KAŽIPOT zdaja: •Slovenski dom KDP ”Bazovica” Rijeka •Svet slovenske narodne manjšine PGŽ •Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reke “Bazovica” ti predragi si naš dom, roke slovenske pridne so te dale, spomin na tebe vedno nosil bom, Ponos Kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter, “Bazovica” Nagovor predsednika BAZOVICE Spoštovano članstvo! Takorekoč od samih začetkov delovanja društva je prisotna želja po tiskani besedi, ki bi spremljala našo dejavnost. In končno smo se, v sodelovanju s Svetom slovenske narodne manjšine Mesta Reke in Primorsko-goranske županije, odločili nekaj ukreniti. Rezultat je tukaj. V rokah imate prvo številko našega informativnega biltena. Mogoče se vam bo zdel rahlo skromen, toda če pomislite, da je v zgodovini Bazovice to prvo pisano oz. tiskano glasilo, mislim, da velikost ni važna, kvečjemu vsebina. Namen našega Kažipota naj bi bilo boljše in kakovostnejše obveščanje članstva o kulturnih in drugih dogodkih v Društvu, pomembnejše novice iz matične domovine, včasih bomo objavili tudi kakšen utrinek iz naših dejavnosti, predstavili katerega člana in podobno. Izpolnjevanju vsebine pa lahko pomagate tudi vi, spoštovani člani. Postanite naši sodelavci, predlagajte nam, če radi pišete, prispevajte z gradivom - vse bo prav prišlo. Tako bo Kažipot sčasoma postal boljši, zanimivejši in «debelejši» in se bo na koncu mogoče spremenil v pravi mesečnik. Obenem bi rad omenil, da se bliža tudi 60. obletnica ustanovitve našega društva. Ta rojstni dan bomo seveda poskušali proslaviti z lepimi in bogatimi prireditvami, a pri tem bi radi izdali tudi monografijo o društvu. Preteklih 60 let lahko izpolni precej zajetno knjigo. Gradivo smo že začeli pripravljati in tudi vas vabimo k sodelovanju in prosimo za pomoč. Verjetno imate kje v predalih kakšno staro fotografijo ali dokument, ki priča o delovanju v Društvu in nasploh o življenju Slovencev na Reki. Prinesite nam jih, prosim, jih bomo kopirali in vam jih vrnili. Mogoče imate kaj zanimivega za povedati, pridite in nam povejte. Posneli bomo pogovor z vami in ga ohranili za bodoče naraščaje. In na koncu bi rad še enkrat poudaril, da v naših klubskih prostorih, odprtih vsak torek in četrtek (po potrebi pa tudi vmes), lahko preberete sveže dnevne slovenske časopise; pogledate program RTV Slovenija; prisluhnete glasbi ali pa se čisto preprosto spustite v pogovor z rojaki. Vse lepo pozdravljam z željo po čimprejšnjem snidenju v našem društvu. Slovenski dom KPD «Bazovica»: uradne ure: -tajništvo: torek in četrtek od 10.00 do 12.00 in 18.00 do 20.00 ure -klubski prostori in knjižnica: istočasno SKUPINE: Mešani pevski zbor, zborovodja: Franjo Bravdica pevske vaje: -ponedeljek od 18.00 do 21.00 ure Dramsko-recitatorska skupina, vodja: Alojz Usenik dramske vaje: -predvidoma ob sredah Folklorno-plesna skupina, vodja: Duško Durđulov plesne vaje: -torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ure Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, vodja: mr. Marija Donadić, prof. -ponedeljek, torek in sreda od 18.00 do 21.00 ure Planinska skupina, vodja: Stanko Hrženjak -torek od 20.00 do 21.30 ure Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije: dežurstvo: -predvidoma ob sredah od 10.00 do 12.00 ure Gostinska ponudba: Buffet «Saratea»: tel.: 331 079 Impressum: Ureja uredniški odbor: Milan Grlica Marjana Mirković Vitomir Vitaz Grafično oblikovanje: Branko Lenić Prelom in natis: Ri-TaCom - digitalni natis Rijeka Naklada: 500 izvodov Pomoč pri izdaji glasila:: Mesto Reka