ogromne površine in hidro-filije, je zeolit izredno primeren za posipanje na predel rane. Skrajša čas koagulacije in pripomore k hitrejšemu celjenju ran. Zaradi izredne absorbcijskega priporočamo pri lokalni uporabi: - poškodbe, rane, vreznine, opekline - herpes, genitalni herpes - psoriaza, seborični dermatitis, ekcemi - paradentoza, zobobol - rane in afte v ustni votlini - glivična obolenja nohtov in kože - piki žuželk, vraščeni nohti, preležanine - virusni izrastki 25,00 € - poškodbe lasišča starostni in pigmentni madeži ri 'W SNN PBIflfS K opmkza Slo\ ,Več na WWW.ENERGETIX.SI Dr. Jelisaveta Kunosič Neke noči meje pričel mučiti zobobol, občutila sem kljuvanje in vedela sem, da gre za gronolom. Okoli zoba sem nanesla Detox-amin puder in v nekaj sekundah sta tako bolečina kot kljuvanje prenehala. Naslednji dan sem obiskala zobozdravnika, ki mi je brez težav očistil korenino. Moja druga težava se navezuje pri pojavu kožnega znamenja na glavi, ki je bilo zelo boleče. Zaradi suma maligne alteracije me je hčerka nagovarjala, naj opravim biopsijo, vendar sem prej želela preveriti učinek Detoxamina. Na prej omenjen boleč predel sem posipala Detoxamin puder, ponoči na temenu nosila magnetno ploščico in z dotikanjem ugotovila, da se kožna sprememba zmanjšuje.Tudi bolečina je postajala vedno manjša in po desetih dnevih seje sprememba povsem pozdravila. Zastopnik za Slovenijo ENERGETIX SLOVENIJA Energetiks d.o.o. Visoko 119,4212 Visoko Brezplačno svetovanje in naročila MODRA ŠTEVILKA (((•080 500(0 Posebne ugodnosti in promocije v oktobru Sejem Narava-Zdravje, od 11. do 14. oktober 2012 PE Dunajska, Dunajska 202, 1000 Ljubljana Tel: 01 56 44 795, 04 25 36 414, GSM: 041 676 600 www.energetix.si Prehlad in gripa (6. del) sta nalezljivi virusni obolenji, ki prizadeneta zgornja dihala. Širita se kapljično - okužimo se v bližini bolnikov, ki kašljajo in kihajo. Lahko pa se okužimo tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženimi predmeti. Prehlad in gripa sta značilna za zimske mesece. Zdravila za prehlad ali gripo ni. Z zdravili, prehranskimi dopolnili in medicinskimi pripomočki lajšamo simptome gripe ali prehlada. Kdaj je treba do zdravnika - če je temperatura zelo povišana dva (otroci) ali tri (odrasli) dni - bolezenski znaki trajajo več kot en teden brez izboljšanja - pojavijo se težave z dihanjem, bolečine v ušesih, močan glavobol (sinusi), težave pri požiranju, kašelj traja več kot 7 dni - nosečnice, starejši, kronični bolniki, majhni otroci Preprečevanje okužb Z ustrezno higieno boste preprečili širjenje okužb na svoje najbližje in sodelavce - higiena rok, kašljati v robček, pravilno čiščenje nosu in prezračevanje prostorov! Naj poudarim, da je umivanje rok z milom dovolj. Razkužilo je primerno, če rok ni možno umivati ali če npr. negujemo več obolelih, ali če moramo zaščititi zdravstveno zelo občutljive osebe - dojenčki, starostniki. Razkužila seveda uporablja zdravstveno osebje v bolnicah, zdravstvenih domovih in socialnovar-stvenih zavodih (dom za ostarele). Pred gripo se zavarujemo s cepljenjem. Žal pa je v naši državi precepljenost zelo majhna. Kaj še lahko naredimo, da ne zbolimo Osnova dobre odpornosti je zdrav življenjski slog. Ustrezno okrepimo obrambne sposobnosti svojega telesa. Telo ima več načinov in možnosti, da se ubrani pred vdorom škodljivih snovi. Prva obramba je naša koža in sluznice - to je fizična prepreka za vdor škodljivcev. Drugi nivo obrambe je naš imunski sistem. Ta deluje na nivoju celic in molekul. Celice - to so bele krvničke ali levkociti in molekule - so protitelesa, ki se vežejo na del tujka, ga s tem označijo in omogočijo celicam imunskega sistema, da tujek uničijo. Vsi ti procesi potekajo v našem telesu neprestano in se jih ne zavedamo - kadar vse deluje, kot je treba. Zbolimo torej, ko pride do »padca odpornosti«. Takrat si lahko pomagamo s t. i. imunomodulatorji - to so učinkovine, ki delujejo na celice in specifične beljakovine imunskega sistema s ciljem, da ga vzdržujejo na optimalni ravni. Če pa želimo imunski sistem vzdrževati na visoki stopnji učinkovitosti, moramo uporabiti učinkovine, ki imajo adaptogeno delovanje. V zimskem času si lahko pomagamo z vitaminsko-mineralnimi izdelki. Vitamini in minerali so vpleteni v številne procese v telesu. Zdravila in prehranska dopolnila, ki vsebujejo izvleček ameriškega slamnika, dokazano dvigujejo odpornost organizma. Zdravilo svetujemo ob prvih znakih gripe in prehlada ali pa, če imamo bolnike v naši neposredni bližini. Betaglukani spodbujajo in krepijo naravno odpornost in pomagajo imunskemu sistemu prepoznati in uničiti tujke (bakterije, viruse, parazite). Uživati jih je treba sočasno z vitaminom C - običajno je že v kombinaciji. Dobre izkušnje imamo tudi z napitkom, ki vsebuje visoke koncentracije vitaminov in aminokislin, moramo pa ga zaužiti ob prvih znakih gripe ali prehlada. Tu so še polisaharidi in triterpeni (iz zdravilnih gob Ganoderma lucidum in Reishi), kolostrum in mnogi drugi izdelki. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., specLekarne Ptuj petek • 18. aprila 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Iščete svoj stil Športno-elegantno v kombinaciji s krilom Tadeja Arnuš je stara 35 let, doma v Gorišnici, po poklicu pomočnica vzgojiteljice, trenutno brez zaposlitve. V prostem času rada bere knjige, največ pa se ukvarja s svojima hčerkama, Saro in Sašo, starima 14 in 9 let. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker si je zaželela nekaj lepih trenutkov zase. V kozmetičnem salonu Neda so pri Tadeji ugotovili mešani tip kože. Ker se je prvič srečala s kozmetičarko, so ji podrobneje predstavili postopek nege kože, da bo ta ohranila svežino in kakovost še v poznih letih. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Pri negi doma bo ob čistilnem mleku in toniku uporabljala hidratantno kremo, prav tako pa tudi zaščitno kremo. Tadeja je želela obdržati dolžino las, zato ji je frizerka Tina Korpič v Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., stopničasto skrajšala le sprednji del. S temnimi prameni pa je poskrbela za večjo živahnost frizure. Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela s pudrom v kremi. Z njim je v celoti prekrila obraz, da je izenačila ten kože. Veke je poudarila z zlato modrimi toni, nato pa obrobila s črnim črta-lom. Na ličnice je nanesla ma- KOLEKTiV SALONA inosKo m sensKo FÍÍ12£KSCV0 2 Slomškova 22 10 % popust v aprilu relični odtenek, v rožnatem pa poudarila ustnice. „Tadejino prepričanje, da ji krilo ne pristaja, sem morala nedvomno demantirati. Napačna predstava o tem, kaj ti pristaja in kaj ne, še preden kakšno stvar oblečeš, je stalnica pri veliki večini ljudi. Pogosteje je to opaziti pri ljudeh, ki so prepričani tudi o tem, da njihova postava ni popolna, ampak - kaj je sploh popolna postava? Popolna postava je zdravo telo, v katerem se sami odlično počutimo. Odločila sem se, da za Tadejo izberem športno-elegantna oblačila, ki se lahko kombinirajo na veliko načinov tudi z veliko drugimi Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tadeja prej ... . in pozneje kosi oblačil. V trgovini Modiana sem izbrala platneno krilo, z detajlom na dolžini, platneno jakno v športnem slogu, tanek šal in potiskano majico. Krilo in jakna sta svetlih peščenih tonov, v majici pa najdemo različne barve, ki nam omogočajo izbiro barve za dodatne kombinacije dodatkov, kot so šal, nakit, tor- Ptuj • Sedma velikonočna razstava Praznik dediščine in slovenskosti V prostorih minoritskega samostana na Ptuju, ki postaja vse bolj priljubljen prireditveni prostor, so 15. aprila odprli že sedmo velikonočno razstavo, na kateri se z velikonočnimi izdelki predstavljajo ptujske osnovne šole in Rokodelski center DUO iz Veržeja, kjer prav tako pripravljajo tovrstne razstave, je povedal vodja Ivan Kuhar. Razstava je pomemben pričevalec slovenske sposobnosti, ki kljub krizi ohranja krila in skrbi za ohranjanje kulturnih vrednot, korenin sloven-skosti, ki bo v teh prazničnih časih pomembno obogatila tudi ptujsko turistično ponudbo, pa je poudarila Rozika Oj-steršek, podpredsednica TD Ptuj. Tudi letošnjo razstavo je TD Ptuj pripravilo v sodelovanju z minoritskim samostanom. Ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk, ki je sprejela soorganizacijo razstave, se je na odprtju zahvalila za povabilo TD Ptuj, da z učenci sodelujejo na letošnji velikonočni razstavi. OŠ letos sodelujejo prvič. Učenci so uživali v po-slikavi pirhov, se preizkusili v drugih tehnikah, pisanke so izdelovali tudi kot lepljenke, praskanke. »Veseli smo, da so se nam priključile tudi druge šole. Morda ni vse tako natančno izdelano, vendar je v izdelkih otroška ustvarjalnost, njihov čar,«, je povedala likovna pedagoginja na OŠ Olge Meglič Leonida Kralj. Pri izdelavi pirhov so učenci pokazali veliko mero ustvarjalnosti, domišljije in vztrajnosti. Ena pisa-nica ne nastane v eni ali dveh urah, včasih je potrebnih tudi več dni. Ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk je toplo priporočila ogled razstave, saj je na njej kaj videti. Snovalca letošnje razstave sta bila Rozika Ojsteršek in p. Mirko Pihler, ki je na odprtju pozdravil navzoče v imenu Foto: Črtomir Goznik Ravnateljica OS Olge Meglič Helena Ocvirk je na odprtju govorila v imenu vseh ptujskih osnovnih šol, ki so sprejele povabilo TD Ptuj za izdelavo pisanic. samostana in župnije sv. Petra in Pavla. Članice ustvarjalnih delavnic v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje in društva Optimisti, ki so prejšnja leta vabile s svojimi prazničnimi umetniškimi stvaritvami, so si zaželele malo pre-daha, zato je bilo treba poiskati nove ustvarjalce. Skupaj sta se odločila, da bi jih pridobila v osnovnih šolah. Rozika Ojster-šek jih je obiskala, odziv je bil zelo dober. Ni pa šlo vse gladko, ker naj bi po mnenju nekaterih šlo za cerkveno razstavo, ne pa za dediščino. »To je naša zgodovina, naše narodovo bogastvo, to so naše korenine, vsi smo zrasli iz krščanskih korenin, želeli ali ne,« je bil jasen p. Mirko Pihler. Odprtje 7. velikonočne razstave, ki bo na ogled do 21. aprila, sta s svojim nastopom obogatili učenki Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, mladi violinistki Albina Klarisa Ban in Gabrijela Anžel pod mentorstvom Matjaža Antončiča. Razstavljavcem in vsem snovalcem razstave se je se v imenu MO Ptuj zahvalil ptujski župan Štefan Čelan, v imenu TD Ptuj pa je govoril predsednik Peter Pribožič, ki je izjemno zadovoljen, da so se v prikaz velikonočnih izdelkov vključili tudi učenci ptujskih osnovnih šol. MG bica, čevlji ... Na podlagi tega sem se tako odločila tudi za šal v barvi starega zlata. V trgovini Alpina, kamor sem šla iskat čevlje, sem izbrala tudi torbico v svetlo modri barvi. Kljub temu da sem pri Alpini našla tudi čevlje, ki bi pristajali Tadejinemu današnjemu stajlingu, sem se po videnem pri poskušanju enih in drugih čevljev odločila, da Tadeji vseeno obujem sive sandale z visoko peto, ki sva jih našli v mojem kovčku. Tadeja se lahko pogumno odpravi na lov za službo. Tudi če ne bo sreče v njenem osnovnem poklicu, jo mogoče opazijo kje drugje. Zaželimo ji srečo," je Tadejino pomladno Foto: Črtomir Goznik Tadeja v pomladnih oblačilih iz Modiane, torbica je iz Alpine. preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V sklopu storitev za nego obraza in telesa v kozmetičnih salonih posebno mesto zavzema tudi nega telesa. »Na voljo so različne maske za telo, ki imajo regenerativni učinek, izboljšujejo tonus, kožo vitaminizirajo in skrbijo za lepo gladko polt. Osnova večine neg je piling telesa, ki mu kozmetičarke pripisujejo velik pomen. Z njim se od- stranijo odmrle celice vrhnjice, koža je po njem sposobna vpijati preparate. Z njim odpravimo tudi problem suhe kože telesa (posebej nog), ki je v zimskem času skrita pod oblačili. Tadeji smo opravili vitaminsko nego telesa, kjer se najprej opravi piling, nato pa se telo zmasira z negovalnimi olji,« je povedala kozmetičarka Silva Čuš iz kozmetičnega studia Olimpic. MG Zavarovalnica Maribor / Novo zdravstveno zavarovanje ZM Best Doctors - • ■■•V V I • najboljše za vase zdravje ZM Best Doctors je zdravstveno zavarovanje, ki omogoča dostop do drugega zdravniškega mnenja in zdravljenja pri najboljših zdravnikih in ustanovah za zdravljenje v tujini. Namenjeno je osebam v starosti od 31. dneva do 64. leta starosti, ki v najnujnejših primerih potrebujejo in pričakujejo najboljšo in takojšnjo zdravstveno oskrbo vrhunskih strokovnjakov. ZM Best Doctors nudi zdravljenje pri najboljših zdravnikih po vsem svetu, razen v Sloveniji, v primeru kritih bolezni, dostop do drugega zdravniškega mnenja, ki ga bo napisal eden od vodilnih strokovnjakov na svetu, ter kritje stroškov prevoza in nastanitve za zavarovanca in spremljevalca, ki potuje skupaj z zavarovancem zaradi zdravljenja krite bolezni. Zavarovanje ZM Best Doctors krije stroške zdravljenja rakavih obolenj, kirurške revaskulari-zacije, zamenjave in popravila srčnih zaklopk, nevrokirurgije, transplantacije organa živega darovalca in kirurške presaditve kostnega mozga. Zavarovanje ZM Best Doctors ima številne prednosti. Priključiti ga je mogoče k že obstoječemu zavarovanju (zavarovalna doba znaša eno leto in se po poteku podaljša za enak čas trajanja, vendar največ do poteka osnovnega življenjskega zavarovanja) ali pa ga je mogoče skleniti kot samostojen produkt (zavarovalna doba znaša eno leto in se lahko podaljša najkasneje do zavarovalnega leta, v katerem bo zavarovanec dopolnil 84. leto starosti). V primeru že sklenjenega življenjskega zavarovanja se lahko priključijo tudi družinski člani. ZM Best Doctors omogoča v času veljavnosti police dostop do najboljših zdravnikov po vsem svetu in zdravljenje v priznanih mednarodnih centrih v vrednosti do enega milijona evrov oz. dveh milijonov evrov v življenju zavarovane osebe. V okviru enega zavarovalnega primera je zavarovanec v primeru bolnišničnega zdravljenja v tujini za primer krite bolezni dnevno upravičen še do 100 evrov za bolnišnični dan. Po končanem zdravljenju v tujini zavarovani osebi pripada še 50 tisoč evrov za stroške zdravil, kupljenih v Sloveniji, pod pogojem, da jih ne krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalna polica zavarovanca. Celoten postopek uporabe storitve ZM Best Doctors se aktivira z enim samim klicem na brezplačno telefonsko številko - 080 19 20. To je prvi korak koriščenja zdravstvenih storitev, ob vzpostavitvi stika bo zavarovanec prejel vse podatke o začetku postopka za pridobitev drugega zdravniškega mnenja, skupaj s priporočili o najprimernejšem zdravljenju. Drugo zdravniško mnenje lahko zavarovanci pridobijo za katerokoli bolezen ali poškodbo, razen za psihiatrična stanja, zobozdravstvene težave in trenutno hospitalizirane osebe. V primeru odločitve za zdravljenje v tujini bodo v družbi Best Doctors za vsakega zavarovanca poiskali najprimernejše zdravstvene ustanove, zavarovanec pa bo med predlaganimi možnostmi sam izbral kje se želi zdraviti. Družbo Best Doctors sestavlja mreža 50 tisoč zdravnikov po vsem svetu, vsak od njih pa je strokovnjak na svojem področju. Premije za zavarovance znašajo v starosti od 31 dni do 18 let mesečno 9,22 evra, v starosti od 19 do 64 let 18,95 evra in v starosti od 65 do 85 let 23,99 evra. VZavarovalnici Maribor so vam na voljo za vsa dodatna pojasnila in morebitna vprašanja. pR 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 18. aprila 2014 Domača rasi Nuša Lorenčič Besede o avtorici Nuša Lorenčič je bila rojena 10.12.1987 na Ptuju. Sedaj živi v Ormožu, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Po izobrazbi je profesorica geografije in pedagogike. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Mariboru. Svoje znanje je nadgrajevala še v Pragi, Zagrebu, Sarajevu in v Miinchnu, kjer je bila na številnih dijaških in študentskih izmenjavah. O pisanju pesmi nam je avtorica zaupala: »Poezijopišem kratek čas. Se še razvijam, izpopolnjujem, hranim, rastem ... To, zdaj, so začetki. Otrok je vihrav, poln navdušenja, ko naredi prvi korak, izreče prvo besedo. Tako je z mano in mojo poezijo. Samo čudenje. V glavi se dogaja marsikaj: ideje se kopičijo, postavljam si neumna, ironična, nora vprašanja, pride tudi do kaosa ... in potem vse namečem na papir, kajti papir to prenese . in nastane . včasih nič . včasih pa nekaj tako imenitnega, da se mi zdi nemogoče, da sem zmogla kaj takega ustvariti prav jaz.