87 leto XI / št.2 / december 2007 Zimsko številko pričenjamo z Žariščem. M. Us Krašovec nam predstavlja pomen, indikacije in omejitve aspiracijske biop- sije s tanko ali debelo iglo pri tipljivih tumorjih dojk. V rubriki Priporočila N. Rotovnik Kozjek s sodelavci objavlja priporočila za prehrano bolnika z rakom. Podhranjenost in kaheksija sta pri bolnikih z rakom pogosta in sta pokazatelja slabše progno- ze. Prehransko obravnavo zato izvajamo pogosto, prehransko intervencijo pa moramo začeti dovolj zgodaj, da preprečimo ali zmanjšamo nadaljnjo izgubo celične mase. M. Reberšek in sodelavci so napisali priporočila za sistemsko zdravljenje napredovalega raka želodca in priporočila za sistemsko zdra- vljenje bolnikov z napredovalim rakom trebušne slinavke. Rak želodca žal še vedno prepogosto odkrijemo v napredovali obliki. S kombinirano kemoterapijo lahko podaljšamo preži- vetje in zvišamo kakovost življenja. Standardno zdravljenje napredovalega raka trebušne slinavke je še vedno mono- terapija z gemcitabinom, pri bolnikih v dobrem splošnem stanju pa je mogoče gemcitabin kombinirati s kapecitabinom, oksaliplatinom ali drugimi citostatiki. V rubriki Priznanja A.Pogačnik predstavlja Goldblattovo nagrado Mednarodne akademije za citologijo, ki jo je prejela M. Us Krašovec. Rubriko Pregledi pričenjamo s prispevkom F. Anderluha in sodelavcev o zdravljenju nemetastatskega raka požiralnika. Rak požiralnika je sicer relativno redka bolezen, vendar je prognoza bolnikov še vedno slaba. B. Jezeršek govori o kliničnih značilnostih in odgovoru na zdravljenje pri bolnikih z intestinalnim T-celičnim limfomom. Prognoza bolnikov se v zadnjem desetletju ni izboljšala, zato bo potrebno najti nove načine zdravljenja in izboljšati diagnostične pristope. S.Lahajnar predstavlja bolečino po operaciji raka dojk. Ker kronična bolečina zmanjšuje kakovost življenja, je potrebno odkrivanju in lajšanju teh težav posvetiti več pozornosti. Z uporabo vprašalnika o kronični bolečini po operaciji raka dojk bi lahko dovolj zgodaj odkrili bolnice z neobvladano bolečino in jih ustrezno zdravili. M.Rajer in E.Majdič govorita o zdravljenju raka dojk z ohranitveno metodo. Ugotavljata, da so preživetje, lokalni in področni nadzor pri naših bolnicah primerljivi z rezultati iz zamejstva. Glavni prognostični dejav- niki so histološki gradus, hormonski status in število pozitivnih bezgavk. Rubriko Za prakso pričenja N.Bešić s prispevkom o raku dojk pri moških in genetskim svetovanjem. Pri moških je rak dojk zelo redka bolezen, po izsledkih raziskave pa je smiselno napraviti genetsko testiranje in svetovanje, saj je kar pri polovici bolnikov, ki imajo v družinski anamnezi raka dojk, prisotna mutacija gena BRCA 2. M.Strojan Fležar razpravlja o uporabi nove napotnice s citološkim izvidom za ocenjevanje brisov materničnega vratu v praksi. K.Mahkovic Hergouth in L.Kompan razpravljata o hipoalbuminemiji in pooperativnih zapletih pri bolnikih, operiranih zaradi trebušnega tumorja. B.Pajk opisuje neželene učinke sistemskega zdravljenja raka. Neželene učinke morajo poznati internisti onkologi, osebni in drugi zdravniki, ki se srečujejo vsakodnevno z rakavimi bolni- ki, farmacevti, negovalno osebje in tudi bolniki, saj jih le tako lahko preprećimo oziroma pravočasno ugotovimo in pravilno zdravimo. T. Stopar Pintarič in K.Mahkovic Hergouth nas seznanjata s torakalno epiduralno analgezijo in multimodal- nim okrevanjem po operacijah v trebušni votlini. V Novostih poroča I.Edhemović o informatizaciji medicinske dokumenta- cije, ki je nujen pogoj za kontrolo kakovosti. B.Jančar govori o okužbi s humanim virusom papiloma in tveganju za nastanek raka glave in vratu. Rubriko Prikazi primerov pričenjata A.Šečerov in Jasna But Hadžič s primerom bolnice s pljučnim rakom v nosečnosti. Pljučni rak v nosečnosti je izjemno redek, saj je v strokovnem slovstvu opisanih le 33 primerov. Prikaz vzbudi pozornost, ker je bila bolnica nekadilka in izjemno mlada – stara le 28 let. B. Pečavar poroča o srečanju z bolnico z Nehodgkinovim limfomom. Odmeve pričenjamo s poročilom H. Lešničarja o Nacionalnem posvetu o držav- nem programu za nadzor raka. T. Žagar s sodelavci poroča o 29. letnem srečanju Mednarodne zveze registrov raka. N.Čas Sikošek objavlja poročilo o 1. srečanju avstrijskega in slovenskega senološkega društva, I. Oblak pa o 20. Onkolo- škem vikendu, ki je bil namenjen rehabilitaciji po zdravljenju raka. J. Ocvirk nas seznanja z novostmi v zdravljenju tumorjev prebavil in kože, ki so bile predstavljene na ASCO 7, A. Pogačnik pa poroča o 16.mednarodnem kongresu citopato- logov V Vancouvru. Sledijo še knjižne novosti, promocije in napredovanja. V navodilih avtorjem opozarjam na novost – v bodoče bomo v reviji objavili povzetke člankov v angleščini, ker tudi tujina kaže zanimanje za naš časopis. Seveda, pa ne nazadnje, Vsem bralcem in sodelavcem Onkologije želim v letu 2008 obilo strokovnih uspehov in osebne sreče! Zvonimir Rudolf, glavni urednik ONKOLOGIJA / uvodnik Uvodnik