Primorsko-goranska županija Bojan Grlica MEŠANI PEVSKI ZBOR: Zbor je zaživel ob sami ustanovitvi društva leta 1947 in od tedaj deluje neprekinjeno, kot najstarejša sekcija. Kljub temu, da večina prvih članov, v glavnem iz vrst pristaniških in tovarniških delavcev, ni poznala niti not, so pod vodstvom prvega dirigenta in pevovodje, prof. Stanka Volariča, pevke in pevci kmalu pripravili spored, s katerim so lahko uspešno nastopali na raznih prireditvah in srečanjih. Zbor, ki danes šteje 45 članov - med njimi so tudi številni domačini - že dvajseto leto zapored vodi maestro Franjo Bravdica. Med dolgoletnimi pevci, skoraj od samega začetka, so kar cele družine, v zboru pa prepevajo tudi vnuki prvih pevcev. Kljub temu primanjkuje mladih moči, ki so jim vrata, tako kot vsem ljubiteljem petja in ljudem dobre volje, vedno široko odprta. Repertoar zbora sestavljajo slovenske ljudske in umetne pesmi, nape-vi istrskega in dalmatinskega melo-sa ter domače pesmi v italijanščini. Posebej velja omeniti rojaka Josipa Kaplana iz Lovrana, v teh krajih znanega komponista, ki je posebej za zbor uglasbil pesmi “Po planin- cah”, “Zdomec” in “Bazovica”, dolgoletnega pevca in pesnika Slavka Arbitra. Slednja, “Bazovica”, je sčasoma postala prepoznavna kot himna društva. MePZ nastopa na vseh pomembnejših prireditvah na Reki in okolici - za kar je prejel številna priznanja in nagrade - ter širom Hrvaške in Slovenije, pa tudi v zamejstvu, redno pa na reviji “Primorska poje” in stiškem srečanju “Tabor slovenskih pevskih zborov”. DRAMSKA SKUPINA: Dramska skupina je začela delovati kmalu po ustanovitvi, zahvaljujoč predvsem tedanjim slovenskim gledališčnikom v HNK “Ivana Zajca”. Občuten dvig kvalitete in začetek neprekinjenega delovanja sega v leto 1971, ko je vlogo režiserja prevzel zanesenjak, neutrudni Alojz Usenik. Z več kot 300 predstavami - tudi s klasičnimi, kot so npr. Cankarjev “Hlapec Jernej in njegova pravica”, Linhartova “Županova Micka” in Golarjeva “Vdova Rošlinka” - ter stotinami enode-jank, recitalov in nastopov, v katerih je poleg glavnih vlog običajno odigral tudi vse druge izza odra, je že zdavnaj postal prava legenda in prepoznavni znak dramske skupine. V vrsti priznanj in nagrad za igralske dosežke in dolgoletno prizadevnost ima tudi Severjevo nagrado za življenjsko delo. Program dramske skupine se je z leti spreminjal, nekdaj priljubljene satire na temo gospodarskega in političnega življenja so v zadnjem desetletju in pol zamenjale kome- 08 dije. Posebej uspešni sta “Piknik s tvojo ženo” Andreja Jelačina, z več kot sto uprizoritvami, v režiji in glavni vlogi Alojza Usenika in Lo-redane Jurković, in “Antraks”, ki ga je na besedilo znanega reškega novinarja in književnika Eda Stoj-čića na oder prav tako postavil A. Usenik in odigral tudi večino glavnih vlog, poleg Barbare in Kristine Riman, Simona Gregorna, Lore-dane Jurković in Vlada Biljčevića. Prizadevni člani skupine pa so tudi mladi recitatorji, ki nastopajo na prireditvah: sestri Maja in Božica Stanković, Nadja in Tanja Fućak, in Boris Lipovac. FOLKLORNO-PLESNA SKUPINA Slovenski narodni plesi so se na društvenem odru plesali od prvih dni, organizirana folklorna skupina, ki je posebej uspešno delovala kar štirinajst let, je zaživela leta 1971, kmalu zatem pa je strokovno vodstvo prevzela baletna plesalka HNK “Ivana Zajca” Sonja Kern-Svoboda. Vrstili so se nastopi z valčki in polkami, sodobnimi in klasičnimi plesi S kvaliteto skupine je raslo tudi število članov, potomcev slovenskega rodu in druge mladine, zaljubljene v ritem in