Lepi janičar.
Roman.
Spisal Rado Murnik.
12.
»O kajpa!« se ji roga nadsokolar. »Pač mnogo bi zalegla tvoja molitev! Sicer pa nimam ne žene ne otrok. Haha, prijatelji, ali ste že slišali, da bi molila ciganka za koga?«
»Še zase ne,« se grohotajo sokolarji in ugibajo, kaj ukrene grof s tatovoma.
Čirikli umolkne in gleda zvezanega sina. V mislih prebira najganljivejše besede, da omeči ž njimi grofu srce. In blagodejen up opaja mučeno dušo materino.
Naposled prijaha grof Majnard in za njim vsa .gospoda, ki se je udeležila sokolovanja.
Ko zagleda Davor cigana, jame nemirno ples-ljati, širi nozdrvi, voha in sope šumno, otresa lepo grivo, grize žvalo in noče dalje. Grof ga izpodbode z obema ostrogama — konj odskoči in se vzpne na zadnji nogi. NadsokoTar ujame uzdo ter gladi in miri trepetajočo žival.
Radovedno gledajo Blagajevi gostje ciganko, njene pisane cape, njene rdeče in zelene krogljice v črnih laseh, njene dolge uhane s steklenimi biseri, njene nize s pisanimi kamenci, sobovi in srebrnjaki okoli vratu.
»Usmili se naju, presvetli gospod!« hiti prositi Cirikli. »Prizanesi nama! Nikdar več naju ne bo v tvoje gozde. Bodi usmiljen, presvetli grof! Usliši ponižno prošnjo uboge matere! Ukaži, da naju izpuste! Bodi milostiv!«
»Pa še tako mlado srno!« se razjari grof. »Privežite oba k sedlu! Ženite ju na grad!«
»Milost, presvetli grof, milost, presvetli knez!« kriči ciganka venomer.
»Prosite za naju, lepi moji go?podje, oj, prosite, lepe moje prežlahtne gospe, prosite za ubogo nesrečno mater in njenega sina, prosite grofa za naju, dušice božje, dušice zlate...«
Toda zastonj išče Čirikli sočutnega izraza v tujih obrazih; v vseh očeh vidi le plaho ali sirovo zvedavost.
Molče, s temnim obrazom odjaha grof Blagaj vštric grofa Starograjskega in za njima druga gospoda.
»Jaz bi obesil tatinska potepuha kar tukaj!« godrnja Jure Adlešič in nadzoruje hlapce, ko privezujejo cigana, vsakega k drugemu konju na sedelni glavič. »Molči baba! Kdo te bo pa poslušal? Ušesa me že bole od tvojega javkanja. Miko, ne pozabi srnice! Naprej fantje!«
Kmalu prijezdijo iz hlada Ob gozdnem robu stoji srna in žalostno gleda za četo, ki odnaša njeno mladico... In kakor solza se sveti živali nekaj v vlažnih očeh.
Čimdalje tem huje pripeka solnce. Oprašeni so trava in grmovje ob poti, divji hmelj in plotni slak ob mejah; rose ni več. Okrog in okrog na belomodrem obzorju se pomaljajo izza slovenskih in hrvaških goric in gora čudni kolobarjasti oblaki, podobni belemu drevju. Zdi se, da jih počasna sapa dviga z velikim naporom polagoma više in više. Včasi sunkoma zašumi po brezah, po topolih. Jezdeci jašejo večidel po stranskih potih in po trati, da se ognejo hudemu prahu.
»To ciganko sva videla s hlapcem Markom že pred dobrim tednom,« de vitez Ahac baronesi Ofmiji. »Pa je kar izginila, kakor bi jo bila pogoltnila tla.«
»Odkod neki prihajajo ti čudni ljudje?« vpraša baronesa.
»Iz Egipta,« se odreže vitez Ahac važno in zadovoljno, da more zopet zabavati svojo gospo-
dično. »Ko sta Jožef in Marija z malim Jezusom pribežala pred neusmiljenim kraljem Herodom v Egipt in hotela zajeