Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j natakar/ica ^O^ETjA 20H
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Po Sloveniji Podravje • Znan vrstni red sofinanciranja vrtcev in šol
O stran 2
:im
■ r-
Ptuj, petek, 15. julija 2011
letnik LXIV • št. 54 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
NŠ Poli Drava •
»Za ene velja športni vidik, za otroke naše šole pa ne?!?«
O Stran 11
Spodnje Podravje • Znani rezultati splošne mature
Ptujski dijaki na maturi zelo uspešni
Kandidati, ki so v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, so bili v sredo seznanjeni z rezultati. Na ptujski Gimnaziji so imeli kar štiri zlate in enega diamantnega maturanta, ki je dosegel vse možne točke.
Letos se je na spomladanski rok splošne mature v Sloveniji prijavilo 8621 kandidatov (lani 9160) s 87 šol, ki so maturo opravljali iz 35 različnih predmetov. Na Ptuju lahko kandidati splošno maturo opravljajo na Ekonomski šoli ter na Gimnaziji Ptuj. V spomladanskem roku je bilo 26 kandidatov iz ekonomske šole, od tega jih je bilo uspešnih 88,9 odstotka. Ravnateljica Branka Re-gvat - Kampl ta rezultat ocenjuje kot zelo dober, med drugim tudi zato, ker nihče mature ni padel v celoti in ker so predmet, ki med dijaki velja za najtežjega - matematiko - vsi uspešno opravili. Z odličnimi rezultati pa se letos lahko pohvalijo tudi ptujski gimnazijci. Dosegli so skorajda identičen rezultat kot lani, uspešnih je bilo 89,92 odstotka. „Skupaj je maturo opravljalo 195 dijakov, od tega so bili štirje zlati in en diamantni maturant. 34 točk, kar je najvišje možno število, je letos dosegel dijak Urban Neudauer," je pojasnila ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih.
Dženana Kmetec
Ptuj • Sanacija ptujske bolnišnice
Foto: Črtomir Goznik
Sanacija poteka prepočasi
Na torkovi 11. seji sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je bila v ospredju zelo kritična razprava o uresničevanju sanacijskega programa. Ta se uresničuje prepočasi, so ocenili člani sveta zavoda, ki ga vodi Štefka Presker.
Športno plezanje •
Markovičeva zmagala na zadnji tekmi pred SP!
O Stran 11
Destrnik • Vroča julijska seja
„To je sramota za to občino"
Še vedno mesečno v povprečju ustvarijo 100 tisoč evrov izgube, ta naj bi v petih mesecih letos znašala nekaj manj kot 500 tisoč evrov. Negativno pa so poslovali tudi v prejšnjem mesecu. Svet zavoda od vodstva ptujske bolnišnice zahteva poslovanje v okvirih finančnega načrta za letos. Sicer pa je svet že ob pripravi sanacijskega programa v marcu letos ugotavljal, da daje sanacijski program preveliko težo povečanju prihodkov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za izboljšanje poslovanja bo nujno porezati vse stroške, posebno pozornost pa bo treba nameniti stroškom dela, ki predstavljajo v ptujski bolnišnici dobro polovico stroškov. Posebej sporne se jim zdijo pogodbe o strokovnem sodelovanju z zaposlenimi bolnišnice, ki imajo registrirane s. p. in d. o. o.
Kot je v imenu sveta zavoda povedala predsednica Štefka Presker, v svetu niso prepričani, da je sklepanje pogodb o strokovnem sodelovanju z lastnimi zaposlenimi za izvajanje rednega programa dela zakonito. Zahtevajo, da je poslovanje bolnišnice zakonito. „Vzroki za izgubo zanesljivo niso neznanka, v zadnjih nekaj mesecih jih v bolnišnici
tudi dobro analizirajo, kar bo terjalo določeno ukrepanje. V svetu zavoda ptujske bolnišnice smo še vedno prepričani, da so dani pogoji za izboljšanje poslovanja bolnišnice. Še vedno ostajamo optimistični, to pa tudi pomeni, da v naslednjih mesecih pričakujemo izboljšanje finančnih rezultatov."
O Stran 3
Zadnja predpočitniška seja na Destrniku je bila vse prej kot monotona. Komentarje in cinične opazke nekaterih svetnikov je župan Franc Pukšič večinoma poskušal pre-slišati, kar mu je presenetljivo dobro tudi uspevalo. Na njegov račun pa so letele tudi obtožbe, med drugim ta, da je na vaških odborih žalil občane.
Foto: Črtomir Goznik
Julijske seja na Destrniku se je udeležilo 10 od 11 svetnikov. Medtem ko so seje v prejšnji sestavi občinskega sveta potekale v izjemno mirnem vzdušju, je nekaj novih svetnikov poskrbelo za prav zanimivo dogajanje. Največjo napetost je bilo čutiti med svetnikom Vladimirjem Vin-dišem in županom Francijem Pukšičem. Iz obeh strani je letelo nekaj ciničnih opazk, a čutiti je bilo možno, kako se oba zadržujeta ali bolje rečeno vzdržujeta neprimernih komentarjev. Ob Vindišu sta kar nekaj vprašanj za župana imela tudi svetnika Simona Lacko in Branko Horvat. Zapletlo se je že pri potrditvi
zapisnika, ob katerem je Vindiš komentiral, da je zapisnik zapisan površno in posplošeno. Kakor da sploh ne bi komentiral, se mu je župan za njegovo mnenje zahvalil in brez kakršnega koli odgovora točko zaključil. Kljub opazki je tudi Vindiš zapisnik potrdil, a že njegov način govora je dal slutiti, da bo julijska seja še kako vroča. Nadaljevali so s pregledom in potrditvijo prve dopisne seje, ki je dodobra razburkala strasti. Da je komunalni prispevek prepomembna tema, da bi jo obravnavali na dopisni seji, je menila svetnica Simona Lacko.
O Stran 7
Slovenija • Znan končni vrstni red sofinanciranja vrtcev in šol
Podlehniku dober milijon za vrtec
Ministrstvo za šolstvo in šport je v prvih dneh julija, po pritožbenem roku, na svojih spletnih straneh objavilo končen vrstni red projektov, ki jih bo financiralo v letih od 2011 do 2103. Kot je znano, je bilo na voljo skupno 21,5 milijona evrov, od tega 7,5 milijona za naložbe v vrtce in 14 milijonov za naložbe v osnovne šole.
Foto: SM
Ministrstvo za šolstvo in šport je izbralo projekte, ki jih bo financiralo; med njim je novogradnja vrtca v Podlehniku, ki se bo gradil na lokaciji sedanje stare šolske telovadnice (na posnetku) in novogradnja vrtca v Cerkvenjaku.
Na razpis je prispelo kar 148 projektov iz 103 občin, od tega je bilo vrteških projektov 87 in osnovnošolskih 61.
Po dokončnem vrstnem redu, na katerega pritožba ni več možna, je za sofinanciranje izbranih 11 projektov za vrtce in 10 projektov za osnovne šole.
Med občinami, ki so izbrane in bodo njihovi projekti za vrtce sofinancirani s strani šolskega ministrstva, sicer v različnem odstotku, so: vrtec v Šentjurju (48,94 % ali 730.481 evrov), vrtec v Ljubljani - Šentvid (32,49 % ali 565.642 evrov), vrtec v Ljubljani - Polje (37,78 % ali 193.843 evrov), vrtec v Podlehniku (62,97 % ali 1.000.980 evrov), vrtec v Vrhovcih (33,94 % ali 443.636 evrov), vrtec v Trzinu (28 % ali 721.834 evrov), vrtec v Cerkvenjaku (62,97 % ali 807.197 evrov), vrtec v Logatcu (44,08 % ali 721.874 evrov), vrtec Pedenjped v Ljubljani (22,93 % ali 1.034.383 evrov), vrtec Otona Župančiča v Ljubljani
(35,71 % ali 658.327 evrov) in vrtec Ljubljana Galjevica (37,78 % ali 527.963 evrov). Skupno bo ministrstvo za naložbe v vrtce tako porabilo 7.406.160 evrov.
Med izbranimi naložbami v osnovne šole ni niti ene občine
z območja Spodnjega Podravja, skupno 13,058 milijona evrov pa bo ministrstvo razdelilo v občine Ajdovščina, Gornji Grad, Kamnik, Grosuplje, Slovenske
Pravzaprav novogradnji ne manjka skoraj nič; le nekaj notranje pohištvene opreme in notranja vrata. Da bodo petkovi tako hitro dobili povsem nov dom, ni pred meseci verjel nihče, še tisti najbolj zagnani pri pomoči so komaj upali pomisliti, da jim bo uspelo. Ampak jim je in tiste žive iskrice čistega otroškega veselja, ki jih je februarja uničil požar, so ponovno zagorele v Sarinih očeh, ne le v trenutku, ko je kot najmlajša članica družine ponosno prerezala trak, ampak tudi potem, ko je s ponosom pokazala svojo že skoraj povsem opremljeno sobico v mansardi.
Kratka slovesnost ob uradni predaji nove hiše Petkovim se je začela z nagovorom župana Rajka Janžekoviča, ki je izpostavil izjemno hitro odzivnost vseh ljudi, ko so izvedeli za tragedijo Petkovih: »Sam sem organiziral prvi koordinacijski sestanek vseh akterjev, ki so nato vsak svoj del naloge opravili več kot odlično. Zahvala gre vsem posameznikom, podjetnikom in obrtnikom, posebej še Mariji Slo-dnjak in Marjanu Nahbergerju, ki sta organizirala zelo uspešen dobrodelni koncert. Nikakor pa ne morem našteti vseh ljudi dobrega srca, ki so sodelovali v tej akciji, se pa prav vsem iskreno zahvaljujem. Bila je uspešna in razidemo se lahko veliko bolj
Konjice, Sevnica, Slovenj Gradec, Dravograd, Litija in Šentjur. Najvišji odstotek sofinanciranja je predviden za OŠ v Gornjem Gradu, 63,19 %, kar pomeni dobrega 1,41 milijona evrov. Sicer pa bo občina Kamnik prejela predvidoma 3,059 milijona evrov (60 % vrednosti), občina Ajdovščina 2,840 milijona evrov (46,24 %), občina Sevnica 1,767 milijona evrov (37,73 %) in občina Litija 1,984 milijona evrov (70 %). Vse ostale občine bodo dobile bistveno nižje finančne deleže; od 143.000 do največ 984.000 evrov.
Če bi ministrstvo v določenem odstotku (od 32 do 63 odstotkov) želelo sofinancirati vse prispele vloge s projekti za vrtce, bi potrebovalo skupno 62,5 milijona evrov. Za naložbe v osnovno šolstvo pa bi ministrski delež, upoštevajoč vse prispele vloge, znašal 66,8 milijona evrov.
srečni, kot smo se sešli pred petimi meseci. Družini Petek pa želim, da se v novem domu dobro počutijo in da čimprej pozabijo na stresne situacije iz preteklosti.«
Izjemno veliko pomoči pri izgradnji so ponudili obrtniki in podjetniki; v akciji od čiščenja pogorišča do dokončane novogradnje so po besedah Franca Vrabla sodelovali praktično vsi domači obrtniki iz Dornave, pomagali pa so tako s storitvami kot materialom in denarjem:
S pritožbo uspela le občina Cerkvenjak
Hkrati z objavo izbranih projektov za sofinanciranje je komisija izdala tudi sklepe o neiz-branih predlogih. Teh je seveda mnogo več; 76 v kategoriji vrtcev in 51 v kategoriji osnovnih šol.
Sicer se je na informativni vrstni red, ki je bil objavljen 23. maja letos, pritožilo oziroma podalo pripombe več občin; na vrstni red pri vrtcih je prišlo 19 pripomb, na vrstni red pri osnovnih šolah pa 12. Večina pripomb je bila neupravičenih; za vrtce so bile upoštevane in upravičene štiri pripombe, ena je bila delno upravičena. Za šole pa je bila upoštevana in upravičena le ena pritožba - občine Sevnica, delno upravičena pa pritožba občine Bloke. Na vrstni red za sofinanciranje vrtcev so se med drugimi pritožile tudi občine Cerkvenjak, po mnenju
»Če ne bi bilo toliko pomoči in tako složne akcije, danes hiša še ne bi bila končana!«
Branko Goričan z območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj pa je koordiniral delo vseh obrtnikov, tudi iz drugih krajev, ob predaji hiše pa je povedal: »Takšne dobrodelne akcije so že stalnica med našimi obrtniki. Za hišo je bilo zbranih dobrih 23.000 evrov in toliko tudi porabljeno za material. Iskrena hvala vsem za finančno, materialno pomoč in storitve.«
komisije uspešno in upravičeno, ter občini Majšperk in Destrnik, katerih pripombe pa je komisija označila kot neupravičene. V kategoriji naložb osnovnošolski prostor pa pritožb spodnjepo-dravskih občin ni bilo.
Na lestvici neizbranih 76 projektov za naložbe v vrtce so se spodnjepodravske občine zvrstile tako: najvišje, na 11. mestu, je občina Ptuj, na 15. mestu je občina Gorišnica, na 21. mestu občina Zavrč, na 22. mestu občina Markovci, na 29. mestu občina Dornava, na 37. mestu občina Majšperk, na 63. mestu občina Destrnik, na 69. mestu pa občina Juršinci.
Na lestvici neizbranih 51 projektov za naložbe v osnovnošolski prostor pa so spodnjepodra-vske občine razvrščene tako: na 23. mestu občina Podlehnik, na 30. mestu občina Videm, na 32. mestu občina Ptuj (OŠ Mladika), na 36. mestu občina Hajdina in na 46. mestu občina Cirkulane.
Kriteriji za točkovanje so bili naslednji: kar 50 % je prejela občina, kjer je bil osnovni razlog za naložbo pomanjkanje prostora v vrtcih oziroma kjer je šlo za potrebno rekonstrukcijo zaradi potresne in statične ogroženosti objektov osnovnega šolstva. 22 % je občini prinesla demografska slika oziroma vpis, 28 % pa stopnja pripravljene dokumentacije.
SM
V imenu Linos cluba, ki je prav tako krepko pomagal družini Petek pri izgradnji nove hiše, je na kratko spregovoril Albin Brenči: »Vsi, predvsem pa sam osebno se danes počutim odlično. Zgodilo se je nekaj izjemno lepega, nekaj, kar je lahko za vzor celotni Sloveniji! Vsem generacijam, ki bodo živele v tej hiši, pa želim mirno bivanje in veliko sreče!«
Za konec pa je zbrane pred hišo nagovorila še Manja Po-lanec, hči Angele Petek, ki bo skupaj s svojim partnerjem Boštjanom Maruhom in hčerko Saro prebivala v novi hiši: »Ko nam je pogorela hiša, si niti v sanjah nismo upali predstavljati, da se bomo sploh kdaj lahko preselili v novo hišo. Brez vseh vas, dobri ljudje, ne bi šlo! Ni besed, s katerimi bi se vam lahko zahvalili! Na svojo domačijo smo bili navezani, to je bila le naša rojstna hiša, a sedaj smo neizmerno srečni in ponosni na naš novi dom, ki ni le naš, je tudi vaš dom!«
Uradna slovesnost ob predaji hiše se je ob bučnem aplavzu zaključila s prerezom traku pred vhodom, nato pa je mala Sara še ponosno odklenila vhodna vrata in vse povabila na ogled notranjosti novega domovanja presrečnih Petkovih.
SM
Uvodnik
Preiskovalna komisija za sekret papir
Že konec junija je vlada, ki menda o tem pripravlja posebno uredbo, sporočila, da bo varčevala. Seveda ne tako, da bi si poslanci in ves ogromen vladni aparat kaj znižali plače, to ne gre. Bodo pa varčevali, vsaj do septembra, pri reprezentančnih stroških, porabi pisarniškega materiala in celo pri, verjeli ali ne, porabi toaletnega papirja.
Koliko se da na omenjenih zadevah prihraniti, je itak diskutabilno, morda nekaj fičnikov, ampak v primerjavi z enormnimi stroški plač in ostalih funkcionarskih dodatkov popolnoma zanemarljivo. Ah, da ne pozabimo: kljub varčevanju so morali pred nekaj dnevi kupiti novega audija za protokolarne namene... No, morda bi znala biti smiselna uredba o varčevanju pri reprezentančnih stroških, čeprav je osnutek te uredbe prav nesramno nevarčen, saj bi imeli gostitelji še vseeno možnost porabiti do 65 evrov na osebo za eno bolj gala večerjo, pa tudi na sestankih bi si lahko še vedno privoščili poleg pijač kakšno eksotično sadje, ne pa več toplih obrokov.
Kakorkoli je vse zgoraj povedano v današnjem času slišati smešno, pravzaprav že groteskno, se komedija pri tem ne konča. Saj poznamo prakso dela našega parlamenta; četudi se ukrep o varčevanju WC-papirja res udejanji, se bo čez nekaj mesecev našel nekdo, ki bo ugotavljal, da to medresorsko ni usklajeno. Kakšen Jelinčič bo zahteval preiskavo, zakaj je bila pri dobavi cenejšega WC-papirja prefe-rirana Paloma, spet nekdo drug pa, da hoče videti račune za plačan sekretni papir, ker je bil dostavljen sekret papir enoslojni in so ubogi funkcionarji ob masovnem kakanju velikokrat porinili prste vse do svojih dank, plačan pa je bil menda troslojni... In potem bo, kot je to navada, sklicanih nekaj izrednih sej nevemkakšnih že odborov - morda se bo ustanovil še nov odbor za splošno papirološko-blatolo-ško problematiko v DZ - končalo pa se bo z ustanovitvijo posebne preiskovalne komisije za sekret papir. In vsi ti postopki, posebej še sestanki odborov, pa potem delo posebne preiskovalne komisije, bo zahtevalo nekaj tisoč evrov dodatnega denarja oziroma plačila za naše funkcionarje. Takrat sploh ne bo pomembno, da so pri WC-papirju res ali tudi ne prihranili kar 200 evrov na mesec, nihče od vpletenih pa ne bo niti črhnil o tem, da je delo komisij in odborov na tej sekretni problematiki pobralo iz državne blagajne dodatnih nekaj deset tisoč evrov.
Tako je pač pri nas. Se lahko še smejete?
Simona Meznarič
Dornava • Petkova hiša postavljena v rekordnem času
»
Iz srca hvala vsem ljudem!
«
Na dvorišču povsem nove hiše Petkovih, ki jim je letos drugega februarja od prejšnje domačije po hudem požaru ostalo le pogorišče, je bilo sredi julija vzdušje med številnimi zbranimi povsem drugačno. V rekordnih petih mesecih so namreč z dobro organizirano akcijo pomoči, s številnimi dona-torji, podjetji, obrtniki, dobrodelnimi organizacijami in posamezniki tik pred vselitvijo v novi dom.
Družina Petkovih (mama Angela, hči Manja s partnerjem Boštjanom in mala Sara) je skupaj z županom Rajkom Janžekovičem prerezala trak in tako so uradno prevzeli hišo, ki je rezultat dobrodelne akcije številnih ljudi.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Sanacija ptujske bolnišnice poteka (pre)počasi
Ali v rednem delovnem času naredijo premalo?
Rdeča nit razprav na sejah sveta Splošne bolnišnice Ptuj so stroški in kako jih obvladovati, da poslovanje več ne bo negativno. Kljub sprejetemu sanacijskemu programu bolnišnica še naprej posluje z izgubo, vsak mesec je v prvem polletju letos v povprečju še vedno pridelala sto tisoč evrov izgube, če bo šlo s takšnim tempom naprej, bo ob koncu leta 2011 še vedno znašala 1,2 milijona, kar bi bilo sicer manj kot leta 2010. Še leta 2009 je bilo njeno poslovanje pozitivno.
Na drugi strani pa ji ni mogoče očitati nekvalitetnega dela, izstopajoči pa so tudi kazalniki zadovoljstva pacientov, s katerimi se je uvrstila v sam vrh med splošnimi bolnišnicami. Prejšnji petek so zaključili pripravo temeljite analize dela na posameznih oddelkih, ki bo dobra osnova za kleščenje stroškov in za izdelavo katere so porabili štiri mesece dela. Škoda, da je že niso imeli prej oziroma najpozneje ob pripravi sanacijskega programa, ki je za nekatere tudi vprašljiv, ker naj ne bi izhajal iz značilnosti splošne bolnišnice. V svetu zavoda bi si želeli, da bi sanacijski program potekal s hitrejšim tempom oziroma da bi se izguba občutneje zniževala, sto tisoč evrov izgube mesečno je še vedno preveč. Predsednica sveta zavoda Štefka Pre-sker ocenjuje, da ukrepi, ki jih sprejemajo za zmanjšanje izgube, niso ustrezni. Če se bodo odstotki realizacije pri akutni in neakutni dejavnosti približali 100-odstotni realizaciji in če v ambulantni dejavnosti ne bo nekih bistvenih odstopanj, bi bili lahko rezultati poslovanja v drugi polovici leta 2011 bistveno boljši, je povedal direktor bolnišnice Robert Čeh. Dodatno pa jih bo udarilo 3,5-odstotno zmanjšanje sredstev bolnišnicam za akutno obravnavo, kar za ptujsko bolnišnico pomeni dodatnih 500 tisoč evrov manj denarja.
Poročila o poslovanju bolnišnice so vse daljša, najnovejše ima 40 strani. Več kot bodo imeli podatkov, bolj učinkovito se bodo lahko spopadli
Foto: Črtomir Goznik
Člani sveta zavoda splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, od leve Maja Starčevič, Barbara Tiselj, Štefka Presker in Dušan Jošar
s stroški oziroma sanacijo, ki mora voditi do pozitivnega poslovanja. Vseh osem točk dnevnega reda 11. seje sveta ptujske bolnišnice je bilo naravnanih v tej smeri. Četudi je podatkov vedno več, je nekaterih še vedno premalo, še posebej bi morali biti obrazloženi in argumentirani vsi tisti, ki bistveno odstopajo. Člani sveta zavoda so zlasti opozorili na višje stroške zdravil, sanitetnega materiala, pa tudi za službena potovanja, študentsko delo, ki ga lani sploh ni bilo, strokovnega izpopolnjevanja, višje stroške dežurstva in drugih stroškov dela. Kot je pojasnil pomočnik direktorja za strokovna vprašanja ptujske bolnišnice Teodor Pevec, vsa odstopanja sproti analizirajo in o njih tudi poročajo vodstvu. V prvem polletju pa je tudi intenziteta dela večja, zato so tudi večji stroški. Svet zavoda je strokoven, pozna poslovanje v zdravstvu, zato se ne bo pustil prepeljati žejnega čez
vodo, od vodstva pričakujejo, da bo skupaj z zaposlenimi naredil vse za pozitivno poslovanje, je poudarila predsednica sveta Štefka Presker, ker ima smisel zmanjšati vsak strošek, da se bo poslovanje čim hitreje izboljšalo. Po mnenju sveta zavoda bi poročilo o izvajanju sanacijskih ukrepov moralo vsebovati tudi finančne učinke posameznih ukrepov. Veliko v bolnišnici stavijo na arbitražni postopek, s katerim želijo doseči priznanje pogodbene uteži v višini povprečno realizirane uteži iz leta 2010. Občuten rez pa bodo morali opraviti tudi pri pogodbenih izvajalcih zdravstvenih storitev, ki jih še vedno plačujejo po različnih izhodiščih, nekatere v urah, druge na enoto opravljene posamezne storitve, tretje za komplet različnih opravljenih storitev, zato bo treba, kjer je le mogoče, poenotiti sistem plačevanja za vse izvajalce določene zdravstvene storitve. Čeprav v
Foto: Črtomir Goznik
Vodstvo ptujske bolnišnice z nekaterimi sodelavci
bolnišnici navajajo, da je v večini dejavnosti nemogoče natančno opredeliti obseg dela, ki ga je posamezni izvajalec opravil po pogodbi o delu ali v rednem delovnem času, analiza dela v rednem delovnem času in preko drugih oblik dela v letu 2010 jasno kaže, da večino dela opravijo v drugih oblikah dela, je v svoji razpravi opozoril član sveta zavoda Dušan Jošar in dodal, da tako ne gre naprej. Neustrezno opravljanje dela je po njegovem mnenju glavni razlog za izgubo. Veliko dela jih čaka tudi pri samem evidentiranju in spremljanju podatkov. Cene za posamezne storitve bo treba oblikovati na osnovi kalkulacij. Najemati bodo morali tiste zdravstvene izvajalce, ki so cenejši na opravljeno enoto, brez njih pa ne morejo, ker so kadrovsko močno pod-hranjeni. Kot precej vprašljive člani sveta zavoda ocenjujejo pogodbe o strokovnem sodelovanju z zaposlenimi v ptujski bolnišnici. Prekinili pa naj bi vse pogodbe v tistih dejavnostih, kjer je to mogoče oziroma izvedljivo, brez negativnih posledic za bolnike z vidika dostopnosti do zdravstvenih storitev oziroma podaljšanja čakalne dobe. Povsod, kjer se pokaže potreba po sklenitvi podjemne pogodbe, pa naj se najprej izdelajo kalkulacije že zaradi finančne upravičenosti sklenitve neke pogodbe. Predsednica sveta zavoda Štefka Presker pa bi tudi rada čim prej dobila v roke pogodbo o strokovnem sodelovanju z direktorjem, ker bolnišnica v tem trenutku nima nobenega soglasja za sodelovanje direktorja na strokovnem področju. V svetu zavoda pričakujejo, da bodo na prihodnji seji sveta dobili vse podatke o tem, koliko jih je stala dežurna služba v letih 2009, 2010 in v prvih petih mesecih leta 2011. Poročilo o poslovanju bolnišnice v prvih petih mesecih letos, ki so ga sestavili pod vodstvom Borisa Kmetca, pomočnika direktorja za finančne zadeve, je po oceni sveta ptujske bolnišnice dobro napisano in je tudi dobro orodje za ukrepanje vodstva bolnišnice.
Sto petdeset tisoč evrov bi lahko prihranili, če bi jim uspelo povprečno ležalno dobro skrajšati za 0,25 dneva, doslej
so na tem segmentu prihranili 49 tisoč evrov. Teodor Pevec, pomočnik direktorja bolnišnice za strokovna vprašanja, je v zvezi s tem pojasnil, da ležalno dobo zmanjšujejo z aktivnimi ukrepi zgolj na kirurškem oddelku, na drugih oddelkih se to še ne dogaja. Tudi zaloge zdravil bo treba zmanjšati za tretjino, veliko si obetajo tudi od zaposlitve kliničnega farmacevta.
Čakalne dobe - ena od prioritet dela vodstva bolnišnice
Na torkovi seji sveta zavoda ptujske bolnišnice so predstavili tudi čakalne dobe glede na pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Poročilo o čakalnih dobah na dan 1. junija leta 2011 sta pripravila Renata Bevc in Robert Čeh. Govori pa o tem, da je v specialistični ambulantni dejavnosti čakalna doba nad dopustno v ambulanti za bolezni dojk in za mamografijo, v kardiološki in ortopedski specialistični ambulanti, v specialistični bolnišnični dejavnosti pa so čakalne dobe v okviru dopustnih, dolga čakalna doba je za en-doprotezo kolena in endopro-tezo kolka. Čiščenje seznamov bo po vsej verjetnosti prineslo drugačne podatke, dejstvo pa je tudi to, da nekateri bolniki želijo čakati, ker želijo, da se jim poseg oziroma pregled opravi v ptujski bolnišnici. V tem primeru morajo podpisati izjavo, ki je objavljena tudi na spletni strani bolnišnice, kjer so objavljene tudi čakalne dobe, da so seznanjeni s krajšo čakalno dobo v drugi bolnišnici oziroma javnem zavodu ter da kljub preseganju najdaljše čakalne dobe želijo opraviti zdravstveno storitev v ptujski bolnišnici. Čakalne dobe morajo biti ena od prioritet pri delu vodstva bolnišnice, pri čemer je Maja Starčevič, članica sveta zavoda, opozorila, da so čakalne dobe tudi dogovorjene s pogodbami o izvajanju zdravstvenih storitev, stanje v ptujski bolnišnici pa je takšno, da je marsikatera čakalna doba daljša od dogovorjene v pogodbi, kar predstavlja kršitev dogovora. Čakalne dobe morajo biti v pogodbi ažuri-rane, v Zavodu za zdravstve-
no zavarovanje čakalnih dob nikoli ne podaljšajo na pamet. Če se podaljšajo, morajo za to obstajati argumenti. Iz poročila o čakalnih dobah na dan 1. junija letos pa je razvidno, da se podatki iz pogodbe in dejanske čakalne dobe razlikujejo. Zato je bolnišnico pozvala, da jim poda argumentirane podatke o tem, zakaj so dejanske čakalne dobe daljše od dogovorjenih, ker bodo sicer ob laični kontroli v prekršku. Treba je vedeti, zakaj je neka čakalna doba daljša od tiste, ki jo je bolnišnica dogovorila s pogodbo. Na spletni strani mora bolnišnica ažurno objavljati stanje pri čakalnih dobah za posamezne preglede.
Računsko sodišče Republike Slovenije je konec junija letos svetu ptujske bolnišnice poslalo poziv za ukrepanje za odpravo nepravilnosti v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, v katerem je pozvalo, da v okviru svojih pristojnosti sprejme odločitve in ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča izvede vse potrebne aktivnosti za uskladitev poslovanja na področju plač s predpisi ter da v roku 30 dni po prejemu tega poziva pisno sporoči računskemu sodišču, kako je odločil o tem pozivu. Po obračunu preveč izplačanih plač so delavce pozvali, da jim sporočijo, v katerem času in na kakšen način bodo vrnili preveč prejeti del plače, odgovora takrat niso dobili od nobenega zaposlenega oziroma z nobenim tudi niso sklenili pisnega sporazuma o tem. Vračilo preveč izplačanih plač bodo poskušali realizirati s tožbami, za vsako področje bodo vložili po eno vzorčno tožbo in jo dostavili računskemu sodišču. Točko o razpravi, poziv računskega sodišča svetu zavoda za ukrepanje za odpravo nepravilnosti v Splošni bolnišnici Ptuj, je svet ptujske bolnišnice zaprl za javnost, prav tako pa tudi za anonimno pismo, ki ga je prejel in ki je bilo poslano tudi računskemu sodišču ter ministrstvu za zdravje. Neuradno pa naj bi se nanašalo na trenutne razmere v tej ptujski zdravstveni ustanovi. Anonimnega pisma pa tudi ni bilo mogoče dobiti od direktorja bolnišnice Roberta Čeha, ker mu je posredovanje le-tega javnosti svet zavoda prepovedal.
MG
Spodnje Podravje • Spet poletna neurja s točo
Največ škode v občinah Majšperk in Kidričevo
Zadnji vročinski val je na območju Spodnjega Podravja povzročil že več poletnih neurij s točo in vetrom, najhuje pa je bilo v četrtek, 30. junija, in v ponedeljek, 11. julija, ko je bilo na nekaterih območjih kmetijskih zemljiščih poškodovanih okoli 30 odstotkov pridelkov.
Kot je pojasnil poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Podravje Dragan Murko, sicer tudi tajnik regijske komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo njihovih posledic, je v četrtek, 30. junija, med 14. in 16. uro neurje poškodovalo predvsem kmetijske pridelke na območju občin Dornava in Videm, po neurju, ki je bilo v ponedeljek, 11. julija, ob 16.40 pa so bile poškodovane kmetijske površine na območju občin Kidričevo, Majšperk in Podlehnik.
