/Eu,
/VA ?v' D
£-iušČic@*»«
KO. 31
" ■W'KK ■	. .■■.v:-/ .	:	■ : .0..... „
AM€RICAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LAN©UAG€ ©NLV
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MQRWlNiG €WSP
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
I#8®
Sdilesfnger svari i obveznimi omejiivami
Energetski tajnik je kongresni odbor svaril, da bo vlada morala uvesti obvezne ukrepe za varčevanje z energijo, če ne bodo zalegli prostovoljni.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli ponedeljek je energetski tajnik James R. Schlesinger v energetskem odboru Senata tekom zasliševanja priznal, da sedanji prostovoljni ukrepi niso posebno uspešni ter je zato treba računati z uvedbo obveznih V prihodnjem juniju, če se položaj ne bo bistveno spremenil. Povedal je tudi, da je možno računati na pomanjkanje kurilnega olja, če bi prišlo do kakega večjega valu mraza.
Zaloge kurilnega olja so pri-lično omejene, komaj za nekaj dni nad skrajno rezervo. V preteklih štirih tednih je bila povprečna poraba kurilnega olja na dnevni ravni 21 milijonov sodov. Zaloge so samo KM) milijonov sodov preko skrajne meje rezerv.
Položaj oskrbe z gorivi povzroča veliko skrbi, še več pa nejevolje, ko cene olja, gazolina in plina stalno rastejo. Sen. G. McGovern je pozval predsednika ZDA, naj energetskega tajnika Schlesingerja, ki ga senator dolži za sedanje'stanje, odstavi. Slično zahtevo je izrekel tekom samega zasliševanja pred senatnim odborom tudi sen. J.
P> u r k i n, demokrat iz New Hampshira.
James R. Schlesinger je na to odgovoril, da je ponovno ponudil svoj odstop in da ta ponudba še vedno velja.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 14, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
UNIJA PREVOZNIKOV SPREJELA POSREDOVANJE
Zvezni posredovalci so po sporazumu z Unijo prevoznikov (Teamsters) in prevoznimi podjetji začeli pripravljati kompromis za novo kolektivno delovno pogodbo.
WASHINGTON, D.C. — Ko- sedaj poteka, so poviški plač let-lektivna delovna pogodba med 'no dosegli preko 11%. Da bi se unijo prevoznikov s 300,000 čla- sedaj zadovoljila s 7% poviška ni in med prevoznimi podjetji ' bo potekla s koncem tega meseca. Pogajanja za novo so se
No« grobovi CARTER DOSEGEL SPORAZUM
MED IZRAELOM IN EGIPTOM! in okolice
na leto, ko se drži inflacija na letni ravni 9%, je težko verjeti. Predno bo sporazum dosežen, začela že pred tedni, pa so ob-J je treba pričakovati trda poga-tičala. Zdaj sta se obe strani, 'janja in nemara tudi grožnje s unija in prevozne družbe, od-(štrajkom.
ločili zaprositi p o s r e d o vanje j	______o______
zvezne vlade. Ta je upala, da
Evropski monetarni sistem uveljavljen
Valute držav članic Evropske gospodarske skupnosti vzdržujejo od včeraj skupni odnos do dolarja.
Bruxelles, Beig. — k0 je
Bran cij a opustila svoj odpor Proti uvedbi evropskega monetarnega sistema, v okviru kate-rega naj bi valute vseh članic Evropske gospodarske skupnosti z izjemo Velike Britanije, ki je ^deležbo vsaj začasno odkloni-a> določile skupen odnos do a-Pieriškega dolarja, je ta pretek-b torek začel veljati.
Kihanje tečajev v sami evrop-ski monetarni skupnosti je ome-3eno za vse, razen Italije, na -Največ 2.5%, za Italijo pa na G/t. Monetarna skupnost je bila ^stanovljena na prizadevanje ranči j e in Zahodne Nemčije, i sta hoteli z njo omejiti vpliv dihanja dolarja na posamezne evroPske valute in s tem zveza-ne motnje.
Evropski m o n e t arni sistem Paj bi bil nov korak k večji po- j Vezavi držav Evropske gospo-| barske skupnosti. Te bodo letos Prvič neposredno volile tudi , evropski parlament”.	j
Avstrija se je pridružila ev-rapski monetarni skupnosti, Švi-Ca Je za enkrat ostala nevtralca, Norveška in Švedska pa se se nista odločili.
bo Unija prevoznikov omejila svoje zahteve pri plačah na vodila za boj proti inflaciji.
Upanje se ni uresničilo, v dobri meri je vzrok temu v naraščajoči inflaciji. Odkar je predsednik Carter objavil boj proti inflaciji, ta ni prav nič popustila, je kvečjemu porastla. U-nija je ob takem stanju zahtevala povišanje plač za triletno kolektivno pogodbo v obsegu 2.6-krat več, kot prevideva vodilo boja proti inflaciji. Ta hoče omejiti poviške na največ 7% letno. Onim delavcem, ki bi sprejeli tako omejitev, je predsednik Carter obljubil davčne olajšave, ki bi naj jim nadomestile na ta način nastalo izgubo.
Unija je zahtevala za prvo leto povišanje plač in robnih koristi v vrednosti okoli 18% sedanjih plač. Kar je več kot dva in pol krat toliko', kot predvideva vodilo boja proti inflaciji.
Zveza prevoznih podjetij (Trucking Management Inc.), ki predstavlja pri pogajanjih kakih 600 podjetij, je nakazala, j boru. da bo stavila ponudbo v okviru vodila boja proti inflaciji.
Tajvan zanika načrt razgovora j Pekingom o olimpijskih igrah
LR Kitajska vabi športnike s Tajvana, naj bi se olimpijskih iger udeležili v sestavi skupnega zastopstva Kitajske, seveda pod zastavo LR Kitajske. V
Josephine Kovač Na svojem domu na 3935 Princeton Blvd., South Euclid, Ohio, je umrla 71 let stara Josephine Kovač, roj. Yaretz v Ely, Minn., v Clevelandu od leta 1928, živeča na 17820 Nottingham Road skozi leta, dokler se ni preselila na Princeton Blvd., pred 8 leti, žena Edwarda, mati Uršule Zak (S. Euclid), Edwarda (Willoughby) in Roberta (Mehtor), 9-krat stara mati, sodelavka svojega moža v Kovač Realty, 960 E. 185 St., kot knjigovodki-nja 25 let, dokler ni stopila leta 1989 v pokoj. Pokojna je bila clanica Podr. št. 14 SŽZ, Kluba slovenskih upokojencev v Eu-ciidu, American-Slovene Cluba ter drugih kulturnih in dobrodelnih organizacij. Več let je učila slovenski jezik v šoli SDD na Waterloo Road. Pogreb bo v petek iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 8. zjutraj, v cerkev sv. Marije Margarete (Bluestone Rd.) ob 9.,.nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele na! Neff Road v spomin pokojne.
Tajpeju to odločno zavra- j Uie kropljenja samo jutri, v če-
^aT°-	' trtek, popoldne od 2.-5. in zvečer
TAJPEJ, Tajvan. — Pred sed- ocj 7	9 ure
nik Olimpijskega odbora na Tajvanu je izjavil, da v nasprot- 1 ju z vestmi iz Švice športni zastopniki Tajvana niso pristali na osebni sestanek s predstavniki športnikov LR Kitajske, na katerem bi naj razpravljali o udeležbi na Olimpijskih igrah.
Predsednik Mednarodnega o-limpijskega odbora Lord Killian je preje objavil v Švici, da so zastopniki Tajvana in LR Kitajske pristali na razgovor o rešitvi vprašanja o članstvu v Mednarodnem olimpijskem od-
Tanzamjske sile se umaknile od K ampule
NAIROBI, Ken. — Tanzanijske čete, ki so se skupaj z domačimi nasprotniki režima v U-gandi približale glavnemu mestu Kampali koncem tedna na do 30 milj, so se od tam umaknile in se ustavile pri mestu Lu~ kaya, kakih 50 milj južno od Kampale.
Tukajšnji opazovalci položaja i v Ugandi govorijo o “taktič-1 Shen Chia-ming, predsednik nem umiku”, ko dvomijo, da bi ..	tajvanskega Olimpijskega olbo-	Aminove sile bile sposobne	pri-
nija prevoznikov je v	pre-	ra, je izjavil, da zastopnika spor-	siliti nasprotnike k umiku.	Bo-’
teklosti vedno stavljala zahtevo	ta na, Tajvanu ne bosta na skup-	jev an j e je splošno omejeno za
po	velikih poviških in jih	obi-	nem sestanku s predstavniki	enkrat bolj na besede kot
cajno tudi dobila. V pogodbi, ki komunistične Kitajske.	stvarne vojaške nastope.
Predsednik ZDA je v razgovorih v Kairu in Jeruzalemu ter znova v Kairu uspel odstraniti vse ovire za sklenitev mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom. Predsednik Egipta Sadat je kompromis sprejel v razgovoru s Carterjem, ko se je včeraj na poti domov iz Izraela ustavil v Egiptu na ponoven sestanek z njim. Predsednik izraelske vlade je kompromis predložil vladi na seji danes ziutraj in ga bo nato, če ga bo vlada sprejela, kar pričakujejo, predložil v razpravo in odobritev parlamentu (knesetu).
Predsednik izraelske vlade Begin je izjavil, da se bo vlada čutila obvezano odstopiti, če bi kneset kompromis odklonil. Pričakujejo, da bo kneset sporazum, ki ga je Egipt že odobril, sprejel, in da bo nato mirovna pogodba z vsemi dodatki in izmenjanimi pismi podpisana v Washingtonu v angleščini, v Kairu v arabščini in v Jeruzalemu v hebrejščini.
'Jaz sem prepričan, da smo sedaj določili vse glavne sestavne dele mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom, ki bo temeljni kamen obsežnega mirovnega sporazuma na Srednjem vzhodu,” je izjavil predsednik ZDA Carter na letališču v Kairu, predno je sinoči odletel domov po več kot dye in pol urnem razgovoru S predsednikom Sadatom.
Predsednika Carterja so pričakali v Washingtonu na letališču ob povratku vodniki Kongresa in nekaj tisoč drugih, veseli nad uspehom, ki ga je Carter končno dosegel, ko je ponovno izgledalo, da mu utegne zdrsniti iz rok.
Meddruštveni sestanek—
V	petek, 18. marca je ob 7.30 zvečer meddruštveni sestanek v Baragovem domu.
