KRIŽEM SVETA — Barcelona, Španija. — Neki španski jezuitski duhovnik, ki je dospel v to mesto z letalom iz Rima poroča, da je Rim postahzelo žalostno mesto. Ljudstvo je prestrašeno in nima nobenega zaupanja več. Največ zaupanja imajo ljudje še v Vatikan, pravi pater. — New Delhi, Indija. — Angleški letalci so predsinočjem na novo napadli japonske pozicije v Burmi. Več japonskih vojašnic so letalci razdejali pri Mandalayu. V severni Indo-Ki-ni blizu Laokaya pa so letalci razdejali na več krajih železniško progo. — Alžir, Afrika. — Angleži ^so sprejeli francoske ladijske delavce v službe na angleške ladje. Dosedaj jim teh služb niso zaupali. Zdaj so jih začeli sprejemati, ker jim takih delavcev zelo manjka. Angleške ladje, ki vozijo med Afriko in Anglijo bodo imele zdaj zaposlene večinoma francoske delavce. — Ankara, Turčija. — Iz italijanskih krogov se je razširila | vest v tem mestu, da se bo moral bivši fašistični duče Benito Mussolini podvreči operaciji j radi raka. Mussolini se nahaja I zastražen v neki vili na otoku (blizu Sardinije, omenja poročilo. — London, Anglija. — Berlinska radio postaja je objavila včeraj, da so naziji usmrtili 62 letnega Parižana Sigmunda Izraela Amaranta, češ, da je pomagal sovražniku. Naziji imajo v preiskovalnih zaporih še več drugih osebnosti v Parizu. "Amerikanski Slovenec* * * NAROD AMERIKI. ŠTEV. (NO.) 135 CHICAGO, ILL., PETEK, 10. SEPTEMBRA ~ FRIDAY, SEPTEMBER 10,1943 LETNIK (VOL.) LII. ZAVEZNIKI SE IZKRCA-VAJO; NEMCI RAZOČARANI Glavni zavezniški stan, Afrika. — V sredo popoldne po evropskem času je maršal Badoglio, predsednik italijanske vlade uradno obvestil vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala Dwighta D. Eisenhowera, da Italija se brezpogojno poda j in da odlaga orožje. Novica je takoj švignila po vsem svetu potom radia in v dobri uri je ves svet vedel o italijanski kapitulaciji. Med tem so v sredo Ameri-kanci in Angleži invadirali najmanj pet točk. Nepotrjena poročila omenjajo, da so zavezniki izkrcavali svoje čete v Genovi, v Pisi, severno od Rima, v Neaplju ter tudi v Sardiniji. Angleži pa prodirajo iz Kala-brije navzgor. Glede kapitulacije se širijo vse mogoče nepotrjene vesti. Govori se, da glede kapitulacije je bilo vse dogovorjeno v naprej. Ni pa se mogel kar tako rešiti nemškega objema maršal Badoglio. Pa tudi pogoji so bin taki, da kapitulacijo objavi, kadar bo za zavezniki ugoden psihologičen moment. Zaveznikom se sedaj mudi, da prer^že-jo pot kolikor mo«&e vlabkV PROCLAMATION na severu nemškim četam, ki se nahajajo v južnih delih Italije. Teh je baje še več divizij. Ob reki Po pa se nahaja do 270,-000 Nemcev, omenjajo poročila. Tu se bodo Nemci branili. Druga črta bo od Piedemonta do Benetk in tretja pri Bren-nerjevem prelazu v Tirolah. Nemške radio postaje in nemški tisk vehementno napada Italijane. Pravijo, da je to od leta 1915 že drugi slučaj, da je Italija zabodla Nemčijo v hrbet. Nemci baje razorožuje-jo italijanske vojaške oddelke, kolikor jih je v njihovih področjih. Italijanskemu brodovju so zavezniki ukazali, da naj zapusti italijanske luke in se poda. Kapitulacija Italije je velika pridobitev in uspeh za zaves nike. RECOGNIZING THE FACT that in carrying the war into enemy territory, we shall need greater amounts of money than any nation has ever asked from its citizens in all history, I, FRANKLIN D. ROOSEVELT, President of the United States of Amer-ica, do officially proclaim that on Thursday, the ninth of September, 1943, the Third War Loan shall be launched. As Commander-in-Chief, I hereby invoke every citizen to give all possible aid and support to this Third War Loan drivs, not only so that our financial goal may be reached, but to encourage and inspire thos# of our husbands and fathers and sons who are under fire on a dozen fronts all over the world. It is my earnest hope that every American will realize that in buying War Bonds in this Third War Loan he has an opportunity to express voluntarily and under the guidance of his conscience, the extent to which he will "back the attack." The American people supported well the first and second War Loan drives and in fact did even more than was asked of them. Our need for money now is greater than ever, and will continue to grow until the very day that Victory is won; so we must ask far more sacrifice, far more cooperation than ever before. IN WITNESS WHEREOF, I have hereunto set my hand and caused the seal of the United States of America to be affixed. DONE at the City of Washington, this twenty-sixth day of July, in the year of our Lord nineteen hundred and forty-three, and of the Independence of the (SEAL) United States of America the one hundred and sixty-eighth. By the President: COROELL HULL, FRANKLIN D. ROOSEVELT. Secretary of State. vf t vx„r- ' * . i.'IV' " ' • - * •. • • i-, ■ - BACK THE ATTACK WITH WAR BONDS! JUGOSLOVANI ČUTIJO, DA PRIHAJA RESEN JE Ko so se nemški vojaki v Jugoslaviji nedavno nekega jutra prebudili, so v svoje veliko presenečenje našli po vseh hišah nalepljeno proklamacijo ameriškega generala Eisenhower j a, da se Jugoslovanom bliža dan rešitve. RUSKE ZMAGE OB DONECU; DENUNCIRANJE ITALIJANOV Moskva, Rusija. — Maršal Jožef Stalin je objavil včeraj zavzetje mesta Stalino, ki je eno najvažnejših industrijskih mest v vzhodni Ukrajini. Rusi so osvojili vso pokrajino ob Do-necu, kjer se nahajajo najbogatejši ruski premogokopi in rudnikih Ruska ofenziva nadaljuje proti Dnjepru in Rusi gojijo u-panje, da bodo dosegli staro poljsko mejo pred letom 1939, še pred zimo. Poraz nemških sil v Rusiji je letošnje leto tako velik, da ne more biti za Nemce nobenega upanja več, pravi rusko poročilo. Ob Stalinovem govoru, v katerem je proglasil veliko rusko zmago, je pozdravilo proglas 224 topov z dvajsetimi salvami. Po proglasu pa je Stalin pozval rusko vojsko, naj junaško nadaljuje pohod zmage, da se očisti rusko zemljo čimpreje njenih sovražnikov. Veliko veselje vlada v ruskih krogih glede kapitulacije Italije. Nasprotno v nemških in ja- Jugoslovani čutijo, da prihaja njihov dan Washington. — Stockholm-ski list Dagens Nyheter poroča 22. avg. iz Zuricha: "Radio proklamacija generala Eisenhowerja je bila ponoči nalepljena po vseh stenah v Srbiji. Mnogo mož, pa tudi žensk, je zapustilo domove in se pridružilo jugoslovanskim patriotskim četam. "Podnevi so Nemci potrgali lepake in poostrili nadzorovanje, ponoči pa so bili brez moči, posebno v gorah, kjer se ni- [ so upali pokazati se, v strahu pred prevelikimi izgubami. "Iz ustaških vrst na Hrvatskem prestopa čimdalje več ljudi k patriotskim četam. "Paveličeva vlada je na silno šibkih nogah, posebno odkar se l 3fe splitski vojvoda odpovedal^ hrvatski kroni." Neki drugi švedski list poroča 22. avg., da so po vesteh iz Berna zadnje čase jugoslovanski patrioti bolj delavni kakor i so bili prej in da so se pokazale gerilske čete v neposredni bližini Zagreba, pa tudi v Papuk j hribovju v Slavoniji. -o- Boji v Jugoslaviji New York. — New York Times poroča, da so jugoslovanski patrioti sredi avgusta j napadli iznenada letališče v bližini Sarajeva in uničili na j njem 24 nemških letal, med njimi več bombnih aparatov. "Patrioti so v tem okraju i pognali v zrak vlak poln nem-! ških vojakov, ter izvršili več | napadov na železniške objekte, s katerimi so uspeli popolnima odrezati Sarajevo, najvažnejšo strategično bazo v teh krajih, od Beograda, Zagreba in od morja. "Na Hrvaškem pa so patrioti zasedli mesto v bližini Zagreba, ter ob tej priliki osvobodili precejšnje število političnih ujetnikov, ki so bili tam internirani. "V dveh drugih krajih so patrioti uničili 26 lokomotiv in j vrgli iz tira 23 vlakov, pri čemer so se koncentrirali največ na vlake, ki transportirajo žito v Nemčijo." -o- Obkolili oddelek nacistov New York. — 'Daily News' poroča, da so jugosl. patrioti v vzhodni in centralni Bosni zasedli mestece Bjeljina in obkolili tamošnjo nemško posadko. Ista oddaja, katero je zabeležila CBS pravi, da je polk hrvaške artilerije v celoti, z vsem svojim materijalom prestopil na stran upornikov. -o- Major Eliot o razmerah na Balkanu New York, 31. avg. — Današnji 'New York Herald Tribune' prinaša članek majorja George Fielding Eliot-a, ki je mnenia. da so sp ripmskp rmilrp in težave na Balkanu »daj šele prav začele. "S smrtjo kralja Borisa je izginila ona točka, na katero sta bila vsaj deloma navezana bolgarski, narod in njegova armada. "Na Bolgarskem se nahaja precej nemških čet in Gestapo agentov. Toda zdaj, ko se italijanske garnizije v Jugoslaviji in Grčiji razkrajajo, so morali Nemci odposlati tja del svojih sil iz Bolgarije, da jih nadome-ste. "Največja usluga, katero bi mogla danes Bolgraija izkazati Hitlerju, bi bila najbrže ta, da bi bolgarska armada prevzela policijske posle v Jugoslaviji in Grčiji. Nemci bi prevzeli le nalogo, da čuvajo nekatere ključne pozicije, ko na primer Solun, f - ^Bolgari vstopili v vojno misleč, da je nemška zmaga neizogibna. Zdaj pa se je pokazalo ravno narobe, da je nemški poraz neizogiben. Bolgari j tega trenotka pač ne bodo uporabili, da nakopičijo nase še več jeze in sovraštva pri svojih sosedih. Zanje je zdaj čas, da se vsaj deloma odkupijo in popravijo grehe, katere so že zagrešili. Zato pa bi morali od-poklicati svoje vojake iz Jugoslavije in Grčije in odkloniti, da se še nadalje udeležujejo vojne. "Neposredna bodočnost Bolgarije še ni jasna. Zagotovo pa je, da bodo morali Nemci, ako hočejo držati -svoje pozicije na • Balkanu, nastopiti sami — in to kljub temu, da jim je ravno zdaj posebno težko najti razpoložljivih čet." -o- Churchill o Jugoslovanih New York, 1. sept. — Iz današnjega New York Times'a posnemamo naslednje besede premiera Churchilla, v katerih ponovno in laskavo omenja borbenost in žrtve Jugoslovanov : "Zelo važni in j£ko značilni dogodki so bili na Balkanu po-isledica ruskih zmag in p« mojem mišljenju tadi posledica anglo-ameriške kampanje proti Italiji. . 1 f ). • : "Dvakrat v zadnjih 30 letih je bil bolgarski narod, ki Rusom dolguje svojo osvoboditev in svoj obstoj zapeljan od svojih slabih vladarjev, tako da je pozabil na svoje interese in, v veliki meri proti svojim željam in težnjam, zašel na pot pogube. i 'Naj usoda Borisa opomni druge zločince na to, da je smrt edina kazen za njihov i greh. "Ob tej priliki se moramo spominjati tudi veličastnega odpora proti tujemu osvojeval-cu, s katerim branita svojo domovino narod Jugoslavije in Grčije in oni, katere je Gladstone nekoč imenoval junaške Škote Črne gore." ARGENTINSKA POLITIKA DOBILA ZASLUŽENO, BRCO Buenos, Aires, Argentina.