Po ogledu vseh poškodovanih območij so že pripravili grobo oceno škode na posameznih območjih. V občini Kidričevo so bili poškodovani deli na območju katastrskih občin Straž-gonjca, Šikole, Pongrce, Spodnje Jablane, Zgornje Jablane, Cirkov-ce, Mihovce in Pleterje. Poškodovano je bilo predvsem območje pasu iz smeri Pragersko-Gaj
Oratorij 2011 je potekal minuli teden, in sicer od ponedeljka do petka, ko so v cerkvi sv. Petra in Pavla izpeljali zaključno prireditev in sveto mašo. „Tema se je nanašala na staro-zavezno svetopisemsko knjigo o preroku Jonu. Knjiga sodi med ene najkrajše v Svetem pismu, a njena sporočilnost je velika. Prerok Jona je poslan k Ninivljanom, da jih povabi k pokori in spreobrnjenju. Sprva se tej nalogi izogne in pobegne drugam, a ga Božja roka vodi in Jona spozna, da Bogu ne more ubežati. Rad ali ne, končno le izpolni nalogo, ki jo je dobil," je
v smeri ob Polskavi med naselji Sestrže ter pod Ptujsko Goro pa tudi na drugi strani, desno od naseljenega območja Šikole, Cirkovce in Pleterje. Ocenjujejo, da je bil najbolj poškodovan pas dolg okoli 7 km in širok okoli 8 km, kar znaša okoli 56 kvadratnih kilometrov. Prizadetost buč je nekoliko večja, ocenjujejo, da je bilo poškodovanih okoli 30 hektarovpovršin, poškodovanih pa je bilo okoli 30 % pridelka. Prizadeti so predvsem listi, ki so bili delno nacefrani, kar omogoča, da se bodo posevki buč adaptirali. Na posameznih parcelah pa je odstotek poškodovanosti tudi višji in se je od parcele do parcele precej razlikoval.
V občini Majšperk so bili prizadeti deli območij v Podlo-žah, Sestržah in Lešju, ocenjujejo, da je pas dolg okoli 6 km in širok okoli 8 km, kar znaša okoli 48 km2. Na posevkih koruze je bilo nacefrano listje, metlice na koruzi so ostale in na podlagi
Foto: M. Ozmec
Vsa po neurju poškodovana območja si je ogledal Dragan Murko, poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje in tajnik regijske komisije za oceno škode.
tega lahko ocenimo, da je po-škodovanost med 15 in 20 %. Na podlagi teh poškodb ocenjujejo, da koruza ne bo imela manjšega pridelka za več kot 20 %. Posevki pšenice so delno prizadeti zaradi izpada zrnja,
klasje ali cela rastlina pa ni bila pomendrana ali polomljena. Pri pšenici je poškodovanost do 20 %, ječmen pa je bil do tega datuma že pospravljeni. Prizadetost buč je nekoliko večja, ocenjujejo okoli 30 % na okoli 32 ha zemljišč. Prizadeti so listi, ki so bili delno nacefrani, kar
pojasnila ena izmed vodij letošnjega Oratorija Klara Šmigoc.
Oratorij 2011 je nosil naslov V tvojo smer. „To je spoznanje, do katerega se Jona dokoplje v svoji avanturi. Dojame, da je za človeka najboljše iti po poteh, ki jih modro, ljubeče in dobrohotno kaže Bog," še dodaja Šmigočeva.
Dejavnosti je bilo tudi letos veliko. Potekale so v vseh treh ptujskih župnijah, na ptujskem gradu, Ranci Ptuj, bližnji okolici Ptuja in v Termah Ptuj. Skupaj se je dogajanja udeležilo 230 otrok, tako predšolskih kot tudi osnovnošolskih, za katere je skrbelo 70 animatorjev.
omogoča, da se bodo tudi tam posevki buč adaptirali.
V občini Podlehnik so nastale poškodbe tudi na cestni infrastrukturi, in sicer na lokalni cesti Sedlašek-Zgornje Gruškovje-Ložina v skupni dolžini okoli 3.000 m. Škoda pa je nastala tudi na nekaterih kme-
Prvi trije dnevi so bili »navadni« oratorijski dnevi. Začetek programa je bil ob 9. uri z jutranjim programom in pozdravom, sledil je ogled gledališke predstave o preroku Jonu v Gledališču Ptuj, kateheze po skupinah ter skupna molitev v cerkvi. Od 11. naprej so potekale dopoldanske delavnice, ki so bile razdeljene v športni, ustvarjalni in potovalni sklop - skupaj je bilo okrog 17 delavnic. Kosilu so sledile popoldanske igre na turnirskem prostoru na ptujskem gradu.
Četrtek je bil dan za kopanje, saj so ga preživeli v Termah Ptuj. Po dnevu lenarjenja pa so se v petek odpravili na izlet. Gostilo jih je Kinološko društvo Ptuj, kjer so se družili ob raznovrstnih igrah.
V petek so tako kot vsako leto pripravili zaključek, na katerega so bili povabljeni tudi starši. Zahvalno mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je vodil nadškof in metropolit dr. Marijan Turn-šek. Sledila je predstava Gregor-
tijskih pridelkih, predvsem na njivah s koruzo in v vinogradih na območju Ložine, Zgornjega Gruškovja, Sedlaška in Strajne. Ocenjujejo, da je bilo na tem območju poškodovanih do 30 % kmetijskih kultur.
V četrtek, 30. junija, pa je neurje s točo poškodovalo predvsem kmetijske površine na območju občin Dornava in Videm pri Ptuju. V občini Videm je povzročilo škodo predvsem na območju Dravinjskega Vrha, Pobrežja in Šturmovcev, kjer je bilo poškodovanih okoli 82 hektarov koruze, okoli 30 hektarov pšenice, 22 ha buč, 8 ha vrtnin in okoli 8 ha sadnega drevja. Ocena poškodovanosti je 30 odstotkov. V občini Dornava pa je neurje s točo 30. junija prizadelo predvsem območje v katastrski občini Slomi, kjer je bilo prizadete okoli 11 ha oljne ogrščice, poškodovanost pa je ocenjena na 40 odstotkov.
M. Ozmec
ja Čušina z naslovom Jona, besni prerok, kar je bilo v povezavi s temo letošnjega oratorija. Tej je sledila še predstavitev, na kateri so starše seznanili s tem, kaj vse so otroci v tem tednu počeli.
„Ptujski oratorij je letos zaznamovala 10-letnica obstoja na Ptuju. Otrokom in staršem smo želeli pokazati, da je ptujski oratorij postal že tradicionalni ptujski dogodek, na katerem se otrokom ponudi kvalitetno preživljanje počitniških dni. Oratorij je dejavnost, ki otrokom ponudi, da na drugačen način preživijo počitniške dni, se družijo s prijatelji tudi med počitnicami in ob tem spoznavajo Boga. Ptujski oratorij je postal tradicija, saj letos praznujemo 10-letni-co. V tem tednu se združi veliko dobre volje in pripravljenosti mladih, da teden počitnic preživijo z otroki," je pojasnila Klara Šmigoc, ki je zraven Slavice in Marka Gašpariča koordinirala letošnje dogajanje.
Dženana Kmetec
Ptuj • Še en pester teden
230 otrok uživalo na Oratoriju
Deseti Oratorij na Ptuju, ki vsako leto privabi na stotine otrok, je tudi letos poskrbel za pestro in zanimivo dogajanje in pet dni ponudil kakovostno preživljanje počitniških dni. Udeležilo se ga je kar 230 otrok.
Letošnjega Oratorija se je udeležilo kar 230 otrok.
Foto: CG
Ormož • Rotary dobil novega predsednika
Kolo zavrteli naprej, a pustili sledi
Rotary club Ptuj je v dvorcu Jeruzalem minuli teden izpeljal skupščino, na kateri je dosedanji predsednik Janko Šuman rotarijsko verižico predal svojemu nasledniku Romanu Žličarju.
Foto: Stoja n Kerbler
Dosedanji predsednik Janko Šuman (levo) in novi predsednik Roman Zličar.
Od skupaj 22 članov, kolikor je trenutno vključenih v Rotary club (RC) Ptuj, se jih je srečanja udeležilo 19. Skupščina se je tokrat začela s predajo dveh pomembnih priznanj Paul Harris Fellow (PHF), ki sta jih prejela Zoran Glušič in Edi Stropnik. Oba sta ustanovna člana, ki sta v klubu zelo aktivna in po mnenju članov predstavljata ključna stebra za kvalitetno delovanje RC.
Predaji priznanj je sledilo poročilo sedaj že bivšega predsednika rotarijcev Janka Šumana. Ta je predstavil ključne dogod-
ke, ki so se odvijali v času njegovega predsedovanja, in podal podatek, da so medse v tem letu sprejeli dva nova člana, in sicer Janeza Lovreca in Vladimirja Janžekoviča. „Poskušal sem uresničiti vse zastavljene plane, kar mi je uspelo ob dobri podpori mojega tima. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste morali sprejeti kakšne zadolžitve, ki vam niso najbolj ugajale, a nam je na koncu uspelo. Glavno vodilo mojega predsedovanja je bilo krepiti prijateljske vezi, kajti potem je vsak cilj uresničljiv. Pre-
pričan sem, da smo Rotary kolo zopet zavrteli naprej in pustili kar nekaj sledi, ki se lahko vpišejo v kroniko RC Ptuj," je ob predaji predsedniške verižice dejal Janko Šuman. V letu 2011-2012 pa bo ptujske rotarijce vodil Roman Žličar, ki je na skupščini predstavil svojo vizijo. Kot je pojasnil, je med njegovimi cilji povečanje števila članov, nadaljevati bo poskušal dosedanje in izvajati tudi nove projekte. Še naprej ostaja pomemben cilj ohranitev in okrepitev sodelovanja s klubi iz tujine. „Posebna čast mi je, da
prevzemam predsedniško dolžnost v Rotary clubu Ptuj v letu, ko je bil ustanovljen Distrikt Slovenija 1912. Tudi ptujski rota-rijci se zavedamo, da zaseda Rotary v svetu pomembno mesto, zato se bomo tudi mi trudili, da bomo v skladu z načeli RI delovali v okolju, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Zavedam se, da smo majhen klub z manjšim številom članov, zato si velikih projektov ne moremo privoščiti. Prizadeval pa si bom, da bomo v letu, v katerem bom predsedoval klubu, v okolju, v katerem delu-
jemo, pustili vsaj majhno sled. Ker je uspešno delovanje kluba odvisno od aktivnosti in prizadevnosti njegovih članov, vem, da bom pri realizaciji okvirnega programa, ki vam ga predstavljam v nadaljevanju, uspešen samo ob podpori in aktivnem
sodelovanju vas vseh. Razume se, da program ni dokončen, zato bom vesel vsake nove ideje in projekta, ki ga lahko vključimo v predlog programa in bo pripomogel k uspešnosti kluba," je še zaključil Žličar.
Dženana Kmetec
Majšperk • Kljub poletju živahno na dveh velikih gradbiščih
Kmalu nov kulturno-poslovni in rekreacijski center
Kljub neznosni poletni vročini je v teh dneh v centru Majšperka živahno na kar dveh velikih gradbiščih; na prostoru, kjer je bila včasih stara osnovna šola, je zrasel nov kulturno-poslovni center, pod novo šolo pa gradijo še športno-rekreacijski center.
Foto: M. Ozmec
Nov kulturno-poslovni center, ki so ga zgradili na prostoru stare osnovne šole v centru Majšperka, te dni že dobiva svojo podobo.
Vsekakor je pogled na center Majšperka že dandanes bistveno drugačen kot pred leti. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Gorazd Ladinek poteka gradnja kulturno poslovnega centra po predvidenem terminskem planu, saj glavni izvajalec, podjetje Konstruktor VGR, skupaj z okoli 10 podizva-jalci kljub neznosni vročini hiti z gradbenimi in montažerskimi deli: „Na objektu novega kul-turno-poslovnega centra Maj-šperk trenutno poteka izdelava fasade in estrihov, nadaljujejo tudi izgradnjo strojnih in električnih inštalacij, dokončujejo pa tudi izdelavo strehe nad zaodrjem, tako da ima celoten objekt že svoj pravi videz."
Videti je, da gre za precej velik objekt. Kolikšne so njegove površine?
„Celoten objekt kulturno-poslovnega centra meri 2523 kvadratnih metrov, od tega je dobra polovica namenjena za kulturne dejavnosti v naši občini. Za občino in verjetno
za širšo okolico je vsekakor izredno pomembna pridobitev sodobno gledališče z okoli 300 sedeži in najsodobnejšo odrsko in zakulisno tehniko. V prvem nadstropju poslovnega dela so predvideni prostori za potrebe občine Majšperk, občinske uprave, krajevnega urada, upravne enote in nekaterih društev v naši občini.
V pritličnem delu stavbe pa bodo prostori za društvo invalidov ter za poslovno dejavnost podjetnikov."
Koliko pa bo celotna investicija veljala?
„Po ponudbi izbranega izvajalca del bo celotna investicija gradnje Kulturno-poslovnega centra Majšperk veljala blizu 4 milijone evrov in pričakujemo,
da ob zaključku izgradnje ne bo prišlo do odstopanj."
Ob novi osnovni šoli pa imate te dni še eno veliko gradbišče, kako daleč pa ste z izgradnjo novega športnega igrišča?
„Gre za izgradnjo novega rekreacijskega center Majšperk, v okviru katerega bomo pridobili tudi prvo pravo travnato nogometno igrišče za igranje velikega nogometa v centru občine. To je vsekakor velika in pomembna pridobitev tudi za Nogometni klub Majšperk, ki v letošnjem letu pričenja tekmovati v okviru Medobčinske nogometne zveze Ptuj."
Slišati je, da gre pri izgradnji rekreacijskega centra za več etap. Kaj vse pravzaprav načrtujete?
„Res je, gradnja celotnega rekreacijskega centra Majšperk je razdeljena v tri sklope. V prvem sklopu, ki je v izgradnji, gre za gradnjo nogometnega igrišča s pripadajočo razsvetljavo. V drugem sklopu je predvidena
izgradnja stavbe rekreacijskega centra, v kateri bodo poleg slačilnic še igrišče za squash ter igrišče za rusko kegljanje za naše upokojence. Ob nogometnem igrišču pa bomo zgradili še igrišče za igranje velikega tenisa. V tretjem sklopu pa je predvidena še celotna zunanja ureditev z ustreznimi parkirišči, progo za skejterje ter z otroškimi igrali."
Koliko pa vas bo veljalo vse to, kar je predvideno v okviru športno-rekreacij-skega centra?
„Samo prvi sklop izgradnje, ki je sedaj v teku, naj bi veljal okoli 200.000 evrov, na dokončno vrednost za preostali del investicije pa bo treba še malo počakati, saj iščemo za občino najugodnejše možnosti."
V novem kulturno poslovnem centru Majšperk bo sodobna kulturna, oziroma gledališka dvorana s spremljevalnimi prostori, sodobnim odrom, ki bo primeren tudi za zahtevne gle-
dališke in glasbene prireditve ali različne oblike izobraževanja. V parterju nove dvorane je predvidenih okoli 250 sedežev, okoli 50 sedežev pa bo tudi na balkonu. Kulturno-gledališko dvorano bo s poslovnim delom povezoval hodnik, ob njem pa bo manjša dvorana, namenjena različnim oblikam izobraževanja in po potrebi poročna dvorana. Poslovni del pa bo v zgornji etaži zajemal prostore za županstvo in občinsko upravo, prostor za matični urad, sejno sobo in dva prostora za društva, v pritličju pa bo svoje prostore dobilo Društvo invalidov Majšperk-Kidričevo, nastali pa bodo še štirje prostori za poslovno dejavnost.
Celoten objekt je grajen na invalidom prijazen način, od skupno 2.523 m2 neto površin pa bo 1.190 m2 namenjenih za poslovne namene, preostalih 1.333 m2 pa za kulturo in izobraževanje.
M. Ozmec
Maribor • Uspešno podjetje v kriznih časih
Lumar IG s 30-odstotno rastjo prodaje
»Leto 2010 ocenjujemo kot uspešno, saj smo kljub krizi uspeli povečati našo realizacijo. Temu trendu sledimo tudi v letošnjem letu, ko bomo imeli realizacijo predvidoma višjo za 25 do 30 odstotkov. K temu so največ pripomogli naša kakovost in uveljavljena tehnologija, vstop v nov premium segment hiš ter gradnja pasivnih vrtcev,« je dejal Marko Lukič, direktor Lumar IG.
V Lumarju sledijo hitri rasti z novim zaposlovanjem, saj so samo v prvi polovici leta zaposlili 13 novih strokovnjakov in danes zaposlujejo že 65 ljudi. Družba je vse uspešnejša tudi na trgih Italije, Francije, Švice, Nemčije in Avstrije, kamor želijo do konca leta 2012 prodati že 50 odstotkov svoje proizvodnje. Ob številnih certifikatih so pridobili še certifikat o skladnosti - znak CE. Podjetje Lumar, ki ga skoraj leto dni vodi Marko Lukič, je kljub izredno težkim razmeram v gradbeništvu in gospodarstvu ohranilo ter utrdilo vodilni položaj ponudnika pasivnih in nizkoe-nergijskih objektov v Sloveniji. »Ocenjujemo, da bo naša realizacija v tem letu za 25 do 30 odstotkov višja kot leta 2010 in bo presegla 10 milijonov evrov. V letošnjem letu smo prodali za kar 40 odstotkov več pasivnih objektov kot leto poprej. Naš tržni delež na trgu pasivnih hiš v Sloveniji ocenjujemo med 40 in 50 odstotkov, v segmentu lesne gradnje pa celo na 70 odstotkov ali več. Vse to nam omogočajo naša tehnologija, znanje in izkušnje, saj smo sposobni pasivne objekte postavljati po podobnih cenah, ki veljajo za
Foto: arhiv Lumar
Hiša DD iz najnovejše linije BLACK LINE
dobre nizkoenergijske objekte. Ob subvenciji Eko sklada pa takšni objekti tudi niso nič več dražji od običajnega načina gradnje,« razlaga Lukič. Njihova najbolj prodajana hiša je hiša Primus 137, ki velja za največkrat nagrajeno in prodano pasivno hišo v Sloveniji.
Družba vse odločneje vstopa tudi na tuje trge, kjer danes prodajo 35 odstotkov svojih hiš. »Še vedno sicer največ delamo v Italiji, ki je trenutno naš glavni tuji trg, saj imamo tam predstavništvo. Zelo hitro se razvija tudi Francija, kjer se dogovarjamo za večje posle, v
enem primeru za gradnjo 44 hiš, v drugem pa za gradnjo izredno velikega turističnega naselja. Intenzivno delamo tudi v Švici in po sedmih letih ponovno v Avstriji, kjer bomo v kratkem podpisali pogodbe za gradnje prvih hiš. Gre za zahtevne trge, kjer je panoga izredno razvita in kjer so ljudje navajeni kupovati domače proizvode. Kljub temu pa smo si zadali cilj, da bi do konca leta 2012 50 odstotkov svoje proizvodnje prodali na tujih trgih, čez čas pa še več,« je povedal prokurist podjetja Milan Lukič.
Pričakujejo več podpore države
V Lumarju se zavedajo pomena investicij v opremo in proizvodne kapacitete. Tako so v letu 2010 dokončali investicijo v proizvodno linijo, ki je povečala proizvodne zmogljivosti družbe za 30 odstotkov. Letos so se odločili za nakup žage Timberia v Rušah. V družbi bodo še naprej skrbeli za razvoj najboljših pasivnih tehnologij in rešitev, ki bodo kupcem nudile najboljše bivalne pogoje in ekonomičnost, ob tem pa bodo minimalno obremenjevale okolje. »Svoje znanje želimo uspešno prenašati tudi na gradnjo večjih objektov. Letos bosta končana dva vrtca v pasivni tehnologiji - v Apačah in Tišini, ki ju gradimo skupaj s podjetjem Pomgrad. Prvi pasivni vrtec smo sicer postavili že leta 2008 v Posavcu pri Radovljici. Gradnjo večjega števila objektov pa načrtujemo tudi v Ljubljani. Še vedno si tudi želimo oz. pričakujemo večjo proaktiv-nost države pri energetski prenovi objektov in gradnji javnih energijsko varčnih objektov, ne le vrtcev in šol, saj verjamemo,
da bi tudi takšni ukrepi spodbudili oz. pomagali slovenskemu gradbenemu sektorju. Prav tako pa bi s tem sledili smernicam po zmanjšanju onesnaževanja in obremenjevanja okolja, ki jih bo tudi Slovenija morala izpolniti do leta 2020,« o načrtih razlaga direktor družbe.
Uspešen Lumarjev razvoj pasivnih tehnologij in nizkoe-nergijskih rešitev se odraža v številnih certifikatih in nagradah, ki so jih prejeli. Leta 2010 so kot prvi v Sloveniji pridobili certifikat Passivhaus inštituta iz Nemčije za konstrukcijo Lu-mar Pasiv, za hišo Primus, ki so jo gradili za našega telovadca Mitjo Petkovška. In prav ta hiša je bila nagrajena s številnimi
priznanji in nagradami. Tukaj je tudi hiša Avant 169, ki je bila uvrščena med 46 najboljše arhitekturno izvedenih hiš iz vsega sveta po izboru mednarodne strokovne žirije na konferenci Big Arhitektura. Ob certifikatu Passivhaus so pridobili še certifikat UA, ki je avstrijski znak kakovosti in osnova za pridobitev Evropskega tehničnega soglasja. V letošnjem letu so pridobili še certifikat o skladnosti - znak CE, ki kupcu zagotavlja, da so izpolnjene bistvene zahteve glede varnosti objekta, od mehanske odpornosti in stabilnosti, požarne varnosti, trajnosti, ekonomičnosti in ugodne bivalne klime.
Nina Maherl
Foto: arhiv Lumar
Milan Lukič, prokurist Lumar IG, d. o. o., in Marko Lukič, direktor Lumar IG
Gorišnica • Gasilska slovesnost v Forminu
15. dan gasilcev in 75 let PGD Formin
Vroče nedeljsko popoldne je v Forminu izzvenelo v gasilskem prazniku; z daljšo slovesnostjo in kasneje seveda še s pravo gasilsko veselico so namreč obeležili 15-letnico Gasilske zveze Gorišnica in hkrati 75-letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Formin.
Prireditev se je začela s slavnostnim mimohodom gasilskih enot in praporščakov ob spremljavi markovske godbe na pihala, nadaljevala pa z govori. Prvi je zbrane gasilce iz domačih društev (teh je v občini Gorišnica kar 8) in sosednjih občin pozdravil predsednik GZ Gorišnica Stanislav Rižnar, ki je med drugim povedal, da zveza deluje vseh petnajst let uspešno, da je bilo osem gasilskih društev ustanovljenih zaradi potreb in želja občanov in da nikoli ni bilo lahko biti gasilec, še posebej pa ne danes, saj so tveganja vedno večja. Dodal je še, da so gorišniški gasilci relativno kar dobro opremljeni in da so ponosni na več obnovljenih, pa tudi novozgrajenih domov, za konec pa se je zahvalil
vsem, ki so kakorkoli pomagali gasilcem, še posebej pa občini in županu.
Nato je pred mikrofon stopil predsednik PGD Formin Slavko Rižnar, ki je predstavil zgodovino društva od prvih začetkov leta 1937 do danes, z vsemi pridobitvami vred, ter izpostavil, da je gasilski dom v Forminu še danes, ne le v preteklosti, središče vaškega življenja, kar dokazuje tudi njegova vzdrževanost in redna obnova: „Pa tudi za prihodnost našega društva se ni bati, saj imamo veliko mladega kadra!"
Kot osrednji govornik prireditve, ki so jo s petjem in igranjem obogatile pevke gasilskega zbora GZ Gorišnica in for-minski frajtonarji, je nastopil župan Jožef Kokot, ki je med
Utrinek s slovesnosti ob 15. dnevu gasilcev GZ Gorišnica in 75-le-tnici PGD Formin.
drugim povedal: „Vesel sem, da se nas je danes tukaj zbralo veliko, sploh v današnjih časih, ko osnovne človeške vrednote,
kot so zaupanje, socialni čut in humanost, ki jih premorete prav vi, gasilci, vse bolj ugašajo. Solidarnost do človeka v
stiski je danes redka vrlina, ki jo gasilci imate in jo prenašate tudi na mlajše rodove. Vsak ne more biti gasilec; lahko je le tisti, ki na prvo mesto postavlja druge in ne sebe in pri tem ne sprašuje ničesar, ampak rešuje, pomaga ljudem, pa čeprav pri tem tvega tudi lastno življenje! V svetu, kjer prevladuje želja po materialnem bogastvu in kjer je redko kdo pripravljen pomagati sočloveku, so vrline gasilca še kako pomembne! Po osamosvojitvi Slovenije se je spremenila tudi politika na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejeti so bili novi zakoni, področje gasilstva pa se je formiralo kot samostojni sistem pod pristojnostjo ministrstva za obrambo. Župani smo v občinah odgovorni
za požarno varnost. Zato smo v naši občini naročili pripravo študije za požarno varnost, na osnovi katere bo nato narejena tudi reorganizacija naših osmih gasilskih društev, ta se bodo prekategorizirala in se katego-rijiprimerno tudi opremila."
Župan Kokot je govor zaključil z besedami spomina na vse tiste, ki so v preteklosti prispevali velik delež k obstoju in razvoju gasilstva v občini ter čestital vsem gasilcem, še posebej pa Gasilski zvezi in PGD Formin za okrogli jubilej.
Po nagovoru častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eoryja je sledila podelitev priznanj; 30 gasilcev je prejelo priznanja PGD Formin prve, druge in tretje stopnje, plaketo GZ Gorišnica je prejel Franc Meznarič, odlikovanje 3. stopnje GZ Slovenije Alojz Bez-jak in Franc Vidrač, odlikovanje 1. stopnje pa Franc Meznarič in Franc Florjanič st. Plameni-ca druge stopnje je bila podeljena Ivanu Rižnarju in Milanu Kostanjevcu, plamenica prve stopnje pa Alojzu Fošnariču in Mariji Zamuda. Odlikovanje za posebne zasluge pa je prejel Stanislav Rižnar.
SM
Ptuj • Deset let Društva gospodinj Jezero
Predstavile vse, kar znajo in zmorejo
Enajsti junij letos je bil praznični dan za članice Društva gospodinj Jezero. Zbrale so se na prireditvi, s katero so počastile 10. rojstni dan.
Slovesnost so združile s priložnostno razstavo krušnih dobrot, zdravilnih zelišč in ročnih del, ki je presegla vsa pričakovanja. Za njimi je deset let uspešnega dela, obdobja, v katerem jih ni družila samo ustvarjalnost, to, da znajo kvačkati, plesti, peči, kuhati, predvsem je pomembno, da so znale ohranjati družabni in prijateljski vidik svojega delovanja. »Osrečevala so nas naša druženja, naj je šlo za izobraževanje, tečaje, izlete,« je 11. junija na praznični dan še posebej poudarila predsednica Društva gospodinj Jezero Marija Cvetko in dodala: »Družila nas je tudi neizmer-
Foto: Zasebni arhiv
Priznanje M0 Ptuj ob 10-letnici delovanja je predsednici Društva gospodinj Jezero Mariji Cvetko izročil svetnik M0 Ptuj Peter Pribožič.
na radovednost, vse, kar smo na novo spoznale, smo razkrile tudi vsem, ki spremljajo
našo dejavnost, tako da zdaj vedo, kakšno zdravilno moč imajo mnoge rastline, kakšno
Foto: Zasebni arhiv
Ob jubileju so pripravile tudi razstavo kulinaričnih dobrot (na fotografiji), zdravilnih zelišč in ročnih del.
obrednost imajo ne le različ- vedati, tudi ko smo čisto tiho, na praznovanja, ampak tudi če v dar poklonimo pisanko dejanja, kaj vse zmoremo po- ali lectovo srce.« Hvaležne so
MO Ptuj in ČS Jezero za vso pomoč pri njihovem delu, naj tako ostane tudi vnaprej, da so imele priložnost, da se predstavijo in soustvarijo mozaik svoje in skupne podobe, v katerem osrednjo mesto zavzema najstarejše slovensko mesto, katerega ime je bilo prvič v slovenski obliki zapisano 2. maja leta 1579. Mestu so ob prazniku Društva gospodinj Jezero poklonile tudi pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj. V zabavnem delu prazničnega dne pa je nastopil ansambel Intervali. Dobrote letošnje razstave pa so našle pot v številne domove, saj so jih obiskovalci lahko po ogledu tudi kupili. Na 10-letnico uspešnega delovanja bo članice Društva gospodinj Jezero spominjalo tudi priložnostno priznanje, ki jim ga je obenem s pohvalami za njihovo poslanstvo izročil svetnik MO Ptuj Peter Pribožič.
MG
Slovenija, Podravje • Razraščanje ambrozije
Žarišča so nepokošene obcestne in obvodne površine
Ambrozija, ena najbolj alergenih rastlin na svetu, se kljub večletnim opozorilom strokovnjakov, da jo je treba sproti in temeljito uničevati, vse bolj razrašča.
Izgled pelinolistne ambrozije v juliju
Žarišča ambrozije pa niso le neobdelana kmetijska zemljišča, ampak predvsem gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, bližnja območja avtocest, železnic in vodotokov.
„Pomembno je, da na teh površinaha lastniki zemljišč poskrbijo za učinkovito zatiranje ambrozije s pravočasno košnjo. V skladu z zakonodajo morajo namreč imetniki teh zemljišč, ki so večinoma v lasti države in v upravljanju DARS-a, DDC-ja in Sklada kmetijskih zemljišč
in gozdov ter drugih, zagotoviti uničevanje rastlin ambrozije.
Kmetijsko-gozdarska zbornica
v okviru kmetijsko-gozdar-skih zavodov izvaja številne aktivnosti v smislu osveščanja,
Na Hrvaškem državljane že od leta 2009 kaznujejo, če ne uničujejo ambrozije na svojih zemljiščih. Denarne kazni znašajo od 200 do 1000 kun. Tudi v Kanadi so sprejeli zakon, ki določa, da morajo prebivalci uničevati ambrozi-jo na svojih vrtovih, sicer plačajo kazen. S problemom ambrozije se ukvarjajo tudi v EU. »Ambrozijo je s stalnim vzdrževanjem površin, aktivnim spremljanjem razširjenosti in usmerjenim odstranjevanjem možno omejiti in s tem zmanjšati možnost alergij,« poudarjajo na ministrstvu za okolje pri EU.
Na ambrozijo je v Sloveniji alergičnih preko 30 odstotkov prebivalstva. Cveti od druge polovice julija do konca avgusta in v tem času proizvede ogromne količine cvetnega prahu. Pelod se zaradi svoje aerodinamičnosti lahko prenese do 100 kilometrov daleč, celo 300.
informiranja in tehnološkega svetovanja v povezavi z zatiranjem ambrozije na kmetijskih površinah, vendar se kljub temu vedno znova pojavlja, in to v čedalje večjem obsegu," so poudarili na zbornici Slovenije.
Z omenjenih obcestnih in obvodnih zapuščenih površin se nato ambrozija prenaša tudi na obdelana kmetijska zemljišča, kjer povzroča nemajhno gospodarsko škodo. V koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v
vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji. Ambrozija posredno vpliva tudi na zara-ščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo. Poseben problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje. Cvetni prah ambrozije je lahko škodljiv tudi za osebe, ki delajo na njivah in vrtovih in so nanj alergične. Seme ambrozije se lahko pojavi tudi kot
primes v semenu kmetijskih rastlin in pridelkih.
Pelinolistna ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin in hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje. Rastline je treba uničiti še pred cvetenjem. Na vrtovih se uničuje z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih kmetijskih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov.
Foto: SM
Foto: SM
Destrnik • Vroča julijska seja
„To je sramota za to občino"
Zadnja predpočitniška seja na Destrniku je bila vse prej kot monotona. Komentarje in cinične opazke nekaterih svetnikov je župan Franc Pukšič večinoma poskušal preslišati, kar mu je presenetljivo dobro tudi uspevalo. Na njegov račun pa so letele tudi obtožbe, med drugim ta, da je na vaških odborih žalil občane.
