► Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -s> 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v oAmeriki 6= Vte first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. _____Ektebed Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Nftv York, N. Y., under the Act of Conoress of March 3, 1879." Štev. 61. NEW YORK, marca, 1904< Leto XI, San Mm. Admiral Dewey obiskal fe San Domingo. Vstasi poraženi. J minez zmagovalec. kri binetoi Denver i A hlln Domingo, 1 z. marca. Ameriška i '01 ivowor" odpljula no, ka-n. od tukaj na Jamaiko. ;no k temu še poročamo, da je iv 1 t. m povodom predsednik s obiskati Deweya z svojim ka-n, kar se pa ni zgodilo. Tudi n r Iri; 1 na kopno, dasiravno y.e v e pripravljeno za spiejem. Vst; -i so napadli predmestje Paja-rito v Sah Doiningo. V boju je bilo več vojakov vsmrtenih, toda končno so se v- a-i umaknili. Vojaštvo jc odvzelo vstalem več topov in konjev. San Domingo, 12. marca. Čete pred d ni!, i Moralesa so bile puvsodi poražene. Vstaji so zopet lastniki me-stt Pu no Plata in sedaj je pričakovati tudi napad na mesto San Domingo. Znižanje plače. Pittsburg, Pa., 13. marca. Tukajšnja ur. i j a steklarjev je privolila v znižanje plačilne lestvice, tako. da bode s daj nad 1000 delavcev do bilo zni;a:io plačo za 28%. Nova plačilna lestvica je po.tala dane? pra-vomočna. "Buffalo Bill" seje naveličal zr,-konskega stanu. ver, Colo., 13. marca. Polkov 'illiam F. Cody, ali "Buffalo :,e sklenil po SSletnem zakon-i vi j eni u tožiti svojo soprogo no z m a. Oba že dve leti ve<" ta -kupaj. Sedaj je vložil-tudi la ločitev, ker njegova soprog; tri' :o postopa in ker ga je sk1.! zastrupili. Cody ej star 67. nje gova soproga pa 60 let. De nik Bili" skem loži t. ne ži tOŽl L ž nji šala $238,000 po ne veri!. Boston, Mass., 13. marca. Porotniki so obtožili Wallace H. Hanna. bivšega bostonskega poslovodja new-yor .. tvrdke American Surety Co.. raui tatvine. Prva obtožnica se glasi na poneverjenje denarja in vredeost-nit lis in v znesku $21-4,000, in drugs na poneverjenje zneska $2-1,000. Tatu so zaprli. Indijanski kan i bal. Duluth, Minn., 13. marca. Gustave Brandon, kteri se je ravnokar vrnil iz severne Minnesote, naznanja, da je na rezervaciji Nelt Lake neki Indijanec usmrtil svojo soprogo in otroka na kar je njuni trupli v lakoti deloma pojedel. Sedaj iščejo Indijanc-a kon-štablerji, toda dvomljive- je, ga li bodo vjeli. Konec izjemnega stanja. Telluride, Colo., 13. marca. V tukajšnjem okraju je danes vlada preklicala izjemno stanje in sicer vsled izrecne želje guvernerja Peabodyja. Miličarji so dobili povelje Telluride ostaviti. Civilne oblasti šo pričele zopet poslovati. Nad 100 izgnanih pre-mogarjev se sedaj zopet lahko vrne v ae^^Splošni položaj štrajka je še nespreinenje-* ^tajparji se nečejo vrniti na delo, ktero izvršujejo sedaj skabje. Proti mornioncem. Salt Lake City. Utah, 13. marca. — Ugledni člani "Gentiles" (nemormon-ei) v tukajšnjem mestu so napovedali mormonski cerkvi v Utah boj na vsej črti. Včeraj se je vršilo zborovanje, kterim povodom so storili prve korake za vsttnovitev politične stranke, v kterej se bodo združili vsi nemor-monci. Odbor so že vstanovili. V kratkem bodo pričeli prirejati proti-mormonske ljudske shode. Pomanjkanje vode v Pittsburgu. Pittsburg. Pa., 12. marca. P"> vsem iztočnem delu mesta zavladalo je pomanjkanje vode, kerso se vsled povod-nji cevi z peskom zamašile. Jeden rezervoar je prazen in v drugem je le še pet čevljev vode. Naročujte in priporočajte "Glas Svwlft". ZiMlekts Mm le UM Car odide na vojno. Prevzel bode vrhovno poveljništvo vojske Odhod generala Kuropaikina. — Skrajno navdušenje v Petrogradu. Velike japonske zgube pred Port Arthurom. Sedaj vlada v Port Arthuru mir. — T Mandžuru ni Japoncev. — Boji med prednjimi stražami. Pomnožitev vojnega brodovja na iztoku. — 15. in 10. ruski vojaški kor odpotuje na vojno. fiuropatkinov naslednik. Chefoo, 14. marca. Med tem, ko se iz Tokio, Shanghaija in Tientsina iz japonskih in angležkih virov poroča, da so Rusi ostavili Port Arthur, katero mesto je v plamfcnu, se semkaj uradoma brzojavlja, da vse to ni nič druzega, nego priprosta laž. V Port Arthuru je bila o priliki bombarde-menta le jedna lesena hiša poškodovana. Port Arthur, 14. marca. Tukaj vlada popolni m-'r. Japonci tudi trdijo, da je mesto Daljni razdejano. Paris, 14. marca. Iz Petrograda se brzojavlja tukajšnjemu listu "Gil Bias", da bode car Nikolaj po prvej večjej bitki odpotoval na iztok in prevzel rhovno poveljništvo vojaštva na iztoku. Tokio, 14. marca. PodadmiralTogo javlja, da so Japonci zgubili v bitki pred Port Arthurom 9 mrtvih in 67 ranjenih, kar naravno tudi ni resnično. Chefoo, 14. marca. Vest, da so Rusi pred Port Arthurom potopili par japonskih torpedovk in jedno križarko.. se potrjuje. Japonske mor-ntl¥je, kteri niso bili usmrteni, so re-ili njihovi tovariši. Xa zapadno obrežje Port Arthura izplavilo je morje vse polno trupelj japonskih mornarjev. Rusi so zgubili 4 mrtve in 49 ranjenih. Tientsin, 14. marca. Iz Fungweng-chenga, Mandžur, se poroča, da tamkaj in v okolici ni Japoncev, kakor je nedavno poročalo angležko časopisje. Tokio, 14. marca. Dne 12, t. m. srečali sta se jedna ruska in jedna japonska patrulja zapadno od Anju. Vnel se je boj, kteri se je končal s tem, da so se Japonci umaknili. Rusov je bilo le 30. Paris, 14. marca. Iz Petrograda se poroča, da so vojne ladije v Kron-stadu dobile povelje, z pripravami na odhod proti iztoku pričeti. Odpljule bodo zajedno z baltiškim brodovjem. Petrograd, 14. marca. 15. vojaški kor v Moskvi in 10. v Harkovu, odideta te dni na iztok. Po koncanej vojni vrneta se oba kor a v svoje posadke. dočim ostane drugo vojaštvo za stalno v azijskih pokrajinah. Nagasaki, 14. marca. Semkaj se poroča, da so v Gensanu zaprli nece-ga Korejca, ker je pošiljal v Vladivostok vesti o gibanju japonskega vojaštva. Petrograd, 14. marca. Knez Ma-seurskij prorokuje v svojem članku, kterčga je objavil v tedniku "Gra-ždrtnin" da bode imenovan vojnimmi-nistrom kot naslednik generala Kuro-patkina, general Bobrikov, sedanji gc-neralni gubernator Finske. Petrograd, 14. marca. Car in cari-nja sta bila včeraj z otroci v Carsko-jem Selu, kjer se je vsa obitelj vozila z sanmi po parku. Danes se je pričela carska obitelj postiti, ker se je danes pričel četrti postni teden, kteri je v pravoslavju tako važen, kakor prvi in zadnji. + + + Tientsin, 12. marca. Iz Nsuyena se javlja, da je neki kitajski begun pripovedoval, da je videl Ruse, kteri so se umaknili preko reke Yalu. Tamkaj so Rusi baje razdejali več korejskih vasi. V trdnajvi v Newchwangu sta sedaj jedna baterija topnicarjev in jedna sotnija pešcev. Japonske jetnike, ktere so nedavno Rusi vjeli v Wiju, Koreja, so dne 8. marca zmagovalno vodili po ulicah v Mukden u. Port Said, Egipt, 12. marca. Ruska križarka 'Thnitrij Donskoj" je danes odpljula v Cadix na Španskem. Petrograd, 12. marca. General Ku-ropatkin je odpotoval danes na vojno, kjer prevzame vrhovno poveljništvo ruske vojske. Ko se je poslovil od čara, izrazil mu je car nado, da je povsem prepričan, da bode Kuropatkin vodil rusko vojsko do sijajne zmage in slave. Kuropatkin 3e je na to poslovil tudi od carinje in velikih knezov. Včeraj popoludne sprejel je Kuropatkin deputacijo mestnega zastopstva peterburškega, ktero mu je izročilo adreso in sliko vojnih svetnikov v jugoafriškej vojni pomagali bur-skem sanitetnem oddelku, ponudilo je sedaj 100 mladih Burov Rusom svojo službo kot sledonajdci za rusko vojsko. Vlada bode najbrže ponudbo odklonila, ker ima v izobilici kozakov. V Chemulpo se je dosedaj izkrcalo le 35,000 japonskih vojakov. Tamkaj vlada nepopisna zmešnjava. Japonsko vojaštvo odhaja proti Pingyangu. V Chemulpo imajo sedaj Japonci 5000 mršavih konj. Iz bojišča na Iztoku. Car