melodijo, nastope in po- tovanja.. Med mladimi zelo priljubljena mentorica je v svojem skoraj tridesetletnem delovanju za požrtvovalno in prizadevno delo prejela številne nagrade in priznanja, med drugim tudi Zlato jubilejno Maroltovo značko za ohranitev in negovanje slovenskega ljudskega izročila. Sredi osemdesetih let je pod skrbnim očesom Sonje Kern-Svoboda začela delovati tudi otroška skupina, dodati pa velja, da ji gre vsa zahvala tudi za koreografijo dramskih predstav v društvu. V prizadevanju, nadaljevati njeno dejavnost, skupino danes vodi Du-ško Durđulov, z nastopi pa mladi člani sodelujeo na večini prireditev v društvu. DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE Kot pove že samo ime društva, je bil namen ustanoviteljev tudi izobraževanje v maternem jeziku. Na prvem seznamu so bila imena dvesto uka željnih otrok, toda zaradi zapletenega administrativnega postopka za otvoritev slovenske šole se je večina otrok vrnila v italijanske in hrvaške. Najvztrajnejši so pa le v petdesetih letih dočakali svojo, slovensko šolo, ki pa je, žal, delovala le tri leta. Vzrokov je bilo več, od pomanjkanja denarja in ustreznih kadrov do težav pri prehodu v višje razrede, verjetno pa so botrovali tudi tisti politične narave. Tako so otroci govorili slovensko le pri delovanju v sekcijah, na nastopih in seveda v družinskem krogu. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške pa se je spomladi leta 1994, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport RS, v društvu začel dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za mlade. Že vsa leta ga vodi učiteljica, mr. Marija Donadić, obiskuje pa ga od 35 do 40 učencev in dijakov, ki se udeležujejo tudi poletnih šol in taborov v Sloveniji ter sodelujejo na literarnih in likovnih tekmovanjih. PLANINSKA SKUPINA V društvu so se občasno sestajali in organizirali izlete tudi planinci, a v sedanji sestavi skupina organizirano deluje tretje leto. Vodi jo prekaljen planinec, Stanko Hrže-njak, med najbolj aktivnimi člani pa sta Darko Mohar in Milan Grlica. Skupina se redno sestaja ob torkih, na ogled ima tudi slovenski tisk s to tematiko, skrbno načrtuje izlete, pohode, predavanja in razstave, pa tudi rojstne dneve, maškarade in piknike. Maja tako napovedujejo izlet na Mali Rajinac na Velebitu, zatem se bodo odpravili na večdnevni obsik k rojakom v Kakanj in ob koncu meseca na Ratitovec. Člani so povezani z različnimi društvi na Reki in v Sloveniji, večjo skrb pa želijo v prihodnje nameniti mladim. DOGODKI - MAREC 2005. 18. marec: dvorana Slovenskega doma KPD «Bazovica», predavanje: dr. Jernej Zupančič “Razvojne perspektive koroških Slovencev in njihova vloga v skupnem slovenskem kulturnem prostoru”. Avtor je predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja INV. Organizator predavanja: Svet slovenske narodne manjšine Primor-sko-goranske županije Vprašanje, ali gre za enoten ali samo skupen prostor prinaša dileme, a tudi priložnosti, ki se - v sosledju evropskih procesov integracije in osamosvajanja - zastavljajo na novo, je dejal avtor in med drugim v nadaljevanju omenil spremembe tako v prostoru kot tudi prebivalstvu na Koroškem, danes turistično urbanizirani pokrajini, v kateri je za Slovence izjemnega pomena slovenska gimnazija v Celovcu, ki je v minulih 40 letih ustvarila inteligenco in bistveno vplivala na identifikacijo. Populacija je sicer skrčena, a bolj mobilna in presega deželne okvire ter postaja to, kar je pogosto slišati: manjšina kot povezovalec med regijami. V okolju, kjer je drugačen