Julijske seja na Destrniku se je udeležilo 10 od 11 svetnikov. Medtem ko so seje v prejšnji sestavi občinskega sveta potekale v izjemno mirnem vzdušju, je nekaj novih svetnikov poskrbelo za prav zanimivo dogajanje. Največjo napetost je bilo čutiti med svetnikom Vladi-mirjem Vindišem in županom Francijem Pukšičem. Iz obeh strani je letelo nekaj ciničnih opazk, a čutiti je bilo možno, kako se oba zadržujeta ali bolje rečeno vzdržujeta neprimernih komentarjev. Ob Vindišu sta kar nekaj vprašanj za župana imela tudi svetnika Simona Lacko in Branko Horvat.
Mazanje oči občanom?
Zapletlo se je že pri potrditvi zapisnika, ob katerem je Vindiš komentiral, da je zapisnik zapisan površno in posplošeno. Kakor da sploh ne bi komentiral, se mu je župan za njegovo mnenje zahvalil in brez kakršnega koli odgovora točko zaključil. Kljub opazki je tudi Vindiš zapisnik potrdil, a že njegov način govora je dal slutiti, da bo julijska seja še kako vroča.
Nadaljevali so s pregledom in potrditvijo prve dopisne seje, ki je dodobra razburkala strasti. Da je komunalni prispevek prepomembna tema, da bi jo obravnavali na dopisni seji, je menila svetnica Simona Lacko. Z njo se je strinjal tudi svetnik Branko Horvat, ki je dodal, da gre za mazanje oči občanom: »Gre za minimalno znižanje, ki je po mojem mnenju samo kozmetični popravek.«
Kot je pojasnil župan Franci Pukšič, ima Destrnik izredno nizek komunalni prispevek in je za 400 kvadratov parcele in 150 kvadratnih metrov stanovanjske površine z vsemi priključki doslej bilo treba plačati 4002 evra, po predvidenem znižanju pa 3722 evrov. »Menim, da bi morali ta komunalni prispevek bolj občutno znižati, ne samo za teh 5, 6 odstotkov. Mislim, da je to več ali manj mazanje oči občanom,« je še pojasnil Horvat. Obema svetniškima mnenjema se je pridružil tudi Vindiš. Župan je pojasnil, da so o tem predlogu nižanja že veliko govorili ter da so ga zato dali na dopisno sejo. S sedmimi glasovi za in tremi proti je bil predlog sprejet.
Po potrditvi zapisnika sedme redne in prve dopisne seje je župan predlagal
razširitev dnevnega reda s točko imenovanje v. d. direktorja Gradnje Destrnik, d. o. o. Tudi s tem se Vindiš ni strinjal, njegova obrazložitev pa je bila podobna kot pri prejšnji točki, in sicer, da gre za zelo pomembno zadevo, o kateri bi se morali usklajevati na seji in ki zahteva predpriprave. Dodal je tudi, da je podcenje-valno dodatno vključevanje takšnih točk neposredno pred sejo. Tudi o tem predlogu je bil izid glasovanja identičen in so ga na dnevni red dodatno uvrstili kljub trem glasovom proti.
»Da se ključni ljudje v tej občini tako obnašajo, skorajda ne morem verjeti«
Zelo zanimiva pa je bila razprava o imenovanju predsednikov vaških odborov. Na imena, ki so se pojavila za predsednike, sicer konkretno ni bilo nobenih pripomb, so pa te bile namenjene županu in ostalim iz občinske uprave. Čeprav Pukšič na obtožbe najprej ni odgovarjal, ampak je to naredil njegov namestnik, podžupan Branko Zelenko, bi napetost v zraku lahko rezali z nožem. Kot je uvodoma pojasnil Vindiš, so se v Listi za Urban in SDS odpovedali pravici do kandidature za predsednike vaških odborov. »Če so v delovnih telesih, ki imajo vpliv na delo v tem občinskem svetu, kadrovali sami, potem mislimo, da naj kadrujejo tudi v vaških odborih. To je prav, da vsi poznate, ne glede na to, da ste me hoteli motiti pri pojasnilu,« je županu dejal Vindiš.
Horvat je najprej skritizi-ral govore župana, podžupana in direktorja občinske uprave na zborih krajanov, češ da so bili predolgi. Obtožil jih je tudi, da so se izogibali konkretnim problemom v posameznih vaseh: »Tam bi občani marsikaj radi povedali, pa jim ali niste dali besede ali ste jim vzeli besedo, jih žalili, poniževali in ne vem kaj še vse. Mislim, da je ta način dela oziroma tak način pripravljanja vaških odborov sramota za to občino. Da si to lahko nekdo na tak način privošči, da se ključni ljudje v tej občini tako obnašajo, skorajda ne morem verjeti in me je včasih sram.« Kakor da navedenih obtožb sploh ne bi izrekel, jih je Pukšič preslišal in nanje sploh ni odgovarjal. Pojasnil je le, kdo je bil prisoten na srečanjih in zakaj v Zasadih nimajo predsednika vaškega odbora. Kot je dejal, naj ne bi bilo interesa za to mesto, saj so skorajda vse ključne zadeve tam urejene. Na obtožbe Horvata pa je namesto župana odgovoril Zelenko: »To je obtožba, ki jo zavračam. Povejte jasno, kdo naj bi koga žalil!«
Pukšič: »Tako se dela v tej državi, ki je do konca zavozlana.«
Soglasno pa so svetniki sprejeli županov predlog za ceno pomoči družinam na domu. Kot je pojasnil Pukšič, so se župani s Ptujskega na kolegiju dogovorili, da bodo financirali polovico zneska, ki ga je doslej financirala država. A kot kaže, so dogovor prezrli in delali vsak po svoje, zato enotne cene niso dosegli. »Nekoliko so znižali ceno urne postavke, z 20
na 18 evrov, kar je še vedno zelo visoka cena,« je prepričan Pukšič. Ob tem je skriti-ziral sedanje vodstvo države in dejal: »Ali 18 evrov ni previsoka urna postavka? Vidimo, kam nas pelje ta država. Tako se dela v tej državi, ki je do konca zavozlana.« Na njegov predlog so pristali tudi vsi destrniški svetniki in določili, da bo občina poravnala 66,9 odstotka zneska.
Soglasno je bil potrjen tudi predlog, da imajo na občini možnost sofinanciranja še preostalega deleža, za tiste, ki izhajajo iz socialno šibkih družin in si plačila ne bi mogli privoščiti. »Šli bomo od primera do primera,« je pojasnil Pukšič.
Korak naprej pa je občina naredila tudi na področju izgradnje vrtca. Čeprav je Pu-kšič izrazil razočaranje nad kriteriji šolskega ministrstva, po katerih je Destrnik šele na 75. mestu, je občina izpolnila še eno obveznost in pripravlja temelje za izgradnjo. Kot je pojasnil župan, so v pogajanjih z lastnikom zemljišča dosegli kompromis, da bi to parcelo zamenjali za primerljivo v lasti občine. Ta se je s predlogom strinjal, tako da bo menjava 900 kvadratov potekala ena za ena. Bo pa pogodba, kot kaže, vsebovala klavzulo, da bo lastnik, s katerim bodo zamenjali parcelo, v občini zgradil večnamenski objekt, v katerem bo tudi občina najverjetneje odkupila del. To naj bi bila rešitev marsikaterega problema, med drugim tudi prostorov občinske uprave in trgovine. Lastniki prostorov, v katerih se trenutno nahaja trgovina na Destrniku, tega namreč prodajajo.
Sklep o zamenjavi zemljišč so svetniki sprejeli, a se težave okrog vrtca pojavljajo tudi sedaj. »Kaj bomo otroke postavili na cesto?« je dejal Pukšič ter ob tem kritiziral ministra Igorja Lukšiča, češ da ga ne zanima, da otroci nimajo garderobe, zelenih površin in podobno.
Bližje izgradnji janežo-vskih term?
Precej skeptičen pa je bil svetnik Vladimir Vindiš do tako imenovane strategije gospodarjenja s pomembnimi občinskimi nepremičninami. Tako so namreč poimenovali deveto točko julijske seje.
Predlog sklepa je bil, da se župana pooblasti za pogovor s potencialnimi investitorji o načinu investiranja na občinskih zemljiščih. Zanimivo je tudi, da je ravno pri tej točki eden izmed sklepov, da se župana pooblašča, da lahko izvede prodajo 68-odstotne-ga deleža (v celoti ali delno) družbe Terme Gaja, d. o. o., z obvezo investiranja. Čeprav se občina že nekaj časa trudi najti ustreznega investitorja, ji to doslej ni uspelo. A kot kaže, so korak bližje cilju. Z javno objavo prodaje deleža po Pukšičevem mnenju stvari konkretizirajo in potencialnim investitorjem olajšujejo izvedbo te še kako želene investicije. O tem, katera podjetja ali posamezniki se za nakup zanimajo, Pukšič ni želel govoriti.
Glede podpisa pooblastila sta Vindiš in Horvat izrazila kar nekaj dvomov. A je županova desna roka, direktor občinske uprave Miran Čeh pojasnil: »S tem ne dajemo županu pravic, da sam kaj proda. To so le pogajalska izhodišča, da lahko išče investitorje.«
Kljub pojasnilu pa Vindiš z odgovorom ni bil zadovoljen in je vztrajal: »Bega me enostavno tolmačenje tako pomembnih stvari. Preveč je nejasnosti.«
Tudi uvrstitev projekta rekonstrukcije odsekov Gon-za-Lazar ter Slukan-Herak v načrt razvojnih programov je Vindiš izkoristil za to, da je nekaj besed namenil županu. Kot je dejal, je vesel, da sta se omenjena odseka uvrstila v načrt za rekonstrukcijo. »To je ena redkih odločb, ki zajema obrobne vasi, sicer pa rekonstrukcijo seveda podpiram,« je dejal Vindiš, nakar mu je župan odgovoril: »Hvala za vaše cinično komentiranje. Čas je,
da vsi, ki ste dajali obljube, začnete te tudi uresničevati, tudi na prihodkovni, ne le na odhodkovni strani.« S temi besedami se je njuna besedna igra tudi zaključila. Sicer pa bo za rekonstrukcijo občina namenila nekaj manj kot 24 tisočakov, 53 tisoč pa bo prispevala država.
Kako so izbrali novega v. d. direktorja?
Po pričakovanjih je bila med najbolj pestrimi točkami tista, ki so jo na dnevni red dodali pred pričetkom same seje. Soglasje k imenovanju v. d. direktorja Gradnje Destrnik, d. o. o., ni teklo brez zahtev po dodatnih pojasnilih. Brigita Majal, dosedanji vršilka dolžnosti direktorice, je odstopila, s 13. julijem pa je to mesto prevzel Janez Drofenik, sicer iz Rač, a naj bi se v roku enega leta preselil na Destrnik, kar je po mnenju župana dodaten plus. »Je človek pravega profila,« je k predstavitvi dosedanjih izkušenj kandidata (edinega) dodal Zelenko.
Zelo zanimivo pa je bilo vprašanje svetnice Simone Lacko, ki je župana vprašala, ali je bil razpis za v. d. direktorja in na kakšni podlagi je bil izbran najprimernejši kandidat. »Na kak način je bil izbran? Na to vam težko odgovorim,« je po precej dolgem razmisleku dejal Pukšič. Lackova je še naprej vztrajala, da že pri prejšnjem imenovanju ni bilo razpisa, nakar je destrniški župan dejal, da je to, kako direktorja imenujejo, stvar NO Gradnje Destrnik, d. o. o. »Prečitajte si zakonodajo v zvezi s pooblastili nadzornega sveta in boste videli, na kakšen način to deluje. V redu?« je dejal Pukšič in dodal, da drugače ne zna odgovoriti. Lackova s pojasnilom ni bila zadovoljna, a drugega ni dobila.
Še korak naprej je šel svetnik Branko Horvat, ki je dejal, da bi bilo firmo Gradnje Destrnik najbolje vrniti v status režijskega obrata. »Mislim, da direktorja sploh ne rabite, najbolj smotrno bi bilo, da se firma povrne v status režijskega obrata,« je dejal Horvat. Na to pripombo je Pukšič dejal, da je Hor-vatovo mnenje velikokrat v nasprotju z zakonodajo kot tudi s cilji razvoja občine.
Kljub pomislekom določenih svetnikov je bil Janez Drofenik imenovan za novega direktorja.
Dženana Kmetec
Podlehnik • Zupanov sprejem za Aljaža
„To je bila čudovita izkušnja!"
„Ponosni smo nate, Aljaž, in hvala ti, da si tako odlično promoviral našo malo občino Podlehnik v Ameriki," so bile prve besede župana Marka Maučiča ob sprejemu dijaka Aljaža Jelena, ki se je kot eden izmed devetih izbranih Slovencev minulo leto izobraževal v tujini, v mestu Sheboygann Falls v ZDA.
Da je Aljaž res odlično promoviral ne le majhen Podlehnik, ampak tudi majhno državo Slovenijo, med drugim, ob nešteto spletenih novih prijateljskih vezeh, dokazuje tudi njegova ameriška diploma: „Sicer ne vem, ali bom imel zdaj priznan tudi četrti letnik v Sloveniji, ampak tudi če ne, mi ni žal, nikakor. To je bila življenjska izkušnja in doživetje, ki ga nikoli ne bi hotel zamuditi," se je najprej nasmejal Aljaž, ki se mu po tako dolgem bivanju med izključno angleško govorečimi prijatelji kar dobro po-
zna, da je na slovenski jezik malo pozabil ... „Ja, je malo težko kar v trenutku spet preiti v drugi jezik, ampak bo že šlo," je med nasmehom priznal Aljaž, ki je v prijateljskem klepetu z županom Maučičem povedal še veliko zanimivega: „Sistem izobraževanja v ZDA je drugačen kot pri nas, tam si dijaki sami izberejo predmete v okviru šolskega programa, za katere menijo, da jim bodo najbolj prišli prav pri bodočem poklicu. Izobraževanje pa stane, ni zastonj. Za dražje šole je treba plačati tudi 50.000
dolarjev za en letnik, v cenejših ta znesek pokriva vsa leta šolanja. Seveda pa je treba prišteti še ostale življenjske stroške. Imajo pa študentje možnost najeti kredit za čas izobraževanja, kar pa je lahko dvorezen meč. Če se potem hitro zaposlijo, kot npr. odvetniki ali zdravniki, tak kredit hitro poplačajo, če pa ne, potem ga odplačujejo lahko še leta in leta po koncu izobraževanja."
Tudi družabno življenje mladine je onkraj luže precej drugačno kot pri nas: „Zvečer ne vidiš mladine po
Ptuj • Posebna priznanja dijakom
S poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo, ki mu omogoča nadaljnje šolanje ali zaposlitev.
„Formalno gledano šola res v začetku novembra objavi seznam mentorjev in izdelkov, med katerimi dijaki izbirajo in ga prijavijo. Kot dolgoletni mentor kar lepega števila dijakov - letos mentor 43 dijakom, kar je tretjina vseh dijakov na elektro šoli, ki so letos obisko-
vali zaključne letnik, vsi so izdelke tudi dokončali in oddali poročila - od dijakov zahtevam, da izdelavo izdelka začnejo kar z vpisom v šolo in da ta proces traja ves čas šolanja, ne le zadnjih nekaj mesecev. Ker večino dijakov poznam že od prej - priprave na tekmovanja mobilnih robotov, sodelovanje na raziskovalnih nalogah, krožki po OŠ - z njimi nimam problemov. Vedo, da zahtevam
lokalih ali diskotekah, do 21 leta, ki veljajo kot polnoletnost, mladih ni nikjer zunaj, tudi točenje alkohola je prepovedano. Večinoma se tako mladi do 21. leta zbirajo na domovih prijateljev, pa še to nikoli po polnoči, ker velja neke vrste policijska ura.
Aljaž je povedal še, da bi takoj odšel tudi študirat v Ameriko, če bi se mu le pokazala kakšna možnost, a sta mami in ati ob tem kar malo podvomila, saj bi bili stroški preveliki ...
Sicer pa bo to poletje za Aljaža bolj kot ne delovno, saj
Podlehniški župan Marko Maučič je za Aljaža Jelena, ki se je leto dni izobraževal v ZDA, priredil prijeten sprejem in se mu zahvalil za odlično promocijo občine v tujini. (Ob Aljažu in županu Maučiču sta na posnetku še Aljaževa starša Stanko in Marjana Jelen).
bo brez dvoma moral opraviti kakšen izpit na svoji matični, ptujski gimnaziji, nato pa ga čaka še matura: „Če ne bo preveč izpitov, bom poskušal maturo opraviti kar v jesenskem roku, sicer pa pač spomladi naslednje leto. Tudi če izgubim eno leto, mi res ni prav nič žal, kajti moja
'ameriška' izkušnja je čudovita in nikoli ne bi naredil drugače, kot sem!"
Župan Maučič je ob koncu sprejema Aljažu podaril debelo knjigo novel v angleškem jeziku, Aljaž pa se mu je oddolžil z majico in ameriško zastavico.
SM
Ko izdelek dijakov postane uporaben
Ob teoretičnih predmetih, ki jih je na poklicni maturi treba obvladati, da leto zaključijo uspešno, morajo dijaki elektro šole svoje znanje predstaviti tudi v praktičnem delu: z izdelavo delujočega izdelka ali storitve. Nekateri se pri tem bolj, drugi manj angažirajo. Letos imajo na Ptuju kar nekaj nadpovprečnih izdelkov, za kar so dijakom podelili posebna priznanja.
red, disciplino in trdo delo. V ta namen skupaj z ostalimi učitelji že šesto leto tudi izvajamo interdisciplinarno sodelovanje učiteljev, v katerem dijaki različno snov obdelujejo s stališča interdisciplinarnosti. Da je izbrani način sodelovanja in ocenjevanja dobro izbran in primeren za dijake, kaže analiza ocen in vzdušja pri dijakih. Dijaki so omenjen pristop k podajanju znanja pohvalili. Z
Foto: Elektro sola
Na sliki: (z leve) Blaž Pongrac, Mitja Rožmarin in Matjaž Dominko ter mentor Franc Vrbančič
enakomerno obremenitvijo in nadzorom dijaki pridejo do kvalitetnega in trajnega strokovnega znanja, kar je najpomembnejše merilo za dobro oceno. In dobra podlaga za kasnejši strokovni in drugi razvoj," pojasnjuje mentor in
učitelj na ptujski Elektro šoli Franc Vrbančič.
Letos so na Elektro šoli s pohvalo za izredni trud pri načrtovanju, izvedbi in zagovoru izdelka še posebej nagradili nekatere dijake: Nejca Bedrača, Simona Žlenderja, Petra Pernata, Bla-
ža Pongraca, Mitja Rožmarina, Matjaža Dominka, Tadeja Koro-šaka in Jurija Podgorška. Dijaki so tudi sicer zelo podjetni in vsi začasno zaposleni po različnih podjetjih, v jeseni bodo šolanje nadaljevali s študijem.
Dženana Kmetec
Ptuj • Društvo upokojencev Ivana Rudolfa Breg Ptuj
Dejavnosti, ki bogatijo jesen življenja
Društvo upokojencev Ivana Rudolfa Breg Ptuj šteje 297 članov, združuje upokojence z območja ČS Breg-Turnišče in uresničuje naloge medsebojne pomoči. Predsednica društva je Marija Brglez.
„Ukvarjamo se s humanitarnim delom, dobrodelnimi dejavnostmi, uresničujemo medgeneracijsko sodelovanje in spodbujamo aktivnosti s področja kulture, rekreacije in družabnega življenja. Veseli smo, da imamo svoje lastne prostore,v katerih lahko uresničujemo svoje dejavnosti. Z lastnimi sredstvi smo ga zgradili pred 27 leti. Našo dejavnost financiramo izključno preko članarine. Skrbimo za red in vzdrževanje v domu in okolici doma, v nabiralnike naših članov prinašamo vabila
Foto: Črtomir Goznik
Marija Brglez, predsednica DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj
za različna srečanja in izlete. Vse to nam uspeva z nadvse požrtvovalnimi, odgovornimi in iskrenimi člani upravnega odbora, ki šteje enajst članov. Sestajamo se vsako prvo sredo v mesecu, ko tudi določimo plan našega dela. Vsi skupaj si prizadevamo, da bi delovali v korist vseh članov, da bi se družili in ostali iskreni prijatelji, ki si medsebojno pomagajo, ko je to potrebno. Želimo si, da bi se nam pridružili še vsi tisti, ki še niso naši člani in ki še niso spoznali prednostni povezovanja in društvenih aktivnosti za
kvalitetno življenje v tretjem življenjskem obdobju. Vabimo nove člane, da se nam pridružijo," je povedala predsednica Marija Brglez.
DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj je zelo ponosno tudi na svoj pevski zbor, ki uspešno nastopa na Ptujskem in širše ter se ponaša z več priznanji za kvalitetno petje, med njimi s plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije za prvo mesto med upokojenskimi pevskimi zbori, kar jih še dodatno spodbuja. Pesem je bila in je vedno zaželena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dom Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg Ptuj, ki so ga zgradili s svojim denarjem, predstavlja s svojo okolico prijetno oazo za društvene aktivnosti.
Foto: SM
Žetale • S predpočitniške seje
Prednost otrokom iz domače občine
Žetalski vrtec, ki naj bi bil po podpisani pogodbi zgrajen do sredine oktobra letos, že dobiva prve obrise, občinski svet pa je na julijski seji soglasno potrdil nov odlok o javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu OŠ, v katerega bo poslej vključeno tudi predšolsko varstvo ter pravilnik o sprejemu otrok v vrtec.
Tik ob šoli v Zetalah se že kažejo obrisi novega vrtca; po nekaj manjših notranjih preureditvah bo vrtec trioddelčni, prednost pri vpisu pa bodo imeli otroci Žetalčanov.
Foto: SM
Župan Anton Butolen je med drugim povedal, da je v občini evidentiranih skupno 56 predšolskih otrok, in če bi se teoretično v vrtec vpisali vsi, bi bil premajhen: „V času izvedbe je bilo sicer narejenih nekaj popravkov, tako da bo naš vrtec trioddelčni in ne dvooddelčni, spremenjena pa je tudi lokacija dovoza, kar bo omogočalo ureditev več parkirnih mest. Sicer pa lahko v tri oddelke sprejmemo minimalno 38 in maksimalno 51 otrok. Seveda pa je lahko vpis tudi precej nižji, in če bo vpisanih manj otrok, bomo imeli pač samo dva ali celo en sam oddelek. Iz drugih občin ne pričakujemo posebnega interesa za vpis otrok v naš vrtec. Sicer pa smo imeli lani rekordno natalitetno leto, saj se je v naši občini rodilo kar 17 otrok." Župan je še povedal, da dela tečejo po planu in da bo vrtec zgrajen v pogodbenem roku, to je do 15. oktobra letos, vpis pa se bo
izvajal v naslednjem letu, saj naj bi vrtec začel delovati jeseni 2012.
Pravilnik za vpis v vrtec, ki so ga svetniki soglasno sprejeli, največ točk namenja zaposlenim staršem s stalnim bivališčem v Žetalah, prav tako bo večje število točk dodeljenih v primerih, ko le en starš in otrok živita v Žeta-lah in pa enostarševskim ter študentskim družinam iz domače občine. Kot je ob tem še pojasnil župan, pa imajo absolutno zagotovljen vpis otroci tistih staršev, ki bodo s potrdilom zagotavljali, da so socialno ogroženi: „Te vloge ne bodo niti točkovane, ker bodo ti otroci avtomatsko sprejeti v vrtec."
Svetniki in svetnica so nato sprejeli še novo ceno pomoči družini na domu, pri čemer pa se niso ravnali po splošnem dogovoru, da naj bi pol stroška krila občina in pol uporabnik, ampak bodo ceno v večji meri subvencio-
nirali iz proračuna. „Občina bo tako krila 70 odstotkov cene, uporabnik pa le 30 odstotkov, kar v praksi pomeni, da bo občina za uro te storitve plačala dobrih 12,6 evra, uporabnik pa preostalih 5,5 evra," je pojasnila svetnica Petra Plajnšek. Proti temu ni imel nihče nič, res pa je tudi, da uporabnika storitve pomoči na domu v Žetalah zaenkrat ni niti enega ...
Kako se je sploh razdelil denar v zadnjem razpisu za razvoj podeželja?!
Zadnji del seje pa je izzvenel v reševanju cestnih težav in naložb. Svetniki so obravnavali kar nekaj vlog občanov za gramoziranje krajših (zasebnih) cestnih dostopov in večinoma slednje tudi odobrili, župan Butolen pa je povedal, da z asfaltiranjem dveh odse-
kov cest niso v celoti porabili denarja iz 23. člena Zakona o financiranju občin, zato so potrdili še modernizacijo enega, slabega pol kilometra dolgega cestnega odseka. „Seveda nas še vedno čaka modernizacija ceste Prekože, ki pa bo zahtevala precej več denarja. Upamo, da bomo uspeli s projektom na prihodnjem razpisu za Razvoj podeželja, ki naj bi bil jeseni. Čeprav mi nikakor ni jasno, kako so razdelili denar v zadnjem razpisu, ki je bil vsega skupaj odprt štiri oziroma pet delovnih dni. Po logiki bi moral biti razpis odprt vsaj en mesec, da se lahko prijavijo vse zainteresirane občine, nato pa naj bi se vloge točkovale in tisti z največ točkami naj bi dobili denar. Zdaj pa se je denar očitno delil sproti, kar za vsako prispelo vlogo, in ko je zmanjkalo, je bil razpis zaprt ..."
Kritika čez cestne izvajalce in nadzornike
Svetniki pa so tokrat še glasno opozorili na nekatere zelo slabe izvedbe novoasfal-tiranih cest; kot je bilo slišati, so ponekod nenormalno luknjaste, čeprav asfaltna prevleke še ne šteje dve leti. „38 lukenj na nekaj metrih po dveh letih od izvedbe je res prehudo in tega gotovo ne bomo reševali s krpanjem. Izvajalca smo o reklamaciji že obvestili in zahtevamo ponovno preplastitev. Zdaj čakamo odgovor, sicer pa bo unovčena garancija. In tako bo veljalo za vse primere," je na številne kritike svetnikov pribil župan Butolen.
Izidor Štajnberger pa je na to še dodal: „Menim, da je tako slaba izvedba tudi stvar oziroma krivda nadzora. Kot je videti, je nadzorni Tement nekam preveč popustljiv do Cestnega podjetja!" Takšno razmišljanje je glasno podprlo kar nekaj svetnikov, Buto-len pa je ob tem še povedal: „Vsekakor je veliko odvisno od izvajalca, tudi praksa je pokazala na to, saj en izvajalec pod istim nadzorom opravi delo kvalitetno, drugi pa ne."
SM
Ptuj • DeSUS o mestnem jedru
Za prometno prijaznejšo ureditev
Ptujski DeSUS, katerega člani v mestnem svetu in širše so že doslej imeli veliko predlogov o tem, kako narediti mestno jedro privlačnejše tudi v prometnem pogledu oziroma bolj živo, da v popoldanskem in večernem času več ne bo tako samevalo, predlaga, da bi v poletni sezoni parkirnino plačevali od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure oziroma eno uro manj, ob sobotah pa za parkiranje v modri coni naj sploh več ne bi plačevali.
Tako delajo tudi v drugih slovenskih turističnih mestih, in kot pravijo, učinkuje. Albin Pišek, bivši mestni svetnik in častni občan Ptuja, pa je že v prejšnjem mandatu predlagal, da bi mestno jedro od petka do nedelje zvečer bilo v svojem naje-minentnejšem delu zaprto za ves promet, Slovenski trg, Prešernova ulica, a pobuda ni naletela na pozitiven
odmev. Na pobudo Milana Krajnika iz DeSUSa za trajno sanacijo in revitalizacijo starega mestnega jedra, ki jo je podal na junijski seji mestnega sveta, pa v Uradu župana in splošnih zadev odgovarjajo, da gre za pobude, ki so zajete v pripravi dokumentov, ki jih predvideva projekt Adhoc in jih je treba pripraviti do leta 2015.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Od tod in tam
Gorca • Trojiško žegnanje
Foto: ZG
V nedeljo, 19. junija, so praznovali godovni dan cele župnije, zavetnika sv. Trojice in samostana. Priprave na župnijsko slovesnost so trajale cel teden. Kosci so teden dni prej pokosili farovški hrib in okolico cerkve. Pridne roke članov ŽPS in župljanov so očistile ter okrasile cerkev. Mašo je daroval p. Janez Kmetec v somaševanju domačih duhovnikov p. Martina Gašpariča, p. Benjamina Mlakarja in p. Damjana Tikviča. Duhovnik je blagoslovil naš kraj in našo domovino in vso človeško družino. Po maši in telovski procesiji je sledilo družabno srečanje z zakusko, ki so jo pripravili člani ŽPS in župljani. V kulturnem programu so nastopile pevke ljudskih pesmi Društva trstenke, Kopači KFD Podlehnik, Jablovškepevke, zaigrali so harmonikarji Boštjan, Primož in Milan, nato pa so zaigrali ljudski godci pod vodstvom Albina. Poskrbeli pa so tudi za družabne igre, kijih je vodil Zvonko Mlakar in na koncu podelili tudi simbolične nagrade.
Zdenka Golub
Prlekija • Obrtniki Ormoža in Ljutomera
Foto: NS
Da bi ohranili trajne vezi in dobro medsebojno sosedsko sodelovanje, se obrtniki in podjetniki občin Ormoža in Ljutomera dobivajo na domala vsakoletnih srečanjih.
Gre za obdobje, ko sta se obe obrtniški organizaciji ustanavljali. Takratno obrtno združenje (OZ) Ljutomer je bilo ustanovljeno leta 1968, po njihovih sledeh pa so se zgledovali maloštevilni obrtniki v Ormožu, ki so 22. marca 1970 sklenili, da se ustanovi OZ Ljutomer-Ormož, povsem samostojna pa je ormoška obrtniška organizacija postala štiri leta pozneje. Tokrat so se pri prvem predsedniku ljutomerskega združenja obrtnikov Jožetu Kosu sestali nekdanji in sedanji obrtniki ter funkcionarji, predsedniki in sekretarji obeh ustanov, sedanjih območnih obrtno-podje-tniških zbornic Ormož in Ljutomer (naposnetku).
NŠ
Podlehnik • Lovska družina
Foto: ZG
V začetku junija podlehniški lovci vsako leto v okviru občinskega praznika tradicionalno pripravijo srečanje za občane in pokalno streljanje na glinaste golobe. Letos je sodelovalo enajst ekip s haloškega in sosedskega območja ter domače društvo. Krajani pa so se lahko pomerili v streljanju na skrito tarčo z zračno puško na srnjaka. Nagrada pa je bil pečen odojek, ki ga je zadela snaha Zajškovih iz Kozmincev in ga razdelila med prisotne goste. Ekipno so zasedli. 1. mesto LD Ptuj, 2. mesto LD Mar-kovci, 3. mesto LD Jožeta Lacka Ptuj. Posamezno: 1. mesto Franc Tominc, 2. mesto Milan Bratušek, 3. mesto Stanko Zajšek. Lovski stav: 1. mesto Dušan Pajnkihar ml., 2. mesto Bojan Trafela, 3. mesto Stanko Zajšek. Na srečanju so pripravili odlično pogostitev od golaža in še veliko drugih dobrot, zaigrali so tudi ljudski godci, ki so člani njihove lovske družine. Lovci so ponosni na svoj obnovljen dom, redno skrbijo za izobraževanje članov, največ pozornosti pa posvetijo sami divjadi. V letošnjem letu so veliko časa namenili popravilu visokostoječih prež v vseh revirjih za opazovanje divjadi..