Spominski dar—
Ga. Slava Vehovec iz Euclida, Ohio, je darovala $20 v tiskovni sklad AD v spomin svojega pokojnega moža Franceta Vehovca. — Iskrena hvala!
Prodaja peciva—
V	soboto, 17. in v nedeljo, 18. marca bodo članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti prodajale domače pecivo. V soboto bo to na razpolago po 2. uri popoldne. Članice in druge
I faranke so prošene, da kaj spe-j čejo v ta namen.
Papir bodo pobirali— i Pri Sv. Vidu bedo 21. in 22. aprila zbirali star papir in prosijo vse, ki ga imajp, da počakajo z njim dotlej in ga tedaj pripeljejo na običajen prostor. Domači krofi—
| Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu bodo v soboto, 17. mar-ca, prodajale v farni dvorani po desetih dopoldne domače krofe.
Razprava tioločena—
Sodna razprava proti predsed-? niku mestnega sveta G. Forbesu ■ in 11 drugim, ki so obtoženi ne-•	| zakonitosti v zvezi z javnimi
CLEVELAND, O. — Standard se te začele nevarno zibati, i zabavnimi karnevali, se bo za-Oil Co. (Ohio) je objavila DAMASK, Sir. — Izraelci so za ceia preci eKrainim sodiščem 9. včeraj, da je opustila načrt izpustitev enega svojega voj- r(prpa 1979.
ska dali Palestincem preko	-------o-------
69 njihovih jetnikov. To je Milij&rdo ljudi Živi prva taka zamenjava pod po- v bedi m pcmBUjkanju kroviteljstvom Mednarodnega RIM, It. — Organizacija za Rdečega križa v Ženevi v hrano in poljedestvo Združenih Švici. ,	narodov računa, da živi na vsem
Zadnje vesti
gradnje oljevoda iz Kalifornije v Teksas, od koder naj bi aljaščansko olje teklo po obstoječih vodih na vzhod dežele, kjer ga primanjkuje.
Načrt je opustila zaradi prevelikih težav in številnih WASHINGTON, D.C. — Načel- svetu okoli eno milijardo (bili-
na
ovir. V Kongresu mislijo izvesti preiskavo o tem.
BOGOTA, Kol. — Včeraj zjutraj je precej močan potres povzročil skoraj paničen strah med milijoni prebivalcev Kolumbije. Posebno v strahu so
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvi«-r?1* i*1 najstarejši sloyefoski dnevnik na svetu, svojini r°jakom in rojakinjam!
Republika Slovenija si je pridobila pri prijateljih in pri nevoščljivcih glas, da ni le najbolj svobodna, ampak tudi gospodarsko najnaprednejša med vsemi enotami, ki tvorijo jugoslovansko federativno državo. Po ustavi imajo vse federativne edinice v državi enake ' pravice in enake dolžnosti. Ker pa ljudje 'v vsakem kotu države malo drugače mislijo, malo več ali malo manj znajo, malo več ali malo manj pridno delajo, se, je z leti začela vedno jasneje kazati razlika med onimi, ki so prišli pod oznako “malo več” in med onimi z oznako “malo manj”. Slovenija nikdar, ne pod starimi gospodarji, ne pod novimi ni mogla računati s predpravicami.
Če se je npr. v kraljevskih časih v naši deželi kaj naredilo, smo to smeli narediti s svojim denarjem, potem, ko smo centrali odrajtali do zadnje pare in še preko mere vse, kar je od nas zahtevala.
Isto se je dogajalo po “o-svoboditvi”. Treba je bilo do zadnjega dinarja poravnavati obveznosti do centrale, dodajati še ‘prostovoljne’ prispevke in tlačaniti za vse mogoče potrebe, potem šele je prišla na vrsto Slovenija, da s svojim denarjem stori nekaj v
SLOVENSKA "DROBNA INDUSTRIJA'
svojo korist. To “čast” je centralna ustanova naložila slovenskemu p a r 1 a m e n t u -v Ljubljani. Priznati moramo, da so se sedanji ljudski predstavniki veliko trudili, da je Slovenija pridobila vsaj navidezno svojo dobro ime. Ne smemo pa pozabiti, da so k gospodarskemu napredku naše ožje domovine mnogo pomagali zgledi naših zapadnih sosedov, Avstrijcev, Italijanov in Nemcev, ki so kljub temu, da so bili premaganci in brez rdečega varstva svoja gospodarstva že obnovili, ko pri nas o tem niti sanjati ni upal nihče.
Šele potem, ko se je odprla ljudem možnost zaslužka v demokratičnem svetu in ko je doma nastajajoča industrija dobila svoje pokrovitelje in dostikrat celo njihovo soudeležbo pri delu in kapitalu, je Slovenija malo lažje zadihala. A za kakšno ceno? Najkrepkejši slovenski ljudje delajo na tujcu in njihovi otroci se vtapljajo v tujem morju. Materializem in nepojmljivo gnanje za gmotnimi dobrinami dobe, v kateri, živimo, pa razkraja do dna še tisto malo pozitivnega, kar preprostemu človeku pušča komunizem.
Domači oblastniki čutijo,
kam gre usoda slovenskih ljudi. Zato skušajo na svoj način preprečevati ta razkroj in iščejo novih potov, da bi ljudi privezali na dom in k resnemu delu za bodočnost. Težko jim je kaj storiti, ko pa nad njimi vihti trdo roko stranka s svojimi načeli o kolektivizaciji, skupni lastnini zemlje, industrije, narodnega dohodka itd.
Vemo, kaj se je zgodilo z lahkomiselno kolektivizacijo slovenske kmečke zemlje. Doživela je polom, da se gaycelo sami niso sramovali priznati. Kmečka zemlja je sicer prešla spet v prave roke, a te so se med tem navadile osemurnega tovarniškega delavnika, počitnic in tkzv. socialniii pravic, ki jih zdaj celo kmetu ponujajo, a je že prepožno.
Slovenska zemlja se spreminja v puščo. Tisoč let je bilo treba, da smo do tega prišli.
Sedaj imajo doma nov poskus, kako ljudi pridržati doma in kako reševati šepajoče gospodarstvo. Slovenski parlament je sprejel nov zakon o “malih podjetjih”. Nekaj novega, o čemer bi pred leti ; nihče ne upal misliti. Ta zakon dovoljuje, da sme posameznik ali manjša skupina odpreti trgovino, gostilno ali
nik glavnega stana armade j on) ljudi v bedi in pomanjka-gen. Rogers je pred kongres- n ju, kakih 450 milijonov pa trpi nim odborom pozval k obnovi resnično lakoto, vojaške obveznosti. Enako Kljub naporom za izboljšanje stališče so zavzeli tudi povelj- položaja prehrane v nerazvitih niki marinskega zbora, vojne državah se ta preje slabša kot mornarice in letaliških sil. izboljšuje, ko državna vodstva bili prebivalci stolpnic, ko so ’-TEHERAN, Iran. — Islamski posvečajo večjo pažnjo in več
komiteti so včeraj obsodili na sredstev razvoju industrije kot smrt novih 13 oseb in jih pa razvoju in izboljšanju polje-ustrelili, skupno je bilo na ta delstva in živinoreje.
način doslej usmrčenih 63	—----o-----
oseb in vse kaže, da temu še V©nezuela T.ma novega ne bo skoraj konca.	predsednika Herrero
NEW DELHI, Ind. — Predsed- CARACAS, Venez. — Pretek-
delavnico samostojno, ali pa tako, da se s svojim kapitalom in dobičkom priključi državnemu podjetju.
V Sloveniji pravijo, da je v te vrste podjetjih zaposlenih nad 80,000 ljudi, to se pravi 10' < vseh v deželi zaposlenih. Od teh je nad 42,000 zaposlenih v privatnih podjetjih (2054 gostilnah s 4800 usluž-s 4500 uslužbenci itd.). Blizu 39,000 pa jih je udeleženih v podjetjih, ki jih vodi država.
Zakon posebej dovoljuje zasebno gradnjo čolnov in lahkih prevoznih ladij za obalno plovbo, prepoveduje pa zasebno izdelovanje zdravil, 'strupov, eksploziv in orožja, dalje prepoveduje izdelovanje kemičnih sredstev proti golazni, ustanavljanje klavnic, železniških tirov, žičnic itd. Z eno besedo, vse kar državi “nese“, bo še naprej njeno, deficitna ali poskusna podjetja pa prepušča privatnikom.
Upamo, da bodo Slovenci kljub vsemu znali tudi iz tega malo obetajočega zakona iztisniti, vsaj nekaj v korist slovenskega gospodarstva, da nas ne bo treba hiti tako sram, ko moramo leta daleč caoljati za naprednejšimi sosedi.
J. A.
nik sovjetske vlade Kosigin li ponedeljek je bil zaprisežen je v razgovoru s predsedni- za novega predsednika republi-kom indijske vlade Desai-jem ke 53 let stari odvetnik Luis povedal, da v Moskvi računa- Herrera Campins. ZDA je pri jo s “skorajšnjim” podpisom tem zastopal podpredsednik W. SALT II.	F. Mondale.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna Novi predsednik republike je komisija za urejanje jedrskih krščanski demokrat, ki je pri elektrarn je objavila, da je volitvah v lanskem decembru pet jedrskih elektrarn zaprla, zmagal nad kandidatom teda-dokler ne bodo pregledane in nje vladne stranke Demokrat-dopolnjene v pogledu varno- ske akcije, sti.	j	-----o-----
Davčni dolarji za narodno obrambo se ne vračalo v Cleveland
j a * t-vv,	i WASHINGTON, D.C. — Pre-
PASADENA, Kalif. - Ve- gled porabe sredstev za narod.
vozilo Voyager 1 je od- no	je Pokazal. da ie
jKrdo tekom svojega opazovanja več velikih mestnih ^dročij,
j m snemanja Jupitra ter njego- zlarti na severovzhodu in S-ed-jvih lun na eni od teh, na lo, de- njem zahodu dežele hudo Dri.
1 Ujoci ognjenik, ro je edini zna- krajšanih pri vojaških naročilih, j ni delujoči ognjenik izven Zem-MJe.
Na satelitu lo Jupitra delujoči ognjenik
!	---—O----
Moskva in Hanoi dolžita Peking spreminjanja meje
BANGKOK, Taj. — Ko se 0-borpžene sile LR Kitajske umikajo iz Vietnama, dolžita Moskva in Hanoi Peking, da ta spreminja mejo z Vietnamom,
Področje Velikega Clevelanda je na primer plačalo za narodno obrambo v obliki zveznih davkov leta 1977 okoli 880 milijonov dolarjev več, kot je za narodno, obrambo porabljenih tod.