Nikolaj II. Romanov. Aleksandra Nevskega, Alekseja in Jurija. General je prevzel sliko kleče, na kar jo je poljubil. Ko se je potem zahvalil za počast, je dejal: "Človek mora ostati miren in potrpežljiv. Vojska bode storila vse, da bode izvršila nalogo, ktero jim je dal car. Mali porazi so mogoči. Koncentracija naših Čet se vrši počasno in pri tem smo povsem odvisni od železnice. Toda jaz sem prepričan, da bode Bog naše prošnje vslišal in blagodaril rusko oro-žje." Do prepira med Kuropatkinom in Aleksejevim ne bode prišlo. Alekse-jev bode izvrševal administrativna dela, dočim bode general Kuropatkin vodil operacije na kopnem. Makarov bode poveljnik na morju. Sibirska železnica vozi vsaki dan po 5000 mož v Mandžurijo, tako, da bodo imeli Rusi v sredi aprila vt,e potrebno vojaštvo na iztoku. Železnica, ki vodi ob Bajkalskem jezeru po kopnem, bode izgotovljena sredi aprila, na kar bode transport še hitreje napredoval. Petrograd, 12. marca. Gospod Otto L. Petersen, trgovec iz Brooklyna, N". Y., podaril je preostalim mornarjem ruskih vojnih ladij "Koreje" in "Var-jag" $500. Mr. George S. Cassidy iz New Bed-forda, Mass., naznanja (o zasedli mesti Ktilientse in Antung ol ustju reke Yalu. Med prednjimi stražami so male praske na dnevnem redu, toda pred majem ni pričakovati večje bitke. Petrograd, 13. marca. General Ži-linskij, od štaba generala Kuropatki-na, poroča, da objavlja korejske časo pisje, da se je v Chintnpo, Koreja, izkrcalo 16,000 Japoncev, k*e?i so sc-napotili proti Ping-Yang .. Petsto Japoncev izkrcalo se je v Kippg-siengu. v severozapadnej Koreji V Port Arthuru in Vladivostoku vlada mir. V vsej Mandžuriji ni najti niti jednega Japonca, le v severnej Koreji nahajajo se osamljene patrulje V Pingyangu, kjer je glavni stan Japoncev, poveljuje general Kini-mino. Paris, 13. marca. Semkaj se uradoma brzojavlja, da poroča admiral Makarov, da je ruska torpedovka "Vlastinij" v pomorskej bitki pred Port Arthurom razdejala sredi japonskega brodovja neko sovražno tor-pedovko. Na to je izstrelila na japonsko križarko "Takasogo" dva torpeda. "Takasaga" se je takoj potopila. "Vlastnij" je všla, ne da bi se jej kaj zgodilo. Port Arthur, 12. marca. Japonsko brodovje, ktero je bilo pred Port Arthurom poraženo, je zginolo in se ni več vrnilo. Japonsko brodovje je štelo 13 ladij, med kterimi sta bili tudi novi ladiji "Njazin" in 'Kasaga', kter dve so Japonci ravnokar kupili od Argentine. "Kasaga" je stoprav pričela svojo službo opravljati, ko so jo Rusi razstrelili. Razun "Kasage" so Japonci zgubili tudi več torpedo-lovk, kakor zatrjujejo očividci. Japonske granate so napravile le malo škode. Jedno japonsko torpedovko je pogodila japonska granata tako iz-borno, da se je takoj potopila. Rusi so svojo zelo poškodovano torpedovko "Steregoščo" sami razstrelili da so tako preprečili, da bi jo Japonci vjeli. Ruske vojne ladije niso niti malo poškodovane in so usidrane sedaj v basinu. Niti jedna ladija ni zadobila niti najmanjše poškodbe, dasiravno je bitka trajala 4 ure. Čim živahneji je bil bombardement, tembolj je tukajšnje meščanstvo prepričano, da je Port Arthur nepremagljiv. Nagasaki, Japonska, 13. marca. — Vse japonske ladjedelnice so napolnjene z poškodovanimi in razbitimi vojnimi ladijami, tako, da so vesti, da so japonske zgube na morju velikanske, sedaj potrjene. Paris, 13. marca. Iz Pettcgrada se brzojavlja, da odpljujejo v maju ruske vojne ladije "Oslabja", "Slara" in "Aleksander III.", potem križarki 'Dimitrij Donskoj" in "Aurora ter večje število torpedovk in povodnih ladij v Port Arthur. Podvodne čolne bodo zgradili v Port Arthuru, dočim iih šest izdelujejo že sedaj na Nevi. Petrograd, 13. marca. General Ku-| ropatkin odpotoval je danes zvečer j z vsem svojim štabom z pooebnim vlakom v Mandžur. Povodom odhoda generala Kuro-oatkina, pojavilo se je v nevskej pre-stolici tako patrijotično navdušenje, da tacega v Rusiji še ni bilo opažati! Na Nevskem prospektu in na vedi ulicah, ki vodijo k Nikolajevem kolodvoru opaziti je bilo najvišje uradnike, aris'okrate in inozemske diplomate v skrajnem navdušenju, kteri vsi so tu izrazili popolno prepričanje, da bode novi vojskovodja vodil carsko vojsko do sijajne zmage. Predno je dospel general na kolodvor, prišla sta tudi velika kneza Nikolaj Nikolajevič in Peter Nikolaje-vič na kolodvor. General se ej pripeljal skromno in brez spremstva ter godbe, v odprtej kočiji nu postnjo. Ljudstvo ga jr takoj spoznalo in na njegovem potu po širokem bulevardu pozdravljala ga jo množica z navdušenimi "ura"-kiici. Kljub izrednemu mrnzu, so moški navdušeno metali klobuke v zrak v zadnji pozdrav najvišjemu ruskemu generalu. Ko je prišel Kuropatkin na vrhovno stopnico, vodečo v carske čakalnice, nagovoril ga je častitljiv starček, general Jegrestov. Množica je takoj obmolknila. "Prišel sem, da Vam velim zdrav-stvujte!" je dejal general Jegrestov. "Vsi Vam ž. liino srečno pot in z božjim blagodarom dospeli bodemo zopet vsi semkaj, da Vas pozdravimo ko se vrnete kot zmagovalec. Sprejmite to sliko sv. Alekseja, Vašega ču-vatelja in nosite jo na prsih, in Bog vsemogočni naj Vas čuva!" Kuropatkin je pokleknil ter sprejel svetinjo na kar se je zahvalil. Govoril ie pa tako tiho. da ga ni bilo deset korakov daleč slišati. Ko sta se oba uojevnika objela in poljubila, zaorila je zopet množica z navdušenimi "ura"-k!ici. Kljub temu da je bilo krog Kuropaikina vse razburjeno, ostal je on povsem miren. Za vsacega navzočega je imel svoj pozdrav; stare tovariše je objel in jih poljubil in mnogim častnikom je podal desnico. Od generala se je poslovil tudi korejski poslanik, navdušen, kakor vsi Rusi. On je videl v Kuropatkinu reditelja svoje domovine. Podal je generalu roko in mu iskreno želel vspehe. Ko je Kuropatkin odšel v razkošni vagon, na krerem je v zlatih črkah zapisano:" Vstočnnja kitajska žel. lorog.i", so se vsi navzoči odkrili. Kuropatkin je stal na vratih in mahal ljudstvu, dok" r ni vlak odšeL Generala spremljajo soproga in sinovi do Moskve. Zjutraj' podarila je delavska aepu-tacija generalu => zlatom in diamanti okrašen meč. Nevrjoršlie novice. Sodnikjedelal "preko ur e". Sodnik ITermsn Joseph od 7. new-vorškega sod i: ca ima brezdvomno največ dela. tako, da ostane čestokrat do 10. ure po noči v sodišču, predno reši vse slučeje. Minoli petek je pa imel v svojem poklicu rekord, kajti "delal" je od 10. ure zjutraj do 30 minut po polnoči naslednjega dne. Njegovi kolegi od "sodniške unije", mu sedaj nameravajo poslati "the. walking delegate." Kaj metis? Ker je nc-wyorški komisar za čiste-nje ulic doma na slabem glasu, odšel je v Chicago, kjer se bodo c njem gotovo pohvalno izražuli. Generalissimo naše garde metlarjev. dr. Woodbury, je namreč odpotoval v Chicago, da tamkaj pokaže, kako je mogoča, kako je mogoče očistiti ulice z — pomočjo dežja in solnca. Ubogi Chica-žanje! Ako se hočejo od VVoodburyja kaj naučiti, potem se njihov urad za čistenje ulic gotovo že na koncu! g Z m nga genija. Človeški genij je razsvetil temo mnozih stoletij in donesel svetlobo v razne slabe odnošaje. Zmernost je rešila mnogo življenj in ter trpljenja. Bolezni, ktere so se v minolem času končale skoraj vedno le z smrtjo je dandanašnji lahko leči ti. Zdravniki so pronašli, da vročinska mrzlica, ktera je najnevarneja bolezen, se nikakor ne more polastiti človeka.kateri ima zdrav in dober želodec, vkte-rem se ne razširajjo kali bolezni. Želodec ohraniti v dobrem zdraviu. je pa mogoče edino le z Trinerjevim Eliksirjem grenkega vina, ktero je jedino naravno zdravilo, napravljeno iz čisiega vua* in izbranih zelišo. Vino je zelo zdravilno in deluje kot pomnoževalec krvi. Ker ono ohrani sistem trupla v popolnem redu. prepreči, da se človeka ne polaste razne bolezni, kakor dispepsija, nervornost* trganje itd. in podeli koži zdr&ro barvo. Najboljše zdravilo za ženske* V vseh lekarnah. Josip Triner. 