Zdenka Golub
Ptuj • OŠ Ljudski vrt uspešna v natečaju Bauhaus šola
Pet tisoč evrov za nakup materiala
OŠ Ljudski vrt je bila uspešna v letošnjem natečaju Bauhaus šola, projektu, ki je namenjen učencem in dijakom, uvrstila se je med 10 najboljših med 83 prijavljenimi. Kot so povedali v Bauhausu, so z njim želeli spodbuditi njihovo kreativnost in občutek za skupinsko delo, hkrati pa jim omogočiti, da bi se v šoli, prostoru, kjer preživijo večino svojega časa, počutili kar najboljše.
Akcijo so začeli 1. marca leta 2011, prijave pa so sprejemali do 1. junija 2011 izključno preko spletne strani, po pošti pa so prejeli tudi nekaj DDV-jev ter slik, ki so jih narisali otroci. Skupaj so do roka prejeli 83 prijav, izbrati 10 najboljših pa je bilo težko, saj so bili po mnenju organizatorjev vsi najboljši. Z odzivi na natečaj so zelo zadovoljni, zato v Bauhausu nestrpno pričakujejo konec leta, ko si bodo lahko ogledali izpeljane projekte, do takrat je čas, da projekt izpeljejo. Za nagrado so najboljši prejeli po pet tisoč evrov za nakup materiala za dokončanje projektov, s katerimi so se prijavili na natečaj. OŠ Ljudski vrt se je prijavila s projektom ureditve prostora med telovadnico in šolo kot odprtega in urejenega prostora, kjer bi učenci lahko v odmorih in v prostem času uživali na svežem zraku. Ideja o ureditvi takšnega prostora se je porodila ob izgradnji nove telovadnice, ker je bila stara uničena v neurju s točo. Projekta ureditve videza atrija so se lotili v okviru interesnih dejavnosti. S svojimi idejami so sodelovali učenci 2. in 3. triade, smiselno so jih uporabili pri končnem načrtu, lotili so se izdelave makete atrija z vso predvideno opremo, s fontano v obliki šolskega za-
Foto: Črtomir Goznik
Šolsko dvorišče OS Ljudski vrt so zasnovali učenci 2. in 3. triade, za dokončanje mu manjša še nekaj elementov. Pri tem si bodo pomagali tudi z nagrado Bauahusa.
ščitnega znaka, z igrali in zunanjo opremo. V to so vložili veliko prostega časa, maketo ureditve šolskega dvorišča so predstavili gradbenemu odboru, ki je vodil gradnjo nove telovadnice. Maketa in želja po uresničitvi projekta jih je pozitivno presenetila. Pri izpeljavi projekta jim je pomoč obljubil tudi gradbeni odbor, imeli pa so tudi vso podporo ravnateljice OŠ Ljudski vrt Tatjane Vau-
potič. Učenci pa so se izkazali tudi pri sami izgradnji šolskega dvorišča, ki so ga s pridom uporabljali že v šolskem letu 2010/2011. Za njegovo dokončanje pa potrebujejo še kar nekaj elementov, da bodo lahko uresničili večino načrtovanih idej, so povedali. Gre za elemente za igre, kjer so osnove že postavljene, kot so figure, kocke, potrebujejo pa še tudi nekaj klopi, mizice, material za
izdelavo korit v zelenem delu dvorišča. V ta namen jim bo pet tisoč evrov prišlo še kako prav. Potrudili se bodo, da bo šolsko dvorišče zaživelo po idejah in pričakovanjih učencev, da bo postalo njihov najboljši družabni prostor v pravem pomenu besede, so povedali po prejemu sporočila, da so se uvrstili med top deset šol v okviru natečaja Bauhaus šola.
MG
Zavrč • Projekt v vrtcu
V ustih zobek se blešči
Pod okriljem OŠ Cirkulane-Zavrč deluje tudi Vrtec Zavrč, ki vključuje dve skupini otrok. Mlajšo od 1 do 3,5 leta starosti vodita vzgojiteljici Alenka Rižnar in Martina Težak, ter starejšo od 3 do 6 let starosti, ki jo vodita vzgojiteljici Dušanka Kotolenko in Bernardka Ropič.
V vrtcu že več let deluje zobna preventiva ob sodelovanju z medicinsko sestro Heleno Seidl iz Zdravstvenega doma Ptuj. V letošnjem šolskem letu smo s skupnimi močmi izvedli projekt z naslovom V ustih zobek se blešči.
Medicinska sestra Helena je otrokom na izrazito doživet in
zanimiv način približala zgodbice, knjige na temo Zdravi zobki, prav tako je ob vsakokratnem obisku otrokom umi-la zobke in jih ob tem poučila o pravilnem ščetkanju zobkov. Te vsebine smo v vrtcu nadgrajevali s pomočjo otroške literature, zgodbic, pesmic, plesom, igro vlog, dramatiza-
Lumpiji in Capiji imajo radi neumite zobke
cijo, likovnim ustvarjanjem. Najbolj je otroke pritegnil lik Lumpija in Capija. To sta zobna črvička, ki imata nadvse rada neumite zobke. Strah pred zobozdravniškim stolom smo premagali z obiskom zobozdravnice v ZD Zavrč.
Delček celoletnih aktivnosti smo predstavili staršem z dramatizacijo Mišek Tip pri zobozdravniku, plesom in pesmicami, na zaključnem srečanju.
Prav pri zobni preventivi pa ugotavljamo, da sodobni trendi vzgoje, »vzgoja po želji otrok«, puščajo na tem področju negativne posledice. Nekateri otroci dolgo uporabljajo stekleničke, dude, jedo ponoči in so zasuti s številnimi sladkarijami. Zdenka Zalokar Divjak omenja v svoji knjigi Vzgajati z ljubeznijo, da se v sodobnem času veliko staršev trudi, da ne bi čustveno prizadeli svojih otrok. Otroku
ne upajo vzeti stekleničke, čeprav je že star tri leta, in mu ne upajo postaviti jasnih pravil. Če dajemo otroku dovolj ljubezni in varnosti, pomeni, da ni nobene bojazni za čustveno prizadetost otroka, ker je za njegov psihični napredek nujno, da se odlepi od nižjega razvojnega obdobja - dojenčka. Ravno za zdrave zobke pa so dude, stekleničke in presladka hrana izrazito neugodni.
Menim, da smo cilje projekta, kot so: ozaveščanje otrok o pomenu zdrave prehrane, navajanje na redno in pravilno ščetkanje zobkov in premagovanje strahu pred zobozdravnico dosegli, vendar pa bodo rezultati v nadaljevanju odvisni predvsem od doslednosti staršev, ki vztrajajo pri vsakodnevno redno umitih zobeh in peljejo otroka pravočasno k zobozdravniku.
Alenka Rižnar
Tednikova knjigarnica
Gospod Bello in modro čudo
Počitnice so sredi najlepših dni, ko je šola že pozabljena, ko se vse vrti okoli prostega časa. Seveda imajo otroci več počitnic, kot imajo praviloma dopustnih dni starši, in mnogi učenci znajo in zmorejo lepo priskočiti na pomoč preobremenjenim staršem. Poznam dekletce, ki se rado pohvali, kako z veseljem pripravlja kosila v času počitnic. Pomaga si z otroškimi kuharicami, včasih pa za nasvet pokliče sosedo. Upati je, da znajo odrasli ceniti tako pomoč, četudi so izbrani recepti bolj po okusu otroških brbončic. Vem za fantiča, ki mu šolsko učenje ne diši, resnici na ljubo, mu bolj smrdi in tudi njegovo spričevalo ni tako, da bi se starši preveč postavljali z njim. Toda ti isti starši se lahko pred vsako družino odličnjakov in podobnih pohvalijo s sinovo delovno spretnostjo. Fant je namreč rojen kmetovalec in med počitnicami mu ni ljubšega kraja od mamine domačije, kjer sama živita njegova dedek in babica. Z njima tam vrtnari, dela na njivi, opravlja živino v hlevu in nobeno ročno opravilo mu ni tuje. In od babice se je naučil speči odličen kruh ter pripravljati pravo domačo pojedino. Včasih se zdi, da starši dajejo premalo priložnosti otrokom, kot da bi se premalo zavedali, da učenje niso le šolski učbeniki, ampak je pomembna šola življenje samo.
Kot je recimo življenje literarnega junaka Maksa nemškega mladinskega pisatelja in dramatika Paula Maara (1937), ki je za svoje delo prejel osupljivo število nagrad, piše na platnici pred kratkim prve njegove prevedene knjige v slovenščino z naslovom Gospod Bello in modro čudo (prevod Ana Grmek). Maar je izjemno priljubljen med mladimi gledalci, saj že več sezon velja za največkrat uprizorjenega živečega nemškega dramatika. Gaospod Bello in modro čudo je prav zabavna zgodba, čeprav bi vestne socialne delavke zagotovo vzele sina očetu lekarnarju, ki ga je žena in mati pred štirimi leti zapustila. Ej, to vam je ena tistih zgodb, cenjeni bralci, ki enako dobro dene mlademu in odraslemu knjigoljubu. Gre za nekonvencionalno zgodbo, malo fantazijsko, malo čudežno, predvsem pa iskreno ljubečo in razbijajočo stereotipe o tem, kaj je za otroke najboljše, o tem, kakšna je prava, dobra družina, o tem, kaj je dobra, prava služba, o tem, kaj je resnična dragocenost, o tem, kaj je izbira poklica in kako smo hočeš nočeš podoba svojih staršev, o tem, da je materialna dobrina zadnje, kar otrok potrebuje za spodobno otroštvo ... Gospod Bello in modro čudo je tudi knjiga o spoštovanju in odraščanju in o tem, da so otroci velikokrat pametnejši od odraslih, le da tega odrasli niso sposobni doumeti ob pravem času. Ob tej knjigi sem se spodaj podpisana z veseljem spomnila na tiso imenitno hvalnico očetom samohranilcem izpod peresa svetovnega avtorja Roalda Dahla (Danny, prvak sveta), ali pa na kultno serijo zgodb z Nikcem.
Naj vas zvabim, cenjeni bralci Knjigarnice, z odlomkom iz 11. poglavja navedene knjige, ki ima naslov Na policiji:
Ko sta Maks in Sternheim prišla na policijsko postajo, sta ju sprejela razburjena policista, eden mlajši in drugi starejši in precej debel.
»Osumljenec je v sosednjem prostoru,« je rekel mlad policist tiho. »Skozi tole okence si ga lahko ne-opaženo ogledata.«
Sternheim in Maks sta skozi stensko okno pogledala v sosednjo sobo. Gospod Bello je sedel na stolu, se z golimi, umazanimi nogami naslanjal na policijsko pisalno mizo in se pravkar vneto praskal po glavi. Iz las si je potegnil kokošje pero, si ga ogledal, ga položil v iztegnjeno dlan in odpihnil. Pero je zajadralo čez pisalno mizo in se na drugi strani počasi spustilo na tla. Gospod Bello ga je smeje opazoval.
»Pravzaprav ni videti čisto nič nevaren.« je rekel mladi policist.
»Pa še kako je nevaren!« je rekel starejši ...
Pravkar priporočeno branje je izšlo pri založniški hiši Družba Piano iz Ljubljane in izdaja v mehki vezavi stane devet evrov in petindevetdeset centov.
Liljana Klemenčič
Foto: AR
-Ml
NŠ Poli Drava
Dvojna merila NZS?
Stran 12
Atletika
Kolaričeva zmagala v Novem mestu
Stran 12
Padalstvo
Ptujski padalci srebrni v Nemčiji
Stran 13
Šah
Dobra igra Klemna Janžekoviča
Stran 13
Tenis
»Glede EP bi se napovedi raje vzdržal ...«
Stran 15
Strelstvo
Simon Simonič do naslova državnega prvaka Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • Po dirki po Kitajskem
»Največja zmaga kateregakoli kolesarja,
ki vozi za slovenski klub
«
Deseto kolesarsko dirko Okoli jezera Qinghai je zaznamoval skupni zmagovalec Gregor Gazvoda in zmagovalna ekipa KK Perutnina Ptuj. 29-letni Gazvoda je izkoristil svojo priložnost in dobil tretjo etapo dirke, nato pa s pomočjo izredne složne ekipe ohranil prednost vse do zaključka zelo kakovostne dirke kategorije 2HC na Kitajskem. V ptujskem moštvu so bili ob Gregorju Gazvodi še Matej Mugerli, Robert Vrečer, Jure Golčer, Luka Rakuša, Dejan Bajt in Matej Marin. Ob svoji največji zmagi se je Gazvoda v prvi vrsti zahvalil svoji ekipi, nam pa je razkril nekaj podrobnosti z dirke Okoli jezera Qinghai.
Za vami je nekaj dni od zmage na dirki Okoli jezera Qinghai. Kakšni so sedaj občutki?
Gregor Gazvoda: »V bistvu sem še zmeraj zelo vesel in zadovoljen, prav tako pa mislim, da je po tem velikem uspehu zelo vesela tudi celotna moja ekipa KK Perutnina Ptuj. Uspeh je res enkraten in to je zares največji uspeh v moji karieri.«
Vi ste bili najboljši v tretji etapi. Kako ste prišli do te etapne zmage?
Gregor Gazvoda: »Po resnici povedano sem dan prej nekoliko 'zamočil', saj bi lahko že v drugi etapi posegel bistveno višje. Nato sem v tretji etapi prav zaradi tega napadel; z nekaj sreče oziroma neprevidnosti tekmecev mi je uspelo in sem oblekel rumeno majico. Dejstvo pa je tudi, da mi je pomagalo poznavanje te etape, kajti sam sem že dvakrat nastopil na tej dirki. To je vsekakor pripomoglo k lažjim taktičnim odločitvam ter mojemu etapnemu uspehu.«
Od tretje etape naprej pa je sledilo veliko dela za vse člane vaše ekipe, saj ste branili štiri sekunde prednosti. Ali ste verjeli, da lahko ostanete v rumenem do konca dirke?
Gregor Gazvoda: »Te štiri sekunde sem si pridobil kot bonifikacijske pri etapni zmagi. Je pa od te etape naprej celotna ekipa delovala popolno in sem zares verjel, da lahko na koncu osvojim to dirko. Vse do
Rene Glavnik (direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj): »Mislim, da je to sanjski uspeh za Gregorja Gazvodo in je hkrati največja njegova zmaga do sedaj. Sam mu zares čestitam, da je to zmogel, da je zdržal vse napore na dirki in predvsem psihični pritisk. To pomeni, da gre za stabilnega kolesarja in zanj je to lepa napoved za prihodnost. Hkrati pa moram poudariti, da je imel ob sebi izredno ekipo, ki je delala do zadnjega atoma moči za skupni uspeh.«
Martin Hvastija (selektor slovenske kolesarske reprezentance): »Zmaga Gregorja Gazvoda je v bistvu največja zmaga kateregakoli kolesarja, ki vozi za slovenski klub do sedaj. Jaz sem prav vesel, da je Gazvoda končno začel dirkati! Spominjam se ga še iz obdobja med letoma 2005 in 2006, ko sem bil športni direktor KK Perutnina Ptuj in je kazal velik potencial. Pravzaprav je fant vedno veliko obetal, vendar nikoli doslej ni pokazal vseh svojih kvalitet. Prevečkrat je dirkal nekako rezervirano in je bil okarakteriziran le za dobrega kronometrista. Tokrat mu je končno uspela velika zmaga in mu zanjo zares iskreno čestitam.«
konca smo nadzirali položaj, prevzeli popolno odgovornost nad vsem dogajanjem in vseskozi pravilno odgovarjali na vse napade tekmecev. Nismo si privoščili niti ene same napake vse do konca dirke in dejansko smo lahko vsi fantje ponosni na ta rezultat.«
Ekipa je na Kitajskem pokazala vso svojo moč in kvaliteto.
Gregor Gazvoda: »Zagotovo je prišlo do prikaza vsega, kar znamo in zmoremo. Prav tako pa so nam pomagale izkušnje, ki smo si jih nabirali na različnih dirkah skozi zadnja leta. Dejstvo je, da noben posameznik brez takšne kompaktne ekipe ne more na tako veliki dirki priti do odmevnejšega rezultata.«
Ali je vaša posamična zmaga največja zmaga za vaš klub v letu 2011?
Gregor Gazvoda: »Mislim, da je to celo največja zmaga za vse slovenske klube v naši zgodovini. Na to smo lahko v KK Perutnina Ptuj izredno ponosni.«
Dirka okoli jezera Qin-ghai je sodila v kategorijo 2HC. Nam lahko opišete, kako kvalitetna ali močna dirka je bila to?
Gregor Gazvoda: »V bistvi gre za razred višje rangirano dirko, kot je na primer dirka Po Sloveniji. Dodatno težo tej moji zmagi daje specifičnost dirkanja na veliki nadmorski višini, kajti dirkanje na višini do 4000 metrov n. v. je povsem
nekaj drugega, kot smo vajeni na dirkah po Evropi. Zato lahko rečem, da gre za posebne vrste dosežek.«
Kako močna pa je bila konkurenca?
Gregor Gazvoda: »Na takšne dirke ne pride noben slab kolesar. Takšne dirke ne moreš niti končati, če nisi vrhunsko pripravljen, kaj šele doseči kakšen vidnejši rezultat.«
Kako dobro je bila organizirana in odmevna ta kolesarska dirka na Kitajskem?
Gregor Gazvoda: »Težko si
je v naših razmerah predstavljati, kaj vse so Kitajci pripravljeni narediti za popularizacijo kolesarskega športa. Dirka je bila dobro organizirana in zelo odmevna. Dejstvo je, da si je samo zadnjo etapo ob cesti ogledalo približno 200 000 gledalcev, medtem ko je dirko prenašala tudi njihova vodilna televizijska postaja CCTV 5 in da si je posamezne prenose ogledalo tudi 100 milijonov ljudi!«
Kakšni pa so ostali vtisi iz Kitajske?
Gregor Gazvoda: »Zmaga je zagotovo najlepša stvar, ki sem jo tam dosegel. Je pa na tej dirki še veliko stvari, ki jih mi, Evropejci, lahko občudujemo: od kitajske tradicije do njihove kulture, pa do neverjetne narave. Sploh na tibetanski planoti so ob lepem vremenu ti prizori enkratni. Ta dirka je res nekaj posebnega, tako za kolesarje kot tudi za spremljevalce.«
David Breznik
Foto: Marjan Keiner
Gregor Gazvoda: »Samo zadnjo etapo si je ob cesti ogledalo približno 200 000 gledalcev, medtem ko je dirko prenašala tudi njihova vodilna televizijska postaja CCTV 5 in si je posamezne prenose ogledalo tudi 100 milijonov ljudi!«
Športno plezanje • Svetovni pokal, Chamonix
Markovičeva zmagala na zadnji tekmi pred SP!
Slovenska športna plezalka Mina Markovič je osvojila prvo mesto na uvodni tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v francoskem Chamonixu. V razburljivem finalu so si prvo mesto skupaj
razdelile kar štiri tekmovalke, med njimi tudi Markovičeva,
ki je v svetovnem pokalu v težavnosti osvojila svojo tretjo zmago.
Markovičeva, za katero so uspešni nastopi v svetovnem
pokalu v balvanskem plezanju, je sijajno formo potrdila na najboljši možen način tudi v drugi panogi, težavnostnem plezanju.
Nadaljevanje na strani 12
Mina Markovič je tik pred svetovnim prvenstvom v Arcu tretjič zmagala na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju.
Foto: DB
Nogomet • Nogometna šola Poli Drava Ptuj
»Za ene velja športni vidik, za otroke naše šole pa ne?!?«
»Borili se bomo naprej!«
Igor Šoštarič, predsednik NŠ Poli Drava: »Zelo sem bil presenečen nad tem, kaj je lahko naredila NZS, in sploh nisem mogel verjeti, da je to sploh možno. Pri tem pa ne bomo obupali, borili se bomo naprej, da NŠ obdržimo na zdravih temeljih, na katerih je bila tudi doslej. Vem, da nam bo to uspelo, čeprav nam marsikdo, tudi iz okolice, nagaja. Obenem bi se zahvalil sponzorjem in staršem za dosedanje sodelovanje in jih prosil, da nam tudi v bodoče stojijo ob strani.«
Foto: Črtomir Goznik
Na torkovi tiskovni konferenci so o problematiki izključitve NŠ Poli Drava Ptuj iz tekmovanj pod okriljem NZS kritično spregovorili Boris Emeršič, Igor Šoštarič in Fredi Kmetec.
V torek so v NŠ Poli Drava Ptuj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so želeli širši javnosti pojasniti, na kakšen način in zakaj so bili odstranjeni iz tekmovanj pod okriljem NZS. Kritični so bili predvsem do slovenske krovne nogometne organizacije - NZS, ki nima enakih pravil za vse slovenske klube.
»NK Ptuj (članska ekipa Labod Drava) in NŠ Poli Drava (v nadaljevanju NŠ) sta že od leta 2004 povezani pravni osebi: NŠ posluje kot samostojno športno društvo in vse od leta 2004 posluje pozitivno - ima tudi poravnane obveznosti do vseh partnerjev. Od leta 2004 smo se počasi dvigovali in leta 2008 že prišli do 1. mladinske in kadetske lige. Glavni cilj je bil ta, da čim več ptujskih in okoliških otrok igra na najvišjem možnem nivoju v Sloveniji in da tem mladim omogočimo nogometni razvoj v največji možni meri. Po koncu lanske sezone smo imeli v vseh mlajših kategorijah devet državnih reprezentantov. Tudi igralci, ki so v lanski sezoni zadnjič igrali za mladince, t. i. »izhodni letniki«, bodo nekateri letos igrali v 1. ali 2. ligi,« je v uvodu nastanek in razvoj NŠ orisal Boris Emeršič, vodja NŠ Poli Dra; va Ptuj, in nadaljeval: »V NŠ
Članska ekipa NŠ Poli Drava
Po številnih polemikah bo ptujska članska ekipa nastopila v Štajerski ligi. Treninge bo pričela v petek, 15. 7., trener in igralci pa bodo prišli izključno iz domačega okolja.
Nadaljevanje s strani 11
Markovičeva se je na uvodni tekmi sezone dotaknila vrhov smeri v kvalifikacijah, polfina-lu in nazadnje v finalu.
Že v kvalifikacijah si je kar 13 tekmovalk delilo prvo mesto, prav tako polfinale v ženski konkurenci za najboljše tekmovalke ni predstavljal večjih težav. Vseh osem finalistk, vključno z najboljšo Slovenko Markovičevo, je prišlo do vrha precej lahke polfinalne smeri. Finale je postregel s še razburljivejšo tekmo, v kateri je Markovičeva odgovorila najboljšim ter se na vrhu izenačila s Francozinjo Caroline Ci-
Poli Drava smo se že lani junija zavedali, da bo NK Ptuj težko dobil licenco za nastopanje v tekmovanjih NZS. Novembra lani smo predsednik NŠ Igor Šoštarič, predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar in jaz, kot vodja NŠ, imeli sestanek na NZS, kjer smo želeli odgovor na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če NK Ptuj ne bo dobil licence za igranje v 2. SNL. Iz NZS sta bila prisotna sekretar NZS Aleš Zavrl in pravnik NZS Mladen Čičmir. Zatrdila sta, da bodo zaradi tako velikega bazena mladih igralcev - v naši NŠ jih je bilo takrat med 220 in 250 - storili vse, kar je v njihovi moči, da bo naša NŠ ostala v ligah NZS. Dajali so nam tudi napotke, kaj in kako peljati stvari, da bi se lahko v prestopnem roku osamosvojili in šli po začrtani poti
avaldini. Za Markovičevo sta nastopili še Avstrijka Angela Eiter in Južnokorejka Jain Kim, ki sta se prav tako dotaknili vrha smeri. Najvišjo stopničko zmagovalnega odra so si tako v zelo izenačeni tekmi razdelile štiri tekmovalke.
Zmagovalni oder je bil na koncu malce premajhen za vse štiri zmagovalke uvodne tekme. Markovičeva je bila kljub gneči na najvišji stopnički z razpletom tekme zelo zadovoljna: »Plezanje skozi celotno tekmo bi ocenila kot dobro. So mi pa bile smeri skozi vso tekmo zelo lahke in očitno ne le meni, ampak tudi drugim tekmovalkam. Vendar pa ... , pritoževati se ni-
naprej. V nadaljevanju smo bili še večkrat mesečno z njimi v kontaktu. V dneh, ko bi morali dobiti odločbo, da še naprej tekmujemo v ligah NZS, pa je sledil šok: NŠ ni bilo v žrebu ekip za 1. SML in SKL v sezoni 2011/12!
Statut NZS: spodbujanje mladine k nogometu in preprečevanje diskriminacije
NŠ sicer še do današnjega dne, 12. 7., ni dobila odločbe iz NZS (le nepodpisan sklep), da je izključena iz lig NZS in da ne more uveljavljati tekmovalnih pravic, tako kot jih lahko ostalih 15 ekip v 1. mladinski in kadetski ligi. Menim, da je
mamo ravno kaj. Očitno so nas postavljavci smeri malce podcenili. Upam, da v prihodnje ne bo tako, saj imamo punce še marsikaj pokazati. Vsekakor pa sem dobila eno lepo popotnico za naprej in potrditev dobre forme. Zadovoljna sem, da mi je med vsemi temi balvanskimi tekmami uspelo narediti napredek tudi v težavnosti in dobro peljati priprave skozi leto do sedaj. Tako da lahko rečem le, gremo naprej v Arco, kjer nas čez nekaj dni čakajo nove preizkušnje.« Markovičeva je nazadnje zmagala leta 2009 na tekmi v Kranju, prvenec pa je osvojila leto pred tem v Imstu.
Sta, jm
to izjemno nekorektno iz strani NZS! Na NZS bi morali biti seznanjeni s stvarmi, ki sem jih zgoraj opisal, predvsem Odbor za nujne zadeve, ki je o tem odločal; v njem so predsednik in vsi podpredsedniki NZS. Morali bi se zavedati, da celo v statutu NZS (5. člen) piše, da spodbujajo nogomet mladih in preprečujejo vse oblike in vrste diskriminacije, nadalje bi se morali zavedati, da so bili ustanovljeni zato, da ustvarjajo pogoje, da čim več otrok igra nogomet - pri tem se jasno zavedamo, da ne bodo vsi profesionalci.
Ko pa prideš do točke, pri kateri smo bili mi v torek, smo se spraševali, ali sploh vztrajati na tem, da peljemo NŠ s temi 150 otroki naprej ali jih prepustiti ulici, slabi družbi ... V enem dnevu smo se morali odločiti, kaj narediti. Po tehtnem premisleku smo se vsi strinjali, da bo NŠ vztrajala naprej, da se bo borila naprej, da bo vsem dokazala, da smo bili izigrani in v drugi vrsti, da smo bili na pravi poti. Želim pa si samo eno stvar: ko bomo z mladinci in kadeti spet prišli v 1. ligo, naj pride predsednik NZS Aleksander Čeferin in tem mladim pove, da je naredil napako! Zelo pa me zanima, ali bodo ta pravila, s katerimi smo bili izključeni iz lig NZS, veljala samo za NŠ Poli Drava ali veljajo za druge klube drugačna. Menim, da smo v Sloveniji vsi enakovredni, enakopravni, čeprav so npr. za NK Mura pred leti veljala drugačna pravila. Mlade selekcije NK Mura so ostale v 1. ligi in se je upošte-
V sredo zvečer se je v Novem mestu na atletski mednarodni ligi za veliko nagrado Vzajemne znova ponovila zgodba, ki ptujsko skakalko v daljino Nino Kolarič spremlja skozi letošnjo poletno sezono. Premočna je bila za vse tekmice, a zaostala je za normo za nastop na svetovnem prvenstvu. Svoj zmagoviti skok, ki je meril 636 centi-
val športni vidik, pri NŠ pa je bil ta vidik spregledan. Zadnji primer različnih meril smo imeli pred dobrim mesecem, ko je NK Triglav Kranj ostal v 1. ligi, čeprav niso pridobili licence za to ligo - upoštevali pa so športni vidik! Kako bodo otrokom naše NŠ pojasnili, da za ene velja športni kriterij, za njih pa ne?!? Ta odnos do otrok je skrb zbujajoč in posledično se sprašujemo, ali danes v nogometu sploh delajo pravi, primerni ljudje. Po mojem mnenju ne in bi bilo najbolje, da bi se umaknili in prepustili mesta drugim. NZS propagira razne programe mladih, npr. Grassroots, s katerim pridobivamo na množičnosti v nogometu, po drugi strani pa NŠ z zaledjem, jasnimi cilji, velikim številom otrok in tudi znanjem brez obrazložitve vržejo iz lige. Najlažje bi bilo reči: »Na Ptuju ne bomo imeli več nogometa.« Pa se je kdo vprašal, kje bodo potem ti otroci, ki imajo to igro radi?!? V isti sapi moram pohvaliti starše in sponzorje NŠ, ki nam tudi v teh težkih časih trdno stojijo ob strani. Predstavili smo jim novo vizijo, od njih pa smo dobili podporo, zaradi katere smo se sploh odločili nadaljevati. Zavedamo pa se, da imamo na tej poti dve prednosti: iz napak, ki smo jih v preteklosti delali, smo se nekaj naučili in jih ne bomo več ponavljali, druga pa je ta, da imamo bazen mladih igralcev, ki je zgrajen na pravih temeljih. Pred dobrimi šestimi leti nismo imeli mladine, kadetov, v mlajših kategorijah smo bili začetniki. Medtem ko je bila zgodba izpred dveh let - ko smo prišli v 1. ligo - srečna, je sedanja zgodba dobila tragičen predznak.
Dvojna merila?
Lahko pa povem, da bomo bdeli nad odločitvami v vseh segmentih NZS in opozarjali na vse njihove napake, ki se po našem mnenju dogajajo. Kako lahko npr. pojasnijo, da v MNZ Ljubljana v mladinski konkurenci igrata dva kluba (Bravo in Interblock), ki imata istega predsednika? A je to NZS spregledala? A za njih veljajo drugačna pravila? Sami bomo izkoristili vsa pravna sredstva za zaščito naših otrok: na sklep NZS smo že vložili pritožbe na vse organe NZS, tudi na Komisijo za mladinski nogomet in Izvršilni odbor. Problem pa je v tem, da ta njihov sklep sploh
metrov, je dosegla v prvi seriji, v nadaljevanju je nanizala tri zaporedne prestope, tekmovanje pa je zaključila s skokoma, dolgima 616 in 615 centimetrov. »Bilo je zelo vroče in obenem malo tekmovalk, tako da sem imela zelo malo premora med posameznimi skoki. Poleg tega mi tudi tekmovališče v Novem mestu ne leži,« je po
ni imel nobene obrazložitve! Tega res ni več nikjer.«
»Otroci niso krivi!«
Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj: »To so črni dnevi za celoten ptujski šport. Ker so v tem kratko potegnili otroci, pa se je treba ustaviti in jasno vprašati, ali je to pravično. Ti otroci so najmanj krivi, da NK Ptuj ni pridobil licence za tekmovanja v NZS, ljudje, ki so do te situacije pripeljali, pa so nekaznovani. Ko klub vodijo ljudje ne zaradi športnih, ampak nekakšnih drugih interesov, potem je takšen konec pričakovan. Iz teh napak se je treba nekaj naučiti in na čelu kluba postaviti ljudi iz domačega okolja, ki se bodo pokrili z odejo, ki jo imajo na voljo. Zame je to eden najtežjih športnih porazov! Vendar bi še enkrat opozoril na delovanje NZS, ki je NŠ poslala nepodpisan sklep! Nihče noče prevzeti odgovornosti za to dejanje. Močno upam, da se ta juha ne bo pojedla tako vroča, kot je bila skuhana, in da bo prišlo do preobrata. Nenazadnje ni logike, da NZS ne podpira NŠ, iz katere bi lahko v nadaljevanju prišel tudi kakšen članski reprezentant -mlajših je sedaj devet. Ne vidim razloga, da se zaradi razpada NK Ptuj drastično kaznuje NŠ. Res so sedaj dopustniški dnevi in je težko dobiti sogovornike na NZS, a do prvenstva je še daleč in do takrat se lahko tudi preko dopisne seje - na kakšni so odločali tudi o premestitvi NŠ v nižje range - ta nepravični sklep spremeni.