tudi pretok komunikacij, ne le meja, se za manjšino nove priložnosti odpirajo predvsem pri čezmejnem sodelovanju in kulturni izmenjavi, v gospodarstvu, kjer so s poznavanjem lokalnih virov lahko pobudniki in spodbujevalci (dokaz so avstrijske tvrdke v RS), znanje jezikov pa jim zagotavlja pomemb- no vlogo v prevajalskih službah. V perspektivi skupnega slovenskega kulturnega prostora enotnosti ni treba, meni avtor, raznolikost in večjezičnost pomenita izziv in priložnost nove kvalitete življenja. Poglavitnega pomena pa je povezanost oz. komunikacija znotraj tega prostora. Z vprašanjem, ali bo slovenska strategija oblikovanja in vzdrževanja skupnega slovenskega kulturnega prostora tudi stvar realizacije, ne pa zgolj zapisanega, realizacije s sprotnimi in majhnimi koraki kot nikoli končanega dela, in s pozivom na zavestno prizadevanje in izrabo priložnosti, kar so dokazali rojaki na Koroškem, je avtor v optimističnem tonu zaključil predavanje. Sledil je pogovor z obiskovalci, dr. Jernej Zupančič pa je društvu “Bazovica” ob tej priložnosti podaril knjigo «Slovenci v Avstriji» in zvezek “Razprave in gradivo” INV-a. 19. marec: Lovran: Ustanovitev slovenskega kulturnega društva “Snežnik”: Skupina rojakov v Lovranu, zbrana v svetu slovenske narodne manjšine na občinski ravni, je ustanovila kulturno društvo “Snežnik” z namenom, organizirati prireditve, tečaje slovenščine, knjižnico in druženja, kar v okviru sveta ni bilo mogoče. Pobudo je dal predsednik sveta Vasja Simonič, tudi soglasno izvoljen na vodilno mesto društva, podpredsednica pa je Tonka Petrač. Srečanje v prostorih občine je zaključila napoved, da se bo društvo predstavilo javnosti 24. aprila, na Dan občine Lovran in praznik Sv. Jurija, zaščitnika mesta. 20. marec: Izlet planinske skupine na Krk: Lepo vreme, dobra volja in poln avtobus so bili dobra popotnica. Na celodnevni poti so člani prehodili dobrih 16 km in spoznali tudi del zgodovinske dediščine, na območju Baške pod Hlamom, od katerega so se po neoznačeni poti povzpeli na Divisko (472 m) in zatem spustili v Velo in Malo luko. Tam so si ogledali ruševine ene izmed trdnjav na tem delu otoka, Korintije, ki je v obdobju Bizanca in Benetk nadzorovala plovbo v priobalju in varovala dostop do otoka. 21. marec: Slovenski dom KPD “Bazovica” - Koordinacija svetov in predstavnikov slovenske narodne manjšine na ravni RH Sveti in predstavniki slovenske narodne manjšine na Hrvaškem so se povezali v Koordinacijo na ravni države. Predsednik je Darko Šonc, sicer formalno že dosedaj prvi človek Slovencev na Hrvaškem, saj združuje vse vodilne funkcije, rojake pa zastopa tudi v okviru slovenske manjšinske koordinacije v zamejstvu. Koordinacija povezuje vseh 9 svetov in 5 predstavnic/kov, ki bodo sodelovali enakopravno in odločitve sprejemali s soglasjem. Srečanje na Reki je bila tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, ki so znova pokazale velike razlike v odnosu lokalnih oblasti do manjšinske problematike na Hrvaškem. Tako imajo vsi sveti v Zagrebu npr. zagotovljene možnosti za delovanje in solidno gmotno podporo, medtem ko imajo v ostalih regijah nekoliko več posluha za manjšine le oblasti v Istri. 