799 South Ashland Are* Chicago, Tik, Pisen Sta, _ __________- -__________________________________- - lirj i _ _ ____ "Glas Naroda". Ust elorenakik dtUvoev v Ameriki Urtdnik: Editor ZMAGOSLAV VALJA VEC. Lastnik: Publisher. FRAlvK SAKSER, lot Greenwich St., New York CHty Ta leto relja list za Ameriko . .$2—, „ vi let*............ISO. *e Evropo za rae leto . . * " * pol leu . . * četrt leta . V Evropo pošiljamo list skrupuo dvt $4.50 2.50 1.75 "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz- rtenaši nedelj in praznikov. "JLAS iSAKOBA" („Voi«e of th« People") Iaaued every day, except Sundav and Holidays. Subscription yearly $5. AdvertiaemMit* on agrreeraent. Za oglase de 10 rrstic s« plač;; •0 «eutov. Dopisi brez podpisa in oeobnesti se ne natiBnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosim«, da ee nam tudi »rejšnje bi-Tališče naznani, da hitreje najdemu aatlovnika. Dopisom Ls poiiljatram naredite «ealov: "GLAS NARODA", 10» Greenwich St., New York. OHy — Telefon Ž795 Cortlsndt. — Pred smrtjo Japonske. Japonska skoraj neverjetna počasnost po prvih dozdevnih vspehih. je i nasprotnike Japoncev iznenadila. Japonska edina nada do vspeliov je agresivnost in hitrost njihovih vojnih operacij. Mesto tega pa ne slišimo o njih nič druzega. nego povsem nepotrebna in dragocena streljanja na Port Arthur in Vladivostok -— toraj na bojna pristanišča, ktera drugače sploh ni mogoče osvojiti, nego z pomočjo oblegovalnih jarkov in vspešnega obleganja, ktero je pa za Japonce nemogoče. Med tem pa Ruse nihče ne motiv koncentraciji njihovih neštevilnih čet v daljnem Mandžuru. Od 10. februarja, ko so Angleži zatrjevali, da imajo Rusi v iztočnej Aziji 130,000 mož, o ruskem vojažtvu n; čuti niti besedice. To, skoraj v-ue-mirljivo molčanje nam pa laiiko že Bedaj svedoči o bodočih za Japonce uprav groznih dogodkih. Nadalje nas to molčanje spominja na maljusko Rusijo v letu 1612, ko je pustila, da je Napoleon neovirano gledal staro-slavni Kremelj v carskej Moskvi, na kar so nepregledne kozaške čete jed-nim mahom zdrobile vso ogromno Napoleonovo vojsko, njegovo cesarstvo in njegovo slavo. In že danus lahko prorokujemo. da bodo Japonci delili osodo z pokojnim Napoleonom. Edinole, ako se spominjamo na za vse Slovanstvo slavno leto 1312, za-moremo si tolmačiti, kako je bilo mogoče priti Japoncem že 50 milj daleč preko reke Yalu, ne da bi se sestali z Rusi. In še čudneje se nam dozdeva nadaljno obotavljanje Japoncev. Toda preidimo k drugej polovici našega opaže van j a. Kaj je resnica in kaj je zlagano ? V tem vprašanju opazimo najbrže pravi vzrok japonske počasnosti. — Angleži delajo Japoncem največjo krivico. Angleži trobijo v svet o najdrznejših japonskih načrtih. ofenzivi in napadih na krila ruske vojske. Angleži se kar igrajo z stotisoči ubozih vojakov cesarja Mu-tsuhita, kakor, da bi oni bili iz lesa izgotovljcni v angleških tovarnah. Toda kljub temu je vsemu svetu znano, da ima japonska baš sedaj le 13 divizij vojske, ktera šteje 182,000 mož na razpolago. Londonska 'Times" in njeia newyorika istoimenska sestra, nas poučuje, da imajo Japonci kraj te vojske še razne desettisoče mož v Koreji, pri Xewchwangu in dalje na severu. Računa li naša "Times'* tudi kulije k vojakom?! Vsaki japonski vojak ima potemtakem svojega kuli-ja — naravno le po želji staroperfid-nih Albijonov. Mednarodni hujskači se pa k sreči ne razumejo dobro in svetu se radi tega lahko dozdeva — gola resnica. V kratkem pride vojskovodja Ku-ropatkin v Mandžur in potem zamo-rejo ter morajo Japonci pokazati, česa znajo na kopnem. Takrat bodo oni uvideli, da slovanska kri ni ona Žoltih Mongolcev in videli bodo koliko vrcev svoje mongolske krvi bodo morali pustiti za vsako kapljico in roso slovanskega soka življenja. Dosedanji, še vedno ne potrjeni japonski vspehi -- kteri so se vsled v soboto po-ročane spremenjene ruske taktike zopet izdatno pomanjšali, — niso nič druzega nego ono, kar naj bi se po željah Angležev zgodilo. Dokler pa ne govore dejstva o japonskih zmagah, pa naj še mirno vlada Slovanstvo od Soče in tabe, pa vse do _ Japonske. Razpoloženje v Rusiji. Da je ruska javnost ogorčena na izdajskem postopanju Japonske, to je res in je naravno. Temu ogorčenju je dal izraza tudi sicer tihi in skromni car Nikolaj II., ko se je v navzočnosti carice, carice vdove, prestolonaslednika, vseh velikih knezov in velikih kneginj ter vojnega ministra na dvorišču zimske palače poslavljal oi tretjega, v iztočno Azijo odhajajočega batalijona polka strelcev. Ob zvokih ruske himne in ura klicih je car obhodil fronto in je imel potem nastopni nagovor: "Srečen sem, bratje, da vas pred vašim odhodom vidim vse, da vam morem zaželeti srečno pot. Trdno sem uverjen, da boste čuvali čast svojih starih polkov in da z veseljem zastavite življenje za drago domovino. Ne pozabite, da je sovražnik srčen in prekanjen. Od srca vam voščim vse dobro in vspeliov nad sovražnikom. Blagoslovljam vas, bratje, in v vas svoj slavni prvi vzhodno-sibirski polk strelcev s podobo sv. Sera fina. On naj moli za vas in vas spremlja na vaših potih. Častnikom se zahvaljujem na njih dobrovoljni prijavi. Še enkrat se vam zahvaljujem, bratje, iz vse duše. Bog vas blagoslovi!" In ko je batalijon že odkorakal, je zaklical car za njimi: '"Bodi vam dobro, bratje!" Tudi iz izjav avtoritativnih listov gromi ogorčenje proti Japonski in pa odločnost za boj do — stretja sovražnika. "Novoje Vremja" piše: "To je nekaj velikega, groznega. Mi ne mo remo več nazaj. Pred vojno smo mogli odstopati ves možno, smo mogli oprašanje skrajneka Vztoka prepuščati potomcem, ki bodo močneji in podjetneji. Sedaj pa moramo zadeti na svoje rame to vprašanje v vsej njega neizmerni veličini. Ne govorimo o našem položaju v Tihem oceanu ter o ulogi, ki jo igramo v svetu. Se-li Rusija popolnoma zaveda te uloge, ima-li v to potrebne moči ? Pri teh vprašanjih se pač ne treba muditi dolgo. Ozreti se treba le na razburjenje po vsej Rusiji, na te žrtve, to ogorčenje. Jaz sem videl vojno leta 1677, ali sedanje razburjenje je večje in se je polastilo veliko večje mase. Riisiia ie narasla duševno, moraiično in materijalno. Pred nami je velika naloga, ki naj krona našo zgodovino. Moment je to, kakoršnega ni preživela Rusija še nikdar, in do krerega je prišlo ne toliko zavestno, nego in-stiktivno, ko je slušala Najvišjega duha, ki vodijo voljo vladarjev in narodov. Neizogibno potrebno je torej, da razvijemo vse svoje moči, ne da bi čemu prizanašali ali se obotavljali. Živeti treba veliko intenzivneje, čuti bitje srca vsega naroda, razvijati vse spodobnosti in se dati prosvetliti od svitle luči ruskega duha, srčnosti in t ali-nta." Xa drugem mestu piše isti list: "Tako bode zopet enkrat izpostavljena resnica in v nje luči ožive zopet večne, nesmrtljive t^dicije slave in junaške srčnosti naših pomorščakov. Težko so morali poplačati zaupanje, ki se je dajalo sladkim zatrdilom diplomacije, da se mir ne bo kršil. Sedaj se je horizont zjasnil, in, ako Bog da, ga ne bodo več zatemnjevali črni oblaki od morja." "Peterb. Vedomosti" izvajajo: "Kakor so redke vesti iz bojišča, se more vendar sklepati že sedaj, da so se stvari zasukale ugodneje, nego je bilo pričakovati od začetka. Vsi soglašajo v tem, da bode premoč gotovo na naši strani, ali ne poprej, nego v treh do štirih mesecih. Rusija se je — ima-joea pred očmi neugodne okolnosti spoprijaznila z možnostjo večih ne-vspehov v začetku vojne. Ne da bi se slepili z otročjim hvalisanjem. nc pričakujemo tudi v bodoče izključno ugodnih vesti. Vlada mere brez obotavljanja javiti narodu tudi najtežje izgube; narod bode prenašal to dostojanstveno. T. Noben Rus ne dvomi, da bo treba nositi velike žrtve. Nič nas ne more iznenaditi; pripravljeni