— Argentinska vlada je včeraj objavila vsebino note, ki jo je poslal državni tajnik Zdr. držav Hull argentinskemu zunanjemu ministru Segundo Stor-ni. Tajnik Hull bere Argentini gorke levite, da je ona edina ameriška republika, ki ne stoji solidarno z drugimi ameriškimi deželami, marveč se še vedno dobrika osiščnim silam in ima z njimi svoje zveze. Ameriška nota pravi, da se Argentini tega nebo pozabilo, pa se ji tudi ne bo dalo prvega sedeža v raznih povojnih uredbah, ki se bodo tikale ameriških dežel. Tudi Lend-Lease ugodnosti, ki so kot nabava orožja in drugega materiala se ji ne bo dovoljevalo, kakor onim, ki so solidarni v tej borbi proti osišču. -o- STEVENS HOTEL PRODAN — BO ZOPET ODPRT Chicago, 111. — Znani Stevens hotel na Michigan Avenue, ki ga je pred dvema letoma kupila vlada za nastanjenje vojakov, a ga pozneje opustila, je bil te dni prodan za $5,251,-000.00. Kupil ga je Arnold Kir-|keby, ki obratuje Drake in Blackstone hotela v Chicagi. Hotel bo prenovljen in otvor-jefi za promet v novembru. -o- ALBANCI PRIČAKUJEJO ZAVEZNIKE Bern, Švica. — Albanski pa-jtriotje, ki se skrivajo v gorah že mesec dni pričakujejo zavezniške invazije in se navdušujejo, da jim bo moč sukati orožje ob strani zaveznikov. Poseben srd kažejo patriotje proti Italijanom, pravi poročilo. Washington, D. C. — Odkar je prišel iz Quebeca angleški ministerski predsednik Winston Churchill v Washington zadnje dni, se bolj in bolj napoveduje bližnja konferenca med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom/ Ruskega sodelovanja in njihovih silno visokih žrtev ne more nihče prezirati. Glede kapitulacije Italije pravijo, da so zavezniki isto sprejeli s Stalinovim pristankom na pogoje iste^ Pripotttfajo pa, da se pri vladanju sedaj kapitulirane Italije da delež tudi ruskemu zastopstvu. Na bližajoči se konferenci med omenjenimi tremi voditelji pa bo glavna razprava, kako razdeliti področje Balkana. Čuje se, da je Anglija pripravljena prepustiti M a ZAVEZNIŠKA KONFERENCA IN BODOČNOST BALKANA KAMPANJA ZA TRETJE VOJNO POSOJILO V TEKU Washington, D. C. — V četrtek dne 9. septembra se je u-radno otvorilo kampanjo za Tretjo Vojno Posojilo. Pred-i sednik Roosevelt objavlja na-' rodu posebno proklamacijo. Po vsej deželi so organizirani po-! sebni prodajalci. Cilj kampanje je doseči čimpreje mogoče 15 bilijonov dolarjev za nadaljevanje vojne in za dosego zmage. Prepričani smo, da nobenega našega čitatelja ni treba opominjati k tej dolžnosti. Vseh nam je in mora biti zmaga nad sovražniki glavni cilj in namen. In čim bolj bomo podprli vlado s kupovanjem vojnih bondov, toliko preje bo dosežena zmaga. Zato kupujmo vsi kar največ moremo vojne bonde v tem času, da pomagamo naši hrabri vojski čimpreje do zmage! -o- NEMŠKE ZGUBE NA RUSKI FRONTI Moskva, Rusija. — Nemška ofenziva, ki je začela 5. julija letos in dosegla splošen poraz na vsej črti, ni prinesla Nemcem drugega, kakor strahovito visoke zgube. Rusko poročilo ugotavlja, da so Nemci zgubili 1,538,600 mož, na ubitih, ranjenih. Od teh je več, kakor 420,000 samo ubitih. Take račune plačujejo Nemci za Hitlerjeve blazne načrte. -.—o- MANJ MLEKA IN SMETANE Washington, D. C. — Vojni urad za prehrano javlja, da bo Chicago in njena okolica prizadeta z določilom manjše količine mleka in smetane za kon-sumente. Vzrok, ker mleka primanjkuje, zahteve po mleku 'pa so vedno večje. džarsko, Rumunsko, Bolgarijo in neke druge dele ruskemu uplivu. Dela se pa, da Jugoslavija in Albanija pridete pod njen upliv. Angliji se mudi in bi rada, da pride do načelne rešitve teh vprašanj pred zaključkom vojne. Zgleda pa, da Stalinu se ne mudi preveč. Naglasili pa so te dni ruski krogi, da hočejo enkrat za vselej rešiti vprašanje (Dalje na 6. strani) amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI T Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDEN JENIH DRŽAVAH. KUPUJTE ^OJHE BONDEI ponskih krogih pa je očevidna potrtost. Nemško radio poročilo omenja: Vodstvo Nemčije 'je bilo pripravljeno pa italijansko izdajo. Drugo nepotrjeno poročilo pa omenja, da se je v Nemčiji organiziralo novo italijansko vlado pod vodstvom Mussolinija, ki bo nadaljevala z vojno. Poročilo iz Tokio omenja: Udaja Italije je Badoglijev izdajalski trik. Podlegel je spretni anglo-ameriški propagandi. Toda to ne bo razrahljalo vezi mea nami in Nemci, še bolj jih bo utrdilo. To je slabo upanje za Japonce. Italija se brezpogojno podala Stran 2 AMER1KANSKI SLOVENEC Petek, 10. septembra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC ; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene \ Iiit v Ameriki. Newspaper in America. j Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Xafaaja mk iorsk la psisk. Issued every Tuesday and Friday- ] Izdaja in tiska: " Published by - j] EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. I Naslov urednižtva in uprave: Address of publication office: |, 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago j Telelon: CANAL 5544 Phone: canal 5544 Naročnina: Subscription; Za celo leto —„----------------44.00 For one year------------------$4.00 Za pol leU__________________2.00 For half a year------ Za četrt leta_____________1.25 For three months-------------1-25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_______44.50 For one year---------- Za pol leta_____2.25 For half a year----- Za četrt leta______1______1.50 For three months--------150 POZOR} Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so protoni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je list saključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do peika zjutraj prejšni leden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne oxira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.______ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___ MALO RAZMIŠLJANJA I! i 0 RUSIJI ; L Glede Rusije je danes vse polno ugibanj. Pri ugibanjih je pa vse preveč raznih predsodkov. Zapadu so Rusi, s kot narod, nazadnjaški. Jih občudujejo za to, kar delajo c sedaj proti Nemcem v tej vojni, in se dobro zavedajo, da ko bi ne bilo ruskih milijonov mužikov v letih 1941, 1942 in 1 1943, bi ne bilo dosti svobode danes niti v Londonu ne in še £ marsikje drugje ne. Ampak Rusi so jim le še vedno Rusi, \ ne gre jim v glavo, da bi se mogli tako hitro razviti, da bi bilo mogoče z njimi sesti k eni mizi. Zdi se, da na zapadu j so v tem oziru nazadnjaški, ker so prespali dobo zadnjih i 25 let in niso videli silnega vsestranskega napredka, ki se 1 je razvijal v Rusiji. Kristjani imamo zopet druge vzroke, da gledamo na Ruse z nekim nezaupanjem. Včerajšnega dneva, ko so ru- j ski revolucionarji obračunavali z voditelji cerkvenega in \ verskega življenja v deželi in z navadnimi verniki, ki se j niso prostovoljno prodajali komunističnemu gibanju, se ne ] da pozabiti kar tako, vsaj pri tistih ne, ki so bili priče tem < dogodkom. Odtod torej rajnipredsodki. -Tudi previdnost* j je na mestu. Računajoč's^temi okoliščinami ne moremo"! zameriti, zakaj svet glede z neko mogoče preveliko previdnostjo na Rusijo. r " Na drugi strani pa so zopet razlogi, ki govore, da je treba gledati na Rusijo z drugačnimi očmi. Saj vendar Rusija ni edini slučaj v zgodovini narodov, kar se tič£ krvavih revolucij. Od pamtiveka že, kar so se ljudje začeli organizirati v razne skupine, bodisi narodne, politične, ta- j ke ali take, najdemo vse polno podobnih slučajev, seveda v manjšem obsegu, ker v začetku je bila družba pač majhna, zato tudi majhni slučaji. Take podobne slučaje najdemo že dolgo pred Kristusom. V času Kristusa je bil vsemu svetu znani judovski slučaj. Sledili so slučaji Rimljanov in poznejši podobni slučaji po drugih deželah. Prišla je francoska revolucija. Obžalovanja so vredni taki krvavi slučaji, ampak malo je narodov, ki bi bili brez njih, pa naj radi ruske revolucije obsojamo Rusijo na veke?v To bi ne bilo prav, niti ne pošteno. Naše stališče do Rusije je bilo vedno: ruski narod je eno, komunističen nauk je pa zopet nekaj drugega. Res je zadnji osvojil velik del ruskega naroda, ampak ker je komunizem zabloda, vsaj v tem v kolikor je protiverski, se bo izživel med Rusi sam. Ko bodo v Rusiji prevladali trezni zmernejši nazori, bomo imeli pred seboj čisto drugo Rusijo. Tako. kakor je imel svet pred seboj po francoski revoluciji čez nekaj let novo demokratično Francijo. Da pa do tega čimpreje pride, je treba sodelovanja zlasti od strani kristjanov; treba je modrega in zmernega sodelovanja. Na podlagi tega nimajo tisti krogi v Ameriki prav, ki neprestano slikajo Ruse za kosmate divjake. To so povečini Irci in Nemci. Zadnji delajo to iz golega sovraštva do slovan-stva, prvi pa radi nepoznanja slovanskih Rusov. ' Mi se lahko v svojem pričakovanju motimo, saj smo samo ljudje. Ampak tudi če bi bilo tako, kot Slovanom nam ne more biti vseeno, kako svet sodi o slovanstvu. Najmanj pa se moremo zadovoljiti s tem, kako nas sodi germanski in pa njemu sorodni svet. Kaj mislijo Germani in Italijani o nas, nam je predobro znano. Ti bi nas rajši danes vse počistili s sveta, kakor jutri. In mi pa javkamo z njimi včasi sami proti sebi. Naša dolžnost je, zavedati se, da smo Slovani. In če med nami Slovani ni vse pravilno, delajmo vstrajno, da bo v bodoče boljše. Slovanski narodi so mladi narodi. Njihova je bodočnost. Starim narodom to kajpada ni po volji, toda zakona narave to ne bo spremenilo. Starina se mora umakniti prej ali slej mladini. V Rusiji gre po tej poti naprej in nam se zdi, da tisti, ki nočemo videti tega napredka, bomo ostali zadaj. Svet se viti naprej in ne nazaj. Na nas vseh pa je, da korakamo vzpo- KRATKE NOVICE IN b< ODMEVI ni Joliet, 111. Hladni mesec kimovec ali september je pred nedavnim ^ nastopil in z njim jesensko vre- ^ me, katero zlasti zjutraj vabi z meglico v nižine. Mimogrede naj omenimo, da . letos Amer. delavska federacija ni prisostvovala v paradi delavskega dne, ker se baje noče mešati, kjer ima CIO prednja-Čenje, kot v našem mestu, med unijami. Šole so se otvorile in zopet se je pospešilo življenje po uli- r cah. r Življenje dal za domovino c med drugimi tudi Frank G. r Fanche, 1017 Belle Ave., star t 35 let. Služil je v amer. vojski! r v Siciliji, kjer ga je zadela so- j vražna krogla koncem meseca j julija. Bil je samec. Tukaj za- ^ pušča mater, par sester in..brst* r ta. Slaven mu spomin! j: ^ Prihodnjo nedeljo bo velika ] slavnost odkritja spominske j plo&če rockdalskih junakov, ki i se zdaj borijo v vojskah zavez- i niških sil. Prične se ob pol treh š popoldne pre4 ondotno mestno i hišo. Verske obrede bo vodil ] domači župnik Rev. M. Miller, , a i civilne pa župan. JoetpfcuE. • ■ Kuhar. Do sedai ris^ipf že seznam 250 mož na vojski, ki so tudi po večini naši fantje. I ^ Umrl je v bližnjem mestu Romeo znani Jacob Gergurich, star do 70 let in doma od Delnic, odkoder je prispel v Romeo še one čase, ko je tam župano-val znani Mat. Simonich, bivši poslovodja The Eagle prodajalne. Bil je star samec in zapušča samo sestro in njeno družino istotam. V bližnjem Lockportu je preminul znani ondotni odvetnik 1 Paul V. Prutsman, star 67 let. 1 Sedanja vojna je menda tudi tukaj pospešila število porok vseh vrst, istotako rojstev, da je nekoliko več veselja v nekaterih družinah, medtem ko je drugod žalovanje, ker skoro v j vsaki hiši pogrešajo po enega , ali več sinov, ki so odšli na vojsko. Kakor meščanski listi poročajo, se osišče čedalje bolj krši. y Zverinskemu Hitlerju je od-L klenkalo predzadnjo uro že . pred 10 meseci. Takrat je držal . zadnji javni govor. Od onega > časa lanskega novembra pa ni . po njem niti duha in ne sluha 1 več v javnosti. Verolomnih La-L honi pa so baje zbegani do ■ skrajnosti. Poroča se, da njiho-i va vojska beži iz Grčije in Ju-. goslavije, kolikor je še niso pobili razni gerilci; istotako se čuje da bodo Lahi kapitulirali v bližnji bodočnosti. Samo, da * ne skleni j o miru in si pri mirov-i ni konferenci ne pridržijo slo-j venskih in hrvatskih krajev. Pa i kako se njihovi rojaki po Ameriki štulijo vsepovsod na vodil-J nih mestih, samo da bi olajšali I trpljenje svojih rojakov, ki so 1 prav za prav glavni krivci se-l danje svetovne morije. Sicer - jim pa nihče ničesar ne verja-) me, ker so znani že od pamti-) veka kot najgnusnejši verolom- ci in rokovnjači. Našim rojakom v Ameriki bi priporočali, da naj opustimo ■ razne medsebojne pričkarije. L Naj stori vsak po svoje, kar - zmore, da se kako izposluje boljša bodočnost za naš muče-niški narod v čtari domovini. Sicer pa je zmaga ameriške vojske glavna sfvar. Vsled tega pa kup ujmo obveznice zmage (Victory Bonds) in znamke po naših skrajnih močeh, ker le zmaga Amerike in zavezniških sil bo pripomogla, * da se naše želje uresničuj p* J V- Naročnki. • » 4 >ri v*- * POT V AMERIKO PRED 50 1 , LETI (Konec) Soudan, Minn. Ko smo tako čakali sredi lorja, da bi odkod prišla po-ioč, kar naenkrat zagledamo Lim, drugega nič. Kmalu še di-na nismo videli več. Spet smo ►ili vsi potrti in v strahu. Čez tekaj časa zagledamo črno pito, ki se nam bliža. Kmalu je >ilo mogoče razločiti, da se tam bliža ladja. Ko pride tio tas, smo videli, da je bila jako relika ladja in polna ljudi, ka-tor naša, samo da je prihajala z Amerike in je bila namenje- j la v Evropo. Ta ladja nas je j lajprej obkrožila, potem je pa tel naš kapitan s štirimi ladij-i skimi častniki, v majhen čoln, j pa so odveslali proti tisti ladji,! ia so se pogoyorili* kaj je z na-»m parnikoflw&iPatepi so. začeli pripravljat ii^ privezovat našo ladjo k oni. Najprej so vzeli inč debelo žično vrv (cable). Ko je ona ladja potegnila, se je žična vrv takoj pretrgala na dvoje, naša ladja se pa ni premaknila Lz mesta. Potem so privezali leseno vrv, 6 inčev debelo, pa se je ravno tako pretrgala na dvoje. Tčdaj smo si mislili, ali bomo res morali tukaj ostati in iti na dno morja? Potem so še v tretje začeli privezovat; vzeli so železne verige s čevelj dolgimi in tri inče debelimi členi. Tiste so pa obdržale. Tako so delali od štirih popoldne do sedmih zjutraj naslednjega dne. Ko je potem spet začel puhat prvi parni& se je tudi naš začel premikat. Petsto čevlje sta bila eden od drugega. Vsi smo bili veseli, da smo bili rešeni iz nevarnosti. Tako nas je prvi parnik vlekel dva dni in dve noči, potem se je pa ustavil in se obrnil spet proti Evropi, mi smo pa stali na miru kakšni dve uri. Suhe zemlje ni bilo nikjer videti. Kar zagledamo,- da se nam nekaj približuje. Bile so tri majhne ladje. Eno so vpre-gli spredaj, drugi dve pa na vsaki strani naše ladje. Ko so ladjice začele sopihat, naše ladje še premaknile niso. Ko vidijo, da ne gre, zopet čakamo. Čez dolgo so prišle nadaljne tri ladjice. Ko so še te pripregli zraven onih treh, je pa šlo. Kmalu zagledamo meglene o-brise hribov, suho zemljo. Bili smo rešeni in kako smo bili veseli! Prišle sO druge tri ladje, pa smo šli iz *naše ladje na one tri, našo ladjo so pa odvlekli v popravljalnico. Tako smo bili na vodi 19 dni Vsako jutro smo dobili malo črnega kofeta, opoldne nekaj čorbe, zvečer pa po dva arnika. Kruha smo dobili prav malo. Ko sem bil žejen, sem si kupil vrček piva, kije bilo po 20 krajcarjev avstrijskega denarja. Pol litra vina je stalo 1 gl., žganje je bilo pa še dražje. Vsi šjho prišli, kamor smo bili namenjeni, toda vzelo je ravno SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALL iS-U Milw. & W. Allis, WU. Neštetokrat ste že pokazali, kako rade volje podpirate vsako dobro stvar. Nikdar niste odrekli pomoči, kadar je bila j ista potrebna. Ko ste bili pred j j par meseci pozvani pomagati bednim, od vojne obubožanim trpinom v rojstnih krajih, ste se odzvali tako velikodušno, da so bili presenečeni celo tisti, ki I so dosti pričakovali. Zares, na : častno mesto ste postavili našo i naselbino. Toda, prijatelji, veliko dela I in žrtev vas se čaka, vendar smo prepričani, da se ne tega, ne onega ne bojite. Pomagati | bratom je pač nekaj, kar človek rad stori. Tisoče ste žrtvovali za odpomoč bednim ljudem v domovini, toda narodu je potrebna poleg kruha, obleke in zdravil tudi svoboda — potrebno mu je, da bo zjedi-njen v eni deželi in bo tam svoje sreče kovač. Vsi veste, da na i tisoče Slovencev ječi pod tujčevo peto; tisoče brezmočnih in zatiranih sinov in hčera našega naroda ima zamašena usta — ne sme spregovoriti besede v svojo obrambo. Zato je pa treba, da se mi, ki živimo v deželi svobode, zavzamemo zanje. Nalogo, da pouči merodajne kroge in oblasti v tem, da smo Slovenci kulturni narod, ki mora biti združen v eni deželi, si je nadel Slovenski Ameriški Narodni Svet (SANS). To delo je seveda zvezano z velikimi stroški in zato se podpisana podružnica SANSa obrača do mesec dni, preden sem prišel v V Soudan, Minn. m Na vlaku smo se nekaj časa b< peljali vsi skupaj, poterti pa so p: zadnje vozove odpeli. Tam so st bili tisti, ki so bili namenjeni v d: Cleveland. Moja dekle je šla v k Cleveland k svojemu bratu, jaz k sem pa šel naprej in sem ravno zj na Veliko soboto ob štirih po- ir poldne prišel v Duluth, Minn, n Ker je bila naslednji dan ne- si delja, vlak ni vozil* naprej. Se- iž le v ponedeljek ob pol štirih popoldne smo šli naprej in prišli b na Tower, od tam je bilo treba 1 pa še dve milji in pol peš hoditi v do Soudana. Tisti čas je hil rav- i: no tam na kolodvoru neki Slo- z venec, ki me je takoj obgovoril n n me je zapeljal k mojemu g >ratu Franku Znidaršiču, ki sta j s njim slučajno skupaj stano- s ral&. i Tako sem srečno prišel na t ivoj cilj po 30 dneh. Od tistega r :asa do danes sem zmeraj v 1 Soudanu, Minn., in bom do smr- i bi. Delal sem v železnem rudniku 38 let, potem sem pa nekaj i obolel in mi je zdravnik rekel, 1 da ne smem več v jamo, ker ne I bom več živ prišel iz nje. Rekel . mi je, naj grem v pokoj in je i preskrbel delo mojemu sinu, ki dela kar naprej vsak dan. Trinajst let dobivam nekaj malega pokojnine vsak mesec, tako da se preživimo pošteno; smo samo trije doma, in sin mi pomaga, da lahko izhajamo. Spet moram poseči nazaj. Z dekletom —- mojo sedanjo ženo — sva se dogovorila, da bo prišla za mano, če ji vozni listek pošljem. Čez dva meseca sem ji karto poslal in je prišla v Soudan 4. junija. Počakala sva do 20. junija, potem sva se pa poročila. Father J. Buh, sedaj pokojni, so naju poročili, in živiva skupaj že čez 50 let v za-dovoljnosti. Imela sva veliko družino, 8 sinov in 7 hčera. Štirje sinčki in ena hčerka so pomrli, ko so bili še čisto majhni, četvero šest hčera pa živi,, Se4e|g jfi polenih, ena hči m dva sinova so pa še samski. Najmlajši sin je 27 let star, najstarejši pa 47 let in je poročen. Imava tudi 6 vnukov in 4 vnukinje. Pozdravljam Uredništvo in vse čitatelje in naročnike Am. Slovenca, ki sem mu tudi sam večletni naročnik in mislim, da sem dober predplačnik. Joseph Znidaršič. redno s svetom naprej in mu dajemo vse kar imamo dobrega v sebi, da bo svet tudi drugače boljši in bo napredoval tudi v duhovnem oziru. Kristjani imamo v tem velike odgovornosti. Če so nam dragi zamorci po divjinah, morajo nam biti lastni slovanski bratje in sestre še toliko bolj pri srcu. Le bodimo kritični, slabo obspjajmo in odstra-njujmo, nikdar pa ne pozabimo poveličevati vse kar je dobrega med nami Slovani. Vas, tako društev kakor posameznikov, da to delo po najboljših močeh finančno podprete. Mnoga društva so to že! storila, mnogi posamezniki tu-; di, vendar pa vas je še veliko, katerih še ni»mo dosegli. V j kratkem pričnemo z kampanjo za zbiranje prispevkov in ve-1 mo, da bo ta kampanja uspeš-1 na.Prijateljsko sprejmite zastopnike SANSa kadar Vas ob-1 iščejo. Ne pozabite tudi 12. septem- j bra velike prireditve v S. S. Turn dvorani v korist prodajej vojnih bondov. Nastopili bodo izvrstni govorniki, med njimi zastopnik vlade in pa predsednik Slov. Ameriškega Narodnega Sveta g. Etbin Kristan, ki bo gotovo povedal marsikaj o ■ strašnem trpljenju našega naroda v stari domovini ter o po-i trebi, važnosti in cilju SANSa. t Tudi petja in drugih lepih točk r bo vseboval program. Vstopni- - na ne bo stala nič. Prosimo tudi, da se ta dan j udeležite velike parade, ki se , bo pričela ob 1:30 popoldne na s So. 17th Str. in W. National 1 Avenue, od koder odkorakamo b skupno v dvorano, i Na dan Milwaučani in West- - allisčani dne 12. septembra.. Za podružnico št. 56 SANS o France Puncer, predsednik. GLAS IZ JUŽNEGA ILLINOISA £ East St. Louis, 111. 1 Na južni strani mesta St. ^ Louis so naredili popolnoma ;: novo mesto, ki že šteje do 3000' prebivalcev in ima tudi svojo ' banko. To mesto je sicer samo- 1 stojno, vendar se pa drži St. Louisa in je ob 67. cesti, ki pe- ■ lje v Farmington, Little Rock, itd. St. Louis se lepo razvija tudi na severni strani, posebno okoli Union City University ceste, kjer je velika zračna postaja za vsakovrstne težke bombnike. Premogarji tod okrog so srečni, če zaslužijo $35 na 14 dni. Valjati se po trebuhu ia delati s krampom pod zemljo v j vedni smrtni nevarnosti za plačo, ki znašna povprečno morda $3 na dan pač ni prosperiteta. V premogovniku Orient dela en oddelek dva tedna, pa spet drugi dva tedna. Rudnika Freeman in Royalton upravlja ista družba. Kadar eden dela, pa drugi stoji, in obratno. V starem Livingstone rovu, kjer je največ kamna, delajo delavci več zastonj kakor za denar, pa še tisto samo pol časa. Tam • sem delal leta 1913. Ker so bi- ■ le skrajno slabe razmere, sem - se preselil v Royalton, kjer je bilo veliko boljše. I i Neka družba je lani tukaj i začela stavit pet velikih peči, i J kjer bodo producirali neke cin-i kove in aluminijeve produkte t za vojno. Vse je že v polnem i teku. Delo dobi vsak, še pes bi t ga dobil, če bi se oblekel v mo- > ško obleko. Samo zdrav mora biti vsak; bolnega nočejo in t tudi zdraviti nobenega nočejo. ' Tudi ženskih dela veliko zra- > ven. Da pa plin preyeč ljudi ne i , duši, so postavili velikanski ■ dimnik, ki dim ven vleče. Na ■ tleh je približno 100 čevljev ši--1 rod, navrh pa 12. Visok je 261 i; čevljev. Spodaj je zadosti prostora v njem, da bi jaz obe svo- - ji hiši znotraj obrnil, navrh je -ipa tudi toliko prostora, da bi - j kakšen pečlar udobno lahko ži-i vel notri. Kolikor višje so zida--1 li, toliko večjo plačo so delavci i dobivali. Od višine 250 čevljev * naprej so jeklarski delavci do- - bivali $3.00 na uro, boljši ce-rmentarji $2.75, navadni $2.60, - nigri pa $2.50. To je bila naj-i višja plača za delavce, ki sem jo še kdaj videl. i Pred par meseci sem se zo- > pet podal na pot s svojim tru- - kom, da poizkusim svojo srečo, i V Jolietu sem prenočil pri gd-i stljubnem rojaku Louisu Vidi- > cu. Njegova žena je naredila i tak obed, da takega z mojo - rajnko ženo še na poročni dan > (Nadaljevanje na 6. str.) DOGODKI Al Milnar Cleveland, O. — Rojak Al Milnar, profesijonalni žogomet-ni igralec, ki je igral s cl^ve-landsko skupino, je bil sedaj oddan skupini v St. Louisu in je že odšel na novo mesto. Mrtvoud North Chicago, 111. —! Tukajšnjo rojakinjo Annie 2elpz-nik, iz 1133 Park Ave., je 23. lavg. zadel mrtvoud po eni strani telesa, tako da mora ležati v postelji in se nahaja v precej kritičnem stanju ter je v zdravniški oskrbi. Vsi ji želimo, da bi se čimprej spet pozdravila. — J. K. Medeni piknik Lemont, 111. — Vsem tistim, ki vsako leto pridejo na medeni piknik v Lemont na frančiškansko farmo, naznanjamo, da bo medeni piknik letos bolj zgodaj, namreč že to nedeljo, 12. septembra. Dobrodošli! — Oo. frančiškani. Resno zbolel Chicago, III. — Iz šentštefan-> skega župnišča poročajo, da so morali redovnega brata Ven. Bonifacija Dimnika, OFM, še zadnji teden nenadoma odpeljati v bolnišnico sv. Antona, kjer bo, po zdravnikovi izjavi, moral ostati kaka dva meseca. Dobremu bratu Bonifaciju vsi želimo, da bi si čimprej spet opomogel in se povrnil domov. Rojak pionir umrl Leadville, Colo. — Tukaj je 19. avg. umrl nagle smrti rojak in pionir John Keržan Sr., star 69 let. Pokopan je bil v nedeljo 22. ptg. D^rna je bil iz vasi Coklo vcaP i^a Semič v, Be}i^ Krajini. Zapušča soprogo, dva sina in pet vnukov. V Ameriko je prišel pred 52 leti in je ves čas živel tukaj v Leadvillu. Naj v miru počiva, družini pa iskreno sožalje! Hrvatska konvencija Chicago, 111. — Hrvatska Bratska Zajednica, največja hrvatska in jugoslovanska podporna organizacija v Ameriki, je pričela svojo šesto redno konvencijo 30. avgusta. Delegatje zborujejo v hotelu Shermanu v Chicagi. Bratski organizaciji želimo veliko uspeha. Za Šentstefančane Chicago, 111. — V nedeljo 12. sept. se bo v cerkvi sv. Štefana začela 40-urna pobožnost, ki jo bo vodil znani cerkveai govornik in misijonar Rev. Father Alojzij Madic, OFM, gvardijan i v Lemontu, V nedeljo, ponede-iljek in torek zvečer bo imel pridigo ob 7:30, v nedeljo in. torek slovensko, to je, predvsem za starejše, — v ponede-. ljek pa angleško, to je, predvsem za mladino. V torek večer bo zaključek s procesijo. Vse itri imenovane večere bo Sveta ura ob sedmih in sicer v nede-jljo za društvo Najsv. Imena, v pondeljek za Our Lady's Čuild ! in Marijino cfružbo, v torek pa za Materno društvo in T?tetji red. Omenjeni misijonar bb vo-idil tudi tridnevnico pred praznikom Žalostne Matere Božje. V ta namen bo v ponedeljek, torek in sredo zjutraj po prvi :maši kratka pridiga, za članice Materinega društva, v sredo | zveier pa bo pridiga in sprejem i novih članic. Mornar pogrešan i Cleveland, O. — Mr. in Mrs. j Mike Razboršek, 1092 E. 72 St., sta prejela brzojavno poročilo, da se pogreša njih sin Frank Mike Razboršek, ki se je nahajal pri mornarici 13 mesecev. '—o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! Petek; IQ.