« O objavljeni liriki Narava objavljenih pesmi izvira iz nasprotujočih si amplitud življenja. Na eni strani položaj spečega bitja, ki svet filtrira in analizira skozi posebne sanje (Ti pa še spiš. / Čipkaste sanje so te ujele v past.), na drugi strani bitja v stanju neskončne, že kar vse bolj in bolj utrudljive budnosti (Vozim se v krogu ... vožnja je ... neskončna ...). S tako dvojnostjo pa avtorica nadaljuje tudi na področju kontrasta med zunanjim in notranjim svetom (Zunanja podoba je hladna, /znotraj pa lije iz tebe -), med človekovo (lažno?) fasado oz. povrhnjico in resničnim stanjem duše nekje globoko. Iz takih dvojnosti pa so zatem porojeni svetovi, kjer so človekove reakcije pogosto v rokah dvoma. Subjekt se pogosto samoizprašuje o lastni logiki in pomenu bivanja, ponavljajoče reakcije in vzorce pa (navidezno) presega z vprašanji o smiselnosti tega in onega početja. Tako to posledično ni več samo nabor igrivih pesniških študij, skozi katere pesnica odkrito kali svoje prve ustvarjalne korake, pač pa so to tudi resni in premišljujoči odtenki sodobnega človeka v tem, današnjem trenutku. Ta pa se nemo razgrinja skozi jasno pesniško izpoved, ki od stvarnejše zastavljenih pesniških leg nekajkrat zaniha tudi v območje nadrealizma, čistega absurda in igrivega modernizma. David Bedrač VPRAŠANJE Je res moder? Ga še nismo spremenili? Oplemenitili z degradacijo, melioracijo, remediaci- jo? Ga nismo osušili, solificirali, zasipali, zajezili? Še se premika, še nam nagaja. Naš prispevek je premajhen. Naš dodatek besed ni vreden. Naša dejanja so nična za njega. Bomo plavali proti toku? Ali smo za kapitulacijo? RAZUMEVANJE Kdo razume razvejenega škorca, ki sedi na razdraženi veji, čaka na zeleno Sonce, da posije v vsej svoji temi: tegobe, lakote, bolezni? Kdo razume lahkotnega ženina, ki čaka pred vežico svojo nevesto, da ga vzame, da ga prikoplje s svojimi afrodizičnimi krili na sebe, za vedno? Kdo razume ta oglati svet, ki se kotali po omejenem, razsvetljenem kozmosu in upa, veruje, da ga bo našel nekdo, ki ga bo ustavil. KOSILO Apnenec se je zadušil v koruznem žrelu. Pojedel ga je hurikan na Havajih. Ne, ni se zadušil, zataknil se je, voda v Mehiškem zalivu ga je razjedla. Ampak mezozoiski dolomit pa je ostal na krožniku. Ja, poleg kvartarnega konglomerata. RECEPT 1 kg shiranih čebel, 1 dag pesticidnih mravelj, 400 kapljic gnilega amoniaka, 1 L metana s primesmi CO2. Za boljši okus dodaj še tableto ovčke Dolly. Vse sestavine daš v tisto črno luknjo, kjer se mešata topli in mrzli zrak. Počakaš pet let in zgodilo se bo. Pa dober tek! KAJ JE V VREČKI? Kaj ima profesor v vrečki? Le kaj nam skriva? Česa nam noče razkriti? Kakšnih skrivalnic se gre z nami? Mu bomo nasedli? Se bomo šli njegove igrice? Hočemo ga zavesti s poizkusi ... ne pomaga. Hočemo ga zavesti s preusmerjanjem pozornosti . tudi to ne pomaga. Hočemo ga zavesti s čustvenimi izbruhi . še vedno je odločen in vztraja pri svojem. Vztraja, da nam odgovora ne poda. Mi se ne damo . vendar je čas naš gospodar. Potem pa se vprašamo: Ali je sploh pomembna vsebina? c ESETi D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. Avtomobili - Lepotica dneva 4. Žana - Skrite pravljice 3. Coverlover - DJ dej napovej 2. Papir - Domotožje 1. Tinkara Kovač - Spet VAŠIH TOP POP 5 5. Natalija Verboten - Če bi te srečala prej 4. Jan Plestenjak - Ona sanja o Ljubljani 3. Skater - Kaki si taki si 2. Dejan Vunjak - Želim želim 1. Nina Pušlar - Poljub na klopci Filmski kotiček NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljlte ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Noe Verski filmi so sicer navadni fantazijski filmi, takorekoč pravljice, toda ker del človeštva poljubno vero svojega časa in prostora jemlje tako resno, da je zanjo pripravljeno drugim vsiljevati življenjski slog ali celo prelivati kri, je takšna obdelava pravljice o Noetu, kakršno je posnel Darren Arronofsky, precej drzno dejanje, a po drugi strani dober preizkus, ali še živimo v dovolj strpni družbi. Film Noe je namreč že prepovedan v nekaterih versko bolj totalitar- Noah Igrajo: Russell Crowe, Jennifer Connelly, Ray Winstone, Emma Watson, Anthony Hopkins, Logan Lerman, Dakota Goyo, Nick Nolte Režija: Darren Arronofsky Scenarij: Darren Aronofsky po zgodbi iz Stare zaveze Žanr: apokaliptični spektakel Dolžina: 138 minut Leto: 2014 Država: ZDA nih državah, saj avtor ni posnel 'dokumentarca', kot se je po ogledu filma izrazil neki osupli ameriški verski fundamentalist A po pravljici, četudi je vzgojna ne moreš posneti dokumentar ca, ampak lahko posnameš le hm, pravljico. In to je Darren storil, čeprav si je dovolil precejšnjo ustvarjalno svobodo in film umestil v nedoločen čas in na nedoločen kraj, ki je videti kot nekakšen apokaliptični svet Pobesnelega Maksa po nastopu jedrske vojne. Zgodba je, razen imen glavnih junakov, olupljena vsega verskega (beseda bog je omenjena samo enkrat) in ravno ko že navdušeno pomislimo, da smo pravzaprav dobili nekakšno fantazijo z odmevi Gospodarja prstanov, se režiser nenadoma premisli in preklopi nazaj na biblični avtopilot o reševanju živalskih vrst. Na srečo se v drugi polovici film prelevi v zanimivo in tiho podajanje zgodbe, kjer je vsa interpretacija prepuščena gledalcu. Ne vemo, ali je Noe le norec, ki sliši glasove in jih čisto po človeško seveda napačno razume ali pa se vreme le naključno spremeni ravno takrat, ko se odloči storiti kaj pomemb- nega, recimo dokončno pobiti človeško vrsto, začenši s svojima vnukinjama. Arronofsky je zgodbo o Noetu uporabil za še en prikaz svoje značilne tematike, ki jo rad raziskuje in prikazuje vse od svojega prvenca naprej (Pi, Rekvijem za sanje, Črni labod, itd.), namreč človekov padec v norost in blaznost zaradi pretirane želje po božanskem toda nikoli dosegljivem doživetju, ki bi ga osmislilo. Obup, ki se poraja ob vedenju, da kaj takega obstaja, vendar je človeku zanikano, je idealna tema za filmsko obdelavo v okviru vere, čeprav je le-ta za avtorja - sodeč po njegovih prejšnjih filmih - očitno le eden izmed številnih medijev, v katerih se lahko ta norost pojavi. Če je bil Arronofsky v prejšnjih filmih v svojem pripovedovanju že prav brutalno neusmiljen (zadnjih 20 minut filma Rekvijem za sanje je tako ogabnih, da bi ga moral videti vsak mladostnik, ki razmišlja, da bi poskusil ali morda že uporablja droge), je tokrat zaradi občutljive narave izvornega materiala izjemno previden in se ne osredotoča, zato je posnel več filmov v enem. Vsak gledalec bo v njem videl točno tisto, kar mu bo narekoval njegov osebni svetovni nazor. Še več, zdelo se mu bo, da ta film njegov nazor potruje, zaradi česar se film spremeni v zanimiv družabni eksperiment, saj ni zanimiv le za fundamentaliste, ampak tudi za bolj razumne vernike. Matej Frece j OVEN (21.3. - 20.4.) Dnevi bodo drveli kot silni veter. Toda drobni trenutki bodo ostali in bodo pripovedovali zgodbo o sreči in ljubezni. Nakazano je, da boste v rokah imeli čarobno palčko in tako bo čas v lastnem bistvu zelo prijeten in harmoničen. Največ priložnosti boste dosegli skozi to, da se boste znali poslušati. m BIK i (21.4. - 20.5.) * Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se nekoliko osamite in v tišini napredujte. V ljubezni boste morali počasi reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih boste znali narediti v pravem trenutku. Sprostila vas bo narava. i\ \ DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Zelo se vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V vsej naglici ne boste pozabili na neko obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Vsekakor bo dovolj priložnosti za smeh in za zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela. ¡£k RAK (21.6. - 22.7.) Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Zdelo se bo, da si boste morali več časa vzeti feV, m zase. LEV (23.7. - 22.8.) Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda imeli boste upanje in svojo pot. V tem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Strmeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste ju pridobili tako zlahka. Na delovnem mestu vas čakata učenje in pridobivanje novih znanj. aj DEVICA i (23.8. - 22.9.) Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih za vas piše življenje, boste pogledali z drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo dal javno pohvalo. Sledi finanč- petek • 1S. aprila 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S SMOLNO OLJE KOCEN PRI GOBI OLGA KOROŠEC BABISKI POKLIC RAZGOVOR, POMENEK ISTRSKA VINSKA TRTA, PLAVINA VRSTA DŽEZA EDEN OD VEC VARUHOV STOJI NA STREHI LESEN PLUG UROS LAJOVIC DRAŽILNO NASLADILO OKRASEVALEC PROSTOROV ZDRAVKO OCVIRK IZDELOVALEC PASOV BALERINA GIELGUD POLITJE REŽISER ■VESNE. (FRANTISEK) MEJNI ZNESEK LETALISCE V DIVACI SMUČAR (PETER) LOLLO-BRIGIDA MODEL CHEVROLETA STARO-ŽIDOVSKI KRALJ POKRAJINA V VIETNAMU PIKAJOCE ŽUŽELKE NAS FIZIK (BOJAN) TENORIST ŽUNEC TRACNICE ANTI-SEPTICNA SPOJINA NAS STOMATOLOG ČEDOMIR BUGARSKI ŽITNO SOCVETJE KRAJ PRI DOLU PRI HRASTNIKU MAJHNA NJIVA REKA V SVICI IZ BESEDE AREA NAJVECJI MOGULSKI VLADAR INDIJE STANOVANJSKA PRIKOLICA UGANKARSKI SLOVARČEK: BOP = vrsta džeza, GABRK = letališče v Divači, GOLLI = slovenski fizik (Bojan), MAGREB = severnoafriško arabsko območje, MAINA = angleška baletna plesalka Gielgud, MALOČRN = istrska vinska trta, plavina, MENAM = tajska reka, RESORCIN = antiseptična spojina, UNIČNO = kraj pri Dolu pri Hrastniku. 