smo celo na spor z Anglijo. Ali na drugi strani ne dvomi noben Rus, da bode premoč na naši strani, in sicer ravno zato, ker smo pripravljeni na velike žrtve, za žrtve brez konca, tako dolgo, da bode vspeh na naši in poraz na strani Japoncev. V to bode tre-balo morda milijarde denarja in milijone ljudi. To so težke, grozno težke žrtve, ali mi jih doprinesemo. Zato je prazen trud, ako se nas hoče plašiti. Veliko zanimiveje bi bilo za nas, da bi vedeli, da-li bi se tudi Anglija z isto hladno krvjo vedla nasproti mobilizaciji turke stanskega distrikta Marij ft Sallar, alias Zalar, naj 8e javi. Vodstvo Long Island State hospi-tala priposlalo nain je sledeči dopis: Uljudno Vas vprašamo, ako poznate Mrs. Mary Sailer (Zalar) in ako veste za njen naslov. V tukajšnje j bolnici se nahaja neka Agnes Lustich ktera ima pri Sallarjevi shranjen svoj kovčeg in hranilno knjižico, gla-sečo se na njeno ime. Kdor rojakov ve sa naslov imenovane Sallar, naj blagovoli naznaniti uredništvu "Glas Naroda", da tako dobi na£a bolna rojakinja nazaj svoje ioetja. Pisma iz Srbije. Zadnja poročila z dne 24. februarja ruskem vspehu na daljnem iztoku So tukaj vzbudila splojsno radost ter ogrela ledena srbska srca, ki so bila preplašena vsled prvih japonskih vspehov. To veselje pa je tem večje, ker je zmagal poveljnik ruske vojne ladje ^Retvizan", Srb Stenjevič. S svojimi skromnimi silami se Srbi trudijo, da odplačajo Rusiji velik dolg in dokažejo svojo hvaležnost. Brat kralja Petra, knez Arzen Iva-ragjorgjevič, je bil sprejet v avdijenci od ruskega cara Nikolaja, ki ga je jako prijazno sprejel ter počastil s tem, da ga je imenoval za hetmana (poveljnika) prvega zabajkalskega kozaškega polka. Koliko čast je storil knezu Arzenu s tem činom, vidi se iz tega. ker ga je postavil za komandanta jednega polka, ki se prvi spopade z Japonci, ker je že pri reki Yalu. Srbski častniki, ki so na višjih ruskih vojniških šolah, so prosili pri ra-portu, naj jim ministerstvo dovoli, da vstopijo kot prostovoljci v rusko vojsko. Za prostovoljce so se oglasili tudi skoraj vsi srbski dijaki v Rusiji. Medicinci so že odposlani na bojno polje, dt strežejo ranjencem. Tudi doma v Srbiji se je oglasilo več prostovoljcev. Ruski car Nikolaj se je potom ruskega poslaništva vsem zahvalil, izrazil svojo carsko blagodarnost, ob jed nem pa pripomnil, da Rusija ne po trebuje v tej vojsko tujih prostovoljcev. Srbski "Crveni krst" je poslal na bojišče dva najboljša tukajšnja operaterja in več 3trežnic. Belograjska mestna občina je tudi poslala jednega zdravnika. Mnogi lekarji iz Srbije so se oglasili, da gredona bojno polje. Med oglašenci je tudi znani sanitet-ski |>olkoviik Miha Markovič, dvajsetletni šef srbskega vojnegasamteta. Car Nikola se ej zahvalil srbski skupščini na izraženi želji za zmago ruskega orožja. Ta carjev odgovor ni samo izraz običajne uljudnosti, marveč dokaz zanimanja za srbski narod ki je doživel že toliko neprilik. Kralj Peter se je brzojavno zahvalil ruskemu caru na odlikovanja, katero je storil njegovemu bratu, ko ga je postavil poveljnikom kozaškega polka. Car Nikolaj je odgovoril kralju izrazil mu svoje simpatije ter dostavil, da ga veseli, ker knez Arzen služi v ruski vojski. Ta carev odgovor srbskemu kralju je tukaj napravil dober utis, ker kaže da Srbija ni izgubila naklonjenosti Rusije in njenega močnega imperatorja. To pa tukaj mnogo pomeni, ker zro na Rusijo kot na j edinega pravega prijatelja in zaščitnika ter upajo, da se s pomočjo večje ruske simpatije osvobode težkoč, ki so bile jako resne in nevarne po državnem prevratu dne 11. junija. "Diplomatski štrajk" je zadnje dni zopet predmet večje pazljivosti s strani evropskega časopisja. Dunajski listi trdijo, da je stvar že rešena in odstranjen prvi kraljevi adjutant Po-povič. O tem pa se tu samo govori, ali gotovega ni nič. Morda se je to zgodilo ali še le zgodi, in tedaj bi bilo mogoče, da se diplomatje vrnejo v Belgrad. Narod pa bi tega vladnega koraka ne odobraval in zato je mogoče,, da ga kralj ne dovoli. Tukaj se vrše sedaj velike meščanske in vojaške svečanosti povodom 100 letnice, ko se je narod pod vodstvom Ivara-Gjorgjeva vzdignil proti Turkom. Pomenljivo je, da tem povodom ne bode diplomatski kor sprejet na kraljevem dvoru. Tukaj se trudijo, da ubranijo srbskim četam upad v Macedonijo, dokler se ne vidijo sadovi — reform. Vendar, so stopile manjše četo čez mejo in začele delovati; nekaj jih je že v Mtcedoniji. Nedavno je 18 krščanskih orožnikov pobegnilo v gore ter so odnesli tudi orožje. Neka četa, devet osob, se je v Godjaku spoprijela s turškimi vojaki, ki so jo obkolili od vseh strani ter pobili. Na pomlad pa se večja vstaja ne prične ne na srbski, ne na bolgarski strani, ptč pa je mo-moča na poletje. V Djakovici je — hudo. Poročila dunajskih listov pa niso točna. Najnovejše poročilo pravi, da so Arnavti potolkli oddelek turške vojske. Semsi paša ima pet bataljonov pešcev in artilerijo, pa ne more ukrotiti vsta-šev; na pomoč mu je prišel Kosovski valija Sačir-paša s sedmimi tabori maloazijskih askerov. Turki bodo imeli še huje boje z Arnavti, ker so se jim pridružili Djakovčani, iz Rožaja iz Peči (Ipek) in pripravljajo se tudi — prištevski junaki. Semsi paša je v jako kritičnem položaju, ker je od vseh strani obkoljen od Arnavtov. ki so mu pretrgali vsako zvezos Dopisi. Kranjsko slovensko katoliško Masontown, Pa., 8. marca. Kakor rojakom že znano, pripetila se je v našem stanovanju razstrelba dinamita, kteTa nam je uničila vse, kar smo imeli. Ostalo nam je le ono, kar smo imeli na sebi. Tudi mnogo težko prisluleneca denarja v gotovini je zgorelo, kajti rešitev je bila nemogoča. Radi tega prosim tem potom vse slovenske rojake pomoči, ker sedaj smo v resnici v največjej revščini. V naslednjem podajam imena in škodo pogorelcev, kteri so zgubili: Fran Majcen $70, 2 uri in obleko; Alojzij Markovič $20 in obleko: Anton Borštnar $22, obleko; brata Fran in Martin Zeglar $50, obleko; Lovro Zapotnik $20, obleko; Josip Johant $20, obleko; brata Josip in Ivan Mauer: Josipu $30 in Ivanu $102 ter obleka; Anton Spiher $12, obleka. Zgorelo je toraj nad $440 v gotovini in mnogo obleke. Ker smo ostali brez sredstev in brez denarja, smo uverjeni, da n«m bodo rojaki potom prostovoljnih doneskov, ktere naj se dopošlje uredništvu "Glaa Naroda", pomagali. Anton Špfler, P. O. Box 222, Masontowa, Pa. M) Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranoeelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, IncL. New Phone: 4449. Tega zdravnika priporočamo n šim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis, Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski (Ume) svete Bariiare v Forest City, Penna. Inkorporirano dn6 31. januarja 1902 t Pen nsyl tangi. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Telban, P. o. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan ziaan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Maetin Mtjhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSKiDAKSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovbn, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 4i>2, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Kaeol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Peimož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pžu Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku City, Pa. John Telban, P. O. Box 60?, Društveno glasilo je "Glas Naroda". Rojaki naročajte edini slovenski dnevnik: "GLAS NARODA", kteri donaša najnovejše in naj obširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. Velja za vse leto . k4 pol leta . " 3 mesece . $3.00 1.50 75 ct. "U- Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York, N. Y. USTANOVLJENO LETA 1893 USTANOVLJENO LETA 1893. \ O O DENARJE pošiljam najceneje in najlnitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom dom« in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj po-sljem lOO kron za $20,5tT in IS centov poštaHne, ln.disi da kdo pošlje $•"• «li $.