23. marca ob 19.00 uri: Slovenski dom KPD “Bazovica” Duška in Tomislav Gržeta: “Naš prosti čas”, razstava keramike Tomaž Gržeta, klavir, Prva samostojna razstava keramike iz avtorske delavnice Duške in Tomislava Gržete, odprta ob glasbeni spremljavi sina Tomaža, maturanta Prve hrvaške gimnazije na Sušaku in dijaka 3. razreda teoretične smeri na Srednji glasbeni šoli “Ivana Matetića Ronjgova” na Reki. S pozdravnimi besedami je navzoče - zbralo se je več kot 80 obiskovalcev - nagovoril predsednik društva Vitomir Vitaz in v okviru priložnostnega kulturnega programa napovedal nastop Tomaža Gržete na klavirju. “Ob odpiranju prve samostojne razstave zakonskega para Gržeta njune keramične posode napolnjuje glasba sina Tomaža”, v lepo oblikovanem katalogu s fotografijami Miljenka Smokvine piševznana likovna kritičarka Nataša Šegota Lah, ki je razstavo odprla in med drugim avtorjema zaželela, da tudi v prihodnje spoštujeta enostavnost kot temelj svojega uspešnega kreativnega dela. Na ogled so okrasni in uporabni predmeti, unikatni izdelki, ustvarjeni po vzoru na oblikovanje v obdobju starodavne vučedolske kulture, značilne po prefinjenih keramičnih posodah: lonci in lončki, vaze, vrčki, terine, skodelice in nakit, v glavnem ogrlice. Razstava je zbudila veliko zanimanje in številne pohvale med obiskovalci in če bi bila prodajna, bi izdelki, sodeč po povpraševanju, verjetno kmalu pošli. Marec: Galerija Kortil, Reka: Skupna letna razstava članov HDLU (Hrvaškega društva likovnih umetnikov) V skupini 34 članov HDLU se je -v letošnjem izboru Branka Cerov-ca - predstavil tudi umetnik Karlo Drago Došen, sicer dolgoletni član društva “Bazovica”. Razstavljene so bile fotografije z naslovom “Sveti mozaik”, 1998-2004. Pripravila in uredila M. M. NAPOVED ZA APRIL 2005 - 01.-15. april: Slovenski dom KPD “Bazovica” Dušanka in Tomislav Gržeta: “Naš prosti čas”, razstava keramike “Iz avtorske delavnice zakonskega para Duške in Tomislava Gržete prihaja pravcato gospodinjstvo v malem, ustvarjeno iz gline, vrsta uporabnih in okrasnih predmetov s prepoznavnim navdihom iz vučedolske kulture. Lahko rečemo, da sta avtorja neposreden vzor črpala iz dediščine materialne kulture eneolitika, bakrene dobe, znane po bogatih najdbah keramike posebno finega posodja. Za to obdobje so značilni tudi t.i. ženski in moški idoli, kultna plastika, odkrita v nahajališčih mostiščarskih naselbin na Ljubljanskem barju.” (Nataše Šegota Lah, v katalogu). Razstava odprta med uradnimi urami tajništva. - 01. april, ob 19.00 uri: Dvorana Slovenskega doma KPD “Bazovica” m SP EL EO LOŠKA UDRUGA ESTAVELA Združenje jamarjev “Es-tavela”, Kastav Dalibor Reš: “Zanimivosti kraškega podzemnega sveta v reškem zaledju”, predavanje Organizator planinska skupina. V hrvaščini. Združenje “Estavela” (estavelle, fr.: kraško brezno ali jama) je ustanovljeno leta 1997 s ciljem, spoznavati in raziskovati kras kot edinstveno pokrajino ter si prizadevati za ohranitev in varstvo njenega bogatega podzemnega sveta. O uspešni dejavnosti med drugim priča raziskovanje Čičarije in tamkajšnjih 82 jam, kjer so člani leta 2001 odkrili tudi novo vrsto jamske žuželke, imenovane “pselafida”. Več: http:// www.suestavela.hr/razno.html -02. april, ob 20.00 uri: Dvorana Slovenskega doma KPD “Bazovica” Avtonomno gledališče Lili Irt, Ljubljana Miro Gavran: “Hotel Babilon”, mo-nokomedija. Režija Tijana Zinajić, igra Violeta Tomič. Društvo se iskreno zahvaljuje igralki Violeti Tomič in avtorju Miru Gavranu za velik posluh in pomoč pri organizaciji gostovanja. 