'NVAVdVO 'HV9VIV '3dW 'VOlAirN 'ONOINn 'SVDI 'OHOINV OAI 'NIOdOS3d 'INON '11109 'IAIVNV 'VSV 'N3d '>1daV9 'HIAIH 'dVO 'OZ 'd31VdO>13a '!V>H 'in 'HHdVAOS 'd09 'NdOOlVIAl 'OAlSIBVa '03A010IAIS '03N313dA 'dON31 'OldlS 'VdOSO 'IAIVN3IAI :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3J.IS3H NEDELJA, 20. april: m\v IV-VL^IWI I KJJ 5.00 VELIKONOČNO N 89,8-98,2»I04,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 19. april: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). 5.00 VELIKONOČNO NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtič-karije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ^5.00 3 EPRAZNiCNr^JUTRA-NJI PROGRAM 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 22. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktual- no v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PRO.GRAM (Radio Univox). {SREDA, 23. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekanje in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). IČETRTEK, 24. april: 5.00 ŠTAJERSKA budilka, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). |PETEK, 25. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Odločite se in sprejmite salomon-sko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa in da ga morate aktivno uporabiti. Pomembno bo, da najdete harmonijo in srečo v ljubezni. Odločili se boste in naredili korak naprej na delovnem mestu. Počasi se vendar- ŠKORPIJONOM STRELEC fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Dobili boste navdih in sledili svoji muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Pomembno bo, da se odzovete klicu narave. Finančni napredek najdete pri denarju. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda. KOZOROG (22. l2. - 2O. l.) rTŠis. Kocke usode se bodo v tem tednu sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost. Če ji boste dodali še kanček kreativnosti, boste doživeli harmonijo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše. Sle-asu srca. VODNAR (Il. l. -18.2.) Največjo srečo najdete doma in v krogu družine. Tam se odločite in naredite neko prenovo. Navezani boste na svojo preteklost. V komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. V duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka. Srečni boste v ljubezni. w RIBI m (l9.2. - 2O. S.) V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate novostim in spremembam naproti. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako boste našli notranji mir. Izpolnite se v pisanju! Zelo boste blesteli v denarnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili in našli boste tisto, kar iščete. Močan pečat vam bosta dali varnost in zanesljivost. Vsekakor najdete vez med duhovnim in materialnim svetom. Več boste tudi na poti in med ljudmi. Trenutki sreče bodo a. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 18. aprila 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (13.) Okoli ovinka Hotel sem priti na sever proti Mendozi, vendar ko sem računal karte prevoza, sem ugotovil, da me pride ceneje, če naredim ovinek čez Čile in dvakrat daljšo pot, kot če grem direktno. Čas sem imel, pa itak sem imel namen skočiti še v Santiago, prestolnico Čila, da bi srečal spet mojega bivšega cimra iz Nove Zelandije, Cristiana. Najugodnejšo lego za ta podvig je imelo mestece Osomo v Čilu, le nekaj kilometrov stran od strateškega pristanišča Puerto Montt in legendarnega otoka Chiloe, od koder naj bi izvirali Čilenci. Sicer je zgodba malce za lase privlečena, kot da bi rekel, da Štajerci izviramo iz francoske Champagne, prestolnice vina. Pa vendar ljudje množično derejo na ta sicer krasen otok. Pot je bila kar zabavna, veliko je videti, najbolj zanimivo pa je bilo to, da mejo prečkaš na prelazu Puyehue, ki je tudi nacionalni park, zadeva pa izgleda tako, da je argentinska carina v dolini na eni strani, čilenska pa na drugi, vmes pa je približno 30 kilometrov hriba, megle in dežja, kjer avtobus komaj sopi-ha po bregu. Kdo drug kot Či-lenci spet zakomplicirajo zadevo, in sicer ne s stavko, ampak nas vse odvlečejo z avtobusa skupaj s prtljago, kjer so potem psi imeli enourno akcijo pre-vohavanja prtljage, nekaj srečnežev, seveda tudi jaz, pa smo morali do potankosti razstaviti nahrbtnike. Edina dobra stvar tega je bila, da imajo nekakšne ogromne hangarje, kjer je celotna nepotrebna procedura pod streho. Že prej sem kupil tudi karto proti Santiagu, tako da sem se namenil v Osornu preživeti zgolj nekaj ur, nato pa nočna vožnja na sever. Osorno je običajno mestece, nič kaj turistično in precej poceni za Čile. Všeč mi je bilo, da imajo brezplačen internet v osrednjem parku, končno pa sem ugledal tudi prve jaslice oziroma božično okrasje v Južni Foto: Dani Zorko Jaslice v nakupovalnem centru... z dvema osloma Ameriki. Sicer ni bilo bogvekaj, ampak če ne bi tu in tam pogledal na koledar, me živa duša ne bi prepričala, da se bliža božič. Osorno je znan po eni kakopak najlepših katedral v Čilu, ki jo je potres menda že petkrat porušil, njena posebnost pa so mozaiki apostolov in prerokov na sprednji strani, ki so vsi sestavljeni iz prav drobnih koščkov. Tudi Čilenci so globoko verni, zato jih ni bilo malo tistih, ki so se pokrižali, ko so šli mimo. Kot je v navadi, so tudi tu na trgu igrali živo glasbo in prodajali zgoščenke. Saj bi človek še kaj kupil, vendar pa so ti 'mariachi' zveneli tako obupno kot kakšen štajerski kvartet v sobotnem jutru, ko se poslanja na višini pete šare domače oštarije. To so bili menda edini zanič pevci, kar sem jih srečal po Južni Ameriki. Načeloma imajo vsi moški odličen glas in posluh, saj se na vsakem vogalu prepeva in je res luštno poslušati, pa najsi gre za taksista, prodajalca ali brezdomca. Zvečerilo se je zares hitro, vendar sem se že prej najedel in odpravil na terminal, da ne bi slučajno prišlo do kakega neljubega dogodka, ko bi moral Štajerec intervenirati s pestmi proti domačim nadobudnežem, ki bi hlepeli po njegovi lastnini. Ena izmed stvari, kjer moraš biti malo deda, je poslavljanje na avtobusnih postajah. Never- «s jetno je, koliko se ti ljudje tu prejočejo in objemajo, pa četudi gre samo za nekajurno potovanje v drugi kraj. Saj je res, da lokalci verjetno res ne potujejo tako pogosto in da je za njih to velik dogodek, ampak kar nas je bilo tujcev, smo se samo belo gledali. Tu potem vidiš, da smo Evropejci res hladen narod, stisk roke in adijo sta naš običajen pozdrav. Avtobus je bil soliden in sprva je kazalo, da bo samo pol avtobusa polnega. Obljubili so mi, da pelje direktno in brez postankov v Santiago, ampak smo seveda še morali kolovrati-ti po okoliških vaseh in pobirati patrone, ki so nam potem malo zagrenili večer. Poleg mene je sedela priletna gospa, že na videz živčen tip ženske, ki je brala neko knjigo. Okoli naju pa so sedeli neki razposajeni mladci, ki so s telefoni nažigali neko glasbo, pri tem pa peli in brcali v sedeže. Meni je bilo sicer vseeno, ali bodo potem utihnili, vendar se je veseljačenje nadaljevalo. Šofer seveda tega ne sliši, ker ima ločeno kabino. Po kakšnih dveh urah pa je ženski poleg mene dvignilo pokrov. Medtem ko sem do zdaj mislil, da imamo Balkanci najbogatejši besedni zaklad, kar se tiče pošiljanja koga nekam, sem bil potem močno v dvomih. Še mene je tako grdo pogledala, da sem se kar nalimal na okno, čeprav polovico stvari sploh nisem razumel. Noč je potem minila brez pretresov, le zjutraj si je en izmed skupine spet omislil pesmico za dobro jutro, kar pa se je končalo enako kot nekaj ur pred tem. Nadaljevanje prihodnjič Od tod in tam Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Območno združenje RK Ptuj je 10. aprila izvedlo že 8. preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči. Letos se je na razpis odzvalo šest ekip, OŠ Ljudski vrt, OŠ Hajdina, OŠ Juršinci, OŠ Olge Meglič, OŠ Breg in OŠ Grajena. Preverjanje je potekalo v dveh delih, pisnem iz poznavanja teorije prve pomoči in poznavanja delovanja Rdečega križa ter praktičnem, pri katerem so se mladi morali izkazati z oskrbo ponesrečencev na dveh prizoriščih. Najbolj se je v obeh delih izkazala ekipa OŠ Breg, ki si je s tem zagotovila tudi uvrstitev na regijsko preverjanje, druga je bila ekipa OŠ Ljudski vrt, tretja pa ekipa OŠ Hajdina. -MG 90 