VREME
Pretežno oblačno, vetrovno in hladno z naletavanjem snega. Danes najvišja temperatura da si prisvaja dele vietnamske- ckoli 36 F i2 C), jutri vedro in ga ozemlja.	hladnejše.
r 'AMERIŠKA DOMOVINA	MARCH 14, 1979
Ameriška Domovina
jtl-.'Vl »	MO VIE
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $10.00 na leto
“New York Times-a" očito napisao i dao mu pravo u diskusiji s nekim Amerikancima, koji su protivno tvrdili. O torne sam napisao članak u “Hrvatskom glasu”. (Konec prihodnjič)
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Toti. Staj ere” — g. Mirko Ge- na. Irci, še bolj pa črni volivci,
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months mm AYS ONLY: $10,00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 3.1 Wed., March 14, 1979
Hrvati in Slovenci -
“zvestoba za zvestobo^
r
ratio je moral v bolnišnico, zato teh sestavkov nekaj časa ne bo. *
BERWYN, 111. — Uredništvo Ameriške Domovine! — Sporočam bralcem Ameriške Domovine, posebno tistim, ki berejo kolono “Totega Štajerca”, da bo ,ta kolona izostala par tednov. Pisatelj te kolone g. Mirko Ge-ratič se je moral podati v bolnico sv. Antona v Chicagu iz zdravstvenih., razlogov. Mirku želimo skorajšnjega okrevanja in vrnitve domov.
Pod zvonom šv. Štefana ni
radi snega, zato je župnik p. Klavdij uvedel posebno zbirko darov pri vseh mašah za kritje teh stroškov. Kot je že Mirko poročal, so pri slovenski fari sv. Štefana ukinili slovensko mašo ob nedeljah ob 8. uri. Med tem časom so se razmere v toliko spremenile, kot sem slišal in či-tam, da bo še enkrat na mesec slovenska maša ob tem času na nedeljo, ko ima slovensko farno Društvo mater svojo mašo. Naš župnik p. Klavdij nam je pred kratkim pri slovenski maši pojasnil, da ni važno, ali je maša islovenska, angleška ali latinska, samo da je v božjo čast.
Pod tem naslovom je dr. Juraj Krnjevic objavil v hrvaškem tedniku “Hrvatski glas, glasilo hrvatskog se-Ijačkog pokreta”, ki izhaja v Actonu, Ont., 9. februarja 'posebnih novic, borili so se s letos daljši sestavek, ki ga prinašamo v naslednjem v ce- jsnegom kot mi v 'predmestjih, loti in v izvirnem jeziku, ker se nam zdi, da je prav in fara je imela izredne stroške za-potrebno, da naši čitatelji zvedo neposredno od priznanega vodnika Hrvatov, kaj misli o odnosih med Slovenci in Hrvati.
I.
Nema tomu dugo, što sam sreo u uredništvu “Hrvat-skoga glasa” g. Vladimira Mauka, urednika “Slovenske Države” kojaAzlazi u Toronto-u, i u razgovoru mu obe-čao odgovoriti o odnosu izmedju Hrvata i Slovenaca. Da bi moj odgovor mogli citati ne samo Slovenci nego i Hrvati, odgovaram mu putem “Hrvatskog glasa”, u čijem uredništvu sam ga imao čast upoznati.
U naslovu moga odgovora, stavio sam slovenske ri-ječi “zvestoba za zvestobo”, koje na hrvatskom jeziku znače “vjernost za vjernost”. Tim je riječima prvih godi-na po svršetku prošloga rata predsjednik Slovenske Demokratske Zveze u Trstu, dr. Angeleto, odgovorio na moje članke o slovenskem pravu na Trst .— tiskane u “Hrvatskom glasu”. U ono vrijeme još nije bila odlučena sudbina Trsta, s kojim je kao sastavnim dijelom “Slobod-nega Trščanskoga Područja” upravljalo savezničko en-glesko-amerikansko vojno zapovjedništvo. Pitanje je bi-lo, boce li Saveznici, pobjednici u ratu, ostaviti Trst Ita-li.ib fli ga proglasiti samostalnim gradom, ili ga dodjeliti Sloveniji kao izlaz slovenskega naroda na Jadransko more. Dr. Angeleto je izdavao u Trstu dvotjednik, u kojem je objavio više mojih članaka iz “Hrvatskog glasa.” Bio je s njima vrlo zadovoljan, — u tolikoj mjeri, — da je u svojim novinama napisao, da nitko od emigranta iz Jugoslavije ne-podupire slovenski! borbu za Trst. Za uz-vrat, za takovo hrvatsko držanje — dodao je on, da Hrvati mogu računati na slovenski! “zvestobo za zvestobo”.
na slovensku vjernost. Naše je prijateljstvo ostalo trajno. In kada je kasnije došao u London, i s njime predsjednik trščanskih independentista da kod engelske vlade ustanu proti dodijeljenja Trsta Italiji, bio sam mu pri torne od pomoči, i organizirao sam mu, zajedno s mladim Slovencem Dragom Lavrenčičem, konferenciju za štampu. što nije dr. Angeleto potpuno uspio, krivi su Titovi i Kardeljevi komunisti, koji su nakon što su Titovi partizani bili s Saveznicima isterjani iz Trsta, pravili sve moguče neprilike Saveznom vojnom zapovjedništvu. j )'ebali su upravo veliki napori, da su Slovenci inak do-šli pod Savezničkgm upravom do svojih srednjih škola u Trstu, a tu je baŠ uz profesora Baragu velika zasluga nredsjednika Slovenske Demokrfitske Zveze clra Angele-ta. Baš u ovoj suradnji za sloveski Trst s drom Angele-tom, pokazali smo jasno, kako Hrvati šhvačaju svoju su-radnju i svoj odnos prema Slovencima.
Nešto kasnije primio sam knjigu Slovenca Franca Jeze — “Nova tlaka slovenskega naroda”. Koliko se još danas sječam, bio sam medju orvima, koji sam o Jezinoj knjiži napisao dva članka u “Hrvatskom glasu”. Pozdra-vio sam njegovo odlučno pisanje i čestitao mu.
Brije izbijanja rata, u beogradskom parlamentu, bio sam vrlo dobar s dvojicom Slovenaca, — s drom F. Kulovcem i s Fran j om Žebotom. S drom Kulovcem sam o-držao clulji sastanak u Zagrebu, kada je on našlijedio pok. Korošca, i kada je več bilo sigurno, da ču ia zamje-miti predsjednika Mačka u jugoslavenskoj vladi, koja se več onda spremala, da ode u izbjeglištvo. Teško sam pre-/:alio_ njegovu tragični! -smrt prigodom njemačkog bombardiranja. Beograda. Franjo Žebot je bio simpatičan čovjek radi svoga odlučnoga držanja na sjednicama parlamenta, kada su inače slovenski zastupnici bili razmier-no tihi. Zato mi je u emigraciji,, po svršetku rata, bilo vrlo drago, kada sam upoznao njegovega sina dra čirih!
Zebota, njegovu kčerku Doru, udanu za Dragu Lavrenčiča i njegovu udovicu. Čitajuči, u formi umjerene, a n stvari vrlo odlučne i razumne članke dra Žebota i njegovu izjavu kao i izjavu večega broja slovenskih intelektualca, iz emigracije te povezujuči što je u njegovim članci-ma i u toj izjavi rečeno s onim što je Jeza rekao o svojoj “Novoj tlaki slovenskega naroda” i u svojim člancima, mdio sam u torn vrlo važan razvoj u slovensko! nolitici, koji sam pozdravljao. Dr. Ciril Žebot, koji je sada profesor ekonomije na Georgetown sveučilištu u Washingto-nu, odskočio je svoiom suradnjom u “New York Timešu” pred vsim slovenskim i hrvatskim intelektualcima, što žive v New Yorku r okolici, ier je njemu kao nikome dru-gomu, urednik “New York Times-a” iskazao jedinstveno -povjerenje kao čovjeku, kojemu se mora vjerovati, kada nešto tvrdi kao istinito. U jednom slučaju je to urednik
Naš slovanski rojak Mihael Bilandič je izgubil pri primarnih volitvah za čikaškega župa-so bili odločilni jeziček pri teh volitvah, da je Jane Byrne dobila primarne volitve. Bodočnost bo pokazala, ali so volivci v Chicagu prav volili ali ne.
Pred kratkim časom sem z zanimanjem prečital dopis g. Edvarda Bizjaka, ki preživlja zimo v sončni Floridi. Se popolnoma strinjam z njim, Ameriška Domovina. naj bi povišala naročnino ter izhajala v prejšnji obliki. Vsa čast, Edi, za odkrite besede!
Pred kratkim sem prejel pismo rojaka iz Slovenije, ki mi je po-opisovanju položaja tam za zaključek napisal: “Moj oče, sedaj že pokojni, mi je večkrat rekel: ‘Korita so ista, samo pujski so drugi’.”
Prav lep pozdrav vsem čita-teljem A.D.
Ludwig Jelenc
=!:
Op. ured. — Zvestemu sodelavcu AD g. Mirku Geratiču želimo, da bi skoraj popolnoma o-kreval in se zopet oglasil. Dotlej upamo, da se bo od časa do časa ponovno oglasil g. Ludvik Jelenc, kot se je z gornjim pismom. Prisrčna hvala za to in za vsa bodoča pisma!
Vahifo
Cleveland, O. — Zopet bomo Slovenci v Clevelandu imeli možnost pozdraviti v naši sredi predstavnike naših zamejskih bratov in sester, kot smo to z nepopisnim navdušenjem storili leta 1974 ob priliki gostovanja koroškega pevskega zbora Gallus. Obiskali nas namreč bosta koncem aprila dve skupini iz Slovenskega Primorja, ki je po drugi svetovni vojni še ostalo pod Italijo, in sicer Dramski odsek prosvetnega društva “Stan-drež” iz Gorice in pa ansambel “Lojze Hlede” iz Števerjana v Brdih.