1 igralka, 11 vlog, 111 smehov!!! V komediji “Hotel Babilon” 11 oseb pripoveduje nenavadno zgodbo, ki se je zgodila poleti v majhnem primorskem mestecu… Igralka Violeta Tomič je ustvarila več opaznih in tudi nagrajenih vlog (dve Severjevi nagradi in Zlata ptica), sodelovala s skoraj vsemi gledališči (EG Glej, SLG Celje, PG Kranj, LG Jože Pengov, Lutkovno gledališče, Komorno gledališče, Ko-reodrama, SNG Drama, SNG Opera in Balet, MGL, Špasteater, Sestre Scipion Nasice…), režirala in igrala je za otroke, trenutno na TV vodi kviz “Najšibkejši člen”. V letu 2004 je ustanovila Avtonomno gledališče Lili Irt in kot svojo prvo premiero uprizorila “Hotel Babilon”. Sodobni hrvaški književnik Miro Gavran (1961) je dramatik, katerega gledališka dela so v minulih petnajstih letih doživela več kot sto premier na Hrvaškem in v tujini. Poleg vrste dramskih tekstov je objavil šest romanov, sedem knjig za mlade in filmski scenarij ter prejel več književnih in gledaliških nagrad, med njimi mednarodno nagrado za književnost - Central European Time v Budimpešti. 09. april, ob 07.30: parkirišče Vrata Jadrana, prevoz z osebnimi avtomobili - Vremščica (1027 m), izlet, organizator planinska skupina Vremščica je najvišji vrh pogorja južno od Postojne in eden zadnjih tisočakov na Slovenski planinski transverzali proti morju. Položna in prijazna gora, primerna predvsem za tiste, ki hodijo v naravo iskat tišino, prijetne sprehode in lepe razglede. Zaradi načrtovane izgradnje ogromnih vetrnih elektrarn na Čebulovici, Selivcu in Vremščici - povsem v nasprotju z načrti o prihodnjem razvoju Krasa kot pokrajine, kjer potekajo ljudem in naravi prijazne gospodarske dejavnosti - je bila slednja pred letom dni prizorišče protestnega pohoda. - 15. april, ob 19.00 uri: Družbena soba Slovenskega doma KPD “Bazovica”: Razstava fotografij ob 3. obletnici delovanja planinske skupine Izbor fotografij bo obudil spomine na izlete planinske skupine v minulem triletnem obdobju. Zahvaljujoč vodji Stanku Hrženjaku in zagnanim posameznikom, posebej Darku Moharju, so člani s svojo dejavnostjo presegli raven običajnih planinskih skupin, usmerjenih predvsem v izlete in pohode. V prizadevanju, spodbuditi skrb za ohranitev naravne dediščine in širiti spoznanja o vrednosti nedotaknjene narave kjerkoli na svetu, so pripravili več predavanj in razstav ter se povezali s podobnimi društvi na Reki in okolici ter v Sloveniji in zamejstvu, včlanili pa se tudi v PD “Snežnik” v bližnji Ilirski Bistrici. Posebna pohvala pa velja trem mladim - Andreju Grlici, Andreju Moharju in Damjanu Pipanu - za uspešno opravljen tečaj za planinske vodnike. Po vrsti dosedanjih izletov širom Slovenije in Hrvaške ter predavanj in razstav ima skupina obsežne načrte tudi za letos: znova na Velebit (Mali Rajinac) in k rojakom v BiH (Kakanj), pa v toplejših dneh na Ratitovec, Triglav, Vršič… - 16. april, 19.00: Dvorana Slovenskega doma KPD “Bazovica” Gledališka skupina Zavoda za izobraževanje in kulturo ZIK, Črnomelj Ivo Brešan: “Hamlet v Dolenjih Guzincih”, satirična komedija Režija: Helena Vukšinič Prevod in priredba: Janko Lozar “Hamlet v Dolenjih Guzincih” je znana Brešanova uspešnica “Predstava Hamleta u selu Mrduša Donja”, po kateri je posnet tudi film. Gre za zgodbo o ljudeh, ki v politični evforiji - v originalu je to čas socialistične prenove na vasi, v predstavi Črnomaljcev, postavljeni v mestno okolje, pa sedanjost - pripravljajo gledališko igro “H’mleta “, v pripravah na predstavo pa vzporedno poteka resnična zgodba. Grotesken ton in sočen jezik zaznamujeta predstavo, polno človekoljubnega humorja in naklonjenega posmeha, ki prikazuje delavskega človeka, enako skeptičnega do evropskega združevanja kot - ob njegovi večni gostilniški pameti - do nekdanje takoimenovane ljudske oblasti, piše med drugim prevajalec Janko Lozar v gledališkem listu. Ivo Brešan (1936) se je po Filozofski fakulteti v Zagrebu vrnil v rodni Šibenik in