-septembra 1943 LITVINOV IN MAISKI * Napisal Donald Bell AMERIKA NflKI Sl^VENgC Precfe j raylike je med povrat-kom v Moskvo ruskega ambasadorja Ivana Maiskega in odstavit or M aksima Litvinova. Maiski je ob tej< priliki dobil poviiek v činu. Postal je namestnik komisarja za zunanje zadeve in nobenega dvoma ni o tem, da je že začel poslovati v tem svojem novem uradu. Tudi Litvinov je namestnik komisarja za zunanje zadeve £e od prej in tega'svojstva ob tej priliki ni izgubil. Dvomljivo pa je, dali on danes posle namestnika komisarja zares vrši. Bolj verjetno je Videti, da je bil Maksim Litvinov zopet porinjen v ozadje. Ako hočemo razumeti, kaj se godi, je potrebno, da si naprej oglodamo življenje teh dveh mož. Oba sta že stara socialista in revolucionarca. Toda Maiski je bil do oktoberske revolucije v skupim menševikov in je začel podpirati Lenina šele po njegovi zmagi. V življenuj Litvinova ne najdemo tega oklevanja. On je star bolševik, ki je že pred prvo svetovno vojno Živel na Angleškem kot izgnanec ; takoj ko se je Lenin polastil vlade ga je poklical k sebi. 2e zelo zgodaj je postal Litvinov sodelovalec prvega ljudskega komisarja za zunanje zadeve, ČlČerina, katerega je tudi nadomestil, ko je bil bolan, ter za njim prevzel komisarijat za zunanje zadeve. Reči smemo, da je Litvinov ustvaril vso zunanjo politiko Rusije do leta 1939. Maiski je bil pomočnik Litvinova« ki ga je tudi poslal v London kot ambasadorja. Za-radi.svoje preteklosti kot men-ševik ni mogel nikdar postati na zunaj in na znotraj tako neodvisen kot Litvinov. Litvinovu ni bilo nikdar treba pošiljati Stalinu posebne zaobljube vdanosti. "Ko je spomladi leta 1939 ruska zunanja ppl^ika zapustila Ligo Narodovi je molče umaknil v pri-vatnotjiVljenje. On je vedel, da ni zapleten v nobeno sumljivo stv^tjih je zato preživel vse krifce. v »'I, 1 ~ Maiski pa je moral potrjevati Slatfnu svojo.vdanost o priliki sodnih razprav in ko je prišlo _dt> i-usko-nemškega sporazum a. ,Qn je moral od leta 1939 do v Londonu zagovarjati polfttftt) Molotova kot je prej Zagovarjal politiko Litvinova. Pokazal jo veliko spretnost in tako postal danes za Litvino-*orn največji sovjetski diplo-mat.Tod* on ni nikdar kot Litvinov sam gradil svoje politike in tudi ni odvisen od kakršne-koli posebne politične struje. Ko je bil V decembru 1941 LitviAov poslan v Ameriko, je Sovjetska Unija s tem pokazala, da Želi ustvariti sodelovanje med Rusijo in Zedinjenimi državami, želeč da postane ta politika središčna točka njenih zunanjih odnošajev. Litvinov torej ni prišel v Ameriko le kot ambasador ali diplomat velikega kova, temveč kot človek, ki naj bi bil uvedel novo politično smer. Toda že zgodaj, že jeseni 1942 je začel obupavati nad uspehom svojega poslanstva. Videl je, da v Washingtonu ni najti pripravljenosti za skupnost s Sovjetsko Unijo v vojni in v miru. Njegov povratek domov se je le zavlačeval od tedna do tedna. Stalin ni hotel na lahko roko opustiti svojega cilja — ozkega sodelovanja z Ameriko. Še celo po povratku Litvinova v Moskvo, je preteklo več mesecev predno je bil njegov odpoklic kot ambasadorja v Washingtonu uradno objavljen. To pa je seveda konec tega dejanja, to pomem? ako se jako previdno izražamo, da so se rusko-ame-riški odnošaji zelo znatno ohladili, Sovjetska Unija zdaj ne potrebuje v Washingtonu nikogar več razven diplomata rutine — velik državnik na tem mestu je . postaj nepotreben. Litvinova zdaj ne bomo videli toliko časa, dokler ne bo postal zopet potreben za nalogo velike važnosti, morda o priliki mirovne konference. Za majhne stvari se ne bo dal izkoristit. Maiski pa se vrača v London na kratek obisk. Šel je preko Teherana in zanimivo je, da si je izbral daljšo pot na jugu mesto one na severu, ki je mnogo krajša. Tako se bo mogel ustaviti v Alžiru in govoriti z generalom De Gaulle-om. Morda celo bo prišel tja prej nego ruski ambasador Bogomolov, ki je moral tako dolgo čakati v Londonu na svoj vizum za Alžir. Čim hladnejše je rusko-ameri-ško prijateljstvo, tem večje važnosti so za Kremlin prijateljski odnošaji z evropskimi narodi in v Moskvi pač že zdaj vidijo prihajati čas, ko bo Francija zopet igrala važno vlogo. Oživeti francosko-rusko prijateljstvo in morda celo vsposta-viti zavezniške odnoiaje — to je zdaj cilj te nove ruske politike. Rusija ima že svojo 20-letno zvezo z Veliko Britanijo. Maiski bo v Londonu poskušal dognati, koliko je ta zveza vredna. V vodah ameriške zunanje politike se je Britanija nekoliko odtujila Sovjetski Uniji, vendar pa je svetovna javnost^ dobro opazila, da je v Quebecu edinole Churchill našel laskave besede pohvale za Rusijo. Roosevelt ni rekel ničesar. Za Veliko Britanijo je življenjske važnosti, da doseže z Rusi sporazum v pogledu evropskih zadev. Maiski bo na primer proučeval vprašanje, kako se bo Anglija zadržala napram čehoslovaškemu-ruske-mu paktu, katerega bo Beneš kmalu podpisal v Moskvi. Rusi hočejo imeti skupno mejo s Ce-hoslovaško. Ozka zveza z Britanijo, Francijo in Cehoslovaško — to so cilji ruske povojne politike. V Ameriki pa bi bilo potrebno, da vsi razumejo — kakor je videti iz vseh znakov — da Rusija v bodoči Evropi ne bo izo- j lirana. Ona že zdaj, v tem tre-notku, skrbi za to, da bo imela v povojni evropski politiki svoje veliko in važno mesto. GLEJTE GORI fM LOUIS ADAMIČ IN PROTIPARTI-ZANSKI DUHOVNIKI P. Bernard Ambroži* OFM. Tukaj vidimo, kako m naii tračni sftrald učijo »fsiroliii sovražna Utrni* na Harlingan latališču, Texas. Nixko loteča ▼•ibalno letalo pridrvi ravno nad glavami tirolskih učencev. letalec pa jim pove svojo razdaljo po radio. Svojo puška Imajo namarjana na letalo, doklar jim na ivigna preko glav. V TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA VESELA NOVICA Civilisti bodo dobili okrog šest in pol milijona več zabojev konzerviranih jabolk, z rezanega zmešanega sadja, pese, sladke koruze, bučne zmeBi (pumpkin), lima fižola in paradižnikov po novi naredbi, po kateri bodo družbe za konzerviranje Živil smele toliko manj tega blaga hraniti za vladna naročila od svojih produktov v letu 1943. Iz tega sledi, naj ne bodo tisti, ki jim je plevel ali golazen zadušila Victory vrtove, preveč žalostni, ker bodo vseeno lahko dobili nekaj takega blaga, kakor bi ga bili radi doma pridelali. PROTI GOZDNIM POŽAROM Gozdarska oskrba Z. D. ima sedaj 80 izvežbanih mož na razpolago, da se na letalih podajajo na kraje, kjer nastane gozdni požar, tam se pa s pa-jrašutami spustijo na zemljo in j podvzamejo vse potrebne korake, da čim preje omejijo nezgodo. Imenujejo se "diinni j skakalci" ( smoke jumpers). Začetni poizkusi, ki jih je naša gozdarska oskrba uvedla pred leti v tem oziru, so pripravili pot našim sedanjim vojaškim parašutnim četam. Skupina 10 dimnih skakalcev bo letos na delu v Siskiyou National Forest v državi Oregon, kjer so lansko leto Japon-ei poskušali zanetiti požar v gozdu z vžigalnimi bombami. Skupina 5 mož bo na razpolago v Idaho National Forest, drugi pa bodo imeli na skrbi severni del države Idaho in državo Montano. S poskusi spustiti izjurjene ljudi na tla iz aeroplanov v poraščenih in težko pristopnih krajih so začeli že leta 1934. Vsako leto so jih izvežbali več in za to jesen jih imajo, kakor rečeno, že 80. * Lansko leto so morali 66krat skakati iz aeroplanov vsled gozdnih požarov na severnem zahodu. Za 16 požarov so na razpolago zanesljive številke, ki pričajo, da stane samo eno osmino toliko denarja pogasiti gozdni požar po novi metodi, kakor bi stalo, če bi gasilci morali priti na .svoja mesta kar po tleh. Z aeroplani pridejo v kratkem ča#u tudi ns take ne-pristopne kraje, kjer bi jih vzelo več ur, ali p* celo več dni po prejšnjem načinu. NOVCI ZA ODMERJANJE Z novim letom bo denar zopet začel zvoniti po naših žepih, pa ne pravi denar, temveč stekleni in plastiki; i njim bomo dobivali odmerjana živila. Urad za upravo cen naznanja, da bodo ti novci dvojne vrste; tisti za 5 točk bodo tako veliki kakor kvoder, tisti za eno točko ps kakor nikel. Take novce bomo izmenjali za znamke iz nove odmerjalne knjižice, ki nam bo *ele izdana. Kadar bomo šli kupovat "na pointe", bomo rabili tak "denar". Imenovane novce bodo uvedli Zato, da olajšajo delo grocerijskim trgovinam in mesnicam, koder imajo zdaj od sile posla z vsakovrstnimi odmerjaliiimi znamkami, da marsikje že ne vedo, kje se jih glava drži ČEBELE V BOMBNIKU Če imajo tudi angleške čebele kako posebno piko na nazije ali ne, tega ne vemo, poročajo pa, da so pred kratkim na nekem letališču mehaniki, ki so pripravljali bombnike za napadalni polet nad Nemčijo, odkrili čebelje gnezdo v repu nekega bombnika. Letalo bi bilo mo- ralo čez par ur naprej, čebel £a nikakor ni kazalo pustiti no-i. Nobeden fantov ni vedel, kako ravnati s čebelami. Končno so našli nekega starega duhovnika, ki se dela ni ustrašil. Nataknil je posebne rokavice, odtrgal malo več platna okrog luknje, posegel noter in kolikor mogoče nežno izvlekel matico. Kakor je pričakoval, so šle druge čebele radovoljno za svojo matico, vojaki so pa rep letala hitro Zakrpali, da je moglo oditi pravočasno na polet. ZOPET VIŠJI DAVKI Washington, D. C. — Davčni eksperti iščejo nove vire aa povišanje davkov za drugo leto. Pričakuje se, da bodo davki zvišani na korporacije, zatem bodo zvišani naknadni davki, dalje na cigarete, likerje in tudi dohodninski davki. • o:: PROBLEMLZ OBLEKO. Ameriška .trgovina z moški-mi ebtekami jebrznes, Id zna-ša;600 nuHldnjov.dolarjev najeto. Voditel jeni te industrije tine zdaj po gi*vi, kaj hodo hofeli naši faiitje, in; m$žje nositi, ,ko prfdejo domov od vojakov. tfaj-več jih sddind« suknjiča ne kodo Hoteli več nositi; Ea fcoletno nošo jim bbdo prikroji« šport-fie&ajce Jfrefe. kravafali,zavez-nic, za hladno vreifie pa preprosto Urbane "jackets". Hi-slijo namreč; da se. bodo fantje tafco navatfiUt Drijpr»vne vojaške obleke, da -telovnika, suknje in zaveznice; ne bodo ma-Tali več. * KITAJSKA VSTRAJA V BOJU xam Chiaftf Kai-Shek, ki J. bi* ^ ^.rnhn n. obbku v Am-ifkL v rugovoru > irf*^™ častnikom. .......-t-TO-T- * . VODNE MELQNE BREZ PECEK Kitajski -znanstvenik Dr. C. Y. Wong iz Lingnan univerze, sedaj v Chi Toe, Kwantung, Kitajska, je razvil vodne ipelone, ki nimajo pečekvSvoje poizkuse je delal na Michigan State kolegiju. ^ AK J t J&& 3t'?JUOjriJWM>r..OL0MMf / To )e Dino Grmadi. prdjšn}i italijanski poslanik V Londonu, ki o njem poročalo, da je sodaj v Liaboni glede mirovnih sadev. Grandi je poepeiil MuttoUhijev padec, ko ja naravnoat povedat da i« Hitlar odrekel pomoč Ualilt poiam ko Ja d«6r Ša vadno akuial tlapiH vrhovni faiisiični odbor « napačnimi sagotovilL Vsaj po. j ročajo tako. * Louis Adamič piše v "Harper's Magazinu": "During '42 the Liberation Front in Slovenia "executed" thirteen priests beside the Reverend Lambert Ehrlich". Resnica je, da so pomorili komunisti že vsaj 17 duhovnikov in enega bogoslovca. Adamič namiguje, da so bili vsi ti "izdajalci", prav tako kot je bil po njegovem pričevanju z dokazi Osvobodilne Fronte izdajalec dr. Lambert Ehrlich. Ako hoče Adamič "dokazovati" stvari iz literature Osvobodilne Fronte, bi zelo lahko dokazal, da so vsi slovenski duhovniki brez izjeme sami izdajalci. Pa na drugi strani tudi to, da Osvobodilna Fronta slabo stoji, ako ne bo vseh duhovnikov spravila s sveta. Navajam iz podtalnega lista "Slovenski Dom" z dne 15. januarja 1943. Iz pisma komunista "Krištofa", ki mu je pravo ime Edo Kardelj. Piše iz svojega skrivališča v Ljubljani poveljniku "Matiji" na terenu: "Ne oklevajte in ne popuščajte! Tiste, ki se bodo uporno borili, postreljajte. Duhovne vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake (kmete) in kulaške sinove.1 Naš položaj tu (v Ljubljani) je zanič. Ce nam ne bo uspelo poboljšati stanja, se bomo morali umakniti. Kam? Misli Ti na to in gradi!!! To vprašanje je hudičevo resno za vse nas in ga imej vedno pred očmi. Do skrajnosti je treba hiteti (dobesedno za dneve gre), drugače se utegne zgoditi, da bomo s treskom zgrmeli. Na koncu še enkrat poudarjeni. Ugled Partije (komunistične stranke) na vojaškem področju je sedaj v Tvojih rokah. Glej, da boš opravičil ugled Partije in pazi nase. Prisrčno Te pozdravlja : r . Krištof." . Torej: Duhovne vse postreljajte! Pa seveda vse druge, ki kaj pomenijo. "Nezavedno maso" bomo potem že krotili . . . To je partizanska politika I Adamič je dejal besedo "executed"-med narekovaj. Ne Vem, kaj je hotel s tem doseči. Zgled, kako to reč narede komunisti, je smrt mladega kaplana Antona Hočevarja. Fant, ki ga je bil ujel, ga je peljal k tnali, mu odsekal vse prste in dejal: Tako, zdaj prav gotovo ne boš več maševal! To navajam iz poročila, datiranega v Ljubljani, dne 28. Januarja 1943. In kdo je bil kaplan Hočevar? "Bil je sin siromašnega mlinarja in je zgodaj začutil poklic za duhovniški stan. Novo mašo je pel leta 1939. Nazadnje je bil kaplan v f ari pri Grosupljem. Koncem leta 1942 so ga zgrabili komunisti na Pero-vem blizu Grosuplja in ga na Malniku pri Šmarju nečloveško umorili. Šele 16. marca 1948 so truplo izkopali in po obleki spoznali umorjenca." — Drug zgled: V novembru 1942 so partizani napadfi vas Suhor v Beli Krajini in tam zajeli duhovnika patra Klementa Norberta. Poročilo z dne* 11. marca 1943 dostavlja besedico "znanega". Toda resnici na ljubo naj povem, da meni drugače ni znan, in ne morem kaj več o njem povedati. Morda je na Suhorju nadomestoval že poprej umor* jenega župnika Janeza Raztresena. Odvedli so patra s seboj in ga po daljšem mučenju umorili. O tem duhovniku bom poročal še na drugem mestu. To sta dva primera, nekatere druge duhovniške Žrtve so pa bile že omenjene v našem tisku. Celo Adamič prizna od teU umorov vsaj 13. Dejal bo kdo: Saj to ni taka reč, če nekaj duhovnikov spravijo s poti. Zakaj bi pa ne bilo nekaj duhovnikov med muče-niki? Pravilno! Prav to smo mislili mi, zato nismo posebno kričali o teh žrtvah, čeravno nam niso bile neznane. Toda ravno duhovniki so še kolikor toliko na varnem, zakaj partizani sami čutijo, da prav preveč odkrito ne smejo nastopati proti Cerkvi, vsaj ne tako dolgo, dokler ne pridejo trdno v sedlo. V svojih razglasih svare svoje pod-ložnike, naj vpoštevajo "razpoloženje ljudstva". Vsak duhovniški umor so skušali pozneje v svojih razglasih nekako opravičiti, kakor ve tudi Adamič in navaja razglas Osvobodilne Fronte o Ehrlichovem umoru. Toda če bi se dalo molčati k umorom duhovnikov, kaj pa tisoči svetnih ljudi, ki so padli pod rdečim terorjem! O teh grozotah boste po vojni dovolj čuli naravnost od svojih ljudi doma. Morda niti takrat ne boste verjeli. . . Naj omenim, da tudi ljubljansko "Jutro" prinaša ostre članke proti komunistom. Z najmočnejšo besedo obsoja divjanje Osvobodilne Fronte nad preprostim narodom. "Jutro" ni imelo nikoli lepe besede za katoliški narod. Zdaj jo ima za vse, ki so pod komunistično natezalnico. "Jutro" mora tako, boste rekli. Lahi mu narekujejo. Prav teko kot "Slovencu". Veste, kaj vam povem. "Jutro" morda ne more odreči takih objav, to utegne biti res. Eno b! pa lahko storilo, ako bi bilo tako sigurno, da taki spisi ne spadajo v list. Lahko bi prenehalo izhajati! Vsak slovenski človek bi lahko odrekel službo. Ne verjamem, da bi Lahi sami lahko vzdržali list. Ali bi pa naročniki, ki so brez dyo-ma Slovenci, odrekli naročnino. Toda "Jutro" še vedno izhaja. Zakaj tedaj samo na "klerikalce" zvračati krivdo za nasprotovanje partizanom? Adamič ve, da "Jutro" izhaja, in tudi ve, kaj piše. Kaj hočete več? Če se bo pa izgovarjal, da ni vedel, Čemu se pa loteva pisanja o današnji Sloveniji in gre razkazovat svojo nevednost? MEH ZA SMEH KADAR BAROMETER PADA . . . ~ Ivan, ali si pogledal danes barometer? — Sem, gospod! — Ali je padel? —^ Je, gospod. — Za koliko stopinj? — Za dve nadstropji. Padel mi je iz rok z balkona na u-lico. PAGLAVEC. "Zakaj pretepaš svojega tovariša ? Pa kar na cesti! Ali ne veš, da že sveto pismo pravi, da moraš ljubiti celo svojega sovražnika?" "O, to že vem. Samo da Mirko ni moj sovražnik, temveč moj mlajši brat." NEMŠKA TEMELJITOST Novi pisarniški ravnatelj pride prvič v urad in vidi, da so vse police natrpano polne starih aktov. Zato se pismeno o-brne na višjo oblast, ali ne bi smel dati vse te zastarale akte požgati. In dobi brzojavni odgovor: "Dovoljeno. Pod pogojem, da napravite prej duplikate." Stran 3 w Petek, 10. septembra 1943 AMER1KANSKI SLOVEKEC JIM FARLEY IMA ŽE ODRASLO DRUŽIMO DR.JOHN J. SMETANA i Pregleduje oči in prcdoisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Athland Avtom TeL Canal 0523 > Uradne are: vsak dan od 9 ! zjutraj do 8:30 zvečer. Ta kanon je pognal marsikatero kroglo na pozicije osiiča izven mesta Cerami v Siciliji. Boj je s»p nekaj časa prenehal in vojaki morajo top očistili. Štirje vojaki, ki držijo drog. so od leer proti desni: Sergi. Dominic Greco. Tiltonville, Ohio; Pfc. Laurmie Shaw. Detroit; Prt. Chesler Kowalski. Jersey City, N. J« in Pvt. Thomas Davis, Homestead. Pa. Kmalu bo top isnova začel grmeti. NISMO FORSIRALI PROPAGANDE PROTI PARTIZANOM! P. Bernard Ambrožič OFM. Tako bi moralo stati v mojem članku pretekli torek. Pa je tiskarski škrat posegel vmes in se je bralo: "... smo forsira-li propagande proti partizanom." Sicer mislim, da je vsakdo lahko takoj videl, da se je bila naredila napaka, in je sam popravil. Vendar glede tega v pričujočem članku nekoliko več: Med prvimi, ki je na tej strani oceana zvedel za partizansko gibanje, je bil bivši minister Franc Snoj. Takoj je videl, da partizansko gibanje ni samo razcepilo Slovence tam doma v Sloveniji, ampak je bila nevarnost, da razcepi tudi nas tu v novi domovini. Vedel je tudi, da so takoj nastopile močne notranje sile doma in po svetu, da bi se nastala razcepljenost čimprej izbrisala. Izrazil je trdno upanje, da se bo stvar tudi posrečila. Zato je v poročilih, ki jih je dajal v javnost za slovenske ameriške liste, zamenjaval besedo "partizani" ali "Četijiki" in druge take izraze z besedo "gerilci". Ta beseda namreč krije v sebi ene in druge, brez ozira na njihovo politično barvo. Naredil je to iz prepričanja, da dela prav. Verjel je, kot rečeno, da razkol ne bo trajen, in želel je, da bi partizanstvo ne razklalo tukajšnjih strnjenih vrst, zakaj vsaka nesloga napravlja uspešno delo za staro domovino nemogoče. Snoj se je v tej točki zmotil. Žal, ne samo v tej. Toda to za sedaj pustimo. Partizanstvo je šlo naprej in kmalu je zvedela za to gibanje tudi vsa naša tukajšnja javnost. Ne samo da se je res takoj pokazal razkol med nami, čeprav še za enkrat v bolj mili obliki, še več! Pojavili so se napadi na Snoja, češ, da je ravnal nepošteno. Seveda pa pozneje, ko je videl, kako stvari stoje, da je bil namreč v svojem upanju prevaran, ni več zakrival partizanskega gibanja. Jaz sem dajal Snoju prav. Videl sem, da ima pri tem najboljši namen. Ko so se pojavili v našem tisku izpadi proti čet-nikom in proti partizanom, sem skušal najprej na tihem posredovati in dopovedovati, naj se rajši temu izognemo. Kaj sem vse storil v tej smeri, bom morda kdaj drugič povedal. Toliko pa rečem na tem mestu, da tudi jaz nisem kaj prida uspel s J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 12. Nedelja — 13. pobinkoštna 13. Ponedeljek — Notburga — 14. Torek — Povišanje sv. križa 15. Sreda — Marija 7 žal. (Kvatre) 16. Četrtek — Kornelij in Cipr. 17. Petek — Rane sv. Frančiška (Kvatre) 18. Sobota — Jožef Kupernik (Kvatre) Družina prejšnjega generalnega poštnega mojstra Jamesa A. Farley, ki je zbrana tukaj pri večerji v Stork Clubu, New York, je še odrasla. Od leve: James Jr., Mrs. Farley, Betty in oče. ki se je ravnokar povrnil iz Mexico. DOMAČA FRONTA (Office of War Information, Washington, D. C.) PROSTOVOLJK NAM JE TREBA American Red Cross " ] posameznosti glede deklaracije ne razumem? O.: V tem slučaju stopite v zvezo z vašim lokalnim kolek-torjem od "Internal Revenue", ki bo odgovoril na vaša vpra-! sanja. ŽENITNA PONUDBA Vdovec, ki ima nekaj premoženja, se želi seznaniti z žensko v starosti do 50 let. Ponudbe naj se pošljejo pod "Vdovec" na upravništvo "Ameri-kanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago (8), 111. 2x POSLVSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — IDR. H. M. LANCASTER I Dentist I $ 2159 West Cermak Rd. | Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) J CHICAGO, ILL. Računa se, da so amerikan-j ske žene pod zastavo Rdečega križa posvetile lansko leto 975,000,000 ur prostovoljnega! dela človečanstvi*. Več kot 3,-000,000 žen je prispevalo k temu velikemu, impozantnemu i naporu. In sedaj, po končanem poletnem zatišju, se bodo prostovoljne moči Rdečega križa zopet spravile v poln tek. Poročila iz vseh krajev naše dežele posebno naglašajo vlogo katero so igrale v tem ogromnem naporu amerikanske žene tujega porekla. Povsod so one j posvečale svoj čas in svojo moč da se zasigura uspeh vseh vrst delovanj Rdečega križa. Nekatere so pdmagale kot pomožne bolničarke, in tako s svojim delom zmanjšale veliko potrebo za bolničarke. Druge šo se posebno zanimale za motorne oddelke in za kantino, in tako pomagale mnogo svojemu društvu in Vojski in Mornarici. Nekatere so služile v pisarnah oddelkov Rdečega križa, v informacijskih celicah Rdečega križa v prodajalnah in drugod, in še druge so brez prestanka pomagale za časa Kampanje ^Vojnega Fonda, tako da bo or- ganizacija lahko nadaljevala s svojim neobhodnih delom še j naslednje leto. Veliko število |jih je tudi pripravljalo bolni-j ške zavoje, obleke in. mnogo raznih pletenin za razdelitev I ne samo med naše vojake in mornarje, ampak tudi nesrečnim vojnim žrtvam po celem svetu. V Portlandu, Oregon, se več kot 500 članov Norveškega Društvenega Kluba redno sestaja v Norse Hali, kjer šivajo in pletejo. V istem mestu so tudi danske, finske in druge grupe mnogo doprinesle Rdečemu križu s svojim časom in svojimi napori. Iz Oaklanda in drugih mest Kalifornije prihajajo poročila o dolgih urah pridnega dela s strani grških, portu-l galskih, jugoslovanskih, japon-iskih, kitajskih, meksikanskih lin južno-amerikanskih ter raz-Inih drugih skupin tujega pore-I kla. Toda zapad nima monopola za prostovoljke Rdečega kri-iža. Na vsaki obljudeni kvadratni milji Združenih držav I ima Rdeči križ svoje prostovoljce. V Tampi, Florida, je ena i grupa kubanskih žen organizi- j Jrala svoj klub, kjer tedensko For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEG YOUNG BUILDING 19 £. Jefferson Street, JOLIET, ILL. ' Stran 4 •• | I?" i Jll to svojo dobro mišljeno taktiko. Imel sem grmado poročil o grozotah partizanov v Sloveniji. Položil sem jih med svoje papirje in — miril na obe strani, kolikor je bilo le mpgoče. Ko so nekateri naši uredniki in sotrudniki naših listov le silne je in silne je zahtevali, da se mora naše narodno zastopstvo opredeliti za partizane, sem nekoč potegnil iz svojih papirjev neka poročila o partizanskih grozodejstvih in jih objavil v Baragovem Svetilniku pod imenom "Promotor". Pod tem imenom sem takrat sploh pisal v Baragov Svetilnik in nisem bil nič v dvomu, da svet ve, kdo je Promotor. Hotel sem pa samo pokazati, kot je razložil pozneje tudi moj komentar istotam, da v slučaju, če bodo partizan-1 ski somišljeniki med nami le udarjali na partizansko struno, bodo radi ali neradi izzvali od naše strani odpor. In da za material v obrambi katoliških Slovencev doma in tu ne bomo v zadregi, ako bomo k obrambi prisiljeni. Zdi se mi, da. je v javnosti potem res nekoliko polegel boj za in zoper partizane, ne pa na znotraj. Po Adamičevi in Ro-gljevi zaslugi se je prenesel v i tihe in skrivnostne kamrice našega SANSa. In tako je prišlo, do česar je prišlo . . . Ako je res, kar se govori, da je SANS že dal $1000.00 (Adamičevemu) Jugosl. partizanskemu odboru, kakor sem tudi bral, potem bije dvanajsta ura, da katoliški ljudje odpro svoje oči in narede še kaj več. Kar se tiče tega pisavca, obeta na tem | mestu, da bo od svoje strani i storil svojo dolžnost in poma-|gal, da se katoliškim ljudem med nami, in tudi tistim, ki si-i cer nočejo biti katoličani, so pa ! pametni narodnjaki, oči odpro. In