Ti dve kulturni skupini, skupaj z drugimi številnimi društvi povezanimi v Zvezi slovenske katoliške prosvete, skušata ohraniti slovensko besedo, pesem in zavednost na Primorskem, da mlajši rod ne utone v italijanskem morju, ki načrtno poplavlja obrobno slovensko ozemlje, ki je še nedavno bilo eno izmed žarišč slovenskega kulturnega in političnega udejstvovanja.
Igralska skupina “Standrež”
Po nastopu v Clevelandu, kjei bodo gostje naših slovenski družin, se bodo primorski rojak: preko Washingtona odpeljali Bridgeport in New York, kjei bodo tudi nastopili kot gostji Lige. Vse podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Obe skupini bosta gostovali tu na povabilo Primorskega kluba.
Frank A. Gorenšek
Biseromašnik Peter Rajnik simr!
Cleveland, O. — V nedeljo, 18 februarja tl., je v jutranjih ural po hudih boleznih opravil svoji zemsko potovanje biseromašnil Peter Flajnik, bivši dekan župnik v pokoju, ki je zadnjih 10 let preživel v Šentrupertu m Dolenjskem. Rodil se je 21 maja 1893 c vasi Hrast, župnij: Vinica v Beli krajini. L. 1905 prišel v Zavod sv. Stanislava Šentvid nad Ljubljano in tu 1913 maturiral. Nato je v Lju bljani opravil bogoslovje in bi
bo v petek 20. aprila, zvečer v 24. junija 1916 posvečen v maš farni dvorani Sv. Vida podala: nika. Med leti 1917 in 1922 j veseloigro - trodejanko “Kome-1 bil kaplan v Leskovcu pri Krš
ko je prestal vrsto operacij in bolezni, je v 77. letu starosti stopil v pokoj. Preselil se je v svojo nekdanjo župnijo Šentrupert in bil tu v župniji kakor tudi v dekaniji neutrudljivi spovednik in pridigar ob raznih vrstah pobožnosti. V samem Šentrupertu je opravljal stalno deseto mašo, da je bil domači ka-:,
Ugotovitev resnice o Sokolu
Izjava predstavništva Jugoslovanskega Sokola v svobodnem
svetu.
V “Ameriški Domovini” z dne nasprotnika izgnanstvo iz do-
12. januarja 1979 je objavil P. Z. pod naslovom “Ugotovitev resnice” kritiko članka “Ob Miklavževem je bilo...”, ki ga je
i,,, ’	,	j . objavil Tone Osovnik v istem
plan lahko na koru; med vsem! . ^	decembra 1978
drugimi mašami pa je bil v casoPlsu dne 20- decembra 19/8.
spovednici. Vse svoje dolgo življenje je bil duhovno svež in bister. Skrbno je zasledoval življenje v Cerkvi in, bil zlasti
'stalno na tekočem v teološki . .	±
,	• r,., ■	...	. vini zatrtega Sokola iziavlia na
literaturi. Bil je prijeten in po- , , v	^	^ J % .
„ u , ■ i ,	taksne napade P.Z. naslednje:
zoren sobesednik, zato so ga so- , m ri	“
i ,. j- u• i t	1. Tone Osovnik je bil v do-
bratje radi obiskovali, se pogo- ....	.	, , , . ,
. ,............. , movim idealen sokolski delavec,
var j ali z njim m iskali nasvetov .......	.	, ,
, v. t . ,	, ki je deloval v duhu načel so-
v pomembnih življenjskih zade- ......
, o .	, ,	...	, kolske ideje požrtvovalno in u-
nika in napada Sokolstvo.
Predstavništvo Jugo slovanskega Sokola v svobodnem svetu kot pravi naslednik v domo-
vali. Svoje duhovniško poslanstvo je jemal zelo resno ter kot tak vedno izžareval vedrino gioboke duhovnosti in zdravega krščanskega gledanja* na svet. j : Njegov pogreb v Šentrupertu' je pokazal njegovo priljublje-! nost. Prišlo je nad 40 duhovni-j kov s škofom Leničem, ki je vodil pogrebne slovesnosti.
spešho ter si je ob koncu vojne zato pridobil od zmagovalnega
Pomoč pri izpolisjevasp davčnih prijav
CLEVELAND, O. — Tukajš-Kar nji zvezni davčni urad opozarja sedem govornikov se je zvrstilo davkoplačevalce, ki imajo teža-
za škofom. Vsak je po svoje
ve pri izpolnjevanju prijav za
hotel povedati, kako jim je bil zvezni, dohodninski davek, da rajni dragocen in spoštovan, lahko dobijo brezplačno pomoč Kaplan Venci Zadravec pa se v uradih davčne uprave na 1240 mu je s svojimi pevci res lepo B. 9 St., pa tudi po telefonu, če
oddolžil.
J. S.
potrebujejo kako pojasnilo.
Starejšj in oni, ki ne razumejo dovolj angleščine, dobijo lahko pomoč pri VITA, prostovoljnih pomočnikih za izpolnjevanje davčnih prijav, ki jih je za to nalogo izvežbala davčna
Euclid, O. — Veliko sem slišal' uPrava-in bral o položaju vere in Cerk-! Za vsa pojasnila kličite (216) Ko sem pisal 522-7008.
0 verski svobodi v Sioveniji
A. D.
Podružnica ši. 4! SIZ
diia o kemediji”, “Lojze Hlede” bo pa naslednjo nedeljo, 22. aprila, priredil koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju.
Obeta se nam torej velik kulturni dogodek, ki nas bo tudi
kem, nato tri leta v Kočevju, dv* leti v Trebnnjem in šest v Sent rupertu. Leta 1933 je posta župnik.
Ko je 1940 postalo mesto ko Čevskega župnika in dekan; prazno, je. bila želja tako Sle vencev kakor tudi Nemcev, d.
pobliže seznanil s primorskimi j pride Flajnik v Kočevje, kjer sc
ga eni in drugi zaradi njegoveg; dobrega srca enako spoštovali Dfcvet let je nato preživel v Ko čevju, ki je bilo, kot znano, mei zadnjo vojsko odnosno revolu cijo najbolj izpostavljeno. Nem ški verniki so se izselili. Skoz
ojaki in z njihovim delom ter trudom kakor tudi z njihovimi uspehi in težavami, ,ki jih gotovo ni malo.
Rezervirajmo si torej ta dva dneva za obisk teh dveh važnih kulturnih prireditev, ki bo-
sta prav gotovo velik kulturni J mesto je. šlo polno različnih ob užitek. Storimo tudi vse, kar jej lasti. Čeprav je bil rajnki skraj v naši moči, kot posamezniki in j no obziren do vseh ter skuša društva, da se bodo primorski! povsod reševati, je zaradi kočiji gostje med nami počutili kot vega položaja končno vendarh doma. Naš obisk in polna dvo-! moral v šestletni zapor.
rana naj bo dokaz, da ameriški Slovenci razumemo, pozdravljamo ter podpiramo in cenimo ve- novan za iiko narodno-obrambno delo; tro in
Ko je prišel iz zaporov, se ji odpovedal Kočevju in bil ime-
župnika v Kropi. Hi-I ... - — lepo se je vživel med Zveze, katoliške prosvete naj svoje Kroparje in jim je bil 14 Primorskem.	.	i let zgleden dušni pastir. Potem,
ve v Sioveniji. Ko sem svojim znancem, neki družini na Dolenjskem, kako je z versko svobodo tam, so mi odgovorili, da ne morejo vsega napisati, da
pa bom dobil primemo sliko p j CLEVELAND, O. — Naša potem, če bom redno čital list podružnica bo imela redno me-“Družina”, ki so pii ga naročili sečno sej0 27. marca 1979 ob za pol leča. Ta list je uradno^ pgg popopjng v SDD na Water-
glasilo slovenskih škofij.	!i00 R0ad, soba št. 7. Pred sejo rom> 80 povzročili veliko ško-
Ko sem list nekaj časa redno fo0Ci0 pobirali asesment, na seji do stvari sodelovanja naših na-čital, še vedno nisem bil čisto	razgovor o pripravi 1-odov in naših veroizpovedi-
movine svojih staršev in prednikov.
2.	Članek Toneta Osovnika “Ob Miklavževem je bilo ...” je popolnoma v skladu z delom sokolskega prosvetarja in ga Predstavništvo J.S. v S.S. odobrava z iskrenim priznanjem.
3.	Zaradi neprimernih okol-nosti v zdomstvu sicer Tone Osovnik ni član J.S. v S.S., smatramo pa ga vedno kot sokolskega brata.
4.	Z Darwinovo teorijo se Sokolstvo ni nikdar ukvarjalo, še manj pa jo je vključilo v sokolski prosvetni vzgojni program.
5.	Jugoslovanski Sokol je nepolitična vsenarodna organizacija, ki vzgaja po načelu “Zdrav duh v zdravem telesu” že 115 let. Po geslu “Svoboda, enakost, bratstvo” posveča svoje delo narodu, njegovemu napredku in svobodni domovini. Član je lahko vsak Jugoslovan brez razlike vere, stanu ali zgodovinske narodne pripadnosti Srbom, Hrvatom in Slovencem in seveda brez razlike političnega prepričanja, izvzemši totalitarnega. Vsak nam je brat po načelu “Brat je mil, katere vere bil”.
6.	Vsak član se mora ob vstopu v J.S. v S.S. obvezati, da se bo ravnal po osnovnih načelih. Eno teh načel govori tudi o odnosu do vere, kar v celoti navajamo iz točke “2 — Demokracija”:
“Z ostalim civiliziranim svetom tudi mi smatramo vero za največjo blagodat človeškega rodu. Iz nje so izvirale velike bla-govesti bratstva med ljudmi in narodi; iz nje so se rodile velike civilizacije. Borili smo se proti izprijanju teh velikih blagove-sti, nasprotujoč verskim prepi-
na jasnem, kako je z versko proslave “Matere leta” 29. apii-svobodo v Sioveniji. Obrnil sem i97g_ Za “mater leta” je bila še na uredništvo “Družine” in izbrana Justine Girod. dobil od tam od urednika dr.
Ivana Merlaka odgovor:
“Doma o verskih stvareh svo-	mon ^	,
ne 29. .aprila 1979 ob 10.30 dopol-
dne v cerkvi Marije Vnebovzete
na Holmes Avenue, po njej- pa
j Proslava “matere leta” segala udeležbo pri s-
bo ob-r. maši
kosilo v SDD na Waterloo Road.
hodno pišemo, na radio pa moremo govoriti, ker nam vodstvo oddaj ne pusti.”