metrov za 90 let delovanja Foto: NS Obrež * V Obrežu, občina Središče ob Dravi, so naredili 90-metrski presmec, štirideset gasilcev in vaščanov pa ga je minulo nedeljo, ki je bila cvetna, odneslo v pet kilometrov oddaljeno cerkev na Grabah. Zakaj je meril prav 90 metrov? »Zato, ker letos praznujemo devet desetletij delovanja našega društva,« je povedal predsednik PGD Obrež Viktor Samec. Pripeljanih je bilo več traktorskih prikolic zelenja in leske, ki so jih spletli v skupno dolžino 90 metrov. Zanimivo, da se je okoli tega dela sukal le močnejši spol, saj naj bi šlo za opravilo, izključno v domeni moških. V nedeljo zjutraj okoli sedme ure so presmec, težak skoraj tisoč kilogramov, ob spremljavi množice domačinov ponesli proti cerkvi in ga postavili na ogled. -NŠ Foto: TM Videm * Pred samostanom sv. Vida v Vidmu pri Ptuju je bil najprej slovesen blagoslov presmecev, takoj za njim pa je sledil igrani veliki Kristusov pasijon, ki je bil letos nekaj posebnega. Pripravili so ga mladi in zakonci iz Vidove fare, sodelovali pa so tudi člani KTD Klopotec Soviče-Dravci s presmeci velikani in kot igralci. V najlepši zgodbi vseh časov je nastopalo okrog 40 župljanov, tudi v rimski vojaški opremi, ki so bili razdeljeni v različne skupine in vsak je dal v predstavo del sebe. Slovesni dogodek je spremljalo nekaj sto ljudi od blizu in daleč, ki so napolnili dvorišče pred samostanom sv. Vida in prostor pred domom misijonarja p. Miha Drevenška, kjer so zgodovinsko zgodbo tudi končali. -TM Razstava Urške Mazej Foto: arhiv FO.VI Kidričevo * V galeriji FO.VI v Strnišču so v torek zvečer odprli razstavo kolažev mlade slikarke Urške Mazej, ki bo na ogled do 3. maja. Kolaži Mazejeve so zgrajeni iz zbranih slik, skozi nje pa umetnica razmišlja o procesu drevenenja medijskega sveta in modernosti naprednih tehnologij. Mlada slovenska umetnica razmišlja o tem, kako danes upravljamo fizični in mentalni prostor. Mazejeva je bila za svoje delo večkrat nagrajena. -MV petek • 18. aprila 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. UGODNO prodam drva, bukev, gaber (na debelo cepana in v tudi hlodih), možna dostava. Tel. 051 632 814. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. KUPIM jalovo kravo, po možnosti pašno. Tel. 041 894 325. PRODAM stiskalnico za grozdje ali sadje (znamke Vaslin), dobro ohranjeno, in leseno stiskalnico (potrebno manjše obnove ali primerno za okras) in akacijevo kolje. Tel. 051 316 591. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ZELO ugodno prodam traktorsko prikolico 2,40 x 280 cm, avto prikolico 120 x 100 cm. Tel. 051 224 150. PRODAM prašiče od 70 kg naprej. Možnost dostave. Tel. 041 452 492. KUPIM traktor IMT, Ferguson, Zetor, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore. Tel. 031 851 485. PRODAM seno - oglate bale. Tel. 070 857 435. PRODAM mešano vino: jurka, kvinton in gemaj. Cena po dogovoru. Telefon 030 331 278. TROSILNIK hlevskega gnoja Menge-le, 3,5 t, na štiri pokončne valje, in sedež za kosilnico BCS prodam. Tel. 051 336 879. PRODAM seno v oglatih balah. Telefon 031 24 11 45. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. MEŠANI gozd ob javni cesti med Vidmom in Cirkulanami v velikost 1,8 ha prodam. Tel. 041 475 468. V CENTRU Ptuja prodamo bivšo gostilno, večje stanovanje ali celo hišo z dvoriščem in teraso. Tel. 040 270 130. OTOK Ugljan, prodam hišo, obnovljeno, 50 m od morja, ugodno. Tel. 070 270 130. UGODNO prodam pet vzporednih gradbenih parcel po 8 ar, možnost gradnje vrstnih hiš. Tel. 031 764 432. www.tednik.si OSMOCOTE gnojila - tehnologija nege rastlin, ki jo uporabljajo profesionalci Kdaj je najbolj primeren čas za uporabo gnojila Osmocote? Prednost gnojila Osmocote je v tem, da ga lahko uporabimo v kateremkoli letnem času. Spomladi lahko začnemo z gnojenjem rastlin, ko tla niso več zamrznjena. Gnojilo potresemo po površini, pod krošnjami... in zadelamo v zemljo, 1-3 cm globoko. Spomladi, ko se ogreje ozračje, se dvigne tudi temperatura v tleh. Sproščanje hranil iz granul gnojila sledi dvigu temperature tal in tako je rastlinam na voljo ravno toliko hranil, kot jih v tistem trenutku potrebujejo. Idealna temperatura za sproščanje hranil je med 10°C in 21°C. Pri sajenju lahko gnojilo dodamo tudi v sadilno luknjo. Tudi jesen je primeren čas za gnojenje rastlin. Temperature zraka in tal so jeseni nekoliko nižje, hkrati pa se poveča količina padavin, kar predstavlja idealne pogoje za rast. Ne skrbite zaradi zgodnje zmrzali - temperatura je ista, ki regulira sproščanje hranil. Kako gnojilo Osmocote reagira z drugimi gnojili? Profesionalni vrtnarji pogosto uporabljajo vodotopna gnojila v obliki kristalov. Ta hranila rastlinam največkrat dodajajo preko listov (foliarno). Uporaba teh gnojil dopolni delovanje gnojila Osmocote, ki prehranjuje rastline preko korenin. Pazljivi morate bit le pri količini vodotopnega gnojila, kajti priporočeno količino moram prepoloviti! Vodotopna gnojila delujejo približno 14 dni, medtem ko gnojilo Osmocote deluje več mesecev. Kako shranjujemo gnojilo Osmocote po uporabi? Gnojilo Osmocote mora biti shranjeno v hladnem in suhem prostoru. Če je prostorvlažen in je topel, se lahko prične proces sproščanja hranil. Ali gnojilo Osmocote dodajamo skupaj z vodo? Pomembno je, da gnojilo Osmocote apliciramo suho in ga ne raztapljamo oz. dodajamo vodi! Prav tako ni potrebno rastlin zalivati neposredno po aplikaciji gnojila. Zaradi posebne ovojnice, ne pride do neposrednega stika med hranili in rastlino, zato se izognemo nevarnosti ožigov. Tudi zaradi tega za razliko od klasičnih gnojil ni potrebno zaliti površino takoj po aplikaciji gnojila Osmocote. V čem se gnojilo Osmocote razlikuje od drugih gnojil z dolgotrajnim delovanje? Če primerjamo gnojilo Osmocote z drugimi gnojili z dolgotrajnim delovanjem, opazimo da vsebujejo gnojila Osmocote 2-3xveč počasi sproščujočega fflSIML ■ / V-«'' 6*.....""fcjj,.' /T- 1 v / g ^ i Za bujno cvetoče balkonsko cvetje Za vrt, jagodičevje in sadno drevje Za zunanje okrasne rastline hranila - dušika. Ker je dušik osnovni gradnik to pomeni, da so gnojila Osmocote bolj učinkovita in delujejo dlje, kot podobna gnojila s podaljšanim delovanjem. Granule gnojila Osmocote, so skoraj popolnoma okrogla in enake velikosti, kar omogoča enakomerno sproščanje hranil iz vsake granule. Kaj so rumene kroglice, ki ostanejo v zemlji po aplikaciji? Včasih se zdi, da ostanejo granule gnojila nedotaknjene v zemlji tudi več kot leto dni. V resnici pa so to le ostanki .To je ostanek posebne ovojnice, ki omogoča prehod gnojil iz notranjosti granul v okolico rastlinskih korenin. SVlESTRAlJ Ovojnica se razgrajuje veliko počasneje, kot se izločajo hranila in je vtem primeru polna vode. Če jo stisnete bo počila. Ali so hranila rastlinam dostopna takoj po aplikaciji? Hranila se pričnejo sproščati, ko je vgranulah dovolj vlage. To pa je seveda odvisno tudi od količine vlage v tleh. Zaradi posebne sestave ovojnice, lahko granule vsrkajo le določeno količino vlage, tudi, če bi jih pustili stati v vodi. Temperatura tal določa količino sproščenih hranil, višja kot je temperatura v tleh, več hranil se izloči in obratno nižja kot je temperatura, manj hranil se izloči. www.substral.si j^rranpr onblumen Citrusa. mediterraner ünger Pflanzen Dünger s 6 mesečno delovanje, enkratna uporaba zadostuje za celo sezono ■/ Enakomerno sproščanje hranil, ko jih rastlina potrebuje 22 Poslovna in druga sporočila petek • 18. aprila 2014 Za dom brez viaaÈjÊnplisÎ' ^ Ustrezno prezračevanje doma. Dokazano izboljša počutje. Prezračevanje. Nekatere raziskave so pokazale, da je storilnost ljudi občutno slabša, če vdihujemo slab in izrabljen zrak, ki je v slabo prezračevanih prostorih. Ker v povprečju preživimo 70 odstotkov časa doma, je zelo pomembno, da poskrbimo za ustrezno prezračevanje doma. Od dva- do trikrat na dan Stanovanje je priporočljivo prezračevati najmanj dvakrat na dan - zjutraj in zvečer za tri do pet minut. Prostore prezračujte tudi takrat, ko se vam nabere para oziroma vlaga zaradi prhanja ali kuhanja. Tako ne boste imeli težav s plesnijo, ki ni samo estetska, ampak tudi zdravstvena težava. Plesen lahko namreč povzroča kronične okužbe sinusov, ki vodijo v dolgotrajen kašelj, glavobole, nahod, težave z dihali, alergijo in druge. LUnDS Stalen pritok svežega zraka Gradbeni predpisi vse bolj stremijo k boljši toplotni izolativnosti objekta, kar po meni, da se nekatera stanovanja oziroma hiše ne morejo ustrezno samoprezračevati. V takšnih primerih je potreben sistem prisilnega prezračevanja. S prezračevalnim sistemom Lunos bo v vaše stanovanje stalno pritekal svež zrak, izrabljen pa se bo odvajal skozi ventilatorsko enoto neposredno skozi jašek ali zid. S tem boste dosegli nižjo vlažnost, preprečili nastajanje zidne plesni, kondenza in neprijetnega vonja ter poskrbeli za bivanjsko ugodje. www.lunos.si * 080 73 13 * info@lunos.si Zamašeni odtoki so žal vsakdan premnogih stanovanj, hiš, blokov, gostinskih obratov, šol, vrtcev,... Zato smo se odločili, da s strokovnim kadrom in profesionalno opremo odmašimo vse odtoke. Ne zapravljajte denarja za draga čistila, ki le začasno odmašijo odtoke. Za čiste odtoke pokličite Čisto mesto Ptuj, d.o.o., 041/ 323 788 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.< 02/ 749 34 10 afU? avtohiSa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA PEUGEOT 3008, PREMIUM 1,6 HOI NAVIGACIJA 06 /2011 12.399 REIA 1.LAST., NAR. SERVIS, 1 SERV.UA VW PASSAT 1,6 TDICOMFURTUNE 03 /2011 13.900 T. SI [LAST, Ni IR. SERVIS,! SERV.UA MERCEDES-BENZ C RAZRED C 220 cdi 7, /2009 12.999 ČRNA 1,LAST, Ni IR. SERVIS BMW318D, NAVIGACIJA 09, /2009 13.999 T.SIVA M,Ni IVI, NAR. SEI MS.SERV.KNJ RENAULT CLIO GRANDTOUR 0,9 TC£ 90KM 05 /2013 10.900 OGNJ. RDEČA 1,LAST, SI I KNJIGA, TIGARANC. VW GOLF VI 2J) TDI HIGUN E 02, /2009 10.199 SREBRNA HAST, NAR. SERVIS,! SERV.UA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CUTI 04 /2010 9.999 ČRNA M, Ni IR. SERVIS RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION 04, /2008 4.799 BELA IIASTJ MUKI S! WIS RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE 1 /2010 7.999 ČRNA M, Ni IR. SERVIS RENAULT ESPACE PRIVILEGE 2,0 21GV AVTOM., PUN 10 /2007 6.999 T. MODRA 1,LAST,, Ni IR. SERVIS, PRED. NA PUN PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS 09 /2011 11.999 ČRNA HAST, NAR. SERVIS, PEUGEOT 207 trendy 1,4 HDI 11 /2010 5.499 SV. MODRA 1.!AST,N! IR. SERVIS VWTDURAN 1,6 TDI CONFORTUNE 08/2011 13.699 KREMNO SIVA 1.LAST.,AVT. KUMA, RENWG. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 10, /2009 7.999 MO RJAVA : I.LAST., AVT. KLIMA VW GOLF VI COMFORT 2.0 TOI 2 /2009 8.999 T. MODRA 1.1AST,AVT.KUMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie). PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 18.04. 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:35 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja) 21. oddaja.- pon. 1:30 Modro - oon. 2:00 Reji TV Ormož 3:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:10 Povabilo na kavo - pon. ¡15 Motoscena, 30. odilaja - pon. :35 To bo moj poklic: Tehnik za logistiko...-pon. 19:10 Varnost in mobilnost za vse 19:25 Glasbena 8 (slo) 21. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Široko oko, 27. oddaja 20:45_Ptujske odrske deske. 18. oddaja 21:15 Cista umetnost, 30. oddaja - pon. 21:35 Motoscena, 30. oddaja - pon. 21:55 Regi TV Gorišnica - pon. 23:00 Info kanal Sobota 19.04. 9:00 Ptujska kronika - pon. ":2Q Kuhinjica - pon. ,;40 Modro -pon. 10:10 Sola. da se ti zrola 10:55 Giasnena 8 (slo.) 21. oddaja - pon. fl^ZemjjjMn^mi, 26. oddaja - pon. 12^20 SirakookoT^oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo - pon. 14:10 Reei TV Onnož - pon. 15:00 Info kanal ir------- PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:20 Razstava slikarskih del Feliksa Fruhaufa 21:20 Tri: avtorski projekt Božene Krivec - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. Nedelja 20.04. 9:00Ttujska kronika - pon. 1:20 Kuhinjica - pon. 1:45 Modro - pon. 0:15 Sola. da se ti zrola - pon. 1:00 Glasbena 8 (tuja) 21. oddaja - pon. 1:30 Info kanal 3:15 Zemlja in mi, 26. oddaja - pon. 3:50 Mir in dobro 4:00 Gostilna »Pri Francet<,76. oddaja 6:30 Kuhinjica 7:30 Info kanal Sladic ne maiam preveč - pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) 21. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske: 18. oddaja - pon 20:50 Povabilo na kavo-pon. 21:40 Motoscena - 30. oddaja - pon. Ponedeljek 21.04. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (slo.) 21. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 2:15 Info kanal 6:00 Pomurski tednik ■5 Kuhinjica M 17:00 Film Campus: Kosmata ljubezen - pon. 17:15 Ptujske odrske deske, 18. oddaja m 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Cista umetnost, 30. 19:00 Pregled tedna 19:25 Glasbena 8 (tuja), 21. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. l. oddaja - pon PTUJSKA TELEVIZIJA .. jirokooko, 27. oddaja - pon. 7=20 Film Campus: Puščica v srce - pon. 7:30 Pregled tedna - pon. 7:50 Povabilo na kavo - pon. 8:40 To bo moj poklic: Gastronom in turistični tehnik - pon. 9:10 Film od blizu: Ustvarjalna blokada - pon. 9:20 Film Gimnazija Ptuj - pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja) 21. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 9.oddaja -pon. 20:50 Sport(no), 26. oddaja - pon - pon. 21:20 MotaN^,J^da]aripiiEioLN PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 - brezplačni pregled - keramična prevleka 150€ -proteza že od 350 € - brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material www.tednik.si 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdošs 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 i m z\ m i d s 11 ! umj i MtiJ 5f*iwrn O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA ETTTTÏÏT'^^^^^^HnTTTFTTTÏÏl OPR. BARVA AUDI A31.6 TOI SP0RTBACK 5 VRAT 2010 13.490 1 .LAST., NAVIG. BISERNO BELA BMW118D CABRIO DIESEL 2010 15.990 VSA OPREMA, ODLIČEN KOV. ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 16.490 1.LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA BMW 320D TOURING 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. BRONZA CITROEN C31.4 HDI 5VRAT 2003 2.690 KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2011 10.990 1.LAST,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DIESEL 2011 9.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. SIVA CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI 2011 11.490 1.LAST..T0P OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 2003 2.490 ODLIČEN, MALO KM KOV. SREBRNA FORD C MAX TDCI DIESEL 2010 8.990 1.LAST., KUMA KOV. SREBRNA FORD C-MAX 1.6 DIESELTDCI 2006 5.490 ODLIČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD C-MAX 1.6 DIESELTDCI NOV MODEL 2011 10.890 1.LAST., 0DUČEN KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN 2010 8.590 1.LAST, USNJE NAVI KOV. SIVA OPEL ASTRA GTC COUPE VEČ VOZIL 2010 8.990 1.LAST., SLO VEČ BARV OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UM0 2010 9.290 1.LAST., ODLIČNA KOV. SREBRNA VW POL01.616V5VRAT 2001 2.090 KUMA, SLO, ODLIČEN KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O OMiklavž*. i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA BMW SERUA 3:318D 2008 9.880,00 KOV. ČRNA BMW SERUA 3:318D 2009 13.580,00 KOV. SIVA CITROEN C41,6 HDI 2010 8.800,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 8.980,00 KOV. SREBRNA FIAT 5001,28V 2012 8.950,00 BELA FORD GMAX 1,8 TDCI TREND 2008 5.980,00 BELA FORD FOCUS 1.6 TDCI EBONY SPORT 2010 7.980,00 BELA JEEP GAND CHEROKEE 3,0 CRD OVERLAND AVT. 2007 13.600,00 KOV. SIVA OPEL ASTRA 1,3 CDTI COSMO 2011 9.880,00 KOV. SREBRNA OPEL CORSA ENJOY 1.3 CDTI 2011 7.680,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 CC 1,616V 2005 3.690,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 3008 BUSINESS 1,6 E-HDI 2011 11.780,00 KOV. SREBRNA VWG0LF VARIANT 4M0H0N C0MF. 1,9 TBI 2001 3.000,00 BELA VW GOLF C0MF. 1,6 TBI 2011 10.580,00 KOV. SIVA VWSHARAN 1,9 TDI 2004 4.760,00 ČRNA VWT0URAN 1,6 TOI C0MF0RTUNE 2011 14.490,00 KOV. ČRNA VOLVO S60D3 2012 17.580,00 BELA 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Revija MPZ Jurovsk Dol 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 20 let Godbe Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Veseli večer ljudskih pevcev 11:00 Kristusov Pasion na Vidmu 13:00 Revija plesnih skupin 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Revija FS v Trnovski vasi 18:30 20 let Godbe Lenart 20:00 Dan kulture v obiini Starše: 2. del 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Revija OPZ 10:00 20 let Godbe Lenart 11:00 ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti - Markovci 18:55 Ptujska kronika, ŠKL 20:00 Svet na pragu preobrazbe 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Materinski dan v vrtcu Videm 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Kristusov Pasion na Vidmu 20:00 Svet na pragu preobrazbe 21:20 Revija OPZ 23:00 Video strani Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenü Oprema Barva renault espace 2.0 dci privilege 2007 7.590,00 i serv. knjiga k0v.sv. modra citroen c41.616v vtr 2006 4.100,00« serv. knjiga kov. Črna renault megane 1.9 dci expr. conf. coupe 2003 2550,00« avt. kuma kov. modra citroen xsara1.4isx 2003 2300,00« prvi last. kov. srebrna smart forum coupe pure 2002 2.200,00« klima rdeča peugeot 2061.41 city pack 2003 2.600,00« serv. knjiga k0v.b0rd0 citroen exclusive xsara 1.616v break 2003 2.240,00« prvi last. kov. srebrna chevrolet plin 0rland01.s 16v ltz 2011 11.900,00« prvi last. kov. zlata audi a41.8 turbo quattro 1998 1.400,00« serv. knjiga kov. srebrna chevrolet ave01.2 direct 2006 3.250,00« serv. knjiga kov. srebrna peugeot 2061.4 x-design 2005 2.650,00« klima kov. srebrna renault cli01.216v storia 2007 3.650,00« serv. knjiga kov. srebrna VOLKSWAGEN P0tfi1.4C0MF0im.INE 2004 3.490,00« prvi last. kov. srebrna ford fiesta1.4 c0mf0rt 2008 4.650,00« prvi last. k0v.crna volvo s60 2.01 kinetic 2001 2.890,00« serv. knjiga kov. srebrna renault grand scenic 1.s dci authentique 2004 3.990,00« prvi last. k0v.b0rd0 renault megane 1.9 dci dynamique luxcc 2005 5590,00« serv. knjiga kov. črna peugeot 307 2.0 dynamique cc 2005 5.400,00« prvi last. kov. modra peugeot 2061.4 x-design 2005 2.990,00« serv. knjiga kov. srebrna fiat punt01.2 dynamic 2003 2.250,00« prva reg. 2004 kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Mali oglasi RAZNO ASFALTIRANJE CEST, Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net www.tednik.si KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. UGODNO prodam komplet poročnih, birmanskih in obhajilnih oblek za moške in ženske. Tel. 031 764 432. PRODAM gostinski šank iz nerjaveče pločevine, s hlajenjem. Tel. 031 764 432. Štajerski z novim pogledom na dogajanje ODKUP VOZIL V ENI URI 5 ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na www.tedr www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 18. aprila 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 SPOMIN Danes, 18. aprila, sta minili dve leti žalosti, odkar si odšel od nas, dragi mož, oče in dedi Anton Zelenko IZ DORNAVE 112 Kamor se ozremo, so sledi tvojih zlatih rok! Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki mu prinašate svečke. Tvoji: žena, otroci in vnuki Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina. V SPOMIN 19. aprila 2014 mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast Janez Lipavšek IZ HAJDOŠ 36 B Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Mali oglasi NEPREMIČNINE V NAJEM oddajo poslovni prostor v izmeri 240 m2 za delavnico ali skladišče. Telefon 051 214 560. V NAJEM oddam poslovni prostor na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju v velikosti 25 m2 in več parkirišč v garažni hiši. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ulica 3. Gsm 041 325 925. PRODAM enostanovanjsko hišo, 120 m2, v Gradiščah 124 a, Cirkulane, z 1 h zemljišča. Cena 98.000,00 €. Tel. 041 686 901. DOM-STANOVANJE 4 km iz Ptuja damo v najem novo večje stanovanje (100 m2), komplet z opremo, dodatno pokrito teraso, stanovanje je v 1. nadstropju in ima svoj vhod. Tel:051 317 934. STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. INSTRUIRAM matematiko in fiziko za OS, SS in 1. letnik VŠ. Stanislava Toplak, s. p., Telefon 031 561 376. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. Podjetje ENERGOVOD - KRU-ŠIČ & CO., d. n. o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska Gora, svetuje, izmeri in inštalira vodovod ter ogrevanje. Telefon 041 704 355. Izvajamo fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Servis TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparti (odvoz - dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POUČEVANJE diatonične harmonike in baritona na vašem domu ali po dogovoru. Marjan Feguš, s. p., 051 430 599. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IS3SIS2E VUZEM,,, Prerad 48.22S7 Polenist Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.sl „ ..............->€■ S tem kuponom 20 % popust na celoten nakup do 31. maja 2014, SPOMIN Štirje letni časi, eno celo leto, odkar si odšel. Še vedno svež spomin na zven tvojega glasu, odmev korakov, topel stisk roke, prijazen pogled. V sleherni stvari si, v naših besedah, mislih, sanjah. Pogrešamo te. Tako zelo. Janko Pislak čebelar IZ APAČ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate rože in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Tisti, ki jih ljubimo, ne gredo vstran, z nami hodijo vsak dan, nevidni, neslišni, toda vedno blizu, še vedno ljubljeni. Še vedno pogrešani in zelo dragi. SPOMIN Ludvik Vogrinec - Luka IZ CUNKOVCEV 6 B 28. 7. 1954 t 16. 4. 2004 Dan, ko od nas si vzel slovo, pred desetimi leti je bilo. Tvoja dejanja, iskrene besede, ljubezen in lepi spomini nas opogumljajo, da živimo, se te večno spominjamo, s ponosom govorimo o tebi in da te nikdar ne pozabimo. Del nas je odšel s teboj, a del tebe ostaja v nas za večno. Ne mine trenutek, ko nas misel in pot ne bi ponesli k tebi. Vsem, ki se ga spomnite, mu poklonite lepo misel ali cvet ter prižgete svečo, iskrena hvala. Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Skozi življenje si se boriti znala, v tihem jutru utrujena si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te med nami več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče Marije Horvat, rojene Štebih 27. 1. 1926 t 4. 4. 2014 IZ HLAPONCEV 47 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Društvu upokojencev Polenšak in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku Dušanu Todoroviču za opravljen obred in sveto mašo, govornici ge. Mariji za poslovilne besede, ge. Anici za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter zastavonoši in praporščaku. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni najdražji Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA 6. aprila nas je v 89. letu zapustila draga mama, babica in prababica Marija Murko IZ SVETINCEV 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekali sožalje. Njeni najdražji Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče od nas več tvojega glasu ne sliši. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne,kjer ni mraku, kjer ni noči,tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Slavka Erhatiča IZ OSLUŠEVCEV 41 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih dneh izgube tolažili in nam izrekali besede sočutja. Za trenutke poslednjega slovesa se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Šipošu za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, obojim pevcem, govornicam, pogrebnemu podjetju Aura, godbeniku, zastavonoši, praporščakom in vsem vam, ki ste našega dragega pokojnega v takem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, darovali za maše, za cerkev, cvetje in sveče. Vsem še enkrat velik hvala in ohranjajte našega dragega v trajnem in lepem spominu. Žalujoči otroci z družinami Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni, ker tebe, ljubljeni, več ob meni ni. SPOMIN 17. aprila je minilo štirinajsto leto žalosti, ko je nehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, stric, svak, boter in prijatelj Franc Sauer *27. 1. 1940 t 17. 4. 2000 ULICA 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ Med nami ljubljen si bil iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer si sedaj doma. Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu, z lepo mislijo, svečko ali cvetko počastite spomin nanj. Z ljubeznijo in praznino v srcu: žena Anica in vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo RAČUNOVODSTVO za s. p O d.o.o fe in društva. SABINA Kokolj s.p. Pristava 22a, 2282 Cirkulane, 031 571 769 MOTORNA VOZILA PRODAM mercedes E tip 250, dizel, letnik l987, ima certifikat starodob-nika, v račun vzamem moped, cena 1.400 €. Tel. 041 253 405. Voznika C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77. www.tedni k.si Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila, bo z mano jokala, bo z mano šepetala tvoje ime. ZAHVALA V 59. letu starosti je nepričakovano in mnogo prezgodaj prenehalo biti plemenito srce dragemu možu, atiju, dediju in bratu Antonu Kodriču - st. IZ KOČIC 8 12. 1. 1956-3. 4. 