leta 1983 prevzel umetniško vodstvo gledališča. Kariera dramskega pisca od konca sedemdesetih let naprej mu je zagotovila zadovoljno občinstvo in naklonjeno kritiko, kot obrambo vsem užaljenim, ki so se prepoznavali v njegovih delih. Poleg grotesknih tragedij in romanov je najbolj znan po scenarijih večkrat nagrajenih filmov, med njimi sta “Kako se je začela vojna na mojem otoku” in “Maršal”. -22. april, ob 20.00 uri: Guvernerjeva palača, Pomorski in zgodovinski muzej, Reka Marina Horak, pianistka: Koncert Organizator koncerta: združenje KUU “Artel”, soorganizator Slovenski dom KPD “Bazovica” Marina Horak deluje kot svobodna pedagoginja, pianistka in čembalistka, poučevala je na glasbenih šolah v tujini (Nizozemska, Nemčija, London), vodila številne seminarje, mojstrske razrede in delavnice po vsej Evropi in drugod po svetu. -24. april, ob 18.00 uri (predvidoma): dvorana HKD na Sušaku “Etnosmotra”, IX. prireditev trinajstih kulturnih združenj narodnih manjšin Reke Slovenski dom KPD «Bazovica»: Mešani pevski zbor, zborovodja Franjo Bravdica Dramska skupina: Edo Stojčić: “Peep show” (“Antraks”). Režija: Alojz Usenik, Igrajo: Alojz Usenik, Kristina Riman, Barbara Riman Pripravila in uredila M. M. ORGANIZACIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI NA HRVAŠKEM - KULTURNA DRUŠTVA: delujejo v okviru krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, leta 2004 včlanjene v Slovensko manjšinsko koordinacijo SLO-MAK, ki povezuje krovne organizacije Slovencev v zamejstvu (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška) - SVETI oz. PREDSTAVNIKI slovenske narodne manjšine na lokalni in regionalni ravni: povezani so v Koordinacijo na ravni RH, predsednik je Darko Šonc, on je tudi - kot predstavnik svetov slovenske narodne manjšine - član Sveta narodnih manjšin RH, ključnega telesa, ki kroji manjšinsko politiko in razporeja finančna sredstva svetom in društvom v RH KULTURNA DRUŠTVA NA HRVAŠKEM: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Masarykova 13, 10000 Zagreb, predsednik Darko Šonc uradne ure: ponedeljek-petek od 10.00 do 13.00, tel.: (01) 48 55 171, faks: (01) 48 52 763, spletna stran: http://slovenci.hr - “Slovenski dom”, Masarykova 13, 10000 Zagreb, predsednik Darko Šonc uradne ure: ponedeljek-petek od 10.00 do 13.00, tel./faks: (01) 48 55 171, faks: (01) 48 52 763; el. pošta: slovenski-dom@zg.htnet.hr - Slovenski dom KPD “Bazovica”, Ul. Pod-pinjol 43, 51000 Rijeka, predsednik Vitomir Vitaz uradne ure: torek in četrtek od 10.00 do 12.00 in 18.00 do 20.00, tel. (051) 215 406, faks: (051) 334 977 el. pošta: slovenski-dom-ri@ri.htnet.hr - Slovensko kulturno društvo “Istra”, H. Dalmatina 4, 52100 Pula, predsednica Alozija Slivar uradne ure: ponedeljek-.petek od 08.00 do 12.00, tel.: (052) 215 851, faks: (052) 544 406 el. pošta: Slovenci-PU@public.CARNet.hr - Slovensko KPD “Dr. France Prešeren”, Zadarska 4, 22000 Šibenik, predsednica Mira Knežević uradne ure: četrtek od 17.00 do 19.00, tel./faks: (022) 215 521 - Slovensko kulturno društvo “Triglav”, Gorička 6, 21000 Split, predsednik Boštjan M. Kordiš uradne ure: ponedeljek-sobota od 09.00 do 13.00, ponedeljek-petek od 19.00 do 21.00, tel./faks: (021) 343 137 el.pošta: sd-triglav@sd-triglav.htnet.hr - Slovensko kulturno društvo “Lipa”, Hotel “Plakir”, Babin kuk, 20000 Dubrovnik, predsednica Barbara Njirić uradne ure: ob četrtkih od 17.00 do 19.00, tel.: 091 559 04 61 - Slovensko kulturno društvo “Lipa”, Zadar (registracija v postopku), predsednica Darja Jusup tel.: 091 591 4147, el.pošta: darja.jusup@tankerska.hr - Slovensko kulturno društvo “Snežnik”, Lovran (registracija v postopku), predsednik Vasja Simonič, tel.: 091 581 20 95 SVETI IN PREDSTAVNICE/KI Osrednji oddelek za slovensko knjigo v RH deluje v okviru Mestne knjižnice “Ivana Gorana Kovačića” v Karlovcu, uradne ure: ponedeljek-petek od 07.30 do 20.00, sobota od 07.30 do 13.00, naslov: Ljudevita Šestića 1, 47000 Karlovac tel.: (047) 412 377, spletna stran: http://www.gkka.hr/, el. pošta: gk-igk@ka.htnet.hr Na volitvah leta 2003 in ponovljenih 2004 so bili na podlagi Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin izvoljeni: a) sveti slovenske narodne manjšine za: - Mesto Zagreb, 25 članov, predsednik Darko Šonc (svet v Koordinaciji Zagreba) sedež: Masarykova 13, Zagreb, tel.: (01) 48 55 171, faks: (01) 48 52 763 - Mesto Reka, 15 članov, predsednik Milan Grlica (svet v Koordinaciji Reke) sedež: Ul. Podpinjol 43, Rijeka, tel. (051) 324 321, faks: (051) 334 977, el. pošta: v.slo.nmg.ri@ri.t-com.hr - Mesto Pulj, 15 članov, predsednica Alojzija Slivar, sedež: H. Dalmatina 4, Pula, tel.: 052 215 851, faks: (052) 544 406, el. p: SlovenciPU@public.CARNet.hr - Mesto Umag, 15 članov, predsednica Majda Erlić, tel.: 091 577 94 44 - Mesto Split, 15 članov, predsednica Nadežda Eterović, sedež: Gorička 6, Split, tel./faks: (021) 343 137, el. pošta: sd-triglav@sd-triglav.htnet.hr - Primorsko-goransko županijo, 23 članov, predsednica Marjana Mirković, sedež: Podpinjol 43, ur. ure: sreda od 10.00 do 12.00, tel.: (051) 321 324, el. p: vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr - Istrsko županijo, 25 članov, predsednik Vinko Knez, sedež: Hermana Dalmatina 4, tel.: (052) 215 851, faks: (052) 544 406, el. pošta: vinko.knez@pu.t-com.hr - Splitsko-dalmatinsko županijo, 25 članov, predsednik Boštjan Matjaž Kordiš sedež: Gorička 6, tel./faks: (021) 343 137 - Občino Lovran, 10 članov, predsednik Vasja Simonič, tel.: 091 581 20 95 b) predstavnice/ki slovenske narodne manjšine za: - Mesto Zadar, predstavnica Darja Jusup, tel.: 091 591 41 47 - Zadarsko županijo, predstavnica Rafaela Štulina, tel.: 091 883 22 09 - Šibensko-kninsko županijo, predstavnik Rudi Stojković, tel.: (022) 214 734 - Mesto Samobor, predstavnik Ivan Bernetič, tel.: 098 9563759 - Mesto Karlovec, predstavnik Slavko Marinić, tel.: 091 59 59 352, el. p.: slavko_marinic@hotmail.com Klub reških študentov KRŠ, stik: Nina Majcen, tel.: 091 541 86 15; prijava na naslovu: krsh@email.si izmenjava koristnih informacij za vse, ki študirajo v RS: stanovanja, prevozi, delo... Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Savska 41, 10 000 Zagreb Veleposlanik: Peter Andrej Bekeš Uradne ure: ponedeljek - petek od 09.00 do 16.00 Tel: (01) 63 11 000, (01) 63 11 011, faks: (01) 61 77 236, el. pošta: vzg@mzz-dkp.gov.si Konzularni oddelek: tel.: (01) 63 11 014 , faks: (01) 61 21 511 Veleposlaništvo redno organizira konzularne dneve: 1. Reka, “Slovenski dom KPD Bazovica”, Ul. Podpinjol 43: prva sreda v mesecu - 06. april od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 2. Šibenik, Slovensko kulturno društvo “Dr. France Prešeren”, Zadarska 4, predvidoma spomladi 3. Split, Slovensko kulturno društvo “Triglav”, Gorička 5, predvidoma spomladi 4. Dubrovnik, Slovensko kulturno društvo “Lipa”, predvidoma spomladi Generalni konzulat RS Split Spinčićeva 25, 21000 Split Častni konzul: Branko Vrščaj Uradne ure: ponedeljek-petek od 10.00 do 13.00 Tel: 021 389 224, faks: 021 389 223, el. pošta: generalni-konzulat-slovenije @ st.htnet.hr Pripravila in uredila M M