Sprašujem pa se tudi, zakaj v tej zgodbi s podporo NŠ ne sodeluje Združenje nogometnih prvoligašev, na čelu s predsednikom Brankom Florjaničem. To je vendar njihovo delo. Ne more NZS popolniti 1. lige z ekipo, ki je bila v 2. ligi četrta, tukaj pa iz tekmovanj izključi otroke, ki so si več kot zaslužili obstanek; še več, bili so v zgornji polovici ligašev.
Še en vidik se mi zdi pomemben: v 1. in 2. ligi so licence dobili klubi s številnimi pomanjkljivostmi, v Dravi pa se nikomur ni zdelo dovolj pomembno vložiti nekaj naporov in denarja v to, da bi ekipa pridobila vsaj licenco za 3. ligo.«
Ostajamo v napetem pričakovanju odgovorov iz NZS in srečnega razpleta za NŠ Poli Drava Ptuj - predvsem za mlade igralce .
Jože Mohorič
nastopu povedla Kolaričeva, ki je za normo za nastop v Južni Koreji zaostala za 29 centimetrov. Do konca meseca čakata Kolaričevo še dva nastopa na Madžarskem, v Debrecenu in Budimpešti, skrajni rok za dosego norme pa je državno prvenstvo, ki bo konec prvega tedna v avgustu.
UE
Športno plezanje
Markovičeva zmagala v Chamonixu
Mina pričakuje lepo uvrstitev
Slovenski športni plezalci se z visokimi cilji podajajo na svetovno prvenstvo, ki bo od 15. do 24. julija v italijanskem Arcu. Aduti za stopničke so Klemen Bečan, Mina Markovič, Natalija Gros in Maja Vidmar. Mina bo nastopila v težavnosti, balvanih in kombinaciji; v slednji je pred dvema letoma na Kitajskem osvojila bron.
V letošnji sezoni je »štafeto« ženske ekipe prevzela Mina Markovič, najbolj vsestranska slovenska plezalka ta hip: »Letos smo imeli do zdaj večinoma tekme v bal-vanskem plezanju, v katerih sem precej dvignila nivo v
primerjavi z lanskim letom in imam tudi boljši občutek glede samih pričakovanj. Lahko pričakujem lepo uvrstitev, če bom nadaljevala s takšnim plezanjem, kot sem ga prikazala na predzadnji tekmi svetovnega pokala v Barceloni, ko sem bila četrta. Z izjemo državnega prvenstva v težavnosti letos še nismo imeli tekem, vendar pa sem se dobro pripravljala in uspelo mi je dvigovati formo v balvanih in v težavnosti.«
Markovičeva, ki jo na Arco, kjer je na mastru že stala na stopničkah v težavnosti, vežejo zelo lepi spomini, si želi vsaj ponoviti kombinacijski bron z zadnjega SP. Pred dvema letoma je bila v balvanih četrta.
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Kolaričeva zmagala, a še vedno brez norme
Šah • Kvalifikacije za DP
Dobra igra Janžekoviča
V prostorih Šahovske zveze Slovenije v Ljubljani se je v torek končal kvalifikacijski turnir za nastop na članskem posameznem državnem prvenstvu, ki bo od 6. do 14. avgusta v Ljubljani. Na turnirju je sodelovalo 59 šahistov in tudi nekaj šahistk iz 22 slovenskih klubov. Barve Šahovskega društva Tehcenter Ptuj je zastopal 17-letni Klemen Janžekovič, ki je prikazal nekaj dobrih iger, posebej v drugem delu turnirja.
Klemen je bil po začetnem ratingu uvrščen na 40. mesto, tako da je že v prvem kolu za tekmeca dobil 11. po ratingu Jerneja Buzetija in začel s porazom. V naslednjih osmih kolih je trikrat zmagal, trikrat remi-ziral in dvakrat izgubil. Lahko bi rekli, da je zbral po tri možne rezultate, tri zmage, tri remije in tri poraze. Izredno lepo zmago je dosegel v osmem kolu proti MK Dušanu Jokoviču, ki ima skoraj 200 točk višji rating. Odlično predstavo je prikazal tudi v zadnjem kolu, ko je šele po skoraj štirih urah in pol igre ter po 53 potezah moral podpisati poraz z MK Gregorjem Goršetom in je ob koncu zbral 50 % možnih točk. Vse do zadnje partije na turnirju ni bilo jasno, kateri štirje šahisti so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo obenem XIX. memorial dr. Milana Vidmarja in temu primeren je tudi nagradni
Foto: arhiv SZS
Klemen Janžekovič
sklad. Medtem ko je prvi nosilec, MM Jure Zorko iz ŠD Podpeč, s 7,5 osvojene točke upravičil vlogo favorita, pa je za preostala tri mesta odločal krog štirih šahistov, ki so zbrali po 6,5 točke. Po dodatnem kriteriju je iz »igre« izpadel član ŽŠK Maribor Peter Kokol, ki pa lahko računa na nastop ob morebitni odpovedi katerega od direktnih udeležencev prvenstva.
Silva Razlag
Končni vrstni red kvalifikacij: 1. Jure Zorko (S D Podpeč) 7,5 točke, 2. Žan Tomazini (ŠK Sl. Bistrica) 6,5 (41,00), 3. Leon Mazi (ŠD Podpeč) 6,5 (40,5), 4. Marko Srebrnič (ŠK N. Gorica) 6,5 (37,5), 5. Peter Kokol (ŽŠK Maribor) 6,5 (32,5) ... 32. Klemen Janžekovič (ŠD Tehcenter Ptuj) 4,5 točke itd.
Padalstvo • Svetovni pokal
Ptujski padalci v Nemčiji srebrni
Tekme za svetovni pokal v padalstvu se kot blisk vrstijo druga za drugo in že je pod streho polovica tekem. Komaj so se ptujski padalci dobro vrnili s prijateljske tekme iz Prijedorja (Bosna), kjer so dosegli 2. mesto, že so se znašli na tretji tekmi za svetovni pokal, tokrat na prijetno hladnem Bavarskem. Vreme, ki je sicer nekoliko spominjalo na našo pozno pomlad, je zahtevalo od tekmovalcev izredno koncentracijo, izkušnje in natreniranost. Tudi ekipe, ki so v svetovnem merilu najboljše, so v neusmiljenem vremenu udarjale centimetre, ki bi se jih drugače sramovale. Toda pogoji so bili povečini za vse enaki in veter je tudi tu kaj hitro ločil seme od plev.
V igri za stopničke so se tako ves vikend prerivali Italijani, Nemci in Slovenci, tako da smo vse do zadnjega skoka zadnje ekipe zadrževali dih. Kaj le ne bi, ko pa so se prav naši fantje Aero-kluba Ptuj ves čas borili za mesta na stopničkah! Neverjeten uspeh amaterske ekipe med profesionalci je povzročil napetost in je »kravžljal« živce kot že dolgo ne.
Da bi bilo čakanje še toliko bolj napeto, so organizatorji že kar očitno zavlačevali z izvedbo osme, finalne serije. Po sedmi seriji so namreč vodili Italijani, na drugem mestu so bili doma-
Ptujska ekipa, ki je na tekmi svetovnega pokala v Nemčiji zasedla odlično 2. mesto!
čini, na tretjem pa Ptujčani. A z zavlačevanjem so organizatorji naredili svoji ekipi medvedjo uslugo, saj je prekinitev nadaljevanja serij in razteg tekme na nedeljo zahtevala jeklene živce, ki pa jih člani nemške ekipe vendarle niso imeli. In po vseh teh nihanjih gor in dol po lestvici so se ob koncu tekme po stopničkah razvrstile naslednje ekipe: Italijani (Italy National Team) na prvem mestu, Ptujčani (AK Ptuj 1) na neverjetnem drugem mestu, na tretjem ekipa Esercito iz Italije, na nehvaležnem četrtem mestu pa nekoliko okrnjena in spremenjena ekipa Elan iz
Lesc.
Med posamezniki je ponovno blestel Italijan Guiseppe Tresoldi, na drugo stopničko je stopil Leščan Roman Karun, mesto nižje se je veselil Švicar Pascal Koeppel. Med Ptujčani je bil med posamezniki tokrat najboljši Boris Janžekovič z izjemnim šestim mestom. Na prav tako odličnem devetem je bil kapetan ekipe Peter Balta, ki nam je ob uspehu ekipe povedal: »Resnično smo zadovoljni z drugim mestom, obenem pa po tihem upamo na podoben rezultat na Reki. Naš cilj je uvrstitev okrog petega mesta. Dolgo smo čakali
na te stopničke in po vseh težavah smo jih le dočakali.«
Aleksander Čuš je dosegel 24., Tonček Grego-rič pa 29. mesto. Kot peta tekmovalka je za ekipo Štajercev tekmovala Veselka Pirc iz sosednje Hrvaške, za ekipo Reke pa sta tokrat tekmovala ptujska mladinca Marko Veselič in Matevž Cestnik.
Resnično zavidanja in hvale vreden rezultat bo gotovo dal našim fantom novega poleta. Pred njimi so kratki trije tedni časa za trening, potem pa ponovno v boj, naslednjič v italijanski Belluno.
Vesna Osterc
Nepozabno doživetje za posameznike, družine ali skupine na največjem kolesarskem rekreativnem dogodku v Sloveniji
9. Poli maraton - za zabavo in dobro počutje
Redna telesna vadba je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega počutja - zato vas komaj čakamo v izvrstni družbi rekreativcev na Poli maratonu
Na Poli maratonu poskrbimo za vse. Za kolesa in kolesarje, še posebej pa za kolesarske želodčke po kolesarjenju, saj vemo, da je prehrana ključnega pomena pridobrem počutju in gradnji telesne pripravljenosti.
Redna vadba pa ni le gradnja telesne pripravljenosti, ampak tudi način za vzdrževanje optimalne telesne teže ali način za »kurjenje« viškov. Pri vseh aspektih pa je posebno učinkovito kolesarjenje, ki polega blagodejnega vpliva na počutje zagotavlja tudi pospešeno kurjenje energije in kalorij. Človeško telo vsakodnevno potrebuje energijo za delovanje. S sodobnim načinom življenja in uživanjem vi-sokokalorične hrane pa največkrat v telo vnesemo več, kot potrebujemo. In te viške lahko učinkovito obvladujemo z redno telesno vadbo ter tudi kolesarjenjem.
Vseeno pa je energija in s tem tudi vnos kalorij v telo izjemnega pomena za telesno vadbo, saj že star pregovor pravi, da »prazna vreča ne stoji pokonci«. Pravilna in uravnotežena prehrana z upoštevanjem prehranskih napotkov je tako pomemben del vadbe, še posebej, če želimo telesno težo zmanjšati. Pri tem pa je zmotno prepričanje, da če ne jemo, shujšamo, ampak je rezultat prej drugačen. Vnos kalorij je torej potrebno primerjati z gorivom, ki ga potrebujemo za avtomobile. Drugačno je le to, da smo motor in glava avtomobila mi sami.
Kalorije, potrebne za življenje, vnašamo v telo s hrano in pijačo, pri vadbi, še posebej, če je ta dolgotrajna, pa poleg zaužite energije uporabljamo še telesne notranje zaloge v jetrih(maščobe, gli-kogen), energijo, shranjeno v maščobnem tkivu, in energijo v mišicah samih. Poraba energije na kolesu je odvisna od različnih dejavnikov: teže kolesarja in opreme, razdalje, ki jo prevozimo, dinamike terena (ravnina ali razgiban teren), hitrosti vožnje in vetra, ki nam lahko piha v hrbet ali prsi.
Ključne besede, ki povezujejo vse aspekte telesne vadbe, so energija, sila in moč. Ta velja za vse intenzivnosti in namene - tako za profesionalno, napredno-rekreativno ali pa povsem za zabavo in dobro počutje. Pravilna sestava prehrane pred in po vadbi je zato izjemnega pomena, saj moramo pred vadbo telo oskrbeti z energijo, po vadbi pa telo čim prej okrepiti z novo. Približno 60 odstotkov energije, prejete s hrano, telo izgubi skozi toploto pri produkciji ATP (adenozin trifos-fata), hrane, ki jo uporablja telo na celični ravni, nekaj toplote pa se izgubi ob samem zgorevanju (metabolizmu) pri delu. Ostanek zaužitih kalorij, približno 25 odstotkov, pa uporabimo za dejansko delo mišic.
Ravno nasprotno v primerjavi z našim telesom pa je naše kolo izjemno učinkovito pri izrabi prejete energije. Več kot 95 odstotkov moči naših
mišic, ki jo vlagamo v poganjanje, je uporabljeno za premikanje, manj kot pet odstotkov pa za različne faktorje upora, kot so na primer kotalni upor pnevmatik, trenje ležajev in podobno. Da še zmanjšamo izgube na kolesu, povečamo učinkovitost in maksimalno uživamo v vožnji, kolesarji priporočajo redno mazanje kolesarskih verig in ležajev, uporabo lahkih olj in lubrikantov, saj parafin ustvarja večje trenje, uporabo pnevmatik z manjšo površino, narejenih iz mehkih materialov in maksimalno napolnjenih. Vsak element
posebej pripomore k bolj učinkoviti in lahkotnejši vožnji.
Vse to pa so samo napotki za večji kolesarski užitek in doseganje optimalnih kolesarskih rezultatov. Na Poli maratonu pa seveda ne tekmujemo, saj smo ga pripravili zato, da uživamo v kolesarjenju, druženju in izvrstni prehrani. Zmagovalec pa je vsak, ki prevozi eno izmed treh tras. Poli maraton je uživanje rekreacije z veliko žlico, zato ga že komaj čakamo.
Pomembnost pravilne prehrane
Sodoben način življenja od človeka zahteva prilagojeno prehrano. Vendar pri oblikovanju pravilnega načina prehranjevanja, s katerim želimo na primer zmanjšati telesno težo, velikokrat naletimo na zmotna prepričanja, še posebej tega, da so ogljikovi hidrati naši sovražniki v stremljenju po vitkejšem telesu.
Med telesno vadbo dobiva človeško telo energijo večinoma iz glikogena, ki je pravzaprav skladišče ogljikovih hidratov. Telo ga uporablja, dokler je na voljo, potem pa se loti maščobnih zalog, kar nas pripelje do začaranega kroga in vprašanja, koliko ogljikovih hidratov moram zaužiti, da bom najbolj učinkovito kuril druge zaloge, predvsem maščobne celice. Prehranski in vadbeni strokovnjaki priporočajo, da je najbolje začeti z dvema gramoma ogljikovih hidratov na kilogram telesne teže, če pa rezultati ne bodo zadovoljivi, je potrebno vnos počasi zmanjševati za pol grama na kilogram telesne teže tedensko, vse dokler ne pridemo do efektivne količine, pri kateri metabolizem ne bo upočasnjen, telo pa bo za energijo uporabljalo maščobne zaloge.
Boks • Revija v Rušah
V ringu štirje ringovci
Boks klub Ruše je v soboto izvedel prvo sparing revijo, na kateri so si predvsem mladi tekmovalci nabirali izkušnje; vsi dvoboji so bili označeni za prijateljske ali neodločene.
Boksarski klub Ring iz Ptuja je dobil od organizatorjev posebno povabilo, tako da so se v ringu znašli Tilen Kmetec,
Nino Milošič, Nejc Nedeljko in Aleš Kujavec. Šele 13-letni Kmetec je imel v Rušah drugi dvoboj in je zares zadovoljil s svojo predstavo in prikazanim boksarskim znanjem. Mladinec Nino Milošič je dobro oddelal dvoboj proti domačinu, finalistu državnega prvenstva Žigu Pečniku. V ringu svojo zrelost
zmeraj znova dokazuje tudi Nejc Nedeljko, ki je bil veliko boljši tekmec v dvoboju proti Gregorju Soršaku in je ves potek dvoboja rutinirano nadzoroval. Najboljši dvoboj večera v Rušah sta prikazala ptujski boksar Aleš Kujavec in repre-zentant iz Slovenske Bistrice Tadej Mernik. Oba borca sta
Dvoboji v Rušah:
Tilen Kmetec (BK Ring Ptuj) -Mitja Grušovnik (KBV Sande team Ruše)
Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Tadej Mernik (BK Slovenska Bistrica
Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Žiga Pečnik (KBV Sande team Ruše)
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) -Gregor Soršak (ŽBK Maribor)
dala v ringu svoj maksimum in sta za amaterje pokazala vrhunsko boksarsko partijo.
Sparing revija v Rušah je iz vseh vidikov odlično uspela, zato se organizatorji nagibajo k temu, da bodo prihodnje leto pripravili pravo tekmovanje. Namen omenjenih revij je predvsem razvijanje boksa in popularizacija te olimpijske športne panoge. Na Ptuju jo zelo dobro podpira BK Ring, ki bo v soboto, 16. 7., od 18. ure dalje pred svojimi vadbenimi prostori na Maistrovi ulici pripravil še drugo sparing trening revijo, na kateri bo na sporedu vsaj deset dvobojev. Glavno vlogo bodo imeli domači tekmovalci; predstavili se bodo Tilen Kmetec, Timotej Pučko, Nino Milošič, Blaž Škrjanec, Marcel Gojkošek, Aleš Kujavec, Nejc Nedeljko in Rok Dolenc.
David Breznik
Nogomet • Kamp MNZ Ptuj na Rogli
Dvanajstletniki trenirali in uživali na Rogli
Medobčinska nogometna zveza Ptuj je po programu Grassroots od 2. do 6. julija organizirala nogometni kamp na Rogli, ki se ga je udeležilo 19 igralcev letnikov 1998/99 (U-12). Udeleženci so prišli iz nogometnih šol Aluminija, Poli Drave, Golgeterja Hajdina, NK Bistrica, Središča, Zg. Polskave, Bukovcev, Vidma, Gerečje vasi, Zlatoličja, Gorišnice in iz Šmarja pri Jelšah.
Delo z mladimi nogometaši je potekalo po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo U-12, vadba je bila organizirana dvakrat na dan, poudarek pa je bil na učenju tehnike nogometa in na igralnih oblikah. Treningi so potekali na idealni nogometni površini z naravno travo na stadionu Rogle.
Poleg rednih treningov so bila organizirana predavanja o osebni higieni, prehrani špor-
tnika in zdravem načinu življenja. Kamp je obiskal predstavnik MDNS Ptuj Janez Bezjak, ki je predstavil pravila nogometne igre.
Udeleženci kampa so kot dopolnilno dejavnost opravili vzpon na razgledni stolp Ro-gle, preizkusili so se v vožnji z
Kampa so se udeležili naslednji igralci: Žiga Bezjak, Rok Baaron, Domen Borko, Matic Dobnik, Teo Glažar, Timotej Elšnik, Jan Ellšnik, Ti-motei Jerenko, Jan Krivec, Blaž Lovenjak, Jakob Mesarič, Rok Mohorko, Žan Mohorko, Jure Perger, Žiga Podlesnik, Marko Šegula, Patrik Škvorc, Niko Vajda in Jakob Vehovec.
Strokovni program sta vodila Gorazd Črnila in Boštjan Zemljarič (oba profesorja športne vzgoje in trenerja PRO), Luka Lenartič je skrbel za športne pripomočke, energijske napitke in pomoč pri spremljajočih mikro poškodbah. Vodja kampa je bil Marjan Lenartič.
Mali nogomet
V	Apačah najboljše Krovstvo kleparstvo Trčko
Športno društvo Apače je organiziralo 4. tradicionalni nogometni turnir. Kljub veliki vročini in sopari se je zbralo 14 ekip, ki so igrale na izpadanje.
V	finale sta se prebili ekipi ŠD Selan Kleparstvo Petrovič (v polfinalu so premagali domačo ekipo Stojko Team Capri 1:0) in Krovstvo kleparstvo Trčko (bili so boljši od ŠD Rim 3:1). Finalna tekma se je po rednem
delu končala brez zadetkov, po streljanju kazenskih strelov pa so bili boljši nogometaši Kro-vstva kleparstva Trčko (1:0). V tekmi za 3. mesto je ŠD Rim s 3:1 premagal Stojko Team Capri. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Marjan Novak iz zmagovalne ekipe, lovorika najboljšega strelca pa je pripadla Marku Pečniku iz ŠD Selan Krovstvo Petrovič, ki je dosegel pet zadetkov. Pokale in nagrade je najboljšim podelil predsednik ŠD Apače Dejan Lendero.
Danilo Klajnšek
umetnimi sanmi. Za sprostitev so si izbrali vodne aktivnosti v bazenu hotela Planja. Na poti domov so si ogledali nogo-
Fotozapis
Nogometni tabor v Ljutomeru
Športna zveza Ljutomer in NK Ljutomer sta pripravila prvi nogometni tabor, ki se ga je minuli teden udeležilo 30 otrok v starosti od pet do štirinajst let. Dnevno so v dopoldanskem času vadili na nogometnem igrišču pod vodstvom trenerjev Sebastijana Rudolfa, Tadeja Vogrinca, Patrika Jelena, Roberta Stajnka in Tineta Špilaka, popoldne so
metni stadion Arena Petrol in športno dvorano Zlatorog v Celju.
UR
tri ure preživeli na ljutomerskem letnem kopališču, se seznanili s športnim plezanjem na umetni steni ter nato opravili še trening nogometa. Mlade nogometaše sta na taboru obiskala tudi sekretar Športne zveze Ljutomer in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Branko Žnidarič ter predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Danilo Kacijan ter jim podelila spominske majice in nogometne žoge.
NŠ
Nogomet • 1. SNL
Četvorka za naslov
V soboto se bo s tekmami 1. kroga začelo državno prvenstvo 20011/12 v 1. SNL, naslov prvakov brani ekipa Maribora. Slednja bo - podobno kot Olimpija in Domžale - na začetku igrala na »dveh frontah«, saj še nastopa v kvalifikacijah za evropska tekmovanja (iz teh so že izpadli nogometaši Kopra). Prav omenjene štiri ekipe bodo najverjetneje med sabo odločile o zmagovalcu novega prvenstva, ki ima z zapleti z licenciranjem in naknadno umestitvijo Triglava in Mure 05 v ligo slabšo popotnico. Ta se bo verjetno hitro spremenila, ko bo Muro spremljalo veliko število gledalcev (kakšnih odmevnih rezultatov v prvi sezoni od Mure ne gre pričakovati, čeprav bo imel Robert Pevnik s Cipotom, Ošlajem, Eterovičem in Fajičem - najboljši strelec bosanskega prvenstva - povsem spodobno moštvo).
Maribor v tem prestopnem roku doslej ni veliko trgoval, z Ibraimijem pa so močno okrepili napad (obramba zagotovo ostaja slabši del ekipe). Podoben recept je ubrala tudi Olimpija, ki je angažirala Dragana Čadiko-vskega. Olimpija je na prijateljskih in dosedanjih evropskih tekmah igrala najbolj konstantno, Maribor je npr. razočaral na superpokalu z Domžalami in na tekmi z luksemburškim Dudelangom. Zagotovo bo tudi v letošnji sezoni pri vrhu ekipa Domžal, ki ima izjemno kompaktno zasedbo. V njej sta pomembna člena Marko Drevenšek in Mario Lucas Horvat; prvi je trenutno poškodovan, drugi pa se vrača po poškodbi. V Koper se je na trenersko mesto vrnil Vlado Badžim, ki bo kot prekaljeni maček
1. SNL, pari 1. kroga: Sobota, 16. 7., ob 20.00:
Maribor - H iT Gorica; nedelja, 17. 7., ob 18.00: Mura 05 - Luka Koper, Triglav - Nafta; ob 19.00: Rudar - Domžale, Olimpija - CM Celje.
zagotovo znal iz ekipe potegniti maksimum, ekipa pa je s Hrvatoma Lini-čem in Bagaričem močnejša kot lani. Prav zaradi teh štirih močnejših ekip bo veliko zanimivih medsebojnih dvobojev, ki bodo prvenstvu dajali poseben ton. Kljub velikemu številu derbijev pa bo razplet pri vrhu v veliki meri odvisen od tega, kako se bo velika četvorka izkazala v dvobojih z - vsaj na papirju - slabšimi tekmeci.
Mura 05, Hit Gorica, Triglav in Rudar (na klopi slednjega sedi Milan Buričič) so ekipe, ki so »predvidene« za sredino lestvice. V tem trenutku gre za stabilne klube, kar pa se lahko - glede na izkušnje iz preteklih let - kaj hitro spremeni. Na začelje sta obsojena Celje in Nafta, ki sta v tudi v najtežji finančni situaciji. Nafta je le s težavo pridobila prvoligaško licenco in se nagiba v polprofesio-nalni model delovanja (posledično jo je zapustilo veliko igralcev), Celjane pa po dolgih letih podpore zapušča glavni sponzor, gradbeno podjetje CMC.
Ali se bo sistem 4-4-2 (prva če-tverka, sredina in začelje) spremenil v kakšnega drugega (3-5-2, 4-3-3, 3-4-3) pa bomo videli kmalu.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Domžalčani so že osvojili prvo lovoriko v sezoni - superpokal.
Športni napovednik
Nogomet • Veteranski turnir v Ormožu
Nogometni klub Ormož vas vabi na veteranski turnir v nogometu na travi (igrišče bo imelo dimenzije 65 x 45 metrov, goli 5 x 2 m), ki bo potekal v soboto, 16. julija, od 9. ure naprej v Športnem parku Mestna graba. Pravico do igranja imajo igralci, ki so oz. bodo v letošnjem letu dopolnili 35 let. Igralni čas v predtekmovanju je 2 x 15 minut. Prijavnina za ekipo znaša 60 EUR. Če se bo turnirja udeležilo vsaj 12 ekip, bo nagradni sklad znašal 600 EUR.
Za zabavo, hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vabljeni!
Mali nogomet
Poletna liga ŠD As
REZULTATI 11. KROGA: ŠD Majski Vrh - Velika Varnica 6:0, Strelec Stojnci - UŠC Višnjica 1:3, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD AS 6:1, KMN Majolka - Generacija X 1:1, CNC Ecocon - Bar Desetka 3:5, Strmec -ŠD AS Evroavto 1:5.
REZULTATI 12. KROGA: UŠC Vi-šnjica - CMC Ecocon 4:2, Strelec Stojnci - Majski Vrh 0:6, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - Bar Desetka 8:4, Koranti Demoni - Strmec 2:6, ŠD AS Evroavto - KMN Majolka 6:0.
1. AS EVROAVTO 9	8	1	0	57:16	25
2. BAR DESETKA 10	8	1	1	47:22	25
3. ŠD MAJSKI VRH 10	8	0	2	54:18	24
4. ŠD SELAN 11	7	1	3	46:27	22
5. GENERACIJA X 10	5	3	2	36:19	18
6. UŠC VIŠNJICA 10	5	2	3	35:19	17
7. KMN MAJOLKA 9	3	4	2	20:17	13
8. STRMEC 10	4	1	5	25:26	13
9. STRELEC STOJ. 10	2	1	7	16:41	7
10. CMC EKOCON 8	2	0	6	10:24	6
11. KORANTI DEM. 9	2	0	7	14:47	6
12. VEL. VARNICA 9	0	1	8	12:44	1
13. ŠD AS 9	0	1	8	9:51	1
Danilo Klajnšek					
Tenis • TK Terme Ptuj
»Glede EP bi se napovedi raje vzdržal ...
«
Za najperspektivnejšo mlado ptujsko teniško igralko Nino Potočnik je izjemno uspešen turnir v Parizu, že v kratkem pa jo čaka vrhunec sezone: nastop na posamičnem evropskem in ekipnem svetovnem prvenstvu. Kratko oceno smo poiskali pri njenem trenerju Zoranu Krajncu.
Za Nino je izredno naporna serija turnirjev, kljub temu pa je v Parizu igrala odlično.
Z. Krajnc: »Od maja dalje je igrala na Bergantovem memo-rialu, Reiffeisen opnu, državnem prvenstvu, na Nike turnirju, na OP Čakovca U-16, igrala
je kvalifikacijski turnir za EEP, finalni turnir za EEP in zadnji v nizu Pariz. To je najmočnejši turnir za dekleta U-14 na pesku, odlično organiziran, v Bulonjskem gozdu sredi Pariza. V Ninini konkurenci sta manjkali samo dve iz najboljše evropske deseterice, vse ostale so igrale, veliko je bilo tudi kvalitetnih igralk iz Amerike, Azije in Avstralije. Letos smo Nino uspeli z boljšim načrtovanjem turnirjev dokaj svežo pripeljati skozi spomladanski del sezone, čeprav je igrala veliko - tudi finale je zmagovala. Še vedno je željna tenisa, igra z velikim žarom, tudi forma je
Zoran Krajnc in Nina Potočnik na igriščih Roland Garrosa
Atletika • AK CP Ptuj
Mnogobojci najboljši v državi
prava. Sedaj prihaja vrhunec sezone, nastop na posamičnem evropskem prvenstvu in na ekipnem svetovnem prvenstvu. Oba turnirja bosta odigrana na Češkem, v njihovem nacionalnem teniškem centru. Kot zanimivost naj povem, da so letos Čehi v Wimbledonu zmagali v treh mladinskih kategorijah: med dekleti posamezno in v dvojicah ter mešanih dvojicah.«
Kaj je prinesel turnir v Parizu in kakšna so pričakovanja pred EP?
Z. Krajnc: »Že nekaj časa vemo, da smo na pravi poti, sedaj samo dobivamo potrdila. V Parizu smo dobili predvsem zelo dobre smernice za prihodnost. Pri Nini nikoli ni vprašanje, koliko žog bo neubranljivo zadela v polje tekmice, bolj je vprašljivo, koliko napak se bo zgodilo v igri in ali bo primerno usmerjala žogice po igrišču. Glede EP pa bi se raje vzdržal napovedi, saj ne želim nalagati bremena na Ninina ramena; če ne bo preskočila 1, kroga, to ne bo nobena tragedija, lahko pa pride tudi daleč.«
Nina Potočnik:
»Upam tudi na Roland Garros«
Kako ti je bil všeč Pariz in posebej igrišča v Roland Garrosu?
N. Potočnik: »Pariz je krasen, izjemno lep. Prekrasen je tudi Roland Garros, ki je zelo velik kompleks. Upam, da bom kdaj v prihodnosti tam tudi nastopila (smeh). Sam turnir je bil prav tako dober, čeprav se ni začelo najbolj obetavno. Prvi dan smo imeli namreč malo nesreče, saj smo šele ob 2. uri zjutraj prišli v hotel. Od tistega dne dalje pa je bilo vse super.«
Še posebej po tem, ko si v 1. krogu premagala 1. igral-
v ■
Konec prejšnjega meseca so se na državnem prvenstvu v mnogoboju v Postojni pomerili pionirji in pionirke starostne kategorije U14. V ekipnem točkovanju so bili mladi atleti iz Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj korak pred konkurenco, dekleta pa so bila tretja. V vseekipnem točkovanju fantov in deklet pa so bili Ptujčani najboljši. »Izjemno nadarjena generacija atletov v našem klubu
letnikov 1999 in 1998 je še enkrat več pokazala, da se za uspehe kluba v prihodnje ne gre bati. Na državnem prvenstvu U14 so v ekipnem mnogoboju osvojili skoraj vse, kar se je dalo,« je nastop svojih varovancev ocenil trener Aleš Bezjak.