2014 V bolečini je težko ujeti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala za vsak stisk vaših rok, za ustno in pisno izražene tolažilne besede, za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Naša iskrena zahvala je namenjena domačemu župniku Cirilu Čušu za molitev in lepo opravljen obred svete maše in zadnjega slovesa. Posebno zahvalo izrekamo tudi patru Jožetu za sodelovanje pri sveti maši in patru Tinetu za molitev. Iskrena hvala pevcem za čutno odpete pesmi, zastavonoši, nosilcema križa in luči, ministrantom, govorniku Rudiju Vodušku, ki je s posebno ljubeznijo prebral besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem podjetij Boxmark, Tis in DATO. Hvala godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir za vzorno opravljene pogrebne storitve. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sovaščanom, ki ste se na dan slovesa v tako velikem številu s spoštovanjem poslovili od Toneta in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste našega Toneta spremljali skozi življenje in ga imeli radi. Žalujoči: žena Lizika, ter sinova Tonči in Dušan z družinama, brat Ivan in sestra Marija, z družinama Ptuj • Po začetku gradnje železniškega podhoda na Osojnikovi Hoja čez cesto in tire je smrtno nevarna Potem ko so zaradi izgradnje podhoda pod železniško progo zaprli oba prehoda za pešce čez Osojnikov cesto pri nekdanji trgovini Borovo, nas je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel opozoril, da prihaja na tem območju do nevarnih kršitev, ki ogrožajo varnost pešcev. Kot je poudaril Kozel, je v prvih dneh po zaprtju omenjenih prehodov za pešce ugotovil, da kljub prometnim znakom, ki usmerjajo pešce levo in desno, ter kljub fizični zapori enega od prehodov, številni pešci tega ne upoštevajo in še naprej prečkajo precej prometno Osoj-nikovo cesto, nato pa še smrtno nevarne železniške tire: »Največ takih zelo nevarnih prečkanj, ki pomenijo tudi kršitev predpisov, sem opazil med čuvajnico in mostom čez potok Grajena. Med tistimi, ki so prečkali železniške tire, pa so bili poleg odraslih oseb tudi otroci, šolarji, ki obiskujejo OŠ Mladika. Zato Foto: M. Ozmec Kljub opozorilnim prometnim znakom, ki pešce usmerjajo levo in desno, in kljub redarjem se nevarna prečkanja Osojnikove ceste še kar nadaljujejo. Smrtno nevarna pa je tudi hoja čez železniške tire, saj lahko vsak trenutek pripelje vlak. sem obiskal ravnatelja te šole, ki mi je zagotovil, da bo o tem nemudoma obvestil in opozoril vse učence in učitelje, pa tudi starše otrok. Sicer pa v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj že pripravljamo posebno pismo o nameri, v ka- terem bomo pozvali vse, ki so dolžni skrbeti za varnost udeležencev v prometu, da dejansko storijo vse za njihovo varnost!« Veliko zaskrbljenost pa je zaradi teh nevarnih kršitev izrazil tudi vodja medobčinskega redarstva Robert Br-kič: »Prvi prehod za pešce čez Osojnikovo, ob parkirišču na Lackovi ulici, je zaprt tudi fizično. Drugi prehod pred nekdanjo trgovino Borovo pa je zaprt le s prometno signalizacijo, ki pešce usmerja levo ali desno. Vodstvo OŠ Mladika smo že pred zaprtjem opozorili, da je varna šolska pot zaradi gradnje preusmerjena. Žal pa se prometnih znakov, ki pešce usmerjajo levo in desno, držijo le redki. Najbolj skrb vzbujajoče je, ker se jih ne držijo šolarji, saj hodijo celo čez smrtno nevarne železniške tire, kjer lahko vsak trenutek pripelje vlak. Pa tudi preglednost voznikov, ki prihajajo iz smeri mosta, je sedaj po zaprtju prehoda čez tire bistveno zmanjšana!« Kot je še povedal Brkič, pa postavitev začasnega prehoda za pešce pred razvrstilnim voznim pasom proti trgovini Špar ni možna, saj bi moral biti ustrezno osvetljen, na drugi strani pa bi moral biti dovolj širok pločnik za pešce, ki ga ni. »Tako nam ne preostane drugega, kot da so naši redarji na tem območju prisotni ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah. Za sedaj vse kršitelje le opozarjajo. Če bo potrebno, pa bomo tudi ukrepali, saj je hoja čez cesto zaradi nameščenih rumenih robnikov voznih pasov nevarna!« M. Ozmec Ptuj • Začeli sojenje obtoženemu umora Franca Klinca Milan Volgemut krivdo odločno zavrača Upokojeni policist Milan Volgemut, ki ga obtožnica tožilstva bremeni umora ptujskega gostilničarja Franca Klinca iz koristoljubja in brezobzirnega maščevanja, je v sredo pred polno dvorano Okrožnega sodišča na Ptuju sodnici Biserki Rojic dejal, da krivdo zavrača, zaradi stresne situacije pa se ne bo zagovarjal. Kot smo poročali, so ptujskega gostilničarja Franca Klinca (59) 6. decembra lani našli mrtvega v njegovem lokalu Deta center na Ptuju. Po pojasnilu okrožne državne tožilke Diane Šeruga Saga-din obtožnica bremeni Vol-gemuta, da naj bi omenjene noči med 3. in 5. uro zjutraj v gostinskem lokalu umoril Franca Klinca tako, da naj bi s pištolo kalibra 9 mm petkrat ustrelil v različne dele njegovega telesa, zaradi česar je na kraju dogodka umrl. Ob tem naj bi si Volgemut prilastil 170 evrov njegovega denarja, poleg koristoljubja pa naj bi obtoženega h kaznivemu dejanju gnala še želja po maščevanju, saj naj bi ga Klinc obtožil tatvine denarja in požiga lesnih sekancev v maju. A ko je sodnica Biserka Rojic Volgemuta vprašala, kaj meni o obtožnici, je bila pred pol- no razpravno dvorano presenečena, saj ji je obtoženi odvrnil: »Podal sem vam svoj pisni zagovor, ker gre za stresno situacijo, se ne bom zagovarjal in ne bom odgovarjal na vprašanja sodišča in tožilstva.« V približno pet strani dolgem pisnem zagovoru, ki ga je morala sodnica prebrati kar sama, Volgemut znova poudarja, da umora, ki mu ga očita tožilstvo, ni storil. Sicer naj bi Branka Klinca dobro poznal kot gostilničarja in kot člana lovske družine in priznal je, da sta se včasih spo-rekla, ker naj bi ga Klinc po krivem obtoževal. »Branko je večkrat koga obtožil, da mu je ukradel denar, tokrat sem bil na vrsti jaz, a denarja mu nisem vzel,« je zatrdil Volgemut. Zavrača tudi očitke, da naj bi ga umoril: »V času smrti Branka Klinca sem ležal doma v postelji, žal pa za to nimam dokazov, saj živim sam. Nisem imel nobenega razloga, da bi se Branku za kar koli maščeval, od tatvine ali ropa Branka ni bilo pričakovati nikakršnega izplena, zato je nesmiselno razmišljati o ropu ali celo umoru. Če sem denar potreboval, sem si ga lahko vedno izposodil pri otrocih, nisem pa bil v tako veliki finančni stiski, da bi moral zaradi denarja ubijati,« je zatrdil v pisni izjavi. Volgemut naj bi bil povezan z umorom na osnovi podatkov o gibanju njegovega mobilnega telefona in sledeh smodni- ka, ki so jih preiskovalci našli na Klinčevem truplu in na Volgemutovih strelskih rokavicah. A obtoženi je zatrdil, da naj bi bile sledi na rokavicah od strelskega tekmovanja. Zavrnil je tudi očitek, da naj bi pred časom policistu-sodelav-cu ukradel pištolo Beretta, pa tudi sicer je poudaril, da med več kot 1000 naboji, ki so mu jih policisti zasegli, ni bil niti eden takega kalibra. »Iz vsega srca upam, da bo pred sodišče enkrat stopil človek, ki je Branka umoril in da bo za to prejel zasluženo kazen.« Tudi Volgemutov zagovornik Matic Klemenčič je prepričan, da je dejanski morilec še vedno na prostosti in da njegov klient umora ni zagrešil. Trdi celo, da tožilstvo nima neposrednega dokaza zoper Volgemuta, ki se tokrat zagovarja prvič, in da imajo napačno osebo. Tožilka kazni v primeru priznanja krivde še ni predlagala, saj Volgemut ves čas trdi, da je nedolžen, zagovarjati pa se ni hotel niti v fazi preiskave. Povsem drugačne in obtožujoče pa so bile poznejše izpovedi treh Klinčevih hčera, Marinke, Branke in Andreje ter bivše žene Marije Klinc, ki so sodnico rotile: »Prosimo vas, zaščitite nas, Volgemuta se vsi zelo bojimo, cele noči spimo pri prižganih lučeh.« Več o tem pa v naši torkovi številki. M. Ozmec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR.VRATA 1SI/1I i<)RS.,„„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE T -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA IE -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI BV ZELO UGOlMi Danes bo sprva pretežno jasno, zjutraj bo ponekod možna slana. Čez dan bo precej visoke, koprenaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C. Obeti V soboto bo dopoldne nekaj sonca, popoldne pa se bo od vzhoda pooblačilo in občasno bo deževalo. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe. Sosednje pokrajine Danes bo v krajih vzhodno od nas pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo. Drugod bo pretežno jasno. Veter bo slabel. Sparglji (pester izbor jedi iz svežih špargljev) Foto: M. Ozmec Obtoženi Milan Volgemut ob prihodu na sodišče v spremstvu paznikov; kljub lisicam na nogah in rokah je prinesel zajeten kup »svojega gradiva«. Napoved vremena za Slovenijo Ce na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje. vabljeni.