Iz omenjenega bi slejilo, - Kosilo bodo pripravile sloven-
imajo v ■ lOveniji precej	^ sbe kuharice po starih, znanih
svobode, toda ne toliko, kot bi
jo želeli.
Jože Zadnik
V šieviiu Je iml
RICHMOND HEIGHTS, O. — Občani proti razširitvi Cuyahoga okrajnega letališča se zavedajo, da bo njihov glas močnejši, če se mu bo pridružilo več glasov občanov, ki se strinjajo z njihovim naporom. Zato so se odločili izvesti kampanjo za pridobivanje članstva, ki hoče ta napor podpreti.
Pri’ iskanju članstva za skupnost CAECCA (Citizens Against j
slovenskih receptih. Za posamezno osebo bo stalo $5. Povabljeni so poleg vseh članic tudi člani njihovih družin, sorodniki j in prijatelj. Za rezerviranje kličite: Valerio Fortuna, tel. 531-
5191.
Na svidenje na seji!
Valeria Fortuna
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Dragi pri A-
meriški Domovini! Tu Vam po-
„	. n n < n išiljam naročnino za eno leto. O-
Expansion of Cuyahoga County !	^ ^ ^
Airport, Inc.) se obračajo vodniki kampanie na vse prebivalstvo okrajev Cuyahoga in Lake, ki nasprotujejo povečevanju Cuyahoga okrajnega letališča.
Najmanjša članarina za družino je $1 za dobo pet let, organizatorji pa bodo seveda hvaležni za vsak prispevek preko tega-
CAECCA, Inc. je družba za vse prebivalstvo severovzhodnega Ohia, ki ne dela za dobiček, ampak se posebej posveča vprašanju Cuyahoga okrajnega letališča in načrtom za njegovo povečevanje. Seje ima vsak četrtek zvečer ob 7.30 v mestni hiši na Richmond Heights.
Za podrobna pojasnila kličite A. O. tel. 382-4862'.
Albina Osters, pub. dir.
Ameriško D o m o vino imam zelo rada. Vedno jo čakujem in mi razveseljuje življenje. Letošnja zima je bila
slaba, kar Je prizadelo tudi pošt- IjT
Krompir iz države Maine
Država Maine vodi v pridelavi krompirja v ZDA, sledi ji država Idaho.
no dostavo. Veste, kaj sem rekla, če ni bilo Ameriške Domovine? “Da bi Vas koklja brcnila!”, čeprav niste bili Vi krivi, pač pa mokro vreme in poštna dostava.
Sedaj bo boljše, saj se nam dnevi hitro daljšajo in bo kmalu pomlad.
Bodite lepo pozdravljeni!
Rose Tomšič iz Newburgha
*
Oshawa, Ont. — Spoštovani! Prilagam ček za enoletno naročnino. Kar je več,' je prispevek v tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino smo zadovoljni in ji želimo vso srečo v bodoče.
Z lepimi pozdravi!
Milko Bpžnar
prilom 1945 navezal s sokolski' mi sojetniki razgovor o združit' vi “Orla” oz. “Slovenskih fa«' j tov” s Sokoli. Naseli je razvesG' Ijiv odziv. Prvo skupno četo združene organizacije je vodit kar v ječi, 25 oseb. Te razgovor® je nadaljeval pismeno tudi v svobodnem svetu. Tudi ob sre' Čanju v Celovcu septembra 1963-Zal mu je njegova prizadevanj3 prekinila prerana smrt. Toda pJ Sokolu ne bomo pozabili, kar j® že dosegel.
Za predstavništvo Jugoslovanskega Sokola v svobodnem svetu:
Ladislav J. Bevc, starost^
Dušan, R. Svetlič,	«
namestnik gl. tajnika A
Propagirali smo versko strpnost in doživeli to zadoščenje, da j je naše stališče danes z ekumenizmom temelj započetega sodelovanja, s ciljem zedinjenja cerkva. Zato smo pozdravili ta blagodejni pokret v krilu cerkve, a smo radi tega tudi zaskrbljeni, ko vidimo, da se v naši domovini često pada v recidive starih, zlih verskih nasprotij in da se pada v ono stanje, ki so ga poglavarji dveh velikih krščanskih cerkva ožigosali kot “sramoto človeštva”.
7.	Predvojna protisokolska po' slanica slovenskih in nekaterih hrvatskih katoliških\ škofov N bila soglasna, pa tudi nobeO pravoslavni škof kaj takega ni podpisal. Tudi noben češki in poljski katoliški škof ne.
8.	Za Sokolstvo protisokolskn poslanica nekaterih katoliških škofov'ni bila nikoli veljavna.,
9.	Vse, kar smo s tem ugotovili, velja tudi kot odgovor n3 protisokolske in, protijugoslo' vanske izraze v A.D. od 31. jan-v sestavku “Totega Štajerca”-
. Dodamo samo tole: Priznani |Predvojni in medvojni voditelj Orla” in “Slovenskih fantov”
' ^mehiška mmovm& march u, ion
mmma mmirnk
Nekaj h Montreala
V listu “Slovenski jezuiti ’, ki izhaja v Mariboru v Sloveniji, je bilo pretekli mesec objavljeno pismo iz Montreala, iz katerega prinašamo izvlečke, ki nemara zanimajo tudi čitatelje AD. Takole piše p. Jože Grošelj:
Te dni je minilo sedem mesecev, kar se nahajam v prelepem Montrealu ... Če bi prišel pred 10 leti, bi verjetno začel: ‘Montreal je naj večje mesto v Kanadi in kulturno, gospodarsko ter finančno središče dežele/ Danes pa tega ne smem zapissati, ker ni več res.. S prebivalstvom je Toronto precej bližje trem milijonom, gospodarsko Montreal kar vidno zaostaja, finančno pa sploh, odkar Angeleži na debelo beže v Toronto, denar pa z njimi. Ko greš po mestu, vsepovsod opaziš napis “For sale”.
Je pa Montreal še vedno nekaj posebnega: ima olimpijske naprave (zdaj tam igrajo baseball), brez dvoma najboljši hokej na svetu (Klub Canadiens), s freskami in barvnimi okni okrašeno podzemsko železnico, vlake z. gumijastimi kolesi (kot Pariz), kilometre podzemeljskih pasaž, velike in lepe cerkve, še večje in številnejše samostane, pet univerz itd.
Sicer pa je ves Montreal sezidan na otoku. Ko se pelješ čez velik most, veš, da nisi več v Montrealu. Naša hiša stoji v Zahodnem Montrealu, ki je nekak angleški otok v francoskem Que-becu, ki je spet samo otok v velikem anglosaškem morju . . . Sploh je ideja otoštva tako prežela ljudi, da tudi na počitnice najraje hodijo na otoke —- Srednje Amerike . . .
Slovencev v Montrealu ne manjka. So pa povečini doma z levega brega reke Mure, zato so v- Montrealu samo oni Slovenci, mi Kranjci in drugi smo zanje — Prekmurci . . .
Tudi duhovno so Slovenci dobro preskrbljeni: župnik Janez Jeretina, doma z Brda pri Luko-1 vici, in sestra Miranda Kavčič iz Šentjošta pri Vrhniki jim z velikim, veseljem kažeta pot v nebesa. . .
vasi”, ker so vsi člani poročeni stje iz bolj oddaljenih krajev, biti? Trofeja za uspešni pohod s pevovodjem Nacetom Križma- V imenu “Fantov na vasi” vas' je bila pač moje življenje, nom vred-torej 14 po številu. j vabi in garantira, da boste za-j Stara živalska steza se je vle-
:Fantje na vasi” so lansko 1 dovoljni. leto nastopali na “Caravan” vsak J	Lojze Rigler
večer 9 dni. Zaradi teh medna-	______0______
rodnih kulturnih udejstvovanj	|	.	|
je bil na pobudo odbora za pa- .	. OV Za Z*a^°m
viljon Ljubljana ta zbor usta- Ljubiteljem pustolovščin se novljen, da je podajal obisko-	rec^a priložnost, da se-
valcem raznih narodnosti in kul- , ^Mjejo v pravi zlati mrzlici, ki tur našo lepo slovensko pesem. ‘|e zaJeM Kanado, ko se je razve-Ko je bil “Caravan” končan,
smo se odločili, da bomo zbor obdržali in nadaljevali z vajami. Da pa ne bi samo sebi peli, smo na pobudo mnogih Slovencev iz Toronta sklenili pripraviti koncert. Tako se bo zbor prvič pred-s
delo, da so na otočju kraljice Charlotte odkrili bogato ležišče zlata.
Po izjavah strokovnjakov je najdišče, ki ga je jeseni odkril drvar in rudosledec, med najbogatejšimi v zgodovini Kanade,
stavil javnosti s samostojnim saj ga ocenjujejo na dve milijar-nastopom. Na sporedu bo 17 pe-ldi dolarjev, srni. Razdeljen bo na 3 dele: j Med prvimi raziskavami so narodne, koroške in umetne. j naleteli na. veliko najdišče z Vse ljubitelje slovenske pesmi’majhno koncentracijo rude, z iz Toronta in okolice: Hamilto- ’globljimi vrtinami pa so prišli na, St. Catharines, Guelpha,'do žil, ki vsebujejo višji odsto-Oshave, Batave, Bellevilla va- tek zlata. Med najbolj znanimi bim na ta koncert. Seveda še zlatimi mrzlicami je bila tista v posebno dobrodošli pa bodo go- Kanadi leta 1896.
•----------o——--------
Iz knlm š@ri@
STI Gross-Ooissilry tekme
Toronto, Ont. — V nedeljo, 25. februarja 1979, so se vršile STZ tekme v smučarskem teku. Dosti lepo vreme je privabilo kar veliko število tekmovalcev ua Grmekovo farmo v Mt. Albertu.
Proga je bila težka a slikovita, speljana skozi gozd, čez debla in ograje in okrog pet milj dolga.	«
Že takoj od začetka se je raz-vda ostra borba, ki je trajala Imr skozi vse tekmovanje. Peter Grmek je presenetil vse z odljč-nim rezultatom 5 minut pred vsemi drugimi. Med ženskami pa N b'ia daleč pred drugimi gospa Nežka Škulj.'