ako bo nastalo med nami vprašanje, zakaj je bilo treba : čakati s tenf "odpiranjem oči" j prav do dvanajste ure, tudi ne i bom v zadregi, da to povem in j celo z raznimi dokumenti osvetlim. Ako je res, da je ' SANS zašel popolnoma v partizanske vode — saj bomo menda počasi le zvedeli — nam bo moralo iti v prvi vrsti za to, da se popravi škoda, v kolikor se pač še da, tista škoda, ki jo je ali jo vsaj skuša narediti naši katoliški stvari naša toliko pro-i slavljana "sloga". _UTRINKI_ NEKAJ ZA RADOVEDNOST Kljub debeli koži je slon zelo občutljiv pred mrazom. V Franciji izhaja dnevnik, j ki ga tiskajo z Braillejevimi črkami, ki so vzbočene! list je za slepce. Kri 5#00 let starih egipčanskih mumij se da na isti način preiskati in klasificirati, kakor kri živečega človeka. doprinašajo sredstva k skupnemu naporu. Fondi, ki jih tako zberejo, pomagajo mestnemu Rdečemu križu v delu za vojsko, a zraven tega članice kluba dajejo še velikodušno svoj prost čas na razpolago. Povsod kjer se lahko najdejo grupe Amerikancev, rojenih v tujih deželah ali pa ki so relativno skorajšnjega tujega porekla, od Floride, pa na sever do Maine, in zapadno do Pacifika, povsod se najdejo prostovoljci. Rdečega križa, ki žrtvujejo svoj čas temu delu zato ker verujejo v Rdeči križ in njegovo poslanstvo. Te prostovoljne skupine predstavljajo vsako tujo narodnost v tej deželi, in kar je še bolj važno, one predstavljajo te tuje narodnosti. Njihovi na-| pori so sedaj potrebni Rdečemu križu bolj kot kedaj poprej. Potek vojne zahteva zmeraj več dela; več dela, da se zmanjša trpljenje in nesreče katere pušča vojska za sabo pri svojem prehodu. Rdečemu križu je potrebna vsaka prostovoljka, katero more dobiti. Ni nobene razlike, ako dotična prostovoljka lahko posveti delu Rdečega križa eno uro ali pa en dan. Prosijo se posamezne osebe in grupe da ponudijo svoje moči Rdečemu križu. * PODATKI O DEKLARACIJI 15. SEPTEMBRA GLEDE DOHODNINSKEGA DAVKA VPRAŠANJE: N- Kdo mora j vposlati cenitev svojih davkov dne 15. septembra? ODGOVOR: Le osebe, kil imajo dohodke poleg mezde in plače, osebe, katerim davkov ne odtrgujejo od plače, ali katerih davek na plačo je višji od pridržanega zneska. V.: Kako naj spoznam, ali moram ali ne vposlati deklaracijo? 0.: Če ste že davkoptečeva-j lec, boste.dobili od svojega ko-lektorja od "Internal Revenlie" j natančne podatke o tem, kdo mora podati izjavo. Preglejte dobro te podatke, iz katerih boste razvideli, da li se nahajate med onimi, ki morajo deklarirati ali ne. V splošnem velja načelo, da morajo poslati svojo deklaracijo vsi oni, ki spadajo pod eno od naslednjih treh ■ točk: 1.) Ce pričakujete, da bodo (vaši dohodki za letošnje leto znašali več ko $2,700, ako ste samec, in več ko $3,500, ako ste poročen, oziroma ako so vaši dohodki v preteklem letu presegali te številke. 2.) Ako pričakujete, da boste imeli iz drugih virov kot plače še dodatne dohodke od več nego $100 v tekočem letu, ali ako so bili vaši dohodki v i preteklem letu dovolj visoki, da ste morali podati takozvani i'income tax return', oziroma ako pričakujete, da bodo vaši dohodki letos tako visoki, da bo potrebno napraviti ta 'income tax return'. 3.) Edinole za letos je vaša dolžnost napraviti deklaracijo tudi ako vaša plača znaša manj kot $2,700, oziroma $3,500 jv I slučaju, da ste morali vposlati 'income tax return' za leto 1942 — torej v slučaju, da ste v letu 1942 zaslužili več nego pričakujete zaslužiti v letu 1943. V.: Ako se zmotim v svojih1 j računih za deklaracijo zp 15. i september, kaj potem? O.: V četrtletju, ki sledi prvotni deklaraciji, je dovoljeno vposlati popravke in revizije. Deklaracijo cenitve davkov za i 1943, katero ste odposlali 15. septembra, je torej mogoče popraviti dne 15. decembra ali prej. • V.: Morem-li popraviti na isti način že odposlano deklaracijo, ako se mi dohodki zmanjšajo po deklaraciji? O.: Da. V.: Je-Ii možno dobiti podaljšanje raka za deklaracijo in za plačilo davka, po 15. septembri*? j^v / > • O.: Da. Ako imate tehtne vzroke, vam "Commissioner of Internal Revenue" more podaljšati rok za oboje. Podaljšanje za daljšo dobo pa bodo dobili le davkoplačevalci, ki so na potovanju v inozemstvu. V.: Moreta-li mož in žfena napraviti skupno deklaracijo? O.: Da. V.: Ako napravita dne 15. septembra skupno deklaracijo, I ali morata potem napraviti tudi j skupno "income tax return" za leto 1944, dne 1. marca? O.: Ne. "Income tax return" smeta napraviti skupaj ali vsak i:zase, prav kot dozdaj. • II V.: Moram-li vseeno napraviti "income tax return" prihodnjega marca? O. Da. Vsak davkoplačevalec mora poslati svoj končni l "return" najpozneje dne 15. > marca 1944, v katerem navede j svoje resnične dohodke za leto r j 1943, skupaj z običajnimi od-i tegljaji in krediti. DRUGA NEDELJA V SEPTEMBRU "Resnično! Gospod je na tem kraju, in jaz nisem vedel" (1 Mojz. 28, 16). Za duhovno življenje je velike in pomembne važnosti naše razmerje do presv. Rešnjega Telesa, toraj do živega Kristusa, ki je sredi med nami, ako imamo katoliško cerkev, kjer se hrani presv. Rešnje Telo. j Duhovno življenje je podobno kraljestvu — kraljestvo božje! je v vas — to življenje se mora ohraniti, vzdržati, ne sme se pokončati, ne razpasti, ker le do smrti ohranjeno to kralje- i stvo se more nadaljevati v pra- \ vem in resničnem kraljestvu j onkraj groba. Važnost našega razmerja do presv. Rešnjega Telesa je v obiskovanju Kristusa v cerkvi, kjer je v Zakramentu pričujoč.; Vobče kristjani malo važnosti polagajo za take obiske. Pridejo, pokleknejo, zopet pokleknejo in odidejo. Vsi pač tako delajo. Vejo sicer, kam pridejo, čemu pokleknejo, od koga gre-jo, h komu pridejo, ampak vse je tako vsakdanje, navadno; zunanje brez pravega notranjega duha. Navadno hodimo v cerkev i^di izrecne zapovedi. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih moramo biti pri sv. daritvi, ako nimamo tehtnega razloga :in smo opravičeni, da ne pridemo. Pridemo, pa gremo. Dobro ! je morda opravljeno, pa bi bilo lahko opravljeno veliko bolje, z vso večjo koristjo. Tudi tujve-lja: duh je, ki oživlja. Odvisno je od duha, od namena, kako prideš in kako odideš, kako to-i raj opraviš, ko prideš pred Kristusa in greš od njega. Neki obiski so zapovedani, pa gre za druge obiske, ki so veliko večje važnosti za duhovno življenje, i Tako ali tako, kadar koli prideš, pridi z duhom, da veš, kam prideš. Za to gre in za take obiske gre. V.: Je-li ta končni "return" ' davčna podlaga za leto 1943? I O.: Da. Na tem končnem "re- j turn" morate odšteti kar ste po svoji lastni cenitvi plačali za davke v letu 1943 od onega zneska, katerega zares dolgu-jete glasom končnega "return". Ako ostanete dolžni neko malenkost, morate plačati še pred 15. marcem. Če pa ste plačali več kot potrebno, vam bo davčni urad dotični znesek kreditiral ali pa vam izplačal razliko. V.: V deklaraciji cenitve dohodninskega davka od 15.septembra, kaj smem pravzaprav smatrati za kredit, v pogledu 'zneska: katerega cenim, da dolgujem za 1943 kot dohodninski davek? O.: Krediti so naslednji: a) vsi 'Victory taxes', ki so vam bili odtrgani od vaše plače od 1. januarja 1943 do prvega odtegljaja za 'income tax' v juliju; b) vsi 'income' in 'victory tax' odtegnjeni od vaše plače meseca julija in pozneje do 31. decembra 1943; c) vsi 'income tax installments', katere ste plačali dne 15. marca in 15. junija na račun svojega davka za leto 1942. V.: Kaj pa, ako nekaterih AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 "" -i—i i i i...... na eno nogo obut, na drugo pa bos, je ni mogel ujeti, o PROZORNE OBVEZE Iz Londona poročajo, da sedaj tam v bolnišnicah uspešno uporabljajo celofan za razku-ževalne obveze na odprtih ranah in bulah. Pravijo, da se rane pod takimi obvezami prej zacelijo, razen tega pa ima celofan še to prednost, da rane ne draži in da se lahko vidi kar skozi tako obvezo, ki je prozorna, kako se rana celi, in odveze zaradi tega ni treba odvijati. Vsled tega so začeli tudi tukaj zbirati in hraniti celofan. Na vsak način ga ni treba tratiti brez potrebe, ker ga bodo morda še veliko potrebovali. več kot dvakrat toliko. Torej nikakor ni res, da v Ameriki pojemo največ mesa. —-o- STARE VOJAŠKE UNIFORME Stare vojaške uniforme, kakor so jih nosili naši fantje v prvi svetovni vojni, bodo dali zdaj vojnim ujetnikom, prej pa jih bodo prebarvali plavo (univ forme, ne ujetnike) in vtisnili nanje znamenje PW, kar pomeni Prisoner of War, to je, vojni ujetnik. Nazijski veterani iz severno-afriških in ruskih kampanj se bodo postavljali v njih. Več sto teh uniform so že poslali v ujetniško taborišče v Huntsville, Texas. -o- HUDOBNA 2ENSKA Na policijski urad v San Francisco je prišel neki Henry Bresler in povedal, da je imel $1,700 pri sebi. Ker se je bal, da ne bi kako izgubil ta denar, se je vsed^l na kamen ob cesti i in si je sezul en čevelj, da bi notri skril bankovce. V tistem trenutku pa je prišla mimcj neka hudobna ženska, mu strgala denar iz roke in odbežala. Tekel je za njo, toda ker je bil Družba 'Igpsv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. * SSSS^S:? Sedež: Joliet, Naie ceslo: "V»e aa rero, dom in narod; vsi za enega, eden za rte." GLAVNI ODBOR? Predsednik: George Stanich. 257 Lime Street, Joliet, IlEnois L podpredsednik: Prank Tushek, 716 Raub St. Joliet, IIL 2. podpredsednik: Ksthrine Bayuk. 528 Lafayette St, Ottawa. HL Tajnik: Frank J. Wedte. 301 Ume Street, Joliet IIL Zapisnikar: John Memankh. 650 N. Hickory St, Joliet 111 Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet IIL Dohovni roaJja: Rev. Ifathew Ktbe, 223 — 57th St, Pittsburgh. Fs. Vrh. zdravnik: Jeesph A Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet IIL NAD20RNI ODBOR: Andrew GUvach, 1748 W. 21« St, Chicago, IIL Joseph L. Drasler, 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. , Jowph Jerman. 20 W. Jackson St, Jo&et IH. POROTNI ODBOR: Jmph Pavlakoekh. 39 Winchell St, Sharpsbarg. Pa. Mary Kovadchb 2294 Blue Island Ave, Chicago, IIL Jehn Denša, 2730 Arthingtoa Ave, Cbtcaao, IIL Predsednik Atletičn«ga odseka: Emery Sobar, 540 North Bluff Street Joliet Illinois. URADNO GLASILO: "Ameriksnski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, QL Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter dragih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s ae manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ionskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se ss $250.00, $500.00 sli $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost katera se vsako teto viša. Poleg smrtaine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije is poikodnine. > » Mesečna plačila (assessments) so orejena po American Experience tabeli DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleŠkL Rojakom hi rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno Za vsa morebitna poja#mla in navodila se obrnite pismene aH ost-meno aa gL tajnika: PRANK J. WEDIC. 301 Ume St, Joliet HL Domačini v mestu Nicosia v Siciliji ss niso vznemirili, ko šo prišli tja Amerikanci, temveč so prav hitro spet delali vse, kakor so navajeni. Tukaj vidimo, kako vinski branjevec hodi po mestu s svojim osličkom, ki nosi na hrbtu žlahtno vinsko kapljico. Vino je v teh krajih nekaj vsakdanjega ia je važen del italijanska prehrane. SKRBNQ ŽENO JE IMEL Znani finančni genij Andrew Carnegie je bil Škot. Ko je prišel v Ameriko, je imel samo 25c v žepu, ko je pa umrl, je zapustil 250 milijonov dolarjev. Ko je neki farmar v državi Maine bral o tem, je občudovalno vzkliknil: "Ta človek je pa že moral imeti od sile varčno ženo!" PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD VCHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. TO IN ONO DRUGOD POJEDO VEČ MESA V Z. D, pojemo okrog 16 ton mesa na minuto, kar pride nekaj manj kot pol funta na dan na osebo. V Argentini, Novi Ze- j landiji in Avstraliji ga pojedo! IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA 3935 W. 26th Street, Chicago, IIL Pisneo Združenega odbora Tovariši Amerikanci južnoslovanskega porekla? Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev, zasedaj oč dne 7. avgusta 1943 v Clevelan-du, O., pošilja pozdrave vsem tovarišem Amerikanskem slovenskega, hrvaškega, srbskega, bolgarskega in macedonskega porekla. Kot Amerikanci globoko Čutimo svoje dolžnosti do Zedi-njenih držav in do svojega predsednika ter smo pripravljeni prispevati v ogromni odpor za zmago z delom, kar je mogoče po naših sposobnostih in prilikah. Odbor je sklenil, da naj juž-noslovanski Amerikanci pod-pro tretje vojno posojilo, razpisano za sedemnajst milijard dolarjev, in misli, da naj bi bil naš delež najmanj 25 milijonov dolarjev. Odbor bo kot organizacija storil vse mogoče, da se prekorači ta vsota. V dosego tega je pred vsem potrebno čvrsto in živo edin-stvo patriotičnih južnoslovan-skih Amerikancev, naglaša odbor. Tako edinstvo zahteva neprestano čuječnost z naše strani in nepopustljiv boj zoper delovanje podpornikov kvizlinga Nediča, Paveliča, in drugih šovinističnih pa razdirajočih skupin, ki delujejo med nami na škodo Amerike in bodočnosti južnoslovanskih narodov. Amerika je prva in glavna briga Združenega odbora kakor tudi ogromne večine južnoslovanskih Amerikancev. Toda globoko pa se zavedamo tudi svoje dolžnosti do ljudstva v trpinčenih južnoslovanskih deželah, odkoder smo prišli ali kjer imamo svoje sorodnike. Ker se zavedamo svojega dolga do njih, mislimo moralno in gmotno podpreti one, ki so se bojevali in se še. bojujejo za osvoboditev ter v ogromni meri žrtvujejo za skupno stvar Združenih narodov. To bo zahtevalo žrtve, o-katerih misli odbor, da jih bodo množice južno- INVAZIJA Petek, 10. septembra 1943 slovanskih Amerikancev, ki štejejo več kakor milijon, prenesle v zavesti, da ne moremo storiti nič manj. Bratje bolgarski in macedonski bojevniki Narodne osvobodilne fronte podtalnega gibanja! Mi, člani Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, ki je sestavljen iz Amerikancev slovenskega, bolgarskega, srbskega, hrvaškega in macedonskega porekla, se pridružujemo nedavnemu bolgarsko-macedonskemu kongresu zmage v Detroitu ter pozdravljamo vašo junaško borbo zoper nemške okupatorje in domače kviz-linge. Prosimo vas, da nadaljujete ta narodni osvobodilni boj vzporedno z bojem naših južnoslovanskih bratov v Sloveniji, Srbiji in Hrvaški in z bojem hrabre rdeče vojske in ostalih Združenih narodov. Bodočnost južnih Slovanov leži v uspehu njihovega skupnega boja zoper skupnega sovražnika in v najtesnejšem bratskem sodelovanju po vojni. Živeli junaški narodni osvobodilni borci južnoslovanskega ljudstva! Smrt nacijskim zasužnjeval-cem in izdajalcem! KLIC V SILI Iz dalje muk se smrtnih čuje nuje klic * od žrtev nemškega pekla in laških vic: "Za vas vadlja se zdaj! Požurite se vsi, kar vas v Ameriki slovenske je krvi, v podriižnicah okoli Sansa se zberite • in nas, svoj rod, naš dom, Slovenijo odmite!" Posnemanja vredno Sirom po tej deželi izhaja na tisoč krajeynih ameriških listov. Skoro vsaka večja vas ima najmanj enega. Ti krajevni časniki igrajo veliko vlog^ v našem političnem življenju. Našim političnim krogom so pravi pravcati barometer ljudskega razpoloženja in mišljenja pa splošnih narodovih teženj. Po vseh njihovih glavnih stanih so1 zelo vpoštevani in sila pazno | čitani. Naši zvezni senatorji in kongresniki se živeje zanimajo za njihovo pisanje kakor pa za uvodnike v svetovnih listih. Naše podružnice so posejane po velikih in majhnih krajih, pa bi bilo prav, če bi se ravnale po zgledu one v Evelethu, Minn. Ta podružnica, ki ima številko 64, se prav dobro zaveda, kolikšnega pomena so krajevni listi v našem javnem življenju, pa je poskrbela za to, da se je njeno delovanje zaneslo v tamošnji ameriški tednik "Eveleth News-Clarion", in v njegovi izdaji z dne 19. avgusta poslani v ta urad, je opaziti na šesti strani na vrhu v razprtih črkah naslov "SANC is now staging A vMEMBE RSHIP DRIVE". V tem zanimivem članku so lepo razložene naloge naše organizacije in prav dobro je opisano tudi to, kako si tamošnja podružnica prizadeva pomnožiti število svojega članstva. To ravnanje podružnice št. 64 SANS je posnemanja vredno, je lep zgled pravega postopanja za pojasnjevanje naših ciljev in smotrov pred širšo a-meriško javnostjo. Vsaka druga naša podružnica naj to sto-jri in naši zastopniki v našem kongresu se bodo kmalu radi ali neradi začeli zanimati za to naše gibanje ter gledali tudi na to, da se dobro poučijo o vseh njegovih podrobnostih. Revija "Yugoslavia" Ta organizacija je naročila 2500 iztisov v angleščini tiskane revije "Yugoslavia" z dne 6. ' avgusta, ker misli, da je za naše gibanje zelo koristno, če se naše članstvo seznani z njeno na Vso moč zanimivo vsebino. Naročene iztise smo prejeli dne 2. septembra in smo jih za-j čeli nemudoma pošiljati vsem članom obeh svetovih odborov j in vsem podružnicam. Podružnice naj prejete iztise 1 po možnosti razdelijo med članstvo ter se na svojih sejah podrobneje pečajo z revijino vsebino. Članski imeniki Članski imeniki naših podružnic že prihajajo v ta urad. Podružnice naj se podvizajo s i sestavo svojih članskih imenikov ter jih žurno pošljejo v ta urad, da bo tako čim prej urejen imenik za pošiljanje bilje-jtena, ki ga bo dajal Združeni odbor južnoslovanskih Ameri-, j kancev vsemu našemu članstvu zastonj. Naše gibanje i Od 26. avgusta do 2. septembra so prispevale sledeče podružnice: Štev. 7 SANS, Little j Falls, N. Y., $30.00; štev. 28 SANS, Connemaugh, Pa., $9; štev. 32 SANS, Cleveland, O., $6.00; štev. 38 SANS, Acmeto-nia, Pa., $25.00; št. 45 SANS, Sheboygan, Wis., $2.10; štev. 38 SANS, Cleveland, O., $200; štev. 67 SANS, Los Angeles, Calif., $45.00; štev| 83 SANS, Walsenburg, Colo., $5.00; štev. '87 SANS, Brooklyn, N. Y. $6. Članstvo dr. štev. 198 SNPJ, Willard, Wis., je po Martinu Kirnu po slalo $35.00 te organizaciji v podporo, a dr. štev. 174 KSKJ, Greenwood, Wis., pa $5.00. Mr. in Mrs. Joe Kastelic, Murray, Utah, sta se spomnila ; našega narodnega sveta ter poslala po M. 2uglu $3.00. Proletarec je prodal 5 izvodov Čokove brošure ter nam plačal zanje $1.25. Shodi, seje, sestanki in prireditve Dne 11. septembra priredijo v Sheboygan«, Wis., naše ta-mošnje podružnice in postojanka JPO-SS velik javni shod, na katerem bo, kakor smo že zadnjič poročali, govoril naš predsednik Etbin Kristan. Zborova- nje se bo pričelo ob smih zvečer v dvorani Standard. Sledeči dan, t. j. dne 12. septembra, pa bo Kristan govoril še na Slovenskem dnevu v Mil-waukeeju, Wis. Podružnica štev. 4 SANS, Johnstown, Pa., bo priredila dne 25. septembra veselico našemu gibanju v prid. Ta prireditev se bo vršila v dvorani dr. štev. 16 ABZ v Blackwoodu. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženilo vanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. KAKO OSLI PRENAŠAJO VINO * + + + Borbene sile Zedinjenih držav invadirajo. Naša dolžnost je gledati na to, da imajo vsega, kar potrebujejo, da dovrše svoje delo. Vojni bondi bodo to storili INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION ' ~ L . v , -■ . : V , • Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 10. septembra 1943 1 ! KNEZ SEREBRJANI j! — ROMAN — ♦j Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič "Vidiš, Nikita Romanic," je nadaljeval, "prav je, zavzemati se za resnico, ampak kaj pa premore en sam človek. Kaj bi na primer storil ti, če bi štirideset tatov vpričo tebe pričelo ubijati nedolžnega človeka?" "Kaj bi storil? Pograbil bi sabljo in bi sekal po vseh štiridesetih, dokler bi ne oddal duše Bogu." Godunov ga je začudeno pogledal. "Pa bi jo tudi gotovo oddal, Nikita Romanic," je rekel, "pri petem, kvečjemu pri-desetem, ostali pa bi vendarle ubili nedolžnega. Ne, bolje je, da se jih ne lotiš, knez; ko pa začno obirati ubitega, pa bodo sami pobili drug drugega." Serebrjanemu ni bil povšeč ta odgovor. Godunov je to opazil in je preskočil na drug razgovor. "Glej, glej," je rekel, zroč skozi okno, "kdo dirja sem, kakor bi si hotel tilnik zlomiti? Poglej, knez, ali ni to tvoj lovec?" "Težko da," je odgovoril Serebrjani, "izprosil si je dovoljenje, da sme danes na božjo pot, dvajset vrst odtod ..." Ko pa je pozorneje pogledal jezdeca, je knez res spoznal Mihejiča. Starec je bil bled kot smrt. Sedla ni imel pod sabo; zdelo se je, da je skočil na prvega konja, ki mu je prišel pod roko, sedaj pa je proti vsej dostojnosti pridirjal na dvorišče, prav pod glavna okna. "Batjuška, Nikita Romanič!" je kričal že od daleč, "ti piješ in ješ, se hladiš, o nesreči pa ne več ničesar! Pravkar sem srečal tamle za cerkvijo Maljuto Skuratova in Homjaka, oba na konjih, med njima pa — z zvezaniim rokami, kaj praviš, kdo?— sam carjevič, sam carjevič, knez! Potegnili so mu čez glavo, pre^Jetci, črno kapuco, veter jo je odgrnil pa sem ga spoznal, car-jeviča! Pogledal me je, kakor bi me prosil pomoči, a Maljuta, naj ga vzame vragova babica, je skočil k njemu in mu kapuco zopet potegnil čez obraz!" "Slišiš, slišiš, Boris Fjodorič!" je kričal in bliskal z očmi. "Ali naj še čakava, da se tatovi spro med sabo?" In planil je po stopnicah navzdol. "Daj sem konja!" je zakričal in iztrgal Mihejiču uzdo iz rok. "To ni," je rekel Mihejič, "to ni konj zate, batjuška, to je slab konj, niti sedla nima. Ali hočeš na takem konju k carju?" A knez je že planil na konja in oddirjal — ne k carju, marveč za Matuljo ... Neka stara pesem, mogoče da izza časov Ivanovih, po svoje opisuje tu omenjeni dogodek: Ko začela se je kamnena Moskva, je zavladal car Ivan, gosudar Vasiljevič. Ko odšel je on pod mesto Kazan, pod mesto Kazan, pod Astrahan, vzel mimogrede je mesto Kazan, je carja zajel in carico ž njim. Iztrebil izdajstvo je iz Pskova, iz Pskova in iz Novgoroda. Kako iztrebiti ga iz Moskve kamnene? Kaj veli Maljuta, zlodej Skurlatovič? ; "Oj, ti car moj, car Ivan Vasiljevic! Na veke mi ti ne iztrebiš izdaje! Protivnik sedi nasproti tebi, iz iste sklede zajema s tabo in pije s tabo iz iste kupe in nosi obleko istega dela!" In tedaj se je car domislil in hudo se razsrdil nad carjevičem. "Kvišku vi knezi, kvišku bojarji! - Zgrabite carjeviča za bele roke, črno vrzite mu haljo čez glavo pa ga peljite ven v močvirje, tja ga peljite k Nečisti luži, tam izročite nagli ga smrti!" Vsi so bojarji se razbežali, sam Maljuta ostal je zlode, carjeviča za roke je zgrabil, vrgel mu črno haljo čez glavo pa ga odpeljal je na močvirje, v tisto močvirje v Nečisto lužo. Zve to sluga Nikite Romaniča, skoči na konja, ki vodo je vozil, dirja brzo k Nikiti RomaniČu. "Hej, batjuška, Nikita Romanič! Ti tu piješ, ješ in hladiš se, nič ne veš, da groza godi se: Pada zvezda z neba, pada, sveča ugaša čistega voska, mladi car jevič dušo bo spustil!" Nikita Romanič se prestraši, konja zajaha, ki vodo je vozil, pa ti dirja tja na močvirje, tja na močvirje, k luči Nečisti. In udari Maljuto po licu: "Ti Maljuta, Maljuta Skurlatovič! Grižljaja /iotil si se prevelikega. Pazi, ker z grižljajem tem se zadaviš!" Ta pesem se morda ne ujema popolnoma z resničnim dogodkom, ujema pa se z duhom tiste dobe. Malo poročil, in še tista nejasna, je prihajalo med narod o tem, kar se je godilo na carskem dvoru ali v krogu carskih bližnjikov, toda v časih, ko stanovi še niso bili tako ločeni drug od drugega, takrat niso niti potvorjene vesti te vrste prestopale mej verjetnosti in so imele na sebi pečat splošnega življenja in splošnega umevanja. £ Si li bil tak, knez Nikita Romanovič, kakršnega te slikam, — to vedo samo stene Kremlja in stari hrasti pod Moskvo! A tak si se meni javil v časih tihega premišljevanja, v čas večerni, ko je polja pokrival mrak, ko je v dalji zamiral šum delovnega dne, ko je vse v bližini umolknilo in je samo veter šušljal po listju ter je samo večerni hrošč letel mimo. Žalostno in bolestno se je v meni prebujala ljubezen domovinska in jasno je stopala iz megle naša žalostna, a slavna preteklost, kakor da bi se namesto pogleda, zamračenega od teme, v meni odpiralo notranje oko, kateremu stoletja niso delala zaprek. Tak si se mi javil, Nikita Romanovič, živo sem te videl, kako si