Poleg obeh ekip pa sta blestela še Maja Bedrač in Boštjan Nahberger, ki sta osvojila srebrni kolajni v posamični konkurenci. Bedra-
čeva je bila najboljša v svoji paradni disciplini, v skoku v daljino, kjer je skočila kar 547 centimetrov, zelo hitra je bila tudi v teku na 60 metrov (8,21 sekunde), nekoliko počasnejša pa na 600 metrov in krajša v metu vorteksa. Prav v slednjih disciplinah pa je največ pokazal Nahberger: vorteks je vrgel 59,26 metra, na 600 metrov pa je tekel 1 minuto in 41,75 sekunde.
UE
ko na evropski lestvici U-14, Rusinjo Komardino.
N. Potočnik: »Zmage vsekakor nisem pričakovala, čeprav sem na začetku takoj videla, da med nama ni kakšne velike razlike in da se jo da premagati. Potem sem odigrala svojo igro in jo premagala. Ko sem izkoristila zaključno žogo, je bil občutek krasen: premagala sem št. 1 v Evropi!««
Kako si doživela naslednje dvoboje?
N. Potočnik: »V drugem krogu sem igrala z Avstralko, ki ni bila nič posebnega, zato sem pričakovala zmago. Nasle-
dnja je bila Madžarka Bekefi, ki je bila 13. nosilka. Z izločitvijo Komardine sem sama sebi dokazala, da lahko izločim katerokoli tekmico in s takšnim občutkom sem šla v ta dvoboj, ki sem ga na koncu tudi dobila. Četrfinalni dvoboj sem izgubila proti dobri Ukrajinki Ploškini, ki je ta dan vse žoge ulovila in jih vrnila. Sama sem ji 'pomagala' s tem, da sem naredila preveč napak. Veliko jih je za malenkost končalo izven igrišča. Predvsem to bi morala popraviti pred naslednjimi turnirji.«
V zadnjem času si z reprezentanco Slovenije in na turnirju v Parizu igrala s kar nekaj igralkami iz svetovnega vrha (Benčič, Ko-njuh, Jorovic, Komardina). Kako je igrati proti najbolj-
šim igralkam sveta?
N. Potočnik: »Dober občutek je, še posebej zaradi tega, ker sem videla, da lahko z njimi igram enakovredno. Razlike so majhne, tako da lahko vsako premagam, ob le nekoliko slabši igri pa je poraz neizbežen.«
Čaka te še posamično EP v konkurenci U-14. Kaj pričakuješ?
N. Potočnik: »Ta teden bom 'stisnila zobe' in trdo trenirala, po tem pa poskušala na Slovaškem odigrati najbolje, kar znam.«
V konkurenci dvojic igraš skupaj z Manco Pi-slak. Kako se ujameta?
N. Potočnik: »Dobro se uja-meva; premagali sva že marsikoga, ki je bil višje rangiran na raznih turnirjih.«
Jože Mohorič
Nadarjena generacija ptujskih atletov letnik 1998 in 1999.
Strelstvo • 21. DP z MK-orožjem na 50 m
Simon Simonič do naslova prvaka
Pretekli vikend je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo še zadnje dejanje letošnje domače strelske sezone - 21. DP v streljanju z MK-orožjem na 50 m. Najboljši slovenski strelci z malokalibrskim orožjem na 50 metrov so se pomerili v treh različnih disciplinah (s puško v ležečem in trojnem položaju ter s pištolo) in štirih starostnih kategorijah (člani, mladinci, kadeti in pionirji). Na prvenstvu je nastopalo tudi veliko število strelcev iz Spodnjega Podravja, ki so osvojili kar pet posamičnih in eno ekipno odličje. Z novim naslovom državnega prvaka se je v najštevilčnejši disciplini okitil juršinski strelec Simon Simo-nič ml., ki je s 542 krogi za seboj pustil Boštjana Simo-niča in Petra Tkalca, ki sta s 535 in 531 krogi osvojila 2. in 3. mesto. Simon Simonič je od leta 1999, ko je začel še kot zelo mlad 13-letni fant nastopati z MK-pištolo proste izbire, uprizoril meteorski vzpon. Na tej poti je v različnih starostnih kategorijah v šestih letih osvojil 3 naslove državnega prvaka, eno drugo, eno tretje in eno sedmo mesto, omenjeno statistiko pa je z nastopom na 21. DP še izboljšal in s 542 krogi osvojil še drugi naslov članskega državnega prvaka. V ekipnem seštevku so prvi ekipni naslov državnih prvakov osvojili strelci Jožeta Keren-čiča iz Miklavža pri Ormožu, ki so slavili s 1589 krogi, pred najbolj trofejno ekipo (7 naslovov ekipnih državnih prvakov) Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 1580 krogi na 2. mestu in juršinsko ekipo s 1577 krogi na 3. mestu.
Boštjan Simonič uvrščen na EP v Beogradu, brez norme ostal Kevin Venta
Dobro uvrstitev na DP je z 2. mestom dosegel tudi Boštjan Simonič, ki pa rezultatsko s 535 krogi ni izpolnil svojih visokih pričakovanj in na glavni tekmi domače sezone ni uspel potrditi svojo rezultatsko premoč v letošnji sezoni, ko je s 563 krogi dosegel tudi daleč najboljši rezultat sezone. Boštjan Simonič je statistično gledano drugi najboljši slovenski strelec v samostojni Sloveniji, saj ima v 11 letih nastopanja z
Foto: Simeon Gonc
Simon Simonič, SD Juršinci, si je v Ljubljani priboril še 4. naslov državnega prvaka z MK-pištolo proste izbire.
MK pištolo proste izbire v lasti štiri naslove državnega prvaka (boljši je le Tkalec s petimi naslovi), tri druga mesta in eno tretje mesto. Po dobrem nastopanju v letošnji sezoni, ko je uspešno tekmoval tudi na tekmi ISSF Svetovnega pokala v Munchnu in s 556 krogi tudi na največjih tekmovanjih pokazal svoj realni domet, pa si je izboril tudi nastop na najpomembnejši tekmi v letošnji sezoni - avgustovskem EP z MK-orožjem v Beogradu, kjer si bo s svojim najboljšim možnim streljanjem (ponovitev dosežka 563 krogov) poskušal izboriti možnost boja za olimpijske kvote in uvrstitev na olimpija-do v London 2012. Brez kriterija za nastop na EP v Beogradu pa je ostal ormoški strelec Kevin Venta, ki je v absolutni kategoriji s 513 krogi osvojil 14. mesto, za uspešno kvalifikacijo pa bi potreboval 532 krogov. Če upoštevamo, da se je Kevin Venta s strelstvom začel ukvarjati šele februarja 2010 in da se je v manj kot letu dni od tedaj že uspel kvalificirati na svoje prvo EP z zračnim
orožjem - Brescia 2011, se je v relativno kratkem času treh mesecev uspel spoznati še z eno novo strelsko disciplino -MK-pištole proste izbire in bil do zadnjega v igri tudi za kvalifikacijo na EP v Beograd 2011, lahko z gotovostjo trdimo, da je pred mladim, marljivim in ambicioznim ormoškim strelcem še svetla prihodnost.
Ormoški strelki TSO Vesna Mele in Barbara Muhič sta prav tako prišli do odličij; Vesna do brona v MK-puška 3 x 20 strelov članice in srebra v MK-puška 60 leže članice, Barbara pa v MK-puška 60 leže mladinke.
Simeon Gonc
MK-pištola proste izbire		
1. Simon Simonič ml.	JUR	542
2. Boštjan Simonič	JKM	535
3. Peter Tkalec	DPR	531
4. Klemen Tomaševič	ŽEL	529
5. Simon Simonič	JKM	529
8. Aleksander Ciglarič	JKM	525
11. Ludvik Pšajd	JUR	523
14. Kevin Venta	KOR	513
15. Mirko Moleh	JUR	512
18. Miran Miholič	JKM	499
Kuharski nasveti
Solata
Zeleno solato so cenili že v starem Egiptu, intenzivno so jo gojili tudi Grki in Rimljani, ki so menili, da je dober af-rodiziak. Na Kitajskem jo omenjajo med 6. in 9. stoletjem. Solato lahko razdelimo na različne kriterije, nas bo zanimal le prehramben del in tako jo delimo na to, ali pri rasti ustvarja glave in tej govorimo glavnata solata, če pa se bohoti le z lepimi hitro rastočimi listi, govorimo o solati rezivki, solati berivki in solati vezivki, ki oblikuje rahlo podolgovato glavo.
S prehrambnega vidika je pri zelenih solatah najpomembnejša hranilna vrednost, ki je izredno nizka, saj nam na 100 g živila da le 45 kJ energije. Zraven tega vsebuje pomembne vitamine in mineralne snovi, kot so karotin, vitamin B1, vitamin B2, vitamin C, železo, fosfor, magnezij, kalij, izredno malo beljakovin, maščobe, ogljikovih hidratov ter pomembne vlaknine, ki nam dajejo občutek sitosti, urejajo prebavo in nase vežejo različne odpadne snovi v organizmu.
S shranjevanjem imamo nemalo težav, saj je njeno shranjevanje pri temperaturi od 1 do 3 °C še vedno omejeno na kratek čas, nekoliko ji podaljšamo čas shranjevanja, če je ne hranimo skupaj s sadjem in ostalo zelenjavo, saj zaradi tega izloča etilen, ki na listih solate povzroči rdeče pege. Uporabnost solate je neomejena, je ena redkih zelenjav, ki jih lahko uporabljamo celo leto, k priljubljenosti solate pripomore njena krhkost in hrustljavost listov. Zelena so-
lata ima osvežujoč okus zardi citronske in jabolčne kisline. Zanimivo je, da pri glavnati solati količina vitamina C pada od zunaj navznoter, saj zunanji listi vsebujejo 60 % vitamina C, najmanj ga vsebuje srček solate, le okrog 5 %, zato zunanjih listov nikoli ne zavržemo, saj pomembno pripomorejo k tipičnemu okusu posamezne vrste zelene solate. Ob kocenu in spodnjih delih listov se pri rezanju pokaže mlečni sok, ta vsebuje glikozid laktucin, ki prav tako daje skupaj z ostalimi sestavinami osvežujoč okus solati.
Od dodatkov, začimb in dišav se solata ujema z soljo, kisom, čebulo, česnom, drob-njakom, zeleno, peteršiljem, baziliko, meto, pehtranom, vrtno krešo, poprom, koprom. Z olji dodatno vplivamo na okus in videz, tako pogosto uporabljajmo oljčno, bučno, sončnično olje. Kisla smetana, navadni jogurt in majoneza so prav tako sestavine, s katerimi solata pridobi na okusu in videzu. Od zelenjave in ostalih
Bolezen je neozdravljiva pri ljudeh in živalih. Ljudje so odvisni od injekcij zdravila, ki vsebuje hormon inzulin in lete si aplicirajo sami, enkrat, dvakrat ali večkrat dnevno. Pri živalih je enako, le da so le-te odvisne od volje in sposobnosti svojih lastnikov, da jim pri tem pomagajo in jim dnevno dajejo injekcije v predpisani dozi.
Diagnozo bolezni postavimo na podlagi odvzema krvi, v kateri odkrijemo povišan sladkor. Od stopnje povišanja tudi presojamo stanje, prognozo in terapijo bolezni. Trenutno
Solata
živil pa solato pogosto popestrimo s krompirjem, fižolom, sojo, paradižnikom.
Kadar zeleno solato uporabimo kot predjed ali celo kot samostojno jed, je pomembno, da pripravimo jed, ki je paša za oči, kombiniranih okusov in pravilno ponujena. Načelo uporabnosti barv, sestavin, okusov velja zlasti za zelene solate. Vsaka solatna mešanica ima izraziti okus in svojo sestavo. Za tople solate so primerne solate s trdimi listi (regrat, belgijski radič), ki se ne sesedejo tako hitro. Pri glavnatih solatah je pomembno, da so primerno narezane, da jih po rezanju in pranju hitro ponudimo, da liste dobro odcedimo ali osušimo, da ostanek vode ne razvodeni preliva. Šele preliv in dodatki dajo solati pravi okus. Če imamo radi česen, natremo ali na tanko narežemo česen v solato. Francozi prepojijo s česnom manjši kos kruha, ki ga
položijo na dno krožnika ali na dno sklede, v kateri ponudijo solato, in ga pred serviranjem odstranijo. V številnih državah je zelena solata predjed.
Za pripravo zelene solate pa se je uveljavilo precej novih pristopov, kot so ameriška šefova solata, ki je ponujena s pečenim puranjim mesom, ki je lahko narezano na trakove ali na zeleno solato položimo pečen puranji zrezek, ki ga lahko dodatno popestrimo z naribanim sirom, na kodrasti glavnati solati ponudijo pečena gosja jetra in začinijo z orehovim prelivom, gosja jetra zamenjujejo tudi s piščančjimi je-tri, puranje meso s svinjino ali govedino, dodatno popestrijo z gnjatjo, feto, cvetovi drobnja-ka, rezinami hruškami, okisajo z malinovim kisom, ne manjka tudi balzamičnega kisa in podobno. Te kombinacije danes vidimo tudi pri nas.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Sladkorna bolezen pri malih živalih II.
V prejšnjem veterinarskem nasvetu sem se posvetil sladkorni bolezni na splošno, v današnjem prispevku pa nekaj več o diagnostiki sladkorne bolezni in njenem zdravljenju.
povečan sladkor v krvi še ne pomeni sladkorne bolezni, zelo pomembno je, da je žival resnično tešča pri pregledu krvi. V primeru povečanega sladkorja se dogovorimo za ponovne odvzeme krvi in šele, če je večkrat sladkor dvignjen nad normalno mejo in so hkrati tudi ostali simptomi značilni za sladkorno bolezen, lahko postavimo zanesljivo diagnozo. Poznamo dva tipa bolezni. Prvi tip je inzulinsko odvisna sladkorna bolezen, kjer žival potrebuje redne dnevne odmerke inzulina. To pomeni, da ji lastnik daje injekcije do
Foto: E. Senear
trikrat dnevno, odvisno od težavnosti bolezni. Največ je živali, ki potrebujejo injekcijo inzulina enkrat dnevno. Največkrat uporabljamo inzulin, narejen za živali v injekcijah, le-ta je prilagojen bolezenskim stanjem pri živalih, lahko pa uporabimo tudi human (človeški) inzulin. Prednost uporabe inzulina za ljudi je v tem, da je uporaba bistveno lažja, saj je v obliki peres z zelo logičnim doziranjem enot zdravila, kar pomeni zelo enostavno uporabo. Pri inzulinu za živali moramo le-tega potegniti v majhno brizgo v ustrezni predpisani količini, kar je zelo pomembno, saj lahko povišanje doze ali neenakomerno doziranje privede do popolnoma nasprotnih učinkov. Potem je treba še natakniti majhno iglo in živali aplicirati zdravilo pod kožo. Ker pa je inzulin za živali prirejen živalim, je stabilizacija krvnega sladkorja hitrejša in uspešnejša, kot če uporabimo inzulin za ljudi. Zgleda zelo zapleteno, vendar ni tako. Lastnike živali naučimo pravilnega pristopa k omenjeni terapiji živali in že po nekaj aplikacijah postane aplikacija zdravila rutinsko opravilo. Res pa je, da mora biti žival socializirana in sodelovati pri terapiji. V zače-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
tni fazi zdravljenja sladkorne bolezni žival pogosto zadržimo v bolnišnici, saj ji je treba večkrat dnevno meriti sladkor in prilagajati dozo zdravila. Ko se nivo sladkorja v krvi stabilizira, gre pacient v domačo oskrbo s predpisano terapijo in vsemi napotki lastniku.
Drugi tip bolezni je od inzu-lina neodvisna sladkorna bolezen, kjer bolezen zdravimo z dieto, vzdrževanjem telesne teže, povečanim gibanjem živali. Če smo vztrajni in načelni, lahko naš ljubljenček kljub bolezni živi polno aktivno in srečno življenje. Posebne dietne že pripravljene hrane so izvrstna rešitev za zagotavljane uravnotežene dietne hrane. Dobimo jih v specializiranih ambulantah, predpiše pa jih veterinar.
Sladkorna bolezen je tudi pri živalih pogosta bolezen, ki, če ni zdravljena, privede do resnih zdravstvenih težav, ki lahko vodijo tudi v smrt živali. Če je pravočasno odkrita in zdravljena, lahko naš ljubljenček živi polnovredno in kvalitetno življenje in nas razveseljuje in sprošča s svojo igrivostjo in izkazovanjem hvaležnosti. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Preprečevanje širjenja ambrozije (2. del)
Ambrozija je tujerodna rastlina, ki se je na naša območja pričela širiti od jugovzhoda v glavnem iz Hrvaške. Rastlina izvira iz severne Amerike, v Evropo pa so jo prinesli s semeni. Beseda ambrozija v grški mitologiji pomeni hrano bogov na Olimpu, ki prinaša večno mladost in nesmrtnost. Glede na trdovratnost plevela in velike količine semena, velike gibljivosti pelodnega semena, daje tej rastlini res pomen večne mladosti. Ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin. Pelinolistna ambrozija je izredno invazivna rastlina, ki se pojavlja skoraj po celi Evropi ter predstavlja eno najpomembnejših plevelnih vrst tudi v Sloveniji.
Zakon torej nalaga odgovornost za zatiranje tega škodljivega plevela imetnikom zemljišč. Večji pojav širitve ambrozije je treba sporočiti pristojnim fitosanitarnim službam. Najbolje pa je to storiti pravočasno še pred pričetkom cvetenja in semenitve, saj s tem preprečimo širitev te zelo invazivne rastline.
Na kmetijskih obdelovalnih površinah je pomembno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov. Posebej je treba izpostaviti pravilno obdelavo njivskih površin po žetvi žit. Nepravilno je, da strnišča ostajajo neobdelana. Pri obdelavi strnišč poskrbimo tudi za rob njivske površine, kjer se ambrozija pogosto zaseje. Robove njivskih površin je treba vzdrževati s košnjo in uničevanjem trdovratnih plevelov pred cvetenjem le-teh.
V Sloveniji je tudi napačno, da nimamo v ukrepu ozelenitve njivskih površin zajete tudi neprezimne rastline. Posledično tudi kmetje strnišča puščajo praviloma prazna do jesenske setve oziroma setve prezimnih rastlin, ki pa se zasejejo v septembru in še pozneje. Vmes je veliko možnosti, da se na robovih njivskih površin in na praznih strniščih daje možnost rasti in cvetenja ambrozije. Rastlina se razmnožuje izključno s semeni, zato je smiselno posamezne rastline, ko jih opazimo v bližini parcele, uničevati, preden semenijo.
Spomladanska ambrozija, ki je vzklila zgodaj spomladi, začne cveteti v začetku avgusta. Praktično je od konca julija naprej edina rastlina, ki spušča pelod in povzroča alergijske reakcije predvsem na očeh in dihalih. Ljudje, ki so alergični na cvetni prah, morajo biti zaščiteni tudi pri puljenju z rokavicami, ker dlačice povzročajo alergijske reakcije tudi na koži.
Mehansko uničevanje vključuje puljenje, mulčenje, okopavanje, bra-nanje, košnjo, rezanje in zaoravanje. Pri tem moramo biti pozorni na posebne lastnosti rastline. Če smo jo izpulili in ostane na koreninah še nekaj zemlje, se bo rastlina ponovno prijela, rasla in semenila. Če smo jo odrezali ali zmulčili više od pet centimetrov, se bo rastlina obrasla, pognala nove poganjke in ponovno semenila. Ko semena dozorijo, se košnja ali mulčenje odsvetuje, da s stroji ne raznašamo semena na druga območja. V žitnih strniščih, kjer ni ostalih trajnih plevelov, je smiselno ambrozijo pred pričetkom cvetenja nizko pokositi ali zmulčiti.
Kemično zatiranje: v večini poljedelskih kultur ambrozijo relativno enostavno zatiramo s herbicidi, le da moramo vedeti, da jo preparat učinkovito uničuje. Problematične so samo sončnice. Zelo pogost plevel je ambrozija v posevkih buč, ki so bile tretirane s kombinacijo herbicidov stomp-dual. Ti dve sredstvi na to rastlino ne delujeta dovolj učinkovito. Na strniščih ali robovih parcel lahko plevel zatiramo tudi z zmanjšano količino enega od totalnih herbicidov na bazi Glifosata, kot so: boom efect, rundup, tauchdawn in drugi. Po večini je dovolj že polovična doza, ki je potrebna za trajne plevele.
Poseben problem je zatiranje ambrozije na mestih, kjer je prepovedana uporaba kemičnih sredstev, kot so robovi cest, posamezna slabo vzdrževana javna komunalna območja, nevzdrževana stavbna zemljišča. Pri kmetijskih zemljiščih so potencialna žarišča lahko najožja vodovar-stvena območja, kjer se bo rastlina v prihodnje izredno razmnožila in bo dolga leta vzrok pojava alergij pri bližnjih prebivalcih. Na teh območjih je treba vršiti kontrolo prisotnosti ambrozije in pravočasno mehansko uničevati rastline.
Ambrozija se je na našem območju gotovo preveč razširila in je potrebna večja pozornost in pravočasno uničevanje, pri tem je kmetijstvo samo del problema. Uničevanja se mora zavedati praktično vsak lastnik zemljišč, na katerih se ta trdovraten plevel pojavlja in šele takrat lahko pričakujemo zmanjševanje negativnih posledic ambrozije.
Kmetijska svetovalna služba pri KGZS Zavodu Ptuj Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Ivan Brodnjak, ing. kmet.
3
'.s log a. si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj
Foto: arhiv
Foto: SM
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Vrtnica
Vprašanje: Pozdravljeni, pišem v upanju, da dobim odgovor. Zanima me, če bova z bivšim ostala prijatelja in če bom spoznala kakšno novo ljubezen. Hvala za odgovor.
Odgovor: Cvet vrtnice je prečudovita roža, ki v sebi skriva nežnost in trpljenje. Sleherni človek na tem svetu ima svojo nalogo in odgovornost. Včasih je mnogo lažje probleme, ki jih za nas pripravlja življenje, pometati pod preprogo in se delati, da ne obstajajo. V vašem primeru je jasno nakazano, da ste razdvojeni in da niste sprejeli svoje preteklosti. Če niste mladi po letih, ste po duši in izraz tega je, da se večkrat vedete naivno. Zdi se, da niste jasno opredelili svojih ciljev in da imate od časa do časa zelo mešane občutke. Pomembno je, da prekinete s preteklostjo in uvidite, da je življenje prelepi rožnati travnat, ki je obsijan s soncem. Bivši fant je preteklost in kakšnega prijateljstva v astrološki karti ni videti. Toda to še ni razlog za alarm, kajti sami pri sebi imate neka dvojna merila. Toda po naravnih zakonih je največkrat tako, da kdor sedi na dveh stolčkih, lahko ostane brez vsega. V vašem primeru se bo kmalu pokazal še nek moški, ki vam bo zelo soroden in bo to tista ljubezen na prvi pogled. Če bo pravi ali ne, bo pokazal čas. Dobro
je vedeti tudi naslednje, da je ljubezen pomembna nit v življenju, toda je še kopica drugih stvari, ki so prav tako pomembne. Prepričan sem, da boste lahko še zelo srečni in našli tisto, kar iščete. Vedno je srednja pot tista, ki šteje in ki vam bo pomagala na osebni in duhovni ravni in srečno!
Šifra: Talisman
Vprašanje: Če imam le čas, poslušam vašo oddajo Astročvek na Radiu Ptuj. Neki poslušalki ste dejali, da ima nekakšen talisman, ki ji škoduje. Kaj so talismani in zakaj lahko škodujejo? Hvala za odgovor, vaš zvesti poslušalec in bralec vaše rubrike.
Spoštovani, vsak človek na naši Zemlji išče srečo in dobro. Seveda so razpotja ži-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
cTadej óink
horarní astrolog
vljenje zelo zanimiva in od časa do časa tudi težavna. Talismani so lahko zelo različni - od papirja z neko mislijo do osebnega predmeta in s pridihom čarobnosti. Izdelovali so jih ljudje, ki so se zanimali za magijo in verjeli v neke pozitivne sile. Ta skrita znanja so se v veliki meri ohranila do dandanes. Seveda se svet spreminja in ljudje so danes bogatejši za nova spoznanja in tako se je začela širiti zavest, da je vsak sam odgovoren za svoja dejanja. Talismani se le s težavo očistijo v energetskem smislu in ravno zaradi tega niso zaželeni. Če pogledamo samo dnevne časopise in določene ženske revije, se čez celo stran širijo oglasi, kako nam bo neka znana jasnovid-
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
V^Hl (04)515 26 01 kKgan; 041498 960 Qrenc Q^.^í^^Q ókofja J2oka
ka pomagala do sreče, samo nekaj izpolnimo in to je to. Oglas je mamljiv in z nič dela pridemo do plodnih rezultatov. Predstavljajte si, kako preprosto je to. Če si preberemo kakšno knjigo o duhovnosti, lahko uvidimo, da smo sami tisti, ki imamo vso moč v sebi. Pridejo tudi časi, ko se naša energija spremeni in napredujemo na osebni ravni.
Tedaj se duhovna zavest lahko dvigne in nam takšen talisman ni v pomoč. Resnica je ta, da so tudi izjeme in vendarle je samo previdnost mati modrosti. Mnogo bolje in ceneje je, da si vzamete v roke prazen list papirja in si zapisujte občutke. Lahko si kupite tudi dnevnik in vsak dan napišete tisto, kar vas muči, in tisto, kar vam je v ponos. Če pogledate v naravo, za vsakim dežjem posije sonce in vse postanete lepše. Ravno takšne sončne dni morate iz dneva v dan ohraniti v svojem srcu in najti notranji mir. V praksi se izkaže, da tista pot, ki zgleda nekaj najtežjega, ni zahtevna. Če imate talisman doma, se dobro prepričajte, da vam ne škodi. Kajti če vas njegov videz moti ali občutite v primeru, da ga primete v roko neko negativno energijo, je mnogo bolje, da se ga znebite. Naravna oblika meditacije se skriva
Duševno zdravje
Nasilje v družini
Katarina živi že nekaj let v izvenzakonski skupnosti z Borutom, imata dva otroka. Zadnja leta je Borut začel pogosto tepsti oba otroka in tudi njo, predvsem zato, ker niso upoštevali njegovih zahtev. Prej je bil samo zadirčen, kar je nekako še prenašala. Sedaj jo je strah za otroka in zase.
Kaj ji je storiti?
Zakaj je Borut postal takšen, verjetno obstaja več možnih odgovorov. Lahko je bolan in se odziva na člane svoje družine z agresivnostjo, ne gre pa k zdravniku po pomoč, lahko pa je človek z osebnostno motnjo in z leti postaja vedno bolj agresiven. Morda. Pa pustimo Boruta in se vrnimo h Katarini, ki jo je strah za otroka in zase in se ne znajde, ne ve, kaj naj stori.
Nasilje v družini je pri nas pogost pojav, ki je skrit tujim očem in javnosti, a vedno maj tabuiziran, saj so ljudje vedno bolj osveščeni in ne skrivajo več resnice in iščejo pomoč.
Katarina mora takoj, ko pride do pretepanja in nasilja v družini, poklicati policijo in zahtevati ukrep prepovedi približevanja, ki ga lahko sodišče tudi podaljša, če obstajajo razlogi za to.
Policija bo verjetno tudi kazensko ovadila Boruta zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini.
Seveda bi bilo dobro, da si Borut poišče ustrezno strokovno pomoč, da bo lahko začel spreminjati svoje vedenje v bolj sprejemljivo za oba otroka in Katarino, kar pomeni, da ne bo več nasilja v družini.
Seveda pa, če se ne bo nič spremenilo, če bo Borut kljub temu ostal takšen, kot je zdaj, ter bo še trpinčil vse okoli sebe, ostane Katarini še vedno možnost, da se loči od Boruta in skupaj z otrokoma zaživi normalno življenje, brez strahu pred fizičnim nasiljem in besednimi izbruhi moža in očeta.
Mag. Bojan Šinko
že v tem, da greste vsak dan na sprehod in da delate vse z ljubeznijo. Sleherni človek ima v sebi neko skrinjico, kjer nosi svoj zaklad. Pravilno je, da ugotovite, kaj vas veseli in kaj vam pričara notranji mir. Ko imate ta občutek in prak-
ticirate tiste stvari, se vam obeta neka notranja sreča. Morda je to najbolj dragocen talisman, ki se ga ne da kupiti. Imejte se lepo in radi!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Središče ob Dravi • S čopičem v Bioplinarni Jurša 1
Stene so zažarele v novih barvah
V juniju smo se v Centru za starejše občane (CSO) Ormož in v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) Dornava - delovni enoti Ormož odzvali povabilu lastnika Bioplinarne g. Domna Jurša in se s čopičem v roki ter s prijatelji ob strani podali na poslikavo velikanskega zidu bioplinarne.
Skupna akcija ni bila naključje, saj se družimo že od leta 2007 pod sloganom »Drug drugemu smo potrebni«. Izpeljali smo veliko število skupnih projektov, s katerimi rastemo in bogatimo naš vsakdanjik. Na teh srečanjih se nam pridružijo številni drugi mentorji, med katerimi je tudi Gregor Samastur, slikar in delovni inštruktor iz ZUDV Dornava. Tako smo se letos pod mentorstvom Gregorja in Jelke Krajnc - delovne inštruktorice iz CSO Ormož, d. o. o., odpravili v Središče ob Dravi. Skupino so sestavljali še Marijica, Mimika in Lojzek - stanovalci doma ter uporabniki VDC Dornava - Marica, Milan in Drago. V tej postavi smo se zbrali na dvorišču Bioplinarne Jurša 1. Ob sami velikosti objekta nam je zastal dih, a le za trenutek. Ob prvih Gregorjevih potezah s čopičem po steni smo se spet ojunačili ...
Stena se je spreminjala iz trenutka v trenutek, pričela je žareti v novih barvah in v prijaznejši podobi. Že prvi dan smo videli, da nam je uspelo prekriti hladno sivino v prelepem podeželskem okolju. Vedra preobleka nas je navdajala z veseljem in razigranostjo. Drugi dan smo
bili zgodnejši in tako je naša stena zažarela v novih barvah še pred prihodom vročih sončnih žarkov. Zadovoljni s svojim umetniškim izražanjem smo se po pogostitvi z lastnikom Do-mnom Juršo podali na ogled Bioplinarne in tako spoznali njen pomen za okolje. Delavnice so minile kot blisk in na steni je ostal pečat za vedno, prav tako pa so ostali občutki veselja ob druženju in ustvarjalnosti v slehernem izmed nas.
Sodelovanje med VDC in CSO Ormož se je pričelo po predstavitvi prostovoljnega dela ene
celo leto. Kot prioriteta je izpostavljena pomoč starostnikom na vozičkih pri sprehodih ali
opravljanju kakršnihkoli obveznosti v mestu.V skupino prostovoljcev VDC je redno vključenih šest uporabnikov. V domu pa se aktivnostim priključijo stanovalci v okviru lastne želje, sprehodom pa tisti, ki so najbolj osamljeni in nemočni. Zaradi večjega števila pomoči potrebnih stanovalcev, kot je prostovoljcev, pa se stanovalci v teh druženjih izmenjujejo. Delavnice potekajo izmenično, enkrat v prostorih doma, dru-
gič v delavnici DE VDC Ormož oz. v drugih delavnicah Zavoda Dornava. V letih druženja so organizirali številne kreativne delavnice (izdelovanje voščilnic, nakita, izdelovanje skupne slike, slikanje na platno, polste-nje volne, izdelovanje pustnih mask, peka piškotov ...). Srečanja so velikega pomena za medgeneracijsko povezanost in prenos znanja ter izkušenj.
Jelka Krajnc, Polona Berlak
Ljutomer • Tudi Prlekija ima talente
Zmagovalka je Evelin Bukovec
Zamisel Prostovoljnega gasilskega društva Pristava in Dušana Pavličiča, da v sklopu tridnevnega praznovanja gasilcev pripravijo posebne vrsto atrakcije in zanimivost, je z nastopom mladih prleških talentov izvrstno uspela.