Rezultati:
Moški:
L) Peter Grmek 2 ) Oskar Koren °-) Frank Grmek L) Tone Papež T) Pero Golobič
Ženske:
L) Nežka Škulj
2-	) Anka Demšar
3-	) Metka Škulj L) Helena Papež 5-) Lali Klopčič
Ujetnik Teepee jezera
Opoldne moram od tod, pred-no bpm preslab. Šel sem, a prišel nazaj. Mogoče me le pobere, moja žena je gotovo klicala, kje sem. Ali ve, da sem v Hearstu? Ne čisto gotovo! Če ne bo nobenega hudiča pome, grem jutri! Da, jutri, tudi če padajo “ošpi-čene prekle”. Že sem začel loviti miši, ko se izza štora pokaže mink, moja puška mu je preklala glavo. Kmalu sem kuhal novo juho, mink je bil sicer grenak, a zelo me. je poživil. Seveda moram od tod.
Postavil sem velik S.O.S. znak. 25x10 čevljev plastik sem položil čez močvirje in ga obložil s suhimi hlodi, na sredi pa zložil hlode v SOS. Dan je bil krasen do večera, miren in tih, tudi brcanja letalskega motorja ni bilo čuti. Na suho smreko sem postavil brezov rog, s katerim sem klical musa.
Odločitev zapustiti ta kraj je padla zaradi tehle razlogov:
sem nahrbtnik, kamor sem vtaknil najnujnejše stvari:
Lahko spalno vrečo, rezervne hlače in lovski njič,
suk-
kla poleg močvirja, da sem kar ;hitro napredoval. Že kako miljo dalje sem" zagledal štiri jerebice in tri tudi ustrelil. Kako sem si želel skuhati juho, a v namočenem gozdu pač ni šlo. Porabil seip skoraj že vse vžigalice, brezovega lubja ni bilo nikjer, tudi časa nisem smel preveč izgubljati. Sila kola tare, za uspešen pohod moram* biti močan. Ugriznil sem še v toplo surovo meso in jedel. Bilo je sladkega okusa, včasih se mi je uprlo, da bi kar bruhal, a nekaj sem moral jesti. Za vitamine sem zopet jedel borovničevo listje, včasih sem našel še dobre brusnice in rdeče šipke.
Prekoračil sem močvirje, potem zopet planoto z visokim drevjem in že proti večeru prispel do bistrega ijtudenca. Polno sledi življenja je bilo okrog mene. Medvedove in musove sledi. Taboril sem, ko me je zajela noč, šotor sem postavil bolj med drevje, da bi me slučajno ne napadel bik, ki je sedaj v ru-kanju. Lilo je vso noč, ne vem če sem kaj zadremal. Bil sem strašno utrujen, srce mi je čud-močno bilo in večkrat sem lovil sapo. Noč je bila zelo dol-
zračno blazino, katera mi lah-l^f’ ^on"no se ie me^ pogostimi
—	negotovost, kaj se je zgodilo, da me letalo ni pobralo že celih pet dni;
—	deževno vreme, katero se je privleklo od zahoda, bo gotovo onemogočilo letanje in se verjetno končalo s snežnim viharjem;
—	glad, kateri je priče pritiskati name in zavest, da bom v nekaj dneh tako oslabel, da ne bom mogel več nikamor;
—	zavest,- da sem zagotovo zmožen storiti teh 40-50 milj, dear me kar gotovo privede do civilizacije in življenja, medtem ko je bilo vsako čakanje dvomljivo, mi je pač narekovala edino pohod, dasiravo ne bo šlo tako lahko.
22.10 min.
27.15 min.
33.30	min.
34.10 min. 48.00 min. 61.20 min.,
62.30	min. 65.40 min.
STZ — Toronto
fConeerf hol
Toronto, Ont. — Kje? Kdaj? kdo ga bo priredil? Odgovor: V ^orontu, v cerkveni dvorani na 139 Brown’s Line, 7. aprila ob 1:30 zvečer. Peli bodo “Fantje vasi” iz Toronta. Seveda tu-di v Torontu obstoja moški zbor Fantje na vasi”, pravzaprav bi se korali imenovati “Možje na
S seboj sem imel dober Silva kompas, katerega sem imel. pripetega n^ prsih. Specialna karta tega terena mi je kazala smer
26.00	mm.proti jugozahodu, kjer lahko čez
27.00	min. tri dni prekoračim reko Fox in naslednji dan pridem na Fu-shimi Road, kar je že rešitev, dasiravno je še celih 30 milj do ceste 11. Vedel sem, da1 sem v odlični kondiciji za pohod. Kot gverilec v zadnji vojni sem prepotoval na stotine milj', često zasledovan od sovražnikov, med tem ko sta tu le lakota in mraz moja sovražnika in -nepreviden korak, da si zlomim nogo, divjih zveri se pa ne bojim. Lahko bi se seveda zagnal in brez vsake prtljage bi mogoče vso pot napravil v dveh ali treh dneh, toda previdnost, me je u-čila drugače. Noči so dolge in mrzle, tudi sneg Ighko pade j
ko služi kot čoln, če moram čez reko;
mali šotorček, 25 čevljev vrvi, lahko sekirico in gumijasto obleko,
lovsko opremo kot risanico Browning 740 in 50 patro-nov 30.06.
Zjutraj, 3. oktobra, je lilo kot iz škafa. Tudi če bi moja žena prepričala policijo, da sem nekje v gozdu severno od Hear-sta, bi me nihče ne dobil v takem viharju. Oh nizki megli letalo sploh leteti ne more.
Danes moram od tod. Obul sem kratke gumijaste čevlje in oblekel lahko obleko za dež povrh moje lovske in se vrgel na delo. Na južni obali jezera, kjer se je razprostirala močvirna jasa, sem pogrnil velik plastik in ga založil s suhimi debli na sredi pa razločno zložil znak S.O.S. Kdor koli bo letel v bližini jezera, ga bo moral opaziti. Na vsakem koncu jezera sem napisal poročilo in ga privezal na vidno mesto drevesnega debla.
Pozor!
Podpisani F. Grmek izjavlja, da ga je sem pripeljal Hearst Air Service pilot Fred Rinker dne 24. septembra zvečer 1978 v Cessna II letalu. Letalo bi mo moralo pobrati dne 28. septembra zvečer, a ga iz neznanega vzroka, ni bilo.
Tu sem čakal pet dni, da si rešim življenje, sem začel hoditi proti Fox reki, da dosežem Fushimi cesto, kamor verjetno dospem v štirih dneh. Zaradi gladu sem že oslabljen, s seboj imam le dve ščuki.
Kdorkoli dobi ta napis, na,j proti nagradi $100 obvesti o tem policijo.
S.O.S,
Na brezov rog, s katerim sem klical moose in katerega sem zataknil na suho deblo, pa sem pripisal poleg sporočila tudi tole:
‘Pazi se Rinker! Jaz pridem prav zagotovo ven in potem dobiš' zasluženo plačilo od moje ri sanice!”
V takem psihološkem položaju me je popadla besna jeza na takega smrkavca, ki me je prav gotovo kar pozabil. Robo sem zložil na bobrov jez in jo pokril, s canoe.
Se enkrat sem pogledal na je-
plohami začelo svetiti na eni strani šotora, znak, da nastopa nov dan, 4. oktober.
Zopet sem jedel surove ribe in jerebice in ob 8. uri zjutraj zavihtel moker nahrbtnik na rame. Po specialki sem vsaj še 20 milj oddaljen od Fox reke. Paziti sem moral na vsak potoček, na zavoje v potoku, na jase in močvirja, da se orientiram, kje sem, sicer zaidem, kar bi pomenilo prav gotovo smrt.
Znova in znova sem se zagnal v goščo in zopet in zopet prihajal v nekak vodni sistem in močvirja; “torej sem preveč na zapadu,” sem pomislil in nanovo študiral orientacijo. Končno sem križal močvirje. Siva, vsaj tri čevlje dolga sova je zasikala proti meni, imel sem še hrano, zato nisem streljal. Opoldne sem prišel do manjše reke, kakih 50 čevljev široke, katera je v tem deževju imela kar močan tok. Po moji razsodnosti je bila še ena reka vmes med to in Fox reko. Položaj je izgledal obupen, v tem deževju je bila reka nevarna. Ko sem ogledoval breg, sem opazil breze na obali, katere so mi služile, da sem vendarle zakuril ogenj, čeprav je še vedno lilo iz neba. Spekel sem jerebico in eno ribo ter se prvo pošteno najedel, potem pa sedel fn užival občutke, ki jih človek ima, ko si uduši glad.
En zavoj proti zahodu je ležala čez reko podrta smreka, le kakih deset čevljev je manjkalo, pa bi dosegla ta breg. Skrbno sem zavil obleko in čevlje v nahrbtnik, privezal puško in se [zagnal na smreko, katera se je ‘nevarno potopila v valove. Voda je bila strupeno mrzla, saj je bilo še nekaj ledu ob bregu m deroča. Oprijemal sem se vej in srečno prilezel na drugi breg.
Kopel me je poživila, da sem pospešil korak, ko sem bil na drugi strani in mislil, da mogoče le dosežem Tox reko do večera.
Čez deblo pred menoj je skočil ris, da sem se zdrznil iz premišljevanja. Povsod okrog mene se je razprostiral skrivnostni gozd, tih in mogočen kakor svetišče, le dežne kaplje in veter. kateri se je sem ter tja zagnal v vrhove dreves, so motile tišino/
’ Naprej, naprej! //: i
Zavest, da moram naprej, je postala že kar fiksna ideja, da sem se opotekal naprej, čeprav
zvečer sem prišel na do 60 čevljev široko reko, katera ni imela nikakega debla čez strugo. Izmučen in prepoten sem obstal. Ali je to konec?
Ali naj tu stradam do smrti in samo 2 km od Fox reke, katero sem si domišljal že kot rešitev. Nisem dolgo premišljeval, v minuti sem imel že vse v nahrbtniku, napihnil zračno blazino in vso robo privezal nanjo. Vrv okrog prs in ram je potem vlekla robo za menoj. Valovi so pljusknili, ko sem se zagnal čim dalje v tok, potem se je pričela borba za življenje in smrt. Vse bo dobro, sem si mislil, da me le ne zagrabi krč. Še malo in že sem grabil in ulovil vejo na drugem bregu in po nekaj poskusih tudi prilezel na breg. Prtljaga je bila skoraj vsa mokra, a bil sem le živ. Po specialki sem imel še kaka dva kilometra do Fox reke, zato sem požuril korake, da pridem tja do noči.