~>:alo, da je bila roparka poprej za . ivadno deklo ter si je dala iz posel-Aiijižice izbrisati besedo "dekla" ;ii zapisati "natakarica" (sama ne i t ne pisati ne brati). Na podlagi -a ponarejanja je dobila v imeno-ai gostilni službo; ker pa ni bila / rabo, se ji je odpovedalo. In tedaj puntala roparka. Celovški porotnici S. 1 ju obsodili V petletno ječo. Drobnosti. V Ameriko se je odpel ialo dne 27. febru .rja ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 25 izseljencev. T al v k a p < lici. V noči *jd 27. na 2> februarja >e je splazil tat čez ograjo v Repicevo kapelico \ Ko-lizejskih ali. h v Ljubljani, stri pu-šico in pobral iz nje denar. Tatvine je sumljiv neki trnovski postopač, kterega je policiju prijela. Ljubljanski Slovenci v Rusiji. "Novoje Vremja" prinaša sledečo brzojavko iz Ljubljane: "Ljubljana 7. (20.) februarja. Vse naši slavjanskiaj -erdca bjutsja v unison s russkimi, polnvja želanija blestja-ščej po bedy i no\oj slavy dljarusska-go oružija. — Ot imeni bozčislennyh druzej Rossiji doktor Jenko, predse-datelj, "Russkago kružka" v Ljublji)-nah." — Gospod dr. Jenko je brez dvoma u-ti\ gel - tem brzojavom slovenski Ljubljani. Njen poklicani predstavitelj. /upan Hribar, v nemški]] sponah nima poguma za tako izjavo. Tem hvaležnej-a je Ljubljana za to dr. Jenkotu. Zastrupiti je h o tel c e 1 o ! ružino. V hiši št. 7 v ulici Giovanni .ccaccio v Trstu stanujeti v jednem - '-i no vanju družini Milju.Š in Valen- .. V tej poslednji ji- sin itlletni sli-i r.-ki učenec Angelj Valentini. A11- • i je vedno nagajal Mil jure vim ■ "Omi, zaradi čestr ga je gospa mola Milujš večkrat prijela. Iz i a .ie nastalo v srcu mladega Va-nt:ni-in sovraštvo do vse Miljuševe i "ižine. Dne 20. februarja predpo- ■ 11 v svojem sovraštvu počel -rožen čin, kteri pa vendar ni imel 'l ih posledic, kterih mu je ndadi zJ i- nee želel. Okolu 10. ure predpolu-! sc je Angelj Valentini prikradel Hi.)i.-n v kuhinjo, ki je skupna za • di-užini, ter tam vlil nekega moč-: ga strupa v loiec, v kterem .se je •hala juha za družino Miljuš. K sr .;i j.- pa gospa Ivarmela Mi l juš spoznala pu okusu, ila ima juha v sebi r. kaj posebno neprijetnega. Boječa za svoje drage, je dala juhe preiskati. Vspeli preiskave je bilo kon- - 1 to vanje, da je bila juha zastrupljena. \'-led tega je bil Angelj Valentini aretovan. Valentini, ki je rodom 1 renti nee, raji, da bi bil namenoma vlil strupa v juho. Pravi namreč, da je ono tekočino rabil pri mešanju '•arv in veda je bil spravljen pod ključ. V J a r e ni ni ob nemško-slovenski meji so pri občinskih volitvah, ki so se vršile din? 25. februarja, zmagali na ••< 11 riti Slovenci. Doslej so še v jednem razredu sedeli nemškutarji, sedaj so jih tudi tam Slovenci izpodrinili. Jarenina je pod sedanjim spretnim vodstvom jedna naših najtrdnejših slovenskih postojank ob nemški meji. Strašna nesreča. Dne 27. februarja je viničar Jurij Žnidaršič v Stajngrovi ^-t. 32, župnije sv. Benedikta v Slovenskih goricah, pustil tri male otroka same doma. Prišli so do vžigalic, jih vžgali; kmalo je nastal v sobi ogenj in nastali dim je v?e tri otroke zadušil. Rop na cesti. Dne 21. febr. v jutro okolu 4. ure se je Anton Visel vračal domov v .Skedenj, kjer stanuje v hiši -t. 145. A na obrežni cesti pod Skednjem ga je nekdo napadel ter mu ukradel zlato uro, vredno 50 K, in denarnico, v kterej je imel 7 K 65 vin. Ropar je napadel Viselna od za-dej, ga stisnil z obema rokama čez prsi in mu v tem vzel uro in denarnico iz telovnikovega žepa. Vitel je ■kušal roparja pridržati, a oni se mu i« iztrgal ter umI. — Kaj s e vse lahko pripeti v uredništvu kakega lista?! Čas je hiti I, bilo je že pozno in bolj in bolj se je bližal kazalec uri, ob kteri je moral iziti list. Ali bilo je še zložiti dve najni poročili: eno o nekem pogrebu, drugo o nekem požaru. V naglici pa sii se jim ti poročili v tiskarni nekaj p mešali in naslednjega dne je bilo čiiati od vsacega poročila nekaj v i<:em sestavku: "Krsto so dvignili z odra, jo pogreznili v jtmo in požrešni plamen jo je vpepelil. Nikakega sočutja se ni občutilo s staro ruino, ki je že dolgo kvarila lice mesta Skoda je pokrita po zavarovaniu." Roparski veteran. Te dni je umrl v Kalabriji v Italiji na svojem najetem posestvu neki 70letni starček. Izgledal je kakor kakov častitljiv patrijarh, v resnici pa je bil bivši brigant, jeden najhujših, kar jih je videla Kalal rija. V neki bandi bridantov, ki so se bile zasnovale iz vojske Bourbonov v Neapolju po zmagi Garibaldijevih čet, je bila naj-grozoviteja ona roparskih glavarjev Giuseppe Caruso in Ferdinande Co-cia. Prvi "častnik" v tej bandi je bil neki Antonio Rocella, ki je bil širom znan zbog svoje krutosti. Vse je tre-p talo v grozi pred njim. To je bil tisti starček, ki je sedaj umrl v Kalabriji. Kako je postal ropar? Prišedši do-n ov iz bourbonske vojske je našel svojo rodbino minirano, a očeta so n u odtirali v ječo vsled krive obdolži tve. To ga je ogoreilq, in mu ogre-nilo čutstva tako, d* ae je ""-ml y gore in prisegel ljuto maščevanje. In držal je besedo. Dobil je naslov re-zalca nosov. Vsakemu kraljevemu vojaku, ki mu je prišel v pest, je odrezal nos. Odrezal je najmanje 25 nosov. Ali slednjič so bili ranili in vjeli tudi njega ter ga obsodili na smrt. Toda rešil se je smrti s tem, da se je na predvečer, predno je imel biti ustreljen, obvezal izdati generalu Fontanu glavarja roparjev Caruso, ako se mu smrtna kazen spremeni v ječo. Tako se je zgodilo. Ko je bil izpuščen, se je nekdanji rezalee nosov povrnil v domovino, prijel zopet za gnojne vile in je bil — češčen in alav-ljen od vseh kakor naroden juuak. Kurz. Za 1(M) kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu Se 15 centov za poštnino, ker mora biti de^ oarna p«SiljatfY- »-p g-? »tri run a. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil od gospoda J. Stublerja Kdor želi priti za velikonočne praznike v DuIutl1' Miim>>217 W. Superior St. naj uporabi — Lepa navada. V nekem okraju Norveške dovoljuje domača navada zaroke le takim dekletom, ki znajo kuhati, peči, šivati in plesti. Radi te navade ni v ondotnih krajih nobenega dekleta v dobi 15 let, ki ne bi dovršeno znalo vseh teh umetnosti. Kdor se hoče tam oženiti, ta je gotov, da dobi ženo, ki je iz vseh omenjenih predmetov že napravila hvalo. izpit s po- — Moč ženske lepote. V Florenci živi 221etna Beatrice Anci lotti. o kteri govore dandanes po vseh italijanskih salonih. V zadnjih šestih mesecih je zaradi nje obupal in zno rel mladi slikar Costetti, slikar Mus Je Sel zaradi »je v samostan, l ■ išji duhovnik in rektor Don Andrea Go ret ti v Ferrari je na njeno obljubo, da postane njegova, slekel talar ter prevzel očetovo trgovino z lesom. Seveda je še vse mogoče, da iz poroke ne bode nič, kajti čudna lepotica je bila že neštetokrat zaročena. Ta novodobna Helena je vitka in krasno vzrasla, večja kot so navadne Italijanke. Razločuje pa se od svojih vrstnic še posebno po svoji snežnobel: polti. — Japonska po sta je vsekakor najcenejša na svetu. Pisma se razpošiljajo po celi državi za tri krajcarje našega denarja. Treba pa jo pomisliti, kako težaven je postni promet po gorati deželi. V državi je železnic le za 100 milj, tudi zadostnih cest ni, parniki morejo voziti le med ne-kuuavuui nabrp.znimj postajami- — Pečene raca v zraku.