Slikarji iz ormoškega Centra za starejše občane in ormoške delovne enote dornavskega Zavoda, ki so poslikali stene bioplinarne Jurša 1, so se uspešno opravljenega dela zelo razveselili.
izmed uporabnic VDC svojim kolegom, ki je navdušeno pripovedovala o svojih občutkih koristnosti in pomoči stanovalcem Doma starejših občanov Ormož pri sprehodih. Marjetka je iz druženja s stanovalci črpala zavedanje, da zmore tudi ona nekomu pomagati in da ni vedno le pomoči potrebna. Koordinatorji obeh institucij smo si leta 2007 zastavili program, načrt sodelovanja. Delo je zastavljeno kontinuirano -skupinska srečanja, druženja v obliki različnih dejavnosti po urniku, ki je načrtovan skozi
Prireditveni prostor v Pristavi pri Ljutomeru je privabil šestnajst udeležencev v starosti od 7 do 15 let, ki so se dokazovali v plesnih, pevskih in igralskih veščinah. Nastopajoče je ocenjevala komisija v sestavi Tea Vujic, Tihomir Babič in Blaž Zajnkovič, ki ga je sicer širša javnost lahko spoznala kot odličnega opernega pevca v letošnji oddaji Slovenija ima talent. Na podlagi njihove odločitve se je šesterica uvrstila v zaključni del, kjer so v ponovnem nastopu o končni uvrstitvi odločali glasovi občinstva. Zbrane strokovne ocene in glasovanje občinstva so odločili, da je zmagovalka mladih prleških talentov postala Evelin Bukovec iz Ljutomera s plesno izvedbo.
Druga je bila domačinka Eva Fi-lipič in tretji Niko Vršič , oba pa sta se več kot odlično odrezala v igranju na diatonični harmoniki. Na 4. mesto se je uvrstila
Sara Kozar iz Stare ceste, peta je bila Anamarija Horvat s Cvena, šesti pa Andrej Bukovec. Vsi so prejeli lepe nagrade.
NŠ
Mladi prleški talenti (v ospredju desno) so nestrpno čakali na nastop, v sredini tričlanska komisija.
Foto: JK
Foto: NS
Slo glasbene novice
Dobro leto dni nazaj je takrat sedemletna Lina Kudu-zovič slavila zmago v prvi sezoni šova Slovenija ima talent. V letu dni je za njo veliko število uspešnih nastopov, po prvi skladbi Verjamem, ki je naletela na odličen odziv, pa se je Lina pred poletjem odpravila v studio in posnela drugi singel Glas v meni. Skladba napoveduje izid CD-ja, kije predviden v jesenskih mesecih. Počitnice bo Lina izkoristila tako, kot si najbolj želi. Glasba, snemanje skladb in petje v studiu, je vse tisto, ob čemer prikupna Lina uživa in komaj čaka na to, da bo v roki držala svojo prvo CD-ploščo z desetimi skladbami.
Kljub novi sezoni in novemu naboru talentov se mnogi strinjajo, da je Lina ena in edina in da je njen talent izjemen, kar dokazuje navdušenje na vseh nastopih, kjer se pojavi in zapoje.
Besedilo pesmi Glas v meni je napisala Linina mamica Sebina Kuduzovič, glasbo in aranžma pa je ustvaril Raay iz skupine T-angels.
:k-k-k
Simpatična koroška Primorka Jerica Haber je občinstvo očarala tako z glasom kot s stasom. Z dovršeno kombinacijo podobe, simpatičnosti in lepega glasu je dokazala, da je ustvarjena za zvezdo. In te dni se pevka predstavlja s svojim prvim singlom Življenje se smeji.
Zgovorna 28-letna Korošica, ki že več let živi v Kopru, živi s petjem že celo življenje. Najraje ima pop, soul in rock.
Pesem Življenje gre naprej sta napisala Damir Lisica in Anej Kočevar, Jerica pa se z njo odpravlja svojim sanjam naproti in zagotovo z nasmehom gleda na svoje življenje.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ADAM VELIČ - RABIM TE 9,;KA!ij|iIiiNK - NORA NOČ 8. TALENTI 201l- \SAMO MILIJON
7. KATRINAS - ČUTIM EASY GROOVE 6. VICTORY - DAN BREZ TEBE 5. SAŠA LENDERO - DOTAKNI SE ME TAM 4. PETER LOVŠIN - TAKRAT BOVA ŠLA ... 3. MAJA KEUC - ZMOREM 2. MARTINA ŠRAJ - HOČEM NAZAJ 1. OMAR NABER - LE SRCE NE SPI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Album s sodobnim klavirskim jazz slogom
V prvih poletnih dneh je pri založbi Celinka izšla prva plošča pianista Milana Sta-nisavljeviča, naslovljena Awakening.
Plošča je nastala v sodelovanju z odličnima glasbenikoma, Milanom Nikolicem na kontrabasu in Andjel-kom Djeletom Stuparjem na bobnih. Gre večinoma za avtorsko glasbo s sodobnim klavirskim jazzovskim slogom. Poleg originalnih kompozicij, ki so napisane in aranžirane za trio, na plošči lahko med drugim slišimo tudi predelavo pesmi Why? newyorškega pianista Erica Reeda ter srbsko duhovno pesem Tebe pojem Stevana Stojanovica Mokranjca, ki je nastala leta 1895 in je originalno napisana za mešani pevski zbor.
Projekt Awakening predstavlja presek dela in ustvarjalnosti Milana Stanisavlje-vica. Vse pesmi so nastale v
času, ko je Milan študiral na Univerzi za glasbo in odrsko umetnost v Gradcu. Svoje
podobe, kakršne lahko slišimo na zgoščenki, pa so dobile v aranžmajih, ki so
Naslovnica albuma Awakening
Milan Stanisavljevic se predstavlja z novim projektom.
nastali med letoma 2009 in 2010. Sodobni harmonski izraz, kompleksne ritmične strukture ter oblike pesem, ki niso omejene s standardno formalnimi okviri, dajejo posebno svežino in razigranost prvencu pianista Milana Stanisavljevica. Svetovno priznan in v jazzo-vskih krogih izjemno cenjen ameriški bobnar Howard Curtis III je v svoji recenziji Milanovega glasbenega dela zapisal:„Hear him and listen". Torej poslušajmo ga in pozorno prisluhnimo njegovemu originalnemu glasbenemu izrazu.
MZ
Filmski kotiček
Transformerji 3
Vsebina: Leta 1961 Rusi in Američani zaznajo, da je na temno stran Lune padel neznan objekt. Tekma za prvi polet na Luno se prične, in kot vemo iz zgodovine, so zmagali Američani. Zgodovinski dogodek pa je bil le fasada, saj so v resnici hoteli preveriti, za kakšen objekt gre. Jasno, gre za vesoljsko ladjo, polno velikanskih robotov. V njej leži tudi Sentinel Prime, vodja upornikov za osvoboditev planeta transformerjev, ki s seboj nosi ultimativno orožje, ki bi upornikom prineslo zmago, če le njegove ladje ne bi v poslednjem trenutku sestrili na Zemljino Luno. 50 let kasne-
Transformers: Dark of the Moon
Igrajo: Shia LaBeouf, Josh Duhamel, Rosie Huntington-Whiteley, John Turturro, John Malkovich, Patrick Dempsey Scenarij: Ehren Kruger Režija: Michael Bay Žanr: akcijski in potem še malo akcijski Dolžina: 157 minut Leto: 2011 Država: ZDA
je zlobni Deseptikoni zavohajo, da je to ključno orožje na dosegu roke, toda spečega Sentinela prej v roke dobijo dobri Auto-boti, zato svojega izgubljenega voditelja obudijo, ne vedoč, da jih čaka veliko presenečenje ...
Filmi Michaela Baya so vsekakor svoj lasten žanr, in sicer žanr ultimativnega razčefuka, ki niti ne skriva, da je zgolj drago zapakirana pornografija uničevanja, tudi zato, ker ima ravno toliko zgodbe kot povprečen dolgometražen pornič (če jih sploh še kdo gleda). Njegovi filmi lepo igrajo na primalno človekovo potrebo po rušenju oz. izživljanju prvobitne živalske narave, ki se je človeštvo kljub tisočletjem civilizacije in kulture ni uspelo znebiti. Takšne filme seveda vedno radi pogledamo, toda le, če je vse epsko uničenje postavljeno v kakšen smiseln zgodbovni kontekst in ni le samo sebi namen. Bayevi filmi tega konteksta ne premorejo, zato niso vredni globljega vpogleda ali celo ogleda. S serijo o transformerjih je dosegel svoj vrhunec v smislu, da se je lahko res brez ozirov na zgodbo predal neprenehnemu uničevanju, ob katerem se celo Emmerich
zdi kot zelenec. Toda Transformerji 3 si zaslužijo vsaj bežno omembno iz dveh razlogov. Zgodba je tokrat sicer malce bolj v ospredju, toda sestavljena je tako zbegano, da prvo uro filma samo zabodeno gledamo, saj šviga sem in tja brezglavo in brez nekega smisla. Odvečni igralci prihajajo, imajo svojih 15 minut, nakar poniknejo brez razloga, nekateri od njih pa so s svojo pojavo naravnost odurni, recimo Ken Jeong, za katerega bi bilo bolje, če bi ostal v Prekrokanih nočeh. Toda za razliko od prejšnjih dveh delov je akcija v tem delu dejansko gledljiva in ni več tako rapidno montirana, da bi gledalca po 20 minutah spremenila v avtistič-no rastlino. Bay je tokrat zaradi vsiljene tretje dimenzije moral razmišljati drugače in na srečo se je izkazal za enega redkih re-
žiserjev, ki razume subtilnosti 3D-slike, zato smo priča dovolj umirjenim posnetkom, da celo vidimo, kaj se dogaja, s čimer akcija končno postane tisto, kar bi v njegovih filmih morala biti že zdavnaj: balet. Kadri so sedaj dolgi po več sekund in ne več samo 0,2 sekunde. Ker je Bay posnetke tudi že vnaprej preveč osvetlil, ob ogledu 3D različice filma nismo deležni temačne slike, ampak je dovolj svetla ter izjemno kakovostna, zato je ogled filma v 3D poseben dogodek že samo zaradi tega. Oz. samo zaradi tega. O Bayevih filmih si lahko mislimo karkoli, nedvomno pa jim ne moremo oporekati vrhunske tehnične dovršenosti, škoda je le, da je to edina odlika Trans-formerjev 3.
Matej Frece
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.ne1/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
UGANKARSKI SLOVARČEK. Vodoravno: AROSA = švicarsko smučarsko središče, CLAR = slovenski samostojni novinar (Kir), KALE = športna dvorana v Skopju, OSKRT = kraj pri Kočevju, RATJE = kraj v Suhi krajini, ROCA = španska plavalka (Laura, 1980-), STOA = hodnik s stebri, VRASKA = brazgotina.
■je]n>j 'esojv 'Jase| 'eom
'e>jeje>j 'je|n>jo 'soz ']j>jso '|Jea 'eu|y 'ajg 'bav 'eamde^oua 'aq 'Aojns 'pjou '^eo '!>|ooji Aa"| 'e>j!u 'qi 'jeuaiuas 'N3 'eseQ |da"| '!>j!|oqeue 'uuaan? '|epjee>js 'eo]s 's>jU!>j '|eau,o 'afiey :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 A3HS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 16. julij
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 17. julij
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00
do 24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 18. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Po-dravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, Oddaja o kulturi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje).
TOREK, 19. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). SREDA, 20. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). ČETRTEK, 21. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 22. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
Horoskop
OVEN
Veliko boste na poti, kovali nove načrte in imeli tudi priložnosti za delovne uspeha. Seveda je poletje tudi čas za užitek, ki ga boste morali najti sami. Ljubezensko življenje bo v prihajajočem tednu v razcvetu in posebno romantično bo čez vikend. Prijetni sprehodi in izleti v dvoje vabijo.
BIK
Naredili boste nek pomemben načrt. Pred vami je romantičen teden, v katerem boste dosegli tisto, kar si želite in vam nekaj pomeni. Sprostilo vas bo delo na vrtu in negovanje sobnih rastlin. Če se odpravljate na počitnice, boste določene obveznosti nesli s seboj. Varujte se trme.
DVOJČKA
Pred vami je teden, v katerem boste uživali. Razbrati je, da boste tako ali drugače v središču pozornosti. Na delovnem mestu boste vajeti vzeli v svoje roke in tako našli paleto izzivov. Pomembno bo, da postanete nekoliko bolj kreativni in ustvarjalni. V partnerstvu doživite določen razcvet.
RAK
Popaziti boste morali na življenjsko energijo. To bo pomenilo, da si vzamete čas zase in da se veselite vsakega dne. Prosti dnevi bodo priložnost za nabiranje energije. Odpravite se lahko tudi v naravo in naredite tam piknik. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in dobra iztočnica za nadgradnjo odnosa.
LEV
Če praznujete rojstni dan, se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj. Telesu dovajate dovolj vitaminov in energijo. Urnik dejavnosti uskladite tako, da bo dovolj časa za počitek. Izpolnila se vam bo srčna želja na delovnem mestu. Mnogi predstavniki tega znamenja bodo stopili v ospredje.
DEVICA
Korak za korakom boste uvideli lepote življenja. Imeli boste priložnost, da spoznate, da resnica sega preko tistega, kar lahko uvidite in občutite. V roke vam bo prišla zanimiva knjiga. Partnerjevi namigi vam bodo po eni strani moteči in na drugi spodbudni. Vendarle; iz majhnega raste veliko.
TEHTNICA
Kreativen in umetniško obarvan teden. Možno je, da se tudi na sveže zaljubite ali da se poglobite v odnos. Dokopali se boste do zanimivih odkritji in nekdo bo vesel vašega obiska. Ljudje vam bodo v osnovi zrcalo in največ se boste naučili iz opazovanja. Služba: diplomatske odločitve.
ŠKORPIJON
Pričakovati je čas povečane motivacije in raziskovanja. Intuicija se vam bo ojačala In globoko v sebi najdete pravi zaklad. Če uživate na morju, boste odkrivali skrite kotičke strasti, in če morate delati, prejmete pohvalo od vodilne osebe. Briljantnost vas čaka v ljubezni.
STRELEC
Čeprav boste menili, da vas čaka pustolovski teden, se bodo zadeve pokazale drugače. Nekdo vam bo postavil pravila in meje. Na delovnem mestu vas čaka uspeh ali dobra priložnost. Prosti čas namenite raziskovanju neokrnjene narave. Vezani bodo kmalu dobili priložnost poletne romance.
KOZOROG
Zaščitni znak tedna bo ambicioznost, ki vam bo lahko koristila. Na delovnem mestu se vam bo odprla cela paleta možnosti. Ugoden čas čaka samske, kajti odločne iztočnice imajo, da se zaljubijo. Življenje je prekratko za obremenitve, zato vzemite tudi čas za uživanje.
VODNAR
Zacveteli boste v tistem, kar počnete, in doživeli pohvalo. Tudi doma ne boste sedeli križem rok, ampak se boste lotiti prenove stanovanja. To bo na svoj način stresno, ampak toliko bolj sproščujoče, ko končate. Počitnice bodo za vas izziv in teden, ki je pred vami, priložnost za spremembe.
RIBI
Odpravili se boste v naravo in občudovali lepote. Harmonija se vam bo nasmehnila v partnerskem življenju in okrepila se bo raven samozavesti. Naredili boste nekaj zase in tako polepšali svoje življenje. Nemirni boste postali v službi, kajti ugotovili boste, da pridobite dodatno odgovornost.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Aktualno v Podravju, od ponedeljka do petka ob 13.45.
Nagradno turistično vprašanje
Dober obisk slovenskih naravnih zdravilišč
Ptuj živi v pričakovanju osrednjega poletnega festivalskega dogajanja, ki ga v mesto in okolico prinaša festival Art z glasbenim festivalom Arsana in mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays. Svečano odprtje festivala bo 22. julija, ko bo nastopil tudi Rade Šerbedžija.
Foto: Črtomir Goznik
Predel ob otroškem igrišču predstavlja najlepši del ptujskega Mestnega parka, kjer raste tudi prinčeva lipa.
Iz slovenskih zdravilišč prihajajo spodbudne novice. V slovenskih naravnih zdraviliščih so junija zabeležili rekorden obisk tujih gostov v primerjavi z junijem 2010. Število turistov se je povečalo za več kot 36 odstotkov, nočitev pa za 35,5 odstotka. Število nočitev pa se je v prvem polletju letos povečalo za sedem odstotkov, izstopajo rezultati tujih turistov. V prvih šestih mesecih letos je bilo ustvarjenih kar 1.310.060 nočitev. Slovenska zdravilišča ustvarjajo že več kot tretjino vseh nočitev v Sloveniji. V prvih šestih mesecih letos so slovenska naravna zdravilišča podaljšala tudi bivanje gostov, k temu so najbolj prispevali gostje iz Rusije, ki jih je bilo v tem obdobju za 57 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2010. Po letih stagnacije pa je tudi spodbudno, da so ponudbo slovenskih naravnih zdravilišč v povezavi s programi pohodništva in kolesarjenja pričeli malce bolje odkrivati tudi nemški turisti. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ugotavljajo, da kljub škodljivim vplivom, ki jih je povzročila nerazumna koncentracija zimskih počitnic v zgolj en teden, v katerem so v februarju letos do-
Pod imenom Zeta je bila država samostojna že od leta 1360. Skozi različne oblike družbenih ureditev je leta 2006 razglasila neodvisnost in samostojnost ter se na ta način še kot zadnja republika odcepila od nekdanje skupne države. V glavnem mestu Podgorica živi po zadnjih ocenah slaba četrtina prebivalstva, po ocenah iz leta 2008 znaša skupni BDP 7,16 milijard USD, na prebivalca pa 10.600 USD, kar jih v svetovnem merilu po prvem
kazano zabeležili manj nočitev, kar šolski minister vztrajno zanika v svojih izjavah, so z doseženimi statističnimi rezultati zelo zadovoljni. Dosežni rezultati pa so tudi dobra napoved za glavno turistično sezono. Ob tem velja poudariti, da pozitivni fizični kazalniki še ne pomenijo avtomatično tudi uspešne finančne realizacije. Na povečanje obiska in nočitev pa so prav goto-
kriteriju umešča na 102. mesto, po drugem kriteriju pa na 60. mesto. Morda velja omeniti zanimivost o nacionalni denarni valuti, ki je euro, tako kot pri članicah EU. Poljedelstvo, vrtnarstvo in agroprede-lovalna industrija v BDP prispeva okoli 15 %, v strukturi zaposlenosti pa 20 %.
Strojni krožek Posestnik je tokrat svoj kompas obrnil proti Črni gori in jo izbral za destinacijo ekskurzije. Videti je bilo veliko, a po-
vo vplivale investicije iz prejšnjih let, nove moderne zmogljivosti tako v nočitvenem delu kot kopa-liško-wellneške ponudbe. Največja dodana vrednost je prav gotovo bogata ponudba najrazličnejših programov za vse starostne skupine in potrebe v vseh letnih časih.
Iz idrijsko-cerkljanske razvojne agencije pa so sporočili, da bo Idrija leta 2016 gostila svetovni kon-
zoren obiskovalec si je moral vrednostno oceno videnega pač ustvariti sam. Skratka, državi se bistveno razlikujeta po reliefu, s tem pa tudi v možnostih kmetovanja. Zdi se, da jim dobro uspeva odkrivanje tržnih niš, saj je ponudba kmetijskih izdelkov pestra in bogata. Udeleženci ekskurzije so lahko videli pridelavo oljk in oljčnega olja (s posrečeno multivizijsko predstavitvijo dejavnosti, z materialom za HRT), rejo goveje živine in drobnice, poslušali predstavitev predelave mleka, primerjali vinograde s svojimi, slovenskimi (tako sortni sestav kot vzgojne oblike), prisostvovali mnogim degustacijam vina, oljčnega olja in seveda mesnih izdelkov. Med drugim so namreč obiskali tudi dve kmetiji z dopolnilno dejavnostjo proizvodnje pršuta. Gospodar je razkazal celotno linijo proizvodnje, najbolj zanimivo pa je bilo seveda v sušilnici, od koder so se širile omamne vonjave. Črnogorski pršut je izjemno okusen, kakovosten, odličnega vonja. A rcccpturc se med proizvajalci razlikujejo in npr. že slabih 30 km, na hrvaškem, je bil pršut bistveno manj dimljen in slan. Zdi se, da Črnogorcem kljub vsemu stvari tudi uspevajo, predvsem tistim pogumnim, vsi ostali
gres klekljaric. Njeni predstavniki so namreč na zasedanju najvišjih organov Mednarodnega združenja za šivano in klekljano čipko v Caenu v Franciji, ki bo gostitelje v letu 2012, uspeli z argumenti prepričati vrh tega združenja, da jim je zaupal organizacijo svetovnega kongresa v letu 2016. Svetovnega kongresa se udeležuje več tisoč klekljaric iz blizu 40 držav sveta, zato se bodo morala v organizacijo vključiti tudi druga klekljarska središča v Sloveniji.
Ptuj je pred dnevi obiskala komisija Turistične zveze Slovenije
pa se radi potolažijo z dejstvom, da so bili pač dolgo pod oblastjo Turkov in so zaradi tega v razvoju veliko zamudili in izgubili. Seveda je v tej državi paradni konj, ki naprej vleče gospodarstvo, turizem. O tem ni treba izgubljati prav nobene besede. Udeleženci ekskurzije smo si nekaj znamenitosti tudi ogledali. Obiskali so znameniti Lovcen z mavzolejem, Njeguše, se z ladjico popeljali po Skadarskem jezeru, obiskali Budvo, Cetinje, se med obiski kmetij ustavili še pri lokalnih znamenitostih, na poti zavili na otok Pelješac, obiskali Ston (hrib, ograjen s podobnim zidom, kot je kitajski) ter se nenazadnje ustavili še v dalmatinskem biseru Dubrovniku (Lokrum, Stradun, mestno obzidje ...) ter z zanima-
v okviru letošnjega tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Prve ocene so spodbudne, čeprav je treba tako v mestu kot v okolici urediti še marsikaj. Črnih pik ima mesto kar nekaj. Še vedno so zaprta stranišča na avtobusni postaji, v mestnem jedru je premalo počivališč (klopi), na katerih bi lahko posedeli turisti, še vedno pa tudi ni mestne fontane, pri kateri bi se lahko ohladili in natočili zdravo pitno vodo. Mestna pipa postaja nepogrešljiva glede na vedno višje poletne temperature.
Pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje s glasi: letošnji Bazeni energije so bili že dvanajsti po vrsti. Nagrado bo prejela Marija Štumberger, Ulica Vide Alič 12, Ptuj. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji Festival Art. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Ra-ičeva ulica 6, do 22. julija.
njem prisluhnili vodenju slovenske lokalne vodičke, ki tam živi že 40 let. Predsednik strojnega krožka Posestnik Anton Zemljak tudi to pot ni skrival zadovoljstva nad dobro organizirano in enako dobro realizirano odpravo krožka. Enako velja tudi za udeležence, ki so kljub naporni in dolgi poti videli in doživeli veliko.
Strojni krožek pa ne miruje. Snuje in načrtuje, zbira nove ideje in zamisli, ki jih kani realizirati v prihodnosti ter tako prispevati k realizaciji smelo zastavljenega plana dela za letošnje leto. Na tej poti mu lahko le zaželimo veliko uspeha in nadaljnjih podvigov.
Besedilo in foto: Jože Murko, dipl. ing., Kmetijska svetovalna služba Ptuj
Foto: arhiv Posestnik
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS f
Kvalifikacije v odbojki na mivki za turnir Beachmaster 2011
V Termah Ptuj se bo turnir odvijal v četrtek, 21. julija med 10. in 18. oziroma 19. uro ter v petek, 22. julija, prav tako med 10. in 18. uro.
Preživite poletne počitnice na Termalnem Parku Term Ptuj
Pestra gostinska ponudba, številni bazeni, tobogani ter animacija za mlade po srcu
Družinske vstopnice že od 35 €.
Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas.
Razvajajte se in uživajte ob ponudbi meseca v Valens Augusta
wellnessu.
Za vas smo pripravili:
MASAŽA MESECA - Bočno Aromatic Moor Mud masaža (25 minut
ročna masaža + obloga hrbta)
REDNA CENA: 38 €, CENA SAMO v JULIJU: 30,40 €
Lepo oblikovano telo in brezhibno lepa koža - to niso le nedosegljive sanje. Z našimi postopki lahko postanejo resničnost. LIPO DETOX - anticelulitni postopek, nega telesa Icca. 60 minut) REDNA CENA: 48 €, CENA SAMO V JULIJU: 38,40 €
sfevdt-i
flam B
Twmslni Hark
aStfr-
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Črna Gora • Stojni krožek »Posestnik« na izletu
Kmetijstvo v Črni gori je pogosto izziv za pogumne
Na osnovi videnega in doživetega bi lahko rekli, da se kmetje v Črni gori trudijo po svojih najboljših močeh. Seveda razmer in naravnih danosti, podnebja ne moremo najbolj primerjati s slovenskimi, a vendarle ta država premore kmetijsko vizijo in strategijo, kako ljudem, ki se preživljajo s to dejavnostjo, omogočiti človeka vredno eksistenco, kljub povprečni plači 107 EUR mesečno.
Ptuj • Prvi samostojni koncert Katarine Muhič
Prireditvenik
Bodoča zdravnica, ki uživa v petju
Med tistimi, ki so se s prvim samostojnim koncertom predstavili v novem ptujskem Domu kulture na Vrazovem trgu 1 na Ptuju, je tudi vokalistka Katarina Muhič, doma iz Ptuja, sicer bodoča zdravnica.
Peti je začela že v pevskem zboru OŠ Mladika. V gimnaziji je petje nadaljevala pri Jožici Lah, v glasbeni šoli pa je njen pedagog Samo Ivačič. Posvetiti se želi jazz petju. Nastopa z Big bandom medicinske fakultete. S petjem se želi ukvarjati tudi po končanem študiju medicine, saj pravi, da je nujno, da imaš v taki službi, kot bo njena, čas tudi za takšne stvari, ki jih imaš resnično rad, ki ti pomenijo sprostitev, kreativnost. »V petju sem se našla, v tem želim nadaljevati, bomo videli, kam me bo pripeljalo,« je povedala po svojem prvem samostojnem koncertu. Presenetil jo je dober odziv občinstva. To ni bil samo koncert, na katerega so ljudje prišli zaradi podpore, prišli so kot iskreni poslušalci, kar jo je še posebej razveselilo in samo še utrdilo v prepričanju, da je vredno nadaljevati in vztrajati v tistem, kar človeka dodatno izpolnjuje in bogati.
Samo Ivačič, pevski pedagog v pevskem razredu Glasbene šole Karola Pahorja, ki ga Katarina Muhič obiskuje že šesto leto, je povedal, da je bila mlada pevka že ob prihodu v nje-
Foto: Črtomir Goznik
S koncerta Katarine Muhič v Domu kulture
gov razred aktivna glasbenica. Že prej je obiskovala glasbeno šolo, igrala je flavto in saksofon, tako da pri sestavljanju njenega pevskega instrumenta ni bilo posebnih težav. Veseli ga, da je znala uskladiti izjemno naporen študij s pevskim izobraževanjem, da je vztrajala, ga pripeljala do zaključnega koncerta, ki je bil obenem njen
prvi samostojni pevski koncert. Sama priprava in izvedba koncerta jo je prepričala v to, da bo v tej smeri nadaljevala. V vpisala se bo v jazzovski oddelek ptujske glasbene šole, ki so ga postavili na novo v jeseni 2010. „Če imaš tako zemeljski poklic, kot je medicina, ki je povezan z veliko fizično obremenitvijo, potem moraš imeti
še neko drugo plat, ploščo, na katero se lahko obrneš tudi zase, zato tudi toliko bolj razumem, zakaj se toliko zdravnikov ukvarja z glasbo, ker jim ta resnično predstavlja drugo plat tehtnice. Verjamem, da bo tudi Katarini petje pomenilo eno pomembno komponento njenega življenja," še pravi Iva-
čl£	MG
Umrl je veliki Otto von Habsburg
V Kraju Pocking na Bavarskem je v ponedeljek, 4. 7. 2011, v 98. letu umrl Otto von Habsburg, najstarejši sin zadnjega avstroogrskega cesarja Karla I, ki mu je od rane mladosti dal na pot, da je vladanje odgovornost in žrtvovanje ter sveta služba za blagor zaupanih mu narodov.
Franz Jozef Otto Robert Marija Anton Karl Max Heinrich Sixtus Xaver Felix Renatus Ludvig Gaetan Pius Ignatius, kakor je bilo njegovo polno ime, je bil rojen 20. novembra 1912 v spodnjeavstrijskem Reichenauu. Vzgojen je bil v strogi katoliški tradiciji, ki ji je bil zvest vse do svoje smrti. Po prvi svetovni vojni, ko je monarhija razpadla, je družina najprej emigrirala v Švico, kasneje pa na portugalsko Ma-deiro, kjer je Otto doživel kot desetletni deček smrt svojega očeta, ki je umrl tudi zato, ker niso imeli denarja za zdravnika. Tam je Otto tudi odraščal in s pomočjo širše družine in privržencev monarhije tudi doštudiral politične vede v Belgiji in kasneje tudi doktoriral. Bil je velik Hitlerjev nasprotnik in je zaradi tega moral
začasno emigrirati v Ameriko, kasneje je z enako vnemo nasprotoval tudi komunističnim režimom. Velik del mladosti je posvetil želji po obnovitvi monarhije in se temu dokončno odrekel leta 1961; kot posledica tega je 1966 lahko tudi prvič stopil na avstrijsko ozemlje.
Leta 1951 se je poročil z Re-gino von Sachen-Meiningen (umrla lani) in rodilo se jima je sedem otrok in sin Karl je leta 1991 prevzel družinski tron.
Manj je poznano, da je Otto von Habsburg tudi sooče združene Evrope in je do leta 1999 neumorno sodeloval v evropskem parlamentu kot bavarski poslanec in kasneje tudi kot neumorni povezovalec evropskih dežel, še posebej dežel iz bivše monarhije. Ogromno je pripomogel k priznanju države Slovenije v devetdesetih letih in imel odlične kontakte z dr. Bučarjem.
Na eni od teh poti proti Hrvaški pa se je njegova eminen-ca Otto von Habsburg oglasil tudi v našem mestu in z noči 25. februarja na 26. februar 2003 prespal s soprogo v ho-
telu Mitra, katerega lastnik je bil takrat tudi avtor tega članka. Spomnim se, ko me je na službeno pot v Koper klicala receptorka Karmen in mi nekako namignila, da se ji zdi, da imamo eminentnega gosta, in ko sem jo prosil, naj mi prebere priimek, sem otrpnil od navdušenja in se hitro odpravil proti hotelu in organiziral srečanje z novinarjem Tednika in po želji ge. Regine tudi obisk jutranje maše v pro-štijski cerkvi. Kasneje pa sem se z njima v hotelski kavarni zapletel v prijeten pogovor. Med drugim sta mi povedala, da jima je mesto izredno všeč in povprašala, kaj se dogaja z gradom in mestom nasploh. Osebno imam na ta dogodek izredno lep spomin, ki bo ostal v meni do konca življenja, kajti dvomim, da bom še imel priložnost srečati tako kompleksno modro osebnost, ki je preživel ogromno slabega v življenju in v njem ni pustilo niti trohice želje po maščevanju. Nasprotno, zaradi tega je poskušal dajati več in pomagati mnogim. Zagotovo se z njim poslavljajo stari časi in burna Evropa 20. stoletja, za nas
Slovence pa mogoče analiza, kaj smo z monarhijo ali od nje dobili ali izgubili in narediti enako in pravično vzporednico z rajnkima Jugoslavijama in po globokem prepričanju bi bil rezultat lahko pravilna usmeritev naše mlade države v bodočnost.