Cedre, ki so rastle na bregu, so se razprostirale kar še na-prej, le vse bolj na gosto, vse naokrog je ležalo močvirje in le s težavo sem rinil naprej. Bil sem že kar vse skozi premočen, ko sem zagledal gosi, katere so zletele z malega Jezerca. Specialka že vsa mokra, ni predvidevala nič takega, zato sem bil prepričan, da so bobri naredili jez in ga ni na zemljevidu. Čez nekaj časa sem obšel še večje Jezerce in nikakor nisem mogel pogrun-tati, kje sem.
Potem me je zalotila noč, ne da bi dospel do Fox reke. Taboril sem v nekakem močvirju. Skoraj vsa roba je bila mokra, delno tudi spalna vreča. Oblekel sem suhe rezervne hlače in suknjič in zaman poskušal zaspati, bil sem preveč utrujen, spet sem včasih lovil sapo, ko mi je srce sunkovito bilo. Kaj je to? Ali je to, kar pravijo ‘shock”?
Noč je bila dolga in mrzla. Ko se je malo ustavil dež, je za-rukal moose. Slišal sem ga hoditi okrog šotora, na vsak način me je čutil, mogoče me».celo napade. Enkrat sem le pogledal ven s puško v roki. Med črnimi smrekami je stala visoka bela žival kakor prikazen. Da-li je duh? “Albino moose”, sem pomislil, ali sanjam? A to je bilo le za hip, v naslednjem trenutku je izginil v črgem lesu. Nisem spal, mogoče me še napade, biki se ne boje ljudi v taki divjini. Noči ni hotelo biti konec.
(Bo še.)
Borut
namenja vtem družinam ob rojstvu otroka, naj bi v bodoče predvidoma maja to leto, zamenjal zavitek z opremo, ki jo potrebuje sleherni novorojenček v prvih mesecih življenja.
Vrednost takega zavitka je predvidena v višini 1100 dinarjev in bi ga dobili vsi starši novorojenih otrok.
Kritično v živinoreji
Položaj v živinoreji je izredno težak in kritičen. Trenutne cene kažejo, da bo iz meseca v mesec manj mesa, lahko pa tudi mleka, če se ne bo v kratkem izboljšal položaj rejcev goveje živine.
CLEVELAND. O. MALI OGLASI
CLEVELAND. O.
MALI OGLASI
House for Sale
^ Lyndhurst, near Richmond Mall. Large semi ranch, gold
Lastnik prodaja
V soboto in nedeljo odprto» : od 1.-6. zvečer
Zidana kolonial hiša s 3 spalnicami, 1.5 kopalnico, na novo predelana, z novim dovozom za avto, je naprodaj med E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 486-0680.
(31-35).
Klasičen balet
V Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Avenue bodo začeli pouk v klasičnem baletu. Za prijavo kličite 831-4286.
(31-33)
For Sale
2 houses on 1 lot, 2 apts, each.
aluminum clad. 4 bedrooms 2 l^raraSe- Off & St- Clair, baths, naneled	Cali after 4 p.m. 432-3186.
baths, paneled family room. : Walk-out basement to scenic
((31-35).
yard, trees, garden area, attach-j	Naprodaj
ed garage, elec, opener. Profes-j Dvodružinska hiša 1168 Nor-sionally oecorated with sanitas. wood Rd. Vsak čas na ogled, and carpeting. Large kitchen,'	(31-33)
dinette, plus dining room. Air----------------------------------------
cond., elec, air cleaner, humidi-j	Cleaning Lady
fier, plus storage & closets. A-l' Cleaning lady needed. Part cond. Proudly shown by owner,' time- 3 hours every 2 weeks, seller. In 70’s. Bus, schools, St. j	Call 431-0628
Paschal’s. 382-3061.	’	!	(x)
(31-35)
Čistilko iščejo
Čistilko po 3 ure vsaka dva
Rastoče podjetje potrebuje	----- r- - —v;	u
Delavca za nameščanje struž- tedna iščejo. KličSte 431-0628. ni c in obratovalce teh. Visoka	(:
urna plača, $7, in nadure. Prazniki in zdravstvene robne koristi. Dnevna izmena. Na vzhodni strani.
946-9470
(30-32)
• Delo dobi
P°dj et j e lesne industrij e išče delovno moč. Kličite 881 5424 dopoldne.
(30-32)
vsak čas, zato je nujno, da člo- 'zero in na viharno nebo in od-
vek vsaj nekaj ur prespi, da lab- /šel v smeri jugozahoda. Ura je [je bil v dežju namočen nahrbt-ko dalj časa preživi. Pripravil bila poldne. Kaj sem imel izgu- 'nik težek kot svinec. Ob 5. uri
Vesli iz Slovenije
Radio Bela Krajina
Bela krajina je končno dobila celotno opremo za radijski studio. V Črnomelj so jo pripeljali 6. decembra 1978 iz ljubljanskega Radia. Prostori, kjer bo studio Radia Bela krajina, bodo v stavbi na utrdbah in so delno že obnovljeni. Studio so prevzeli z oddajnikom, ki deluje v Črnomlju že vrsto let.
Darilo Slovenije
Decembra je 40 družin iz vasi Selišče in Bardo v Benečiji, ki jim je potres pred dvema letoma porušil domove, prejelo ključe novh hiš, ki jim jih je poklonila matična domovina.
Poškodovani avtomobili cenejši
Pri tovarni “Zastav” se je nabralo okoli 4Q0 vozil “Crvene zastave”, ki so zaradi prevoza rahlo poškodovani. Kupci, ki imajo naročene avtomobile, bodo lahko izbirali ali vzamejo brezhiben avto ali cenejšega, vendar z raznihii odrgninami.
Zibka po pošti
Denarni prispevek, ki ga Zveza skupnosti otroškega varstva
V najem oddajo
V Euclidu oddajo stanovanje, zgoraj, z dnevno sobo, spalnico kuhinjo in kopalnico. Zakonca srednjih let imata prednost. Tudi dva moška ali dve ženski. Nobenih živali. Kličite 732-9963.
(28-32)
V najem
Štiri neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo samo odraslim na Norwood Road blizu St. Clair Ave. Kličite 944-7997 do 3. popoldne.
(27-31)
naprodaj
Dobro vzdrževano zidano po-slopje z 8 stanovanji, 4 trgovinami, vsako z lastnim ogrevom, je naprodaj na področju Addison Road-St. Cliair Avenue. Kličite 481-5380.
_____________ (23-32)
Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair in E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323.
______________ (x)
For Sale
Well maintained brick building. o suites. 4 stores. Individual heating. A ddison Rd. - St. Clair location.
481-5380
(23-32)
•	Potovanja skupinska in poeiilnci
® Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	pobijanje sorodnikov r* obisk
« Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi e Davčne prijave
M. L Travel Service
651G St. Clair Ave. Cleveland.. Ohio 4410S Phone 431-3500
GROWING COMPANY NEEDS Turret Lathe set up man & operators.
High hourly rate, $7.00 an hour, plus overtime. Good holiday & medical fringe benefits. Day Shift. East side location.
946-9170
(30-32),
CLEANING WOMAN WANTED
Woman to clean offices, 1 day per week in E. 55 and St. Clair area. Call 881-6677 - from 9 a.m. to 4 p.m.
Technical Metal Processing 5476 Lake Ct.
(30-32)
NEW ACCOUNTS REPRESENTATIVE
Full time entry level position available lor friencUy, aggressive person to explain and promos banking services to the general public at area supermarkets and promotional events. Work weelk is Tuesday through Saturday. Must have own transportation anu be willing to work flexible hours. Experience in sales of public relations preferred. For an appointment call Kathy in the Personnel Department.
THE BROADVIEW SAVINGS AND LOAN CO.
351-22CG
Equal Opportunity Employer M/F/IT
AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 14, 1979
Vaclav Beneš-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN-

I; Za m ,us\? 80. ^; Cankarjeve knjige' “Hlapci” in; kar zadeva sedanjo slovensko 'Ne bog ne žival” je izšel v na-puščene v je-u o p. me. j6-^ . p0natls dela “Hlapec Jernej ’, književnost, pisatelji, ki so ra. kladi 6,000 izvodov. Drugi ro-sai-0 je i c Zc.va.o\awe z raoc- ga je v madžarščino prevedel liniji s sedanjo politično stvar- j man Koviča z naslovom “Tek-
že znani panonski rojak Avgust - nostjo v Sloveniji, dasi je to še Ima” pa v nakladi 5,000 izvodov.
“Hčerka/ljubi Albreht, se je navadila nanj skoro bolj kakor na očeta!”
“In to zaradi tega, ker je očetov upjiv manjši kakor tuji!” “Dobrogostu zaupam popolnoma. Njegov značaj je čist kakor kristal, njegove besede kakor zlato . .
“S svojo hvalo, ljubi svak, si prenaglil nejedenkrat.”
“Bog ve, da se v tem slučaju ne motim. Hčerko imam raje nego samega sebe ... In nezanesljivim rokam bi je gotovo ne'poveril . . .”
“Takp si govoril tudi tedaj, ko so ti tvoji gospodje obljubovaii pokorščino, da se moreš na njihovo pomoč zanašati trdneje kakor na skale ... In razpršili so se kakor vrabci, če zaženeš kamen v njihovo sredo!”
“Prijatelj, kdor prostovoljno je s kom kruh v pregnanstvu— ta skrbi gotovo najmanj za svojo osebo. In če mi hočeš storiti uslugo, te prosim, svak moj, ne dotikaj -se duhovnika rojaka . . .” S stopla je naenkrat zadonel rog enkrat — dvakrat — trikrat — bolj m bolj zategneno.
“Grof Grojski,” je potem oznanil stražnik na dvor. Jezdece, ki so gnali konje v diru, je spoznal po barvi že iz daljave, kakor hitro so prijezdili iz gozda.
“Že koliko« časa ni bil ta pri meni na obisku! — Gotovo je vzrok njegovega prihoda važen.”
Premisi je odkorakal z grofom proti brani.
“Iz dna duše mi bodi pozdravljen!” je spregovoril Albreht proti svojemu gostu, ko je komaj prišel skozi vrata. In ko je skočil s konja, sta se poljubila, s Premislom pa sta si samo stisnila desnice.
“Slabe novice prinašam, gospod mejni grof ...”
“Dobrih smo se že odvadili, gospod Henrik!”