— Nekemu pariškemu listu so sporočili iz Nantesa sledeči čudež: Nedavno je na jezeru Granlieu razasajala huda burja. Ribiči so seveda hiteli s svojimi čolni k bregu. V tem je udarila strela. Kmalu na to je opazil Garcau, da padajo na njegov čoln deloma popolnoma pečene, peloma napol osmo-jene race. Strela je namreč v zraku zadela jato divjih rac ter jih spelda. Uredništvu niso poslali nobeno teh pečenih rac na ogled, ki bi saveda rado ponašalo s svojo — čas&iško raco. — NajzdravejŠe mesto je po časniških poročil mesto Berolin, kjer umrje na leto 16.1 na 1000 duš. V Londonu je to razmerje 18.6, v Parizu in New Torku 18.4, na Dunaju 19.4, v Rimu pa 21.9. Najneugodneje je baje v tem pogledu ▼ Petroaradu kjer umrje 23 izmed 100 o&ob. — Umetnih robov niso iznašli še le v novejšem času; omenjajo jih že neki stari rimski zakoni 500 let pred Kristusom. Mrtvim, — tako je določal zakon — se ne sme da vati grob zlatih predmetov, izvzemši, da je imel mrtvec z zlatom utrjene zobe. Niso bili tedaj redki slučaji, da so nosili ljudje z zlato žico utrjene zobe, ako jih celo zakon omenja. — I z naravoslovja. Neki francoski učenjak je izumel celo vrsto umetnih naprav, 3 kterimi je možno določati moč raznim žuželkam. Pri poskusih je dognal, da imajo najmanjše žuželke v razmerju največjo moc. Tako zamore vleči navadni hrosc razmerno 21-krat večjo težo, nego konj, bučela celo 30-krat večoj. Konj vleče sedemkrat večjo težo nego sam tehta, hrošč 14-prat večjo in bu-Čela 20-krat večjo. — Primeren odgovor. Ko se je španski osvojitelj Cortez vrnil iz Amerike, vsprejel ga je španski kralj zelo hladno. Nekoliko dni potem je prišel Cortez pred kralja nenadoma, brez napovedi: "Kdo ste Vi?" je vprašal kralj iznenaden. "Jaz sem mož", ej odvrnil Cortez, "ki je Vašemu Veličanstvu več dežel pridobil, nego so zapustili Vaši pradedje gradov." v staro domovino, parnike: Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 17. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Poštni parnik KROONLAND odpljuje dne 19. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Zadnji parnik. 3 kterim je mogoče dospeti dospeti pravočasno domu i:-. ekspresni pprnik LA SAVOIE odplujje dne 24. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Telephone 24S6—79 St. Dr. Josip Vilimek, jai 73d St., N*w Ye Ordiaira: od f. do 9. ore dop,, od i. d« s. ore pop., od 7. do 8. ore zvtier. Govori slovenski t Listki so dobiti pri Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York in 3778 St. Clair St., Cleveland, O. Za ekspresne parnike se je treba zgodaj oglasiti, ker bodo gotovo prenapolnjeni. wJbfV^f1? I^TfV16 ?obre imiim lcP° prenočišče m potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodno listke ter pošiljam de-nar t staro domovino. Rojakom preskrb i m delo, kteri delajo po šu-mah Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn, vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo z. : dobro postrežem Sš spoštovanjem Kretanje parnikov. V N«w York bo iixpell: St. Paul, 13. marca iz Southamtona z 496 pot. Umbria, 14. marca iz Liverpoola. La Bretagne 14. marca iz Havre z 1223 pot. Dospeti b*j«i Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Odpljuli bo4«j Kaiser Wilhelm IL 15. marca v Bremen. Aurania 15. marca v Liverpool. Celtic 16. marca v Liverpool. La Bretagne 17. marca v Havre. Corinthian 17. marca v Glasgov. Phoenicia 17. marca v Genovo. Bremen 17. marca v Bremen. Umbria 19. marca v Liverpool. St. Paul 19. marca v Southampton. Kroonland 19. marca v Antwerpen. Waldersee 19. marca v Hamburg. Hohenzollern 19. marca v Genovo. Prinz Adalbert 22. marca v Genovo. Kronprinz Wilhelm 22. marca v Bremen. Noordam 22. marca v Rotterdam. Cedric 23. marca v Liverpool. Main 24. marca v Bremen. La Savoie 24. marca v Havre. Bluecher 24. marca v Hamburg. Zeeland 26. marca v Antwerpen. Neckar 26. marca v Genovo. Astoria 26. marca v Glasgow. NA PRODAJ JE HIŠA IN POSESTVO Starem trgu; 40 parcel zemljišča, njiv, gozda travnikov itd. Hiša je nc "a in pripravna za gostilno in prodajalno ter za najemnike. Zadnja cena je 4200 gld. Da se tudi na obroke, polovico. Oglasiti se je do 15. aprila pismeno ali osobno pri lastniku J. ZUPAN, organist, Stari trg pri Črnomlju, Dolenjsko. Kranjska, Avstrija. Hiša je bila preje last L Loretiča. (11-14 3) g*^ POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob činstvn v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni »aloon pri „TrigIavu", 617 So. Center Ave., blizu ig. Ulice, kjer točim pristno uležan? ATLAS" pivo, Izvrstni whiskey, iiajbolja vina in dištčs cigar«?, s pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišČe in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel. Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo vsčkrat počastiti 6 svojim obiskom I Mohor Mladic. 617 So. Center Av., Mizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS. tetephoatfx »■»»miim ne veš po kom bi zanes ljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil -----_ parobrodni tiket zase ah za koga druzega, obrni se na Frank saksbrja, 109 Greenwich Street v N«w Yorka. AKO Josip Scharabon. (3iM m Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi eeuik knjig iii zlatnine pošljem p.i5tir.no prosto. PiSte ponj. Cene uram so naslednje: $6.— Nikel ure 7 Jewels 15 Jewels "Waltham Srebrne ure z eiiim pokrovom 312.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— :n višje. Eo ;s čas« 20 let garancije: IG Size 7 Je-,vols '$15._ » ir> „ $18.— Boss Cii - e 2."> le* garancije: IG Si/.e T Jewels 825._ ..17 .. $30.— Ivolesovje pri Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokin rom naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakur^r -a mlgo noši Jjam po Express. Vse moje blago je'pa rant'>m<». ^rodajab-em k nji" dajem rabat (popust) po pismenem dogovora. M.u. ii zneski naj se pošf-ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo kuji-- je napr .viu: M. P0G0REIC, Box C2G, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa n;ri se od .^ daj naprej po-siJjajo pod nasLvom: Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, I1L Ttlm Pogorele, Podpisana priporočam Slovencem in Hrvat«an ?voj IOS Greenwich St-5 Hew York? v kterem točim vedno sveže pivo, ČO&ra Vina in Whiskey; produ jam -Obre S m od 'O in imam vedno pripravljen dober pri';; izik Potujoči SI«»venci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano proti ki ceni. Za ob 'en poiet se priporoča Frida 1 '9 OreoT • V' rege. New York. TSL CCTO w * ■"K 89 E. Madison Street \ii cat; o 111. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 She Screw B nuvijak <_ ena uram : Nikel nra........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw tiavijak.....$12.00 Srebrn, .ra...... z dvema pokrovima $ i 3.00 Ako želite ura s 15. kamni, jiotcm priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 IG " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 ** $17.00 G Size ura za dan * S kamnov........$14.00 h V rs C— .-.i? Opomba: Vse ure s>' najlvljSe delo Elgin in Waltham ter jamčene ^Lede kakovosti. Za obile naročbe se oriporočnm. 89 Jaccb E. Madison S ireet. International Munufacturing Company Box 948. Hen York City, RT. T. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostftlitn slovanskim druitvam sv jo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalijej. gumbe, čepice in uniforme ta slovanska d-uštva.— Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press 1, žepnih pečatov (Pocket Sea> Press), g mas ih črk za samostojni tisk v škrinjicali; igr-lnih Skrinjic, lajn. kitar, goselj. mandolin harmonik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstan v. kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in veriJuih na-kitov, nožev, britev, šUarrj. itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS ;(vamostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj^m, rudarjem, tort^niškim delavcem in vsem mim, kteri »e ne rnajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah od fa.oo dalje. Graf of oni, fonograh, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih mitrumentOT, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se t rseh modernih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 3 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Bo* 948, N1W YORK CITY, N. Y. -------VfF-f Stari Džuldas in njega sin Mamet. Povest iz življenja v srednje-azijat-ekih pustinjah od N. N. Karazin-a (Dalje.) V tem času je vzhajala luna pozno, jedva uro pred dnevom. Vso ncč ni Mamet spal in tudi ne vlegel se. Komaj se je pokazal na kraji neba krasni srp lunin, in že so se jeli gibati Rusi, prevedli konje na čoln, sami zavzeli svoja mesta, dali Džul-dašu nekoliko srebrnega drobiža, odvezali čolne in nadaljevali svoje daljno plavanje po reki navzdol domu, po ptujej, njim popolnoma še nezuanej veličastnej reki, iz konca v konec pro rezujočej najobširnejše puščale v srednjej Aziji. Niso se še čolni z "ruskimi, važni mi, učenimi ljudmi" skrili iz vida, ko 8e prične visoko nad otokom dvigati gosti stolp sivega dima. Vzhajajoče fiolnce je oziatilu kodrasto krono tega Etolpa, razprostirajočo se po zraku. Jutranji veter je nagnol dim proti kraju, kamor so odi Ali Rusi, prav kakor da bi se klanjal odplavajočim.Za-žgal je bil n.imreč ilumet svojo gro mado in metal na-njo vsakojako sveže zelenje, da bi se bolj kadilo in ne bi suhljad tako hitro zgorela. Jedva jc jel upadati dim, vali že zopet ilamei na openj celo naročje zelenega vejevja; bil je ves zamišljen v delo. Pri Sel je k njemu Džuldaš in ga pocukal za rokav. "Ti", vprašal ga je on, "komu da-ješ vest: psu llanulu ali Hakim-Mu ratu ?" "Hakim-Muratu. Komu neki drugemu (I" odgovori mu Mamet. Govoril sem 2 njim prošli teden, ko sem sel ribe prodajat. Bil je v pogovoru s Tekinci in ko zagleda mene, reče mi: "Slišali smo, da kmalo pridejo po reki na čolnih Ru^i, da je med njimi važna osoba, baje sorodnik carjev.*' Xo In za ta slučaj, rekel mi je. naj pazim i. z na < toku, in ko pojdejo mimo, naj :im naznanim z dimom... Menim, da je dovolj dima. Labko ga vidi vsak sL-pec od daleč. "Ali oni ne potujejo lahkomiselno'', opazi kakor za-se stari Džuldas. "S II ikiru-Muratom je mnogo naroda, več ko sto mož", mrmral je ravno tako za-se Mamet. "Oni niso prav ukrenolL" "Naj jih pobijejo, pse!" "O kom ti to misliš I" Starček pogleda prašaje na sina in ga potegne zopet za srajco. "O kom neki I O Hakim-Muratu gotovo ne!" "Videl sem", pričel je Džuldas, kaj imajo oni. kozaki, našito na ple čih. So sami Uralci z Jajika", (reki Ural pravijo tudi Jajik), dodal je on in rekel še eno besedo, ali tako hitro, da je še Mamet. kakor blizo je tudi bil, ni mogel razumeti. Pozneje po premišljevanji zdelo se mu je, da je ta beseda bila "zemlja-ki". Ki še prošla ura, kakor so bili Rusi odišli; na enkrat pa pokne nekaj daleč daleč, komaj komaj prišlo je do sluha ribičema, če se tudi po ▼odi daleč sliši. Zopet je počilo, zopet se ponovil strel. Veliki orel, črn, z belimi prsimi in rumenkastim ovratnikom, ki je ne daleč na bregu sedel, obrnol ji tudi proti zapadu svojo glavo, stresnol se, jel prislušavati, vzmahnol z ogromnimi perotnicama in težko vzdignovši se plavno poletel kviško. Za tr^notek vstavi se v zraku in odleti proti kraju od koder je dohajalo to zamolklo, nejasno pokanje. "Ptici jc zadišala kri", opazi stari Džuldaš. Mamet nekaj zamrmra in vrže na ogenj, na rudeče jezike plamena, ki je naenkrat buhnol izza gromade, poslednjo pest od jutranje rose vlažnega zelenja. ---- Mamet ne strpi več. Delo mu je padlo iz rok. Vleče ga tja, od koder prihajajo ti čudni zvoki. Zgrabil je velik kosmat "guksar", — velik namreč po obliki, a lanck — zadel ga na ramo ter se spustil v beg po kraji otočjem. Tekel je vrsto daleč, potem šel v vodo, bredel jo dolgo do kolena in ko je reka na zadnje postala Še globokejša, vrgel na-njo guk-ear, legel na-nj na trebuh in jel krepko mahati z rokama in nogama, da so brizge letele na vse strani Jel je plavati črez vodo preti levem a bregu naravnost proti grmovju, ki se je že od daleč videlo. Mamet je priplaval na drugi kraj. Ta je ves prerasten z razroličnim ne-prolaznim grmovjem in trnjem. Trnje m a trga srajco in razpraskava žila-sto telo. Toda to nič ne de, da le guk-sar ostane cel. Visoko nad svojo glavo drži on to kosmato, napihnjeno plavalno orodje. Čudno je videti od strani, kako nad gostim grmovjem, Vakor kaka prikazen, plava nekaj črnega, napihnenega, a kdo to nese, ne vidi se prav nič. O o o o! začulo se je naenkrat tiho stokanje ne daleč od njega. Tam med zelenim grmovjem bržkone lezi človek; nekaj tacega kakor noga vidi se it zelene trave. Slovenci, ali Vi ne marate denarja? Mamet se je vrgel na tla — taka je bila njegova navada, popolnoma šakalska, — ter se počasi splazi prav do tistega kraja. Gleda. Res, Človek ^ je. V konvulzivno stisnenih zobeh g " " ~~ tiči mu krvav nož, v roki gola sablja. Ako ga nočete, ne kupite delnic, ako ga pa tudi Zraven njega leži guksar, prebit od "M želite, vložite ga takoj v krogle. Ta krogla, ki je prebila guk- j g sar, napravila si je pod levim rtbrom BABI telefon kadar dospe« na kako postajo v New York in* veš kako priti k Fr. Sakssrjtj. Pokliči številko Cortland in govori slovensko. Naročila 2a Mohorjeve knjige za leto 1BOS sprejema upravništvo "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, in podružnica 1778 St. Clair Street, Cleveland, Ohio, in sicer za ceno $1 25. Naročila sprejemamo samo do 15 marca. moževim črno, globoko pot; Črna kri,"^ je že nehala teči od tod, strdila se je,1 a skozi zobe cedi se po jeklenej ostri- i .g napraviti premoženje, ni noževej krvava pena, v grlu sliši še hrip. ''To je gotovo jeden od Muratovi^ poznam jih." Mamet se je nagnol nad ubitim. "Da, ni li to dolgi Palavan Ašik? Res, on sam je; tu na sedci ima stari obrunek. Gotovo, on je!" Mamet sune truplo z nogo. Ono se ne gane, ne premakne. "No, ta je mrzel. Cemu so ga neki tukaj pustili?" Mamet je jel mrliču vleči nož iz zob. .. On ogleduje dobljeni nož in ne sliši, da se mu nekdo od zadi približuje. "Kaj pa ti tukaj delaš, pes!" tačul se je glas za njegovim hrbtom. Dvonogi šakal se je stresnol, skočil v stran prav tako, kakor oni štiri-nogi, toda uiti ni mu nikamor. Za njim stoji Tekinec Daud, a v grmovju vidijo se še štiri črne jančje kučme. Evo ti samega Hakim-Mura-ta. Brada mu je klinasta, sivkasta. "Ej... to si ti sam, prijatelj." Srpo. sumljivo upro se va-nj oči lakim-Murata, one ga prebadajo -seskozi... žgo, ne gledajo. "Ti si nas tedaj Rusom prodal, ni li res ž" vprašal ga je vodja tekinske Iruhali. Tu je prišel Mamet k sebi od ne-•oljnega strahu; spoznal je, zakaj tu .jre in raztogotil se je sam. Ze samo :o sumničenje je bilo za-nj jako raz-ialjivo. "Prodal... pesi jaz nisem tistih, ki svoje prodajejo neverni.n psom, iaz vas nisem prodal, a sami se niste znali držati. Takov plen ste izpustili in potem se še upate bahati po vsej stepi, da ste junaci! Pojdite ovce past, a ne Čolnov jemati" "Oj, počasi!" vstavil ga je Hakim-Murat. "To je zakrivil Kabaklinski aiirza (knez pri Tatarih), to je delo njegovah rok. On nama je pisal, da pride lahkomiselni narod, da nika-kega orožja pri sebi nimajo, da kar z golimi rokami pojdi in grabi; pisal ie, da vseh skupaj deset mož. A jeli so streljati in pokazalo se je, da jih ie več od sto." "Saj je res bilo samo deset Rusov. Flivaneev ne smemo prištevati", po-tegnol se je Mamet za Kabakliiiikega mirzo. "Jaz sam sem jih štel, ko so prenočevali pri nas. Dim ste videli, ali ne?" "Dim smo zapazili o pravem času. XaŠi so se razdelili in legli po grmovju. Gledamo, že plavata čolna. Nobenega Človeka ni bilo videti; sedeli so vsi pod šotorom. Plavali so naravnost proti temu-le kraju, in tu-le bili so naši skriti. Jedva nam je prišel vštric prvi čoln, dvignoli smo se in iz vseh kotov na enkrat udarili na-nje. Na čolnih uganili so precej, kaj je; Hi-vanci so se poskrili po dnu... Na enkrat prikažejo se na vrha sami Rusi in vsak ima v roki puško." "Dobre puške imajo. Jaz sem videl, ko jo je jeden vpričo mene jemal iz prevlake," omenil je Mamet. Naši so na guksarih poskakali v vodo, malo da že niso dospeli d^ čolna. Tu pa oni naenkrat prično streljati." "No!" "Kaj, no! Bilo je po nas. Oni streljajo po guksarčikih in po teh, ki leže skriti po grmovju. Jeden pada, drugi kriči: Ubili so me, ubili! Naši iuiiiejo bežati. One, ki so na guksarih, zanesla je voda navzdol in jeli so lezti na kraj, a čolna tudi ne stojita, plavata za njimi, dojdeta jih in zopet jamejo streljati po onih, ki so prikobae di že na suho." "Ali so jih mnogo pobili ?" "Mnogo. Zdaj jih iščemo in zbiramo. Biketaj je ubit,Šaripu je bedro odstreljeno. Tu se valja Pal:>van. Mnogo jih je padlo. Vseh še rismo prešteli." (Dalje prihodnjič.) FEDERAL GOLD & COPPER MINING GO , v najbogatejem rudniškem okraju Amerike, kjer je res priložnost Delnice stanejo do IS. marca samo iflT 7 centov, ako niso preje prodane. Družba je določila samo 25,000 delnic prodati po 7 centov. Predsednik družbe je: H. M. WELLS, governer Utah. Pišite takoj: FRANK GRAM, 564 S. Centre Ave., Chicago, Illinois. —^^^ Želite kaka pojasnila, pišite 1 ^— Se jeden zaveže kupiti 3000 delnic, povabim ga pogledati rudnik; ako bode rekel vešČak, da ni za kupiti, plačam jaz stroške in zamudo časa. Glej dopis št. 6 in 50. Oompagnie Generate Transatlantiqyp, Francoska parobrodna družba Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper reumatTzem, POKOSTNICO, FODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAnOl 25Ct. in 50ct- v vsth lekarnah P. Al Ric&ter & Co. 215 Peart Street, New York. "GLAS NARODA* prodaja po 1 «ent Številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. C h a s. Dersranc, 215 N. Congress St.. Kenosha, Wis. John SustarfeiČ, 1208 N. Centre St.. Joliet. EL Frank Gabrenjt, S19 Power St„ Johnstown, Pa. A k« želi kdo rojakov liat prodajati. *ai m o*lx*i pri wM»siltnL Slovensko-Amerikanskl --.K O L E D A R... za leto 1904 orodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Box 65, Aldridsre, Mort-Math. Grtihek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueble. Celo. Toe Pezdirc, 1214 So. lSth Street. Omaha. Neb. Marko Sodia. Crested Butte. Celo. Math. Kumi>, 1001 Main Street, La Salle, 111. Fr. Keržišnik, Rock Spring Wyo. Math. Grshek, 430 7th St. Can met, Mich. Fr. Gabrtnja, 519 Power St. Johnstown. Pa. John Govže. Ely. Minn. Josip Gorišek. 5136 Rubbv St.. Pitta- burg, Pa. M. J. Kraker. Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenae. Kana. Mihael Klobučar. 115 7th St., Calumet, Mich. Štefan Kukar. 920 N. Chicago St.. Joliet, HI. John Rues. 432 So. Sta Fee Ave.. Pueblo, Colo. L Suataršič, 1208 N. Center St.. Joliet. nL F. €r. Tassotti, 108 Meserole St., Brooklyn Borough. New York, N. Y. dopisnik F. Sakserja v New Yorkn Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (Sifkarte), kakor tudi železniške listke po Z jed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda", Priporoča se BrookJynskim Slovencem in jamči hitro in Bolidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. T a s s o 11 i. 108 Meserole St_ Brooklyn. N Y. Rojakom, kteri potujejo škod Du-rango na Silverton, J ur« ^ico in Teluride, naznanjava, da odprle novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napia je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkamL Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE, a.--Euraac*, Qale NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv. Alojzija it. 8L J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečns seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. ■ Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leta bili so izvoljeni al« deči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1101 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matavi Kikil, podpredsednikom, 854 Cherr? Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linharti, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Bex 154, Linhard Pa.; I^an Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgono Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo noša: Josip Troha. Maršali: Iva* Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom Be društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo dc L tajnika, da so jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati. Di uitf nikj adtirajto v prid dm itval ODBO« linM DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. poštni PARNIKI SO t ,]La Lorraine", b» du rl)tkt.__..._________________12.000 too, 5\La S*Toie", „ „ „ —............................12,000 ,, fifLa Touraine'S „ ,, ,, ..................................10.000 ,, g.L'Aqaitaine", ,, ,, ......................................10.000 ,, „La Bretagne",................................................................8 000 „La Champagne",.....................................8.000 , ,,La Gaacogne"........................................8.000 „ Parniki odpljujcjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludr.e. Parniki odpljujejo i« pristaniida *tv 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne *La Savoie 25.000 konjakih noil, 15.00c ,, „ 13.000 ,, „ 16.coo ,, „ 9.000 „ „ 9.000 „ ,, 9.000 ,, ,, La Gascogne *La Touraine •La Lorraine 17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904 apr. 1904. 14. apr. 1904. La Breta^ne •La Savoie •La Touraine Lorraine La Bretagrne 21. apr. 1904. 23. apr. 1904. 5. uiaja 1904. 12. uiaja 1904. 19. muja 1904. BF* Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Slani agetcija; 3ž BROADWAY, NEW YORk, Posebni parnik francoske družbe • • L'AQUITAIXE" odpljuje dne aprila Spremlja potnike samo za 3. razred. Holland-America Line (HOLLAND-A HEKIŠKA ČPTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjeciinje^n držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. Iz ROTI Eli DA.M A |:1> IO Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja l£lftSTNA VINA. Eudeče vino po 50 ct. ^al., belo po 70 ct. g^alon. Kajbelj'si domači drožuik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsy Ivani jo m Illinois „ . v«.™-plačam prevozne stroške in dam i »rOMwuj, > » posodo zastonj. Tino je najboljše ' vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 giIon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom ie oriložitl denar. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.' parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. P0TSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. N00R0AM, RYNDAM STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye* Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestilli DUNAJ, 1. Kolowratririg 10. INOMOST, 3 Rudclfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: vsak retrtek in iz NKW YOEKA vsako - sredo uri zjutraj. --■■■■ .: -------; HOLLAND-AMERICA LINE. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILK. MU tl^ ® K m. SLd I X (Vrekoiuorskii parobrodna dru/ba ,,Kudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * + + * * + * * Philadelphia in Antwerpenom, Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen® gostilno, v kterej toč m vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE ia LIKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA f IRANA. .\ko kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vnrasa za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi: Pl evaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: '40ERLAN0 dva v'jaka 12T36 ton. ,£ELANB............ 11905 ton. ST-oji k s^^ojim! KROONLAND.......... 12760toa FINNLAND............ 12760ton.' Pri oennh za medkrovje so vjioŠtete vse potrebščine, dobra , najboljša postrežba. \11twerpen je je