Od Otta von Habsburga so se (bodo) poslovili kar štirikrat, prvič 9. 7. 2011 v Pockin-gu, 11. 7. 2011 v Munchnu, 13. 7.2011 pri Mariji Zell na Koroškem in 16. 7.2011 na Dunaju, kjer so v kapucinskem samostanu pokopani habsburški vladarji.
Hvala za vse in zbogom, modri mož.
Franc Mlakar
ClC RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Petek, 15. julij
18.00 Gorišnica, ploščad pred občinsko zgradbo: osrednja proslava ob 16. občinskem
prazniku občine Gorišnica 19.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, kulturno-turistični center: praznovanje 13. občinskega praznika - prireditev Tu sem doma 19.00 Trnovska vas, Simoničeva domačija: prireditev »Kak so negda želi pa mlatli« 21.00 Lenart, cerkev sv. Lenarta: poletni festival Len-art, koncert Žana Trobasa in Anje
Kožuh (harmonika in harfa) 21.00 Slovenska Bistrica, na gradu: Starobistriški večeri kulture - kino na prostem, filmska predstava Cvetje v jeseni
Sobota, 16. julij
3.00
9.00
9.00
13.00
14.00
14.00
16.00 16.00
17.00 17.00 19.00
20.00
Lokavec, športni park: turnir v odbojki na mivki; ob 8. uri za žensko in ob 10. uri za moško konkurenco
Sv. Ana v Slovenskih goricah, Turistična kmetija Mihelič: pričetek pohoda konjenice po poteh Svete Ane
Gorišnica, pri Dominkovi domačiji: startno mesto za pohod in kolesarjenje po poteh občine Gorišnica
Dvorjane, na reki Dravi: tekmovanje z gasilsko-reševalnimi čolni, v veslanju z ranco in v veslanju z rafti
Polenšak: 48. praznik žetve z razstavo kruha in pogač; ob 14.00 srečanje staro-dobnikov, ob 15.00 nastop pihalne godbe občine Dornava, ob 15.30 kulturni program in odprtje razstave
Ptuj, središče mesta: povorka uniformiranih članov ZŠAM Ptuj od Minoritske cerkve mimo Mestne hiše do tržnice
Ptuj, pod šotorom pri restavraciji Gastro: svečanost ob 60-letnici ZŠAM Ptuj Studenice, samostanski kompleks: Studeniški kulturni večer z osrednjo prireditvijo ob 20. uri
Grajena, Dom krajanov: 8. srečanje ljudskih pevcev in godcev Sv. Ana v Slovenskih goricah, športni park: turnir v malem nogometu Studenice, cerkev sv. Treh kraljev: koncert; nastopajoči Andraž Slakan - orgle in violina, Tilen Slakan - trobenta in krilovka ter Jože Grobler - tenor Gorišnica, večnamenska dvorana: predpremiera filma Najdenček
Nedelja, 17. julij
7.00
7.00 8.00
10.00 12.00
14.00
14.00
15.00
15.00
19.00
Sv. Ana v Slovenskih goricah, Kolmanov ribnik v Kremberku: tekmovanje v športnem ribolovu
Gorišnica: farno žegnanje pri sv. Marjeti
Polenšak: odprtje razstav, peka in prodaja gibanic v sklopu 48. praznika žetve z
razstavo kruha in pogač
ptujski grad: julijski muzejski vikend
Sv. Ana v Slovenskih goricah, občinska avla: odprtje razstave likovnih del, nastalih na likovni koloniji 5. Anina paleta, literarni popoldan z Ivanko Mežan in Tonetom Partljičem
Trnovci, Pihlerjeva njiva: žetev na star način v sklopu prireditve Od brazde do kruha
Sv. Ana v Slovenskih goricah, Grafonževa domačija v Zgornji Ščavnici: druženje ob ljudskem plesu, glasbi in prikazu kmečkih opravil iz preteklosti Lokavec, športni park: igre gasilskih desetin, ob 19.30 nogometna tekma med veteranskima ekipama Svete Ane in Lokavca
Polenšak: osrednja prireditev ob 48. prazniku žetve z razstavo kruha in pogač -žetev na njivi, mlačev in nastop folkloristov KD Podgorci Makole, viteška dvorana dvorca Štatenberg: Orkestrada - uglasbena poezija v sklopu prireditev festivala Poletje v Laporju
Ponedeljek, 18. julij
17.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, športna dvorana: turnir v namiznem tenisu 20.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, kulturno-turistični center: predavanje o Liberiji in Gani
Torek, 19. julij
16.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, športni park: športne igre mladih (na prostem) in turnir v badmintonu (v športni dvorani)
Mestni kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja: animirana komedija Kung fu panda 2 - sinhronizirano v slovenščino (ob 17.30), domišljijski romantični triler Rdeča kapica (ob 19.20) in dokumentarec Otročički - art program (ob 21.10).
Ponedeljek in torek: animirana komedija Kung fu panda 2 - sinhronizirano v slovenščino (ob 18.00) in pustolovska komedija Pirati s Karibov: z neznanimi tokovi (ob 20.00).
Program TV Ptuj
Oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00: Mednarodna konferenca o bratenju mest. Podpis sporazuma o regionalni destinacijski organizaciji. Četrti tek partnerskih mest. Spominsko obeležje v Cestnem podjetju Ptuj. Predstavitev romana Mihe Remca. Razstava fotografij lipicancev avtorice Alenke Slavinec v Ljubljani. Likovna dela Marike Vicari v galeriji Tenzor. Odklop v barvah Nade Ivančič v galeriji Magistrat. Tradicionalna študentska zabava Bazeni energije v Termah Ptuj. Vedno več obiskovalcev išče zdravje na Vurberku. Prijatelju Brendiju v spomin. V svet elektronike z revijo Monitor. Z glasbo stopimo v poletje.
2W0D«0 lEM s®0 HM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
AKSIOM INŠTRUKCIJE: matematika, poslovna matematika, statistika, računovodstvo, fizika, mehanika 031 371 187.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
WFAR),.
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih.Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno. Krovstvo Fras, s. p., tel. 030 334 947.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842._
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Tel. 031 233 264.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
iPoiluïajti nai na íu¿toun¿M íjilitu!
RADIOPTUJ
«te» ¿¿letet
www.radio-ptuj.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b,2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
DRVA, bukova, cepana, lepa, ugodno (tudi v hlodih) prodam, možna dostava. Tel. 051 632 814.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO PRODAMO rezan les za ostrešje, deske, letve, morale, opaže ter bruna. Možna tudi dostava. Kontakt 051 325 033 in 041 642 055.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM rezan les po meri, ostrešja, late, morale, deske, opaž , bruna, vse z dostavo. Tel. 041 555 062.
PRODAM teličko, staro 14 dni, eno staro 3 mesece in eno 13 mesecev ter brejo kravo četrtega teleta v 9. mesecu. Tel. 051 232 015, Viktor Muršec, Dolič 31, Destrnik.
UGODNO prodam predsetvenik širine 2,40 m, v zelo dobrem stanju. Tel. 041 645 875.
PRODAM seme mnogocvetne ljulj-ke, primerno za ozelenitev in slamo v okroglih balah. Tel. 041 368 437.
KUPIM bikce, stare do 14 dni, simen-talce. Tel. 041 875 779.
KUPIM kravo ali telico za zakol in prodam svinjsko polovico. Tel. 041 904 119.
PRODAM dva prašiča, 60 in 90 kg, in tono pšenice. Tel. 031 713 160.
KUPIM suhe bučnice. Pridem na dom. Plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM molzno kozo, staro dve leti, dva mladiča kozi, pasme srnaste. Telefon 719 42 33.
PRODAM teličko simentalko, staro tri tedne. Telefon 031 401 629.
PRODAM odojke. Tel. 041 571 708.
V GORIŠNICI nujno sprejmemo v redno delovno razmerje dve natakarici. Informacije na telefonski številki: 031 267 303 in 041 824 650. Prodaja mesa, mesnih izdelkov in vinotoč Jože Krabonja, Gorišnica 55 a, 2272 Gorišnica.
DOM-STANOVANJE
ODDAM sobe na morju, souporaba kuhinje. Inf. na www.Rivijera-Pakle-nica.Hr.sobe, Marica, Starigrad Pa-klenica.
NEPREMICNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Gajev-cih. Telefon 031 233 264.
PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov na Ptuju. Telefon 041 81 77 37.
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mosliček, proteze in bela zalivka Možnost plafila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
www.tednik.si
O O/VlckLavž
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklav2@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDI M 1.9 TDI KARAVAN TIPTRONIC	2000	3.980.00	AVT. KLIMA	MODRA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2007	16.880,00	ALU PIA!	KOV. ČRN
BMW 318 D LIMUZINA	2007	13.980.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C31.4 HDI SX PACK	2008	6.450,00	KLIMA	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE	2009	12.680,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C51.6 HDI CONFORT KARAVAN	2009	13.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN TUEND	2009	10.150,00	AVT. KLIMA	SREBRN
MAZDA 6 2.0 CD KARAVAN	2006	7.980,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
OPEL CORSA 1.216V ENJOY EASYTRONIC	2008	7.780,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 2.0 DTICOMFORT	2004	5.680,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM	2008	9.280,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.680.00	PANOR. STREHA KOV. BEŽ	
TOYOTA COROLLA 2.0 D4D	2003	4.450,00	ALU PLAT.	SREBRN
VW POL01.2	2005	5.480.00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
VW GOLF V PLUS 1.9 TDI CONFORTUNE	2008	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2007	10.150,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2006	10.150,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PTUJSKA TELEVIZIJA
pGDD
PROGRAMSKA SHEMA PelV
Petak 15.7. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:50 Povabili na kavo - por. 11:25 Sp»znajmose.c»m 12:15 Modro 1500 fancBrt Torrafolk 16:30 Polka in majate 17:35 Hrana in vino
Sobota 16.7.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
11:30 Moto stana
11:25 Modro
12 00 Ptujska kronika
12:15 Spozrnjnioss.™
14:00 Ptujska kronika - pon
16:00 Ptujska kronika - pori
17:15 Tri - avtorski projekt Boženo Krivec
18:00 Ptujska kronika - por
18:15 Proglod Art Ptuj 2010 in «vodnik za 2011
19:00 Roži IV - Ormoi
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:15 Spoznajmo občina
20:30 Povabilo na kavo - pon
21:05 Spoz fiajmoso.com
22:190 Ptujska kronika - pon
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Proglod Art Ptuj 2010 in napoved nik 2011
18:35 Rojj IV-Ormož
19:35 Državno prvenstvo v pikadu
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Spoznavamo občino
20:35 Povabile na kavo - pon.
21:10 Kulturo na dlani - oddaja o projektu EPK 2012
Nedelja 17.7.
9:30 Otroška oddaja Sončnica
10:30 Modro
11:05 Hrana in vino
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:15 Spoznavamo občino
12:30 Moto scona
12:50 Lokacija Slovenija
13:00 Preeled tedna
13:20 Ptujska kronika - pon.
13:35 Kultura na dlani - oddaja o EPK 2012
14:45 Povabilo na kave - pon.
15:20 Pregled tedna
15:40 Motivacijsko predavanje — Nick Vu ji či č 18:20 Spoznavamo občino 18:35 Povabilo na kavo-pon. 20:D0 Pregled tedna 20:20 Ptujska kronika - pop. 20:36 Pregled Art Ptuj 2010 in napovedoik 201 20:50 RogiTV-O^ i-*--
Ddslaj nas lahko spremljate tudi oa 12
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 15.7.
SOBOTA 16.7.
TV
www.siptv.s
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Kronika iz občine Lenart 11:00 ŠKL
11:50 Srečanje ljudskih pevcev Bresnica 2010
13:30 Video strani
17:00 Muzikal GIM Ptuj
18:00 Literarni natečaj v Lenartu
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Tamburaški koncert Pika Poka
23:30 Video strani
NEDELJA 17. 7.
8:00 9:00 10:10 11:00 13:00 13:30 15:00 17:00 18:30 20:00 21:25
Otroška oddaja
Hajdina - Ob dnevu Državnosti Kuhajmo skupaj Dan vrtca na Vidmu Od paše do sira
Košnja trave Domava, Polenšak Gorišnica - Iz naših krajev Muzikal GIM Ptuj Literarni natečaj v Lenartu Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del Video strani
8:00 Vaške igre in praznik vasi Bukovci 9:00 Koncert MoPZ Markovci z gosti 10.00 Literarni natečaj v Lenartu 11.15 Kuhajmo skupaj 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 18:00 Kuhajmo skupaj 19:00 Muzikal GIM Ptuj 20:00 2etev v Prvencih 21:30 Ob zaključku OŠ Juršinci 23:55 Video strani
PONEDELJEK 18.7.
8:00 Videm - Odprtje obnovljenega trga
9:20 Vaške igre in praznik vasi Bukovci 11:00 Ptujska kronika 12:30 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Dan vrtca na Vidmu 20:00 Žetev v Prvencih 21:30 Likovna kolonija 2010 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^i nutukur/icu
^O^BTJA aott
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakaraii naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevni paket za dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2xpolpenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' Dvoposteljna soba vHotelu
Convenx***(*} ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksase plača na recepciji
Adria Ankaran
Izmed vas, ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaket za dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' DvoposteljnasobavHotelu Convent***(*j
' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksa se plača na recepciji
h? .¡ng	Gostilna "RME XX
. ........ ¿ju Sar
Trenutni vrstni red:

1.JANKO	LAMPRET-DOLINA WINETTU
2.	RENATAVESENJAK-BAR BIKERS CAFFE
3.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
4.	ALEKSANDER ŠIKAR-GOSTILNA PP
5.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
6.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJAZILA
7.	ANICA VRHOVŠEK- BAR KUHAR
8.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
9.	ZVEZDANA KUNAC - DOLINA WINETTU 10. JANI PETAN-SANDWICH CAFFE
Akcija poteka od 1.7. - 19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNIKUPON
Kftj nAtAkftr/íca^p
pO^TjAoon. <
Glasuje
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov:
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 18.7.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
OPEL COSMO ANTARA 2,0 CDTIAVT.	2007	16.200,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9TDI BASIS	2005	9.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,2 RN	1998	1.250,00	PRVAREG.99	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01,216V DYNA. QUICKSHIFI	2007	6.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01,616V ELEGANCE	2006	6.250,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2001	2.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
TOYOTA COROLLA 2,0 D_4D TERRA COMBI	2003	4.550,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCIBILABONG	2003	3.480,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1,2 STELLA	2003	3.750,00	PRVI LAST.	RDEČA
PEUGEOT 2061,1 XR	2001	2.250,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
CHEVROLET LACETT11,416V SE	2004	4.150,00	PRVAREG.05	K0V.B0RD0
PEUGEOT 807 2,016V SX	2003	6.500,00	AVT. KLIMA	BELA
OPEL ASTRA1,416V ENJOY	2005	6.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A84,2 QUATTRO	19%	2.650,00	USNJE	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA VIVA 1,3	2004	4.280,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 3071,4 HDIXR	2005	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3 GLI	2002	2.320,00	KLIMA	KOV. MODRA
ALFA ROME0156 2,0TS SELESPEED	2003	4.750,00	AVT. KLIMA	ČRNA
MERCEDES-BENZ SLK230 ROADSTER KOMP.	19%	6.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN EOS 1,4151	2010	18.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE 2,7 TD AVT. 4WD	2002	7.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
KIA CEED 1,416V	2007	6.790,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2,5 TDI AVT.	2004	14.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT PUNTO USX	2001	1.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Moja smrt je življenje - to ti prisegam. Ti pa opazuj, pridi in me poišči, kajti spet bom stala v teh travah in videl me boš, kako gledam skozi oči lisice in diham z orlom in tečem po jelenji sledi...
Daniel Quinn
SPOMIN Blažki Šenkiš
IZ ŽABJAKA 15 A, PTUJ
Minilo je leto, odkar si odšla v življenje, ki se nikoli ne konča.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo.
Mami, ati in sestrica Klara
Življenje celo si garala, vse za družino in dom si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre
Rozalije Kozel
9. 8.1934-5. 7. 2011
IZ SKORIŠNJAKA 42, ZG. LESKOVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala intenzivni negi kirurškega oddelka SB Ptuj, gospodu župniku Ediju Vajdi za sveto mašo in pogrebni obred, ge. Anici Vindiš za molitev, cerkvenim pevcem, nosilcem križev, prapora, zastave, kolektivoma Perutnine Ptuj in Transport Poscharnegg, DU Leskovec in društvu Kocil - Skorišnjak, govorniku Francu Stopajniku, pogrebnemu podjetju Mir ter godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala družinam Luknar, Topolovec, Baniček ter družinama Šmigoc iz Malega in Velikega Okiča.	Tvoji najdražji
V SPOMIN
na življenje s toplino, dobroto in ljubeznijo, ki živi v naših srcih na dan, ko nas je 17. julija 2010 zapustil dragi mož, oče in dedek
Janez Tetičkovič
IZ MAISTROVE ULICE 8, NA PTUJU
Hvala vsem, ki mu poklonite misel s svečko in cvetom.
Vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
V SPOMIN
Marija in Janez IVIesarec
S TRNOVSKEGA VRHA
Mineva 20 let od mamine in 38 let od očetove smrti. Hvala vsem, ki lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Sin Franc
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Vladimirja Čeha
IZ ŽABJAKA 37, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v času njegove bolezni stali ob strani in mu pomagali. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovih življenjih.
V SPOMIN
16. julija mineva 20 let, odkar nas je zapustil
Štefan Arnuš
IZ KICARJA 65
Težko je bilo spoznanje, da smo te izgubili, še težje pa je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečke ter ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage
Marjance Koderman
IZ PTUJA, MESTNI TRG 4
* 22. avgust 1963 t 4. julij 2011
se iskreno zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve, gospodu župniku za duhovno tolažbo in cerkveni obred, govorniku za ganljive poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter odigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti.
Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče ter tolažilne besede v teh težkih trenutkih.
Vsi njeni žalujoči
Spomin na mater pokopano, komu ni drag?, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let.
ZAHVALA
Drugega julija smo se poslovili od naše ljube mame, sestre, tašče, babice in prababice
Terezije Obran
IZ BOROVCEV 23 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Zahvala gospodoma župnikoma, cerkvenim pevcem, govorniku, zastavonošem in podjetju Mir. Zahvala Slovenskim železnicam, CD Ptuj, in Maksimus, d. o. o., Ptuj, Zavodu Dornava, posebej oddelku A4 za pomoč. Zahvala ge. Ivanki za molitev, DU Markovci in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. HVALA!
Njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ...
SPOMIN
17. julija bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi oče
Janez Tetičkovič
IZ MAISTROVE 8
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
V globoki žalosti: Marjan z družino
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
V SPOMIN
18. julija bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Alojz Tašner
IZ LOČIČA 25
Težko je bilo spoznanje, da smo te izgubili, še težje pa je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, sin Stanko z družino, sin Milan z družino
Srce je omahnilo, tvoj dih je zastal. Hiša, dvorišče, travniki in njive, vse pusto se nam zdi, odkar te, dragi mož, ati, tast, dedek, brat in stric, med nami več ni.
ZAHVALA Janez Turk
IZ ŽUPEČJE VASI 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici ge. Hedviki za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o.
Njegovi najdražji
Slovenija • Neodvisni sindikati pozivajo k vsespiošni ljudski vstaji
Krivijo vse politike, praktično brez izjeme
Čeprav so se dan pred praznikom slovenske državnosti na Ajdovskem trgu v Ljubljani zbrali na protestnem shodu predstavniki Neodvisnih sindikatov Slovenije in drugih sorodno mislečih organizacij ter slovenski narod javno pozvali k splošni ljudski vstaji, dogodek ni posebej pretresel slovenske javnosti. Ali pač?
Vsaj v osrednjih medijih temu dogodku sredi prestolnice niso posvetili nikakršne posebne pozornosti, čeprav so udeleženci omenjenega shoda v svojem razglasu zapisali, da slovenski narod pozivajo k žametni akciji revolucije za vse ter ga istočasno pozvali tudi k vsesplošni ljudski vstaji za uveljavitev demokracije za vse. Po 20 letih zahtevajo na čelu Slovenije nove ljudi in nov operacijski sistem, nove vrednote za pravično demokracijo, saj sedanja po njihovem mnenju nima več podpore ljudstva. Svoje zahteve so jasno zapisali, poleg že omenjenega pa zahtevajo še znižanje davčnih obremenitev, pravno in socialno državo in socialni dialog, vrnitev vsega protipravno pridobljenega premoženja in učinkovitejši kazenski pregon tajkunov, skrčenje državne uprave in vsaj 20-od-stotno zmanjšanje zaposlitev v državni upravi, vsestransko okrepitev javnih služb, predvsem policije in inšpekcijskih služb, zahtevajo tudi najnižjo plačo 700 evrov in razmerje plač 1 proti 5, socialno zaščito za študente, reformo volilnega sistema ter čimprejšnje neposredne demokratične volitve, na katerih bodo državljani volili ljudi, ne pa stranke.
V čem je torej bistvo vsega, smo vprašali enega od pobudnikov omenjenega protestnega shoda Rastka Plohla, predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije.
„Na tem protestnem shodu, ki je bil 24. junija v Ljubljani, smo se zbrali vsi, ki se zavedamo resnosti situacije, saj so razmere ob 20-letnici samostojne Slovenije neznosne. Povprečni državljani se čutimo opeharjene in izigrane, saj doživljamo vse kaj drugega, kot smo ob osamosvojitvi Slovenije pričakovali in predvsem, kot nam je bilo takrat obljubljeno. Vsi po vrsti so govorili, da nas čaka druga Švica, da se bosta v Sloveniji kmalu cedila med in mleko, da bomo ljudje živeli lepše in predvsem bolje kot do tedaj.
Danes, po dvajsetih letih, pa je slika povsem drugačna, vsi po vrsti smo zelo razočarani, saj nam ni bolje, ampak veliko težje kot tedaj. Nimamo nobene Švice, nikjer se ne cedita med in mleko, ampak imamo 150.000 brezposelnih, nekaj manj kot 100.000 zaposlenih, ki za svoje delo prejemajo mini-
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: „Krivimo vse politike, praktično brez izjeme, saj so pred volitvami obljubljali eno, ko so prišli na oblast, pa so počeli vse drugo!"
malno plačo ali mogoče nekaj več, in imamo nekaj 100.000 upokojencev, ki prejemajo od 400 do 600 evrov pokojnine, s čimer se iz meseca v mesec s težavo preživljajo."
Primerjava med nekdaj in danes je torej očitna in za večino povprečnežev tudi zelo boleča.
„Primerjava je grozna, poglejte, od nekdaj tehnološko visoko razvite industrijske družbe v tedanji Jugoslaviji, ko smo bili na 10. mestu v svetu, smo danes praktično čisto pri dnu. In še ne kaže, da se bodo razmere kaj kmalu izboljšale. Zato je treba ukrepati, in to takoj!"
Koga pa krivite za takšno stanje, v čem je po vašem vzrok za tako drastičen padec gospodarske razvitosti Slovenije?
„Krivimo vse politike, praktično brez izjeme, saj so pred volitvami obljubljali eno, ko so prišli na oblast, pa so počeli vse drugo. A ne le, da niso izpolnjevali danih obljub in programov, ampak prikrito delajo celo v nasproti smeri od tega, saj nam vsaka nova vlada vzame nekaj naših pravic."
Kakšno pa je vaše mnenje o sedanji politični krizi v naši državi, v čem vidite izhod?
„Ta naša politična kriza, ki je, kot kaže, zelo globoka in se še poglablja, je v bistvu samo razkrila plehkost politike v zadnjih dvajsetih letih, saj so praktično dokazali le to, da niso sposobni vladati in obvladovati stanja v državi. Vedno več je dokazov, da slovenska politika deluje po direktivah iz tujine, še posebej gre za interese raznih korpora-
Foto: Arhiv NSS
Eden od aktualnih rdečih duhovnikov Dušan Egidij Kubot z vzdevkom TOTI v pogovoru z Rastkom Plohlom pred protestnim shodom v Ljubljani.
cij in tajnih združb, ki so finančno zelo močne in imajo za svoj cilj iz Slovenije narediti prostor za uresničevanje potreb tistih tujcev, ki si prizadevajo, da bi se slovenski narod preživljal izključno od hazarda, trgovine z belim blagom, prodajo človeških organov in s kriminalom. In vsemu temu je treba enkrat za vselej narediti konec, zato smo narod pozvali k vsesplošni ljudski vstaji."
Torej menite, da je usoda naše države v rokah mednarodnih mafijskih povezav?
„To bi bilo težko dokazati, a vse kaže, da Slovenijo že obvladujejo velike in finančno izjemno močne skrivne združbe. Kako jih kdo imenuje, je stvar zasebnosti. Poglejte, pri nas so prek spleta nekih čudnih okoliščin socialne pomoči enostavno spremenile v hipotekarne življenjske kredite. Kar menda dokazuje vse to, o čemer sem prej govoril."
Sicer pa ste bili v neodvisnih sindikatih v teh dvajsetih letih precej aktivni, vaše kritične pripombe in opozarjanja so v glavnem naleteli na gluha ušesa politikov, na nekaterih frontah pa ste vendarle slavili?
„Drži, saj nam je skupaj z drugimi, ki mislijo napredno, kot mi, uspelo zrušiti predlog zakona, ki je govoril o tem, da je vsak Slovenc potencialni darovalec svojih, torej človeških organov. Uspeli smo preprečiti prihod lasvegaške igralniške družbe v naš Hit, uspelo nam je preprečiti tudi legalizacijo trgovine z belim blagom; zaenkrat nam uspeva, da bi bila sprejeta sprememba ustave, ki državljanom Slovenije onemogoča pravdanje o skladnosti
Napoved vremena za Slovenijo
zakonov z ustavo, uspeva pa nam, vsaj za sedaj, da bi nam zmanjšali pravice do referendumov, ki so osnova vsake demokratične družbe."
Torej je vaša skepsa do sedanjega političnega trenutka v državi vendarle manj izrazita?
„Žal ne, eden od dokazov za resnost situacije, ki našo skep-tičnost samo še povečuje, je tudi izjava predsednika vlade Boruta Pahorja, ki jo je izrekel v začetku tega tedna, da je bolje imeti tuje dobre lastnike slovenskih bank kot slabe domače lastnike. To pove dovolj, jaz pa mu v njegovem stilu odgovarjam, da je bolje imeti dobre domače premierje kot pa lutke na vrvicah, ki so vodene iz tujine, kar je očitno tudi on!"
Zadnje čase postaja vse bolj aktualna tudi tako ime-
novana rdeča duhovščina, s katero ste bili vedno v dobrih stikih. Kaj menite o tem danes?
„Vse od osvobodilne fronte, ki je bila rojena v začetku druge svetovne vojne, je bilo tudi med duhovniki več napredno mislečih, takih, ki so zagovarjali socializem. Taki, pravijo jim rdeči duhovniki, so tvorili že tedanjo partizanščino in ohranjajo svojo napredno miselnost tudi danes. Najbolj znana imena rdečih duhovnikov so predvsem škof Vekoslav Grmič, Dušan Egidij Kubot z vzdevkom TOTI, Bogdan Vidmar ter še nekateri drugi, ki so tako rekoč javna skrivnost. Dejstvo pa je, da so vsi ti duhovniki sicer krščanske veroizpovedi, oziroma kot drugi kristjani, le, da so njihovi svetovni nazori glede družbene ureditve nekoliko drugačni. Vsi rdeči duhovniki namreč dobro vedo, da socializem ni v nikakršnem nasprotju z njihovo versko prepričanostjo, saj celo sveto pismo govori o tem, da je bog dal zemljo in s tem seveda tudi lastnino vsem ljudem, ne le tem ali onim izbrancem. Po tem takem je tudi kapitalizem v nasprotju s svetim pismom, saj se dogaja ravno obratno, vso lastnino ima v rokah peščica bogatašev, ki ljudstvo v imenu kapitala in dobička izkorišča do onemoglosti. To se v nobenem primeru ne more obnesti na dolgi rok. Zgodovina je to že dokazala."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zahtevajo tudi reformo volilnega sistema in čimprejšnje neposredne demokratične volitve, na katerih bodo državljani volili ljudi, ne pa stranke.
Danes bo delno jasno s
spremenljivo oblačnostjo, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bodo nastajale plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem do 20, najvišje dnevne do 21 do 29 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo nastalo nekaj ploh in neviht.
Črna kronika
Poostren nadzor do Gruškovja
V	času turistične sezone nastajajo predvsem ob petkih popoldne in ob sobotah zgostitve prometa in zastoji na cestnih relacijah proti Republiki Hrvaški. Policisti bodo v tem času poostreno nadzirali in v okviru možnosti urejali cestni promet na koncu avtoceste v Dražencih in na celotni trasi glavne ceste do mejnega prehoda Gruškovje. Predvsem bodo preprečevali kršitve (hoja pešcev po avtocesti, prehitevanje po odstavnem pasu ipd.) in s tem v največji možni meri vplivali na to, da ne bi prihajalo do prometnih nesreč. Seveda bodo policisti zoper vse kršitelje dosledno ukrepali. Voznikom, ki so namenjeni proti Gruškovju policisti priporočajo prehod državne meje na drugih mejnih prehodih: Zavrč, Središče ob Dravi oz. Dobovec.
Številne tatvine
V	času od 24. junija do 12. julija zjutraj je neznani storilec pristopil do kletnega boksa v stanovanjskem bloku v Mariboru, kjer je odlomil ključavnico obešanko kletnega boksa in iz notranjosti odtujil dve moški gorski kolesi, znamke Gary Fischer in Merida, dva para smuči, znamke Elan in Fischer ter dva para smučarskih čevljev. Materialna škoda znaša okoli 700 evrov. Prav tako neznani storilec je 12. julija preko dneva pristopil do kletnih boksov na Beograjski ulici v Mariboru in s silo telesa vlomil v boks oško-dovanke. Iz notranjost je odtujil štiri pare smuči, kolo znamke Nakamura, tri pare smučarskih čevljev, smučarsko čelado, smučarska očala in par rolerjev znamke Fila. Škoda znaša okoli 1200 evrov.
V	obdobju med 30. junijem in 12. julijem pa je zaenkrat prav tako neznani storilec na neograjenem prostoru ob čebelarskem društvu Maribor, na Streliški cesti, s koluta odvil in odtujil 2553 m optičnega kabla. Materialna škoda znaša okoli 35.000 evrov.
Minuli teden, v noči s 6. na 7. julij, pa je neznani storilec vlomil v skladiščni prostor na Stritarjevi ulici v Mariboru. Iz notranjosti je odtujil večjo količino električnih kablov. Premoženjska škoda znaša okoli 20000 evrov.
Pijana na mopedu
Sedmega julija ob 9. uri so policisti Policijske postaje Rače v Zgornjih Hočah ustavili 30-le-tnega voznika mopeda. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,74 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Ugotovili so, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez vozniškega izpita. Na vozilu je prevažal potnika pod vplivom alkohola, ki ni imel na sebi varnostne čelade. Voznika so pridržali, sledi obdolžilni predlog, potniku pa so izdali plačilni nalog.
Kazen za predelan moped
Isti dan, sedmega julija, ob 11.15, so policisti Policijske postaje Maribor II ustavili 25-le-tnega voznika mopeda. Zaradi suma, da je moped predelan, so odredili tehnični pregled, kjer je bilo ugotovljeno, da presega z zakonom določeno hitrost, ki je za to vrsto vozil omejena na 45 km/h. Moped je na tehničnem pregledu dosegel hitrosti do 89 km/h. Policisti so vozilo zasegli in vozniku izdali plačilni nalog. Zoper lastnika vozila sledi še obdolžilni predlog.