“Toda poročila, s katerim prihajam, se gotovo nisi nadejal; in gotovo tudi ti, gospod, ne pričakuješ kaj podobnega!”
K Premislu se je obrnil Grojski s trpkim, skoro strupenim nasmehom.
“Torej?”
“Čehi se bližajo mišenskim mejam v neobičajno, velikem številu.”
“Čehi?” je vskliknil začudeno Premisi.
“Tako je! — Čehi!”
“In kdo je njih vodja?”
“Knez Spitignjev!”
“Mogoče si vendar premisli, napade našo zemljo.”
“Vse ljudstvo beži od mej v gozdove! — Niti trenotek se ne smeš obotavljati, gospod mejni grof . . . Takoj moraš pričeti z delom, — še ta trenotek!”
“In brez poročila?”
“Pqsel pride, ko bode že prepozno!”
Mejni grof je imel na jeziku prečudne besede; toda hi jih izrekel Samo obstal je z očmi ha Preanislu in ga vprašal: “Kaj praviš k tej novici, moj ljubi svak?
“V tvoje vrste stopim . . .”
“In se boš bojeval proti svojim rojakom?”
“Proti vazalom Rudečebradče-vim!”
Premisi je krčevito stisnil ustnice, in njegova desnica je obstala ob boku, na ročaju dolgega vitežkega, meča.
In zdaj mi je jasno, zakaj se potika oni čarodej! — Gotovo je vohun! — Zato si upa tako blizu!”
Premisi ni spregovoril nobene besede več. Tudi ni poslušal, kaj pripoveduje Grojski grofu. Zdelo se mu je, da meri vsaka njegova beseda na to, zbadati ga z očitanjem. Tuji vzduh je legel na njegovo glavo naenkrat, ,l kakor granitni kamen, in pljuča
so ihu komaj zadostovala, da je mogel dihati. Kdaj bode konec teh dnij ? Kdaj bo mogel vendar zavladati v rodni zemlji, da jo reši iz propasti, kamor je spela z videčimi očesi n slišečimi ušesi? Kdaj bo mogoče razdrobiti te nenaravne zveze, s katerimi je vsak njegov korak obtežen kakor z nedvigljivirn kamenom?
Ta-le pohod bi mogel mnogo koristiti njegovim namenom. Toda kaj, če jo potisne v bodoče čase dalje — mnogo dalje? Premisi si ni upal niti premišljati o teh mogočih nasledkih . . .
In niti ura ni pretekla, ko se je grajsko služabništvo razšlo na vse strani sveta po mišenski deželi, v vse gradove in trdnjave, ge Preci vrata. v vsa mesteca in mesta, da bi naj dalj e tekom treh dnij vse brambe zmožno ljudstvo zasedle ’eške meje; nekaterim poročilom >o bile pridružene tudi grožnje kakor izguba fevdov, mestnih pravic in odlikovanj . . .
Vojna je bila v tedanjem času oopolnoma navaden pojav, katerega so se veselili po.vsodi po trdnjavah in gradovih. Orožje >o imeli neprestano pri rokah -e zato, ker — zlasti v nemških deželah — drug ni bil h vljen j a pred drugim.
In takoj prihodnji dan je odjezdil mejni grof Albreht z izbrano četo, spremljan od Pre-misla in grofa Grojskega.
Svaka sta se razlikovala že na zunanje.
Na mejnem grofu železo na čelu, čelada izgotovljena na naj-novejši način, tilnik popolnoma zakrit, obraza ni bilo mogoče
nimi železnimi obroči, čelada je bila najbolj podobna posodi, z ravnim dnem. Na težki svilnati vrvi je bil ščit, s katerim se je mogel zakriti od obraza do sedla. Ob boku mu je tolkel ob ostroge in zvenel težak starosaski meč. Trajalo je skoro celo uro, predno je bil gospod Albreht gotov s svojim oborožanjem in predno so se mu vse železne plošče prilegale. Skoro jednako je bil oborožen grof Grojski.
Premislu je pokrivalo prsi samo kožnato krzno, pod katerim se je prilegala telesu tako imenovana “žična” srajca, katero so Čehi nosili baje že za časa-svetega Vaclava. Na glavi je imel samo tako imenovano poičelado, in konj je bil brez vsakega kosa železa. Meč na levi strani je bil tudi čisto priprost. Možno bi bilo reči. da se more na tem Pre-mislovcu na prvi pogled spoznati, da je.izgnančev kruh.
Gospe so spremile svoje sopro-
Pavel.
Predlanskim so1 izšle v madžarščini pri isti založbi Prešernove “Poezije” v nakladi celih 14,000 izvodov. Knjiga ima strani.
Seveda pa je ta kulturna izmenjava med Slovenijo in Madžarsko v veliki meri ideološko pogojena. V glavnem izhajajo,
[vedno bolje, kot pa da ne bi bilo nič prevedenega oz. da bi prevajali le slovenske klasike. Poročajo, da je med sloven-120 skim deli na Madžarskem zlasti uspešen roman “Teleskop” Ivana Bratka, ki je doživel drugo izdajo, v prvi in drugi izdaji skupno 50,000- izvodov. Pripovedni prvenec Kajetana Koviča
1
mm\m siovekska katoliška jedhota
varen
Prešeren in Cankar v madžarščini
Med slovenskim in madžarskim kulturnim svetom so bili stiki vse do novejšega časa pravzaprav redki, bolj redki kot z drugimi sosedi, npr. z nemškim in italijanskim ali tudi francoskim (s slednjim že zaradi nekega občutka malomestne finese, elegance ali nekake mednarodnosti, kot si povprečen mestni človek predstavlja francoski svet).
Stiki so se po zaslugi Pomurske založbe iz Murske Sobot0' zadnja leta zelo poglobili, saj ' bilo od leta sedemdeset pa do ! danes prevedenih in izdanih na Ogrskem kar 17 slovenskih knjig,
Prošlo leto je založba Europa , iz Budimpešte izdala prevod JAj
vajal je tudi poezijo. V dvojezični madžarsko-slovenski izdaji so izšle pesmi Mateja Bora , “šel je popotnik skozi atomski
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
° Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
» SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 951-353 N. Chicago St., Joliet, lil. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004
i
YOU CAN «1 im
6% INTEREST ©i RIStiL«
PASSBOOK SAVINGS


HAROLD R. SWOPE
Come to mr Grand Openliig ©rt Tli«rsd®y# March ISfh
6% is the highest interest paid on passbook savings in all of Cuyahoga County. And Independent Savings is the ONLY place you’ll earn it. Minimum deposit is $10.00 and there’s no time limit on withdrawals. You can even open an account by mail. Just write or call 731-8865.
Our President, Harold Swope, would like to meet pss personally at the Orand Opening celebration. So, c’mon in!
Meet Hal and enjoy some refreshments and register for the Grand Opening Drawing,
INDEPENDENT SAYINGS
1515 E. 260th
Euclid, Ohio
731-8865
Že prej so izšli naslednji slo- vek” ter izbor partizanske lirike “Kri v plamenih” ter še Prešernov “Sonetni venec”. Prevedel je tudi izbor iz sodobne slovenske poezije pod naslovom “Zvezde iz srca”.
Zanimivo je to, da je Murska Sobota s svojo Pomursko založbo našla svoj prostor v slovenskem kulturnem svetu v sodelovanju z vodilno madžarsko založbo “Europa“ v Budimpešti. Prav Pomurska založba je prva začela zapolnjevati praznino v slovensko-madžarskih kulturnih stikih. Izdaja namreč v slovenščini, ppdobno kot njena sodelavka Europa v Budimpešti v madžarščini, pomembna madžarska književna dela in bistveno pripomaga k večjemu spoznavanju in medsebojnem, sodelovanju.
T.D.
venski romani na Madžarskem: “Deveta nebesa” Dragota Graha (prevedel Zoltan Csuka), Mire Mihelič “Mavrica nad mestom” (prevedel Orsoly Gallos j ter Antona Ingolič “Gimnazijka” (prevedel Istvan Bcdrits).
Istvan Bodrits je prevedel v madžarščino tudi Petra Božiča delo “Na robu zemlje” in Bena Župančiča “Plat zvona”. Ti slednji deli pa sta izšli v Vojvodini, pri založbi Forum. V Vojvodini (Jugoslavija) živi namreč okoli pol milijona Madžarov in imajo tudi bogato kulturno življenje.
Najbolj vneti prevajalec iz slovenščine v madžarščino je Zoltan Csuka, ki je prevedel 15 slovenskih pisateljev in pesnikov. Že leta 1960 je prevedel Ivana Potrča “Zločin”, nato Vo-ranca “Jamnico” in druge. Pre-
¥ blag spomin smrti naših dragih pokojnih
LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA
WILLIAM KOZAR
ki je umrl 19. februarja 1969.
You are not forgotten loved one Nor will you ever toe As long as life and memory last We will remember thee.
We miss you now, our hearts are sore
As time goes by, we miss you more.
Your loving smile, your gentle face
No one can fill your vacant place.
LJUBLJENEGA SOPROGA OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA
MAiTifj mm
Žalujoči:
. MARY, soproga MILDRED ČESEN, hčerka STANLEY ČESEN, zet ELSIE, snaha vnuki in vnukinje
Richmond Heights, Ohio, j 4. marca 1979.
Žalujoči:
ELSIE, soproga MARY KOZAR, mati MRS. STANLEY ČESEN, sestra MRS. GREG DAVIES, NANCY, KATHREEN, hčere DANNY, WILLIAM, sinova
ki je umrl 3. aprila 1969.
Srce Te kliče, v duhu gleda jubeči, vdani Tvoj obraz, zdaj Luč nebeška Te ogreva, ljubeče gledaš dol na nas.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili, ko mirno v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš!
Pred tremi leti, 11. marca 1976, se je preselila v raj neumrljivosti in nam, čeprav prikrajšanim za vso polnost življenja, pustila tolažilno in bogato zavest, da se moremo zatekati k njej, naši novi zavetnici in priprošnjici pri Bogu.
V hvaležen spomin: mož Leon, hčerka Marija z družino, mama, bratje in sestre v Sloveniji.
Nev/ York, N.Y. 14. marca 1979.	!


ORDINOVA POGREBNA ZAVODA
i»53 East 82 St.
1.701.0 Lake Shore Sivci.
431-2088
831-6306
GROMOVI TRGOVINI S POfilšTVOM
16301 Waterloo Road	*31-1235
: N