dirjal na konju za Maljuto, in preselil sem se v strašne čase tvoje, ko ni bilo"nič nemogočega! Serebrjani je pozabil, da nima pri sebi niti sablje niti samokresa, in se ni zmenil za to, da je konj pod njim star. Svoj čas je bil to dober koni, dvajset let je služil v vojni in na pohodih. A miru na stara leta si ni prislužil; prislužil si je to, da je moral voziti vodo, za to pa je dobival gnilo seno in batine. Sedaj je čutil na sebi mogočnega jezdeca in spomnil se je prejšnjih dni, ko je nosil junake v gozdne bitke in ko so ga krmili z dobrim zrnjem in napajali z medico. In razširil je rdeče nozdrvi, stegnil vrat in dirjal za Maljuto Skuratovim. Jaše Maljuta po globokem gozdu s svojimi opričniki. Priganja jih k Nečisti luži, popravlja kapuco na carjevičevi glavi, da bi ne vedeli opričniki, koga peljejo v smrt. Ko bi to vedeli, bi zapustili Maljuto in bi se skrili večji za manjšim. A opričniki si mislijo, da jaha med Maljuto in Homja-kom navaden človek, in čudijo se samo temu, zakaj ga peljejo tako daleč h kazni. Maljuta je psoval opričnike, se jezil nad konjem in ga bil z bičem po prožnih be-drih. "Ej, vi volčja pojedina, vreče senene! Da bi se le car ne premislil in ne poslal za nami zasledovavcev!" Jaše Maljuta, zlodej, v globoki gozd in ptički se ozirajo nanj in iztegujejo vratove ; črni vrani letajo nad njim — že je blizu Nečista luža. "Hej!" veli Maljuta Homjaku; "ali ne peketajo za nami tuja kopita?" "Ne," odgovori Homjak, "naših konj to-pot odmeva po gozdu." In še huje priganja Maljuta opričnike in še bolj pogosto bije konja po prožnih bedrih. (Dalje prih.) J. M. Trunk Victory Garden Harvest Festival A colorful outdoor spectacle j which has been named "Unit-: ed Nations Night" in honor of; fighting comrades and underground allies around the world will be staged in Soldier Field on Sept. 10. The program will be a part of the free Victory Garden Harvest Festival in which thousands of Chicago— area Victory Gardeners will enter their best vegetables, fruits, flowers and home - canned foods in competition for $2500 in War Bond prizes, 1400 Blue i Ribbons and scores of trophy and medal awards. All the foreign speaking groups are cordially invited to attend and take part in the program. The program for United Nations Night is being organized by a volunteer committee which includes representatives of every major nationality group in the Chicago — area. The group was organized*at a recent dinner given by The Chicago Sun* sponsor of the Festival, which will open on Sept. 9 and close on Sept. 11 with a mammoth free Harvest Hoe-Down for square-dancers. More than a dozen brilliantly costumed dance groups are already preparing for the colorful patriotic program, which will be staged on a floodlit platform erected in the center of I Soldier Field. All Victory Gardeners' entries will be exhibited inside the elaborately decorated Exhibition Hall, and | large educational exhibits from | the Army, Navy, Department of Agriculture, Treasury and other government branches will also be staged inside the great horseshoe-shaped hall. There is no charge for admission to the Festival, or to United Nations Night, and 1 amateur gardeners may enter any number of prize contests without paying any entry. Free Itickets and full infonhation on how to enter the contest will be supplied on request to the Festival office at the Chicago Sun, 400 W. Madison Street. i -^- ALI GRESTE VI V KALIFORNIJO? Avtomobilska transportacija na razpolago. Vozite se kakor v svojem. Vzemite seboj družino. Najnovejšega tipa avtomobili. Za informacije kličite Mansfield 3700, ali pa pišite na: 4715 Madison Street, Chicago, 111. (2x10 & 17) IZ SLOV. NASELBIN t (Nadaljevanje z 2. str.) nisva imela. Hvala Mr. in Mrs. | Vidic. Enako tudi štajerskim i pečlarjema v Lockportu. Iz Jolieta sem šel v Auroro. 111. Tam je veliko tovaren. Ro-1 jak August Verbič, ki je zelo j dober človek, mi je šel na roke in mi dal naslove drugih roja- j kov; on je namreč tajnik več društev. Povsod so bili vljudni in postrežljivi. Take slovenske naselbine še nisem našel v lili-noisu. Ko je bilo že pozno v noč, sem hotel prenočiti kar pod veliko lipo na dvorišču družine Jakovich, pa me niso pustili, temveč so mi postlali v hiši. Gospodar in gospodinja sta Slo-I venca in oba zelo dobra človeka. Imata tudi tri sinove, avtomobilske mehanike; njihov fant mi je brezplačno popravil i "clutch" pri truku. Tem in vsem drugim rojakom v Aurori sem zelo hvaležen, omeniti pa moram posebno še Mrs. Fajfar in Mr. Klemenčiča. Od tam sera jo mahnil naprej proti Waukeganu, kjer so tudi zelo vljudni rojaki, potem pa nadalje proti Sheboyganu, kjer sem nameraval obiskati starega prijatelja Johna Kocjana, pa tudi dobro Marie Prisland, ki mi je že večkrat kaj pomagala. Tema in rojaku Žibertu sem dolžan največje zahvale, ker so mi postregli kar so mogli. Tudi rojakinja Blažička ni zaostajala in mi je celo žgance skuhala, da sem lažje potoval po mestu, kjer je veliko tovaren, kakor tudi po okolici. Obiskal sem tudi Krivtiz, Wis. Tam se največ z mlekom ukvarjajo, sadijo pa tudi krompir, koruzo im fižol; tudi seno dobro raste. V tej naselbini so vsi Slovenci izredno dobri in postrežljivi. Nekateri imajo lepe farme. Hvala rojakom, tukaj in drugod, za pomoč in postrežbo. Vsem želim srečo in zdravje. Steve Fabjan. Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. 0 V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 35. leta. -• FRANK JEHINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wadsworth At*. No. Chicago. UL ANTON BESPALEC, SB- blag. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Yam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% -—- Če hočei dobro sebi in svojim dragim, »»varuj m pri najboljii, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer se lahko savamjei sa srortnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in fenske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. teta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejis vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5^000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi Ban sfi članka te mogočne in bogate katotiike podpora organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vas drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih diuilev K. 8. K. Jednota, ali na na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Čudni ščuki morajo biti ti Rusi ali "Rusi". Ni čuda, da je o njih toliko mnenj, kolikor je glav. Baje so popucali deset tisoč poljskih oficirjev-ujetni-vOV. Nemci so menda to zavohali, sporočili Poljakom in ti so prihrumeli nad Ruse. Stvar še ni razjasnjena, ampak do di-plomatičnega preloma je privedla. Rusi zanikajo. To ne zadostuje, treba je dokazov. Ako bi bilo tako, bi bilo barbariČno, da nič kaj. Prišel pa je Orel v ruske roke. Zavohali so Rusi, da so Nemci popucali do pet tisoč ruskih ujetnikov. Preiskujejo in povabili so, da vidijo, tuje poročevalce. Stvar ni nobena propaganda, dejstvo je. Rusi nimajo z Nemci ženevske pogodbe, kako postopati z ujetniki, silno so pa ogorčeni nad Nemci, ker tako postopanje je več ko divjaško. Sklicujejo se na humaniteto. Res čudni ščuki bi bili Rusi, ako so popucali poljske ujetnike, kakor verujejo vsaj Poljaki! Ali si mandelc ali bajbca? * Zapisal sem nekaj o — dvoživkah. Smo za Ameriko, pa..w Pravico vsem, Nemcem tudi in Italijanom, vsakemu. Ampak pri meri ali kakovosti pravice hodijo neki okoli Nemcev in Lahov, kakor mačka okoli vroče kaše. Udarite, imate pravico, ampak ... in to je dvoživ-karsko. Ni vsako srce za neskaljeno pravico. * Amerikanci so prišli v Palermo. Generala Patton in Keyes sta obiskala nadškoga in kardinala Lavitrana. Bilo je baje prisrčno, in obisk je lepa poteza, saj smo vsi otroci božji. "Rešit smo vas prišli", je dejal junaški Patton, "ne zavojevat". Well, prisrčno je bilo, ampkk te in take šprahe bi težko umel kak Italijan, in naj je kardinal ali pometa cesto. Morda se pozneje vreme zjasni. Sanje na imperij so šle fuč, in to je težka roba za Italijana. govorila, na kar upamo vsi. Dejstvo pa je, da sta ta dva že govorila tiste dni, ko je bil gor vor v Parizu vsaj glede Koroške. Kako sta govorila? Saj je vam znano. Blagi dr. Ehrlich je molil, jaz sem klel, da se je Eif-felov stolp tresel. Dr. Ehrlich je sicer moral vgrizniti v travo po krogli, mislim pa, da nosi mučeniško kr$no, jaz sem po tisti grdobi osla! pri življenju in mažem na MPisanem polju" in hodim med jelene in orle. Jaz bom previden, ako bosta govorila, ne bom klel, zarotim se, Če bo mogoče, saj je pri nas še več medvedov, in kak takšen kajon mi lahko zdrobi stare kosti. Vi, kakor vam drago. Vidim: "Pisatelj Adamič je organiziral nekak 'Zedinjen odbor ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev*. V tem odboru so, kolikor moremo mi spoznati po obrazih (??), večinoma sami hrvaški in srbski komunisti, pa par slovenskih. Ta odbor je imel sejo zadnjo so-iboto v Clevelandu v SND." Vi-jdim, jamčiti ne morem. Ni važno, ali bi bil komunističen sestanek. Večjega pomena bi bilo, "da se bo zahtevalo od zaveznikov priznanje partizanske (komunistične) vlade v Jugoslaviji". Tu bi zadelo samo amerikansko vlado. Bolj domače zadeve bi zadelo: . . ena teh točk se glasi, da zborovalci sklenejo podpirati, moralno in gmotno, partizansko gibanje v Jugoslaviji."« Kakor pravijo komentarji, bi amerikanska vlada dobila vtis, da so vsaj Slovenci večinoma komunisti, in to je prekerna zadeva, in še denar (gmotna podpora) t>rbil prizadet. Umevno, da je zašumelo, ako je tako. Jaz bi mogel kvečemu le re-^či: "Ali niso morda oči prevelike?" in vsaj malo počakal bom. KONŠTATIRAM: Kar je na "Pisanem polju", je moja zadeva, in A. S. z vsebino nima opravka. Če kdo pokrkuca na to polje, pa mu nekaj ne ugaja, in smatra za potrebno, da udari, naj udari mene, na A. S. naj se pa naroči za pet let naprej, naj prispeva za narodni svet, za zvezo slov. župnij naj da tisočak in komunistom naj pokaže figo. Svobodno vsakemu, da reče: ta fajmoster in ta koroška mevža! Vse drugo in vse druge pustite pri miru. Zadnjič je prišel hud kosmatinec prav iz Yellowstone Parka k nam, poklal tri krave, ampak jaz sem jedel njegove tace, ni on obiral mojih kosti! Razumete? To naj bo pribito. K vsi sreči je zopet neka jugoslovanska vlada. Baje je Eden pomagal pri porodu in Amerika je bila za botro. Pa dobro. Pri A. D. pravijo, da bo tako za naprej in sme le tako biti. Pa zopet dobro. Baje se je Joža v Moskvi že ustrašil in bo ostal pri strahu, da nobene ne bo zinil. Tako pravijo in rečejo tam, kjer morejo za kulise pogledati. Ali nisem rekel, da mora biti pri Slovanih močna roka, ki dirigira? Evo ti take roke. Vlada ostane, dokler ne izide sonce svobode nad Balkanom. Dr. Korošec je rekel tiste dni v Ljubljani: "Dvignite glave, dan rešitve in svobode je blizu!" Upajmo, da se tokrat nihče ne bo namazal. * Angleži in Aznerskanct bodo govorili. Danes ste le preroki. Vsa čast obema, če bosta dobro Zavezniška konferenca in bodočnost Balkana , $ (Nadaljevanje s 1. strani) čiste poti iz Črnega morja v Sredozemlje skozi Dardanele. Iz tega se da sklepati, da bo Rusija zahtevala več pravic v dardanelskih in bosporskih ožinah, kakor tudi na vsem Balkanu. Anglija hoče na drugi strani nekak političen in gospodarski protektorat tudi nad Grčijo. Vse to kaže, da bo oživela stara politika, kdo bo v bodoče igral uloge mednarodnih "šrangarjev". Zanimivo je, čemu gleda Anglija za tem, da bi prišle Jugoslavija, Albanija in Grčija pod njen upliv. Ali misli z njimi zopet koga zaplankati proč od morja? DRUŠTVO SV. VIDA Stev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strnlaa; Tajnik: Jo«. J. Nemanich. 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1J0 popoldne. Asesmrnt se prične pobirati ob IKK). Na domu tajnika pa vsa* kesa 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek: v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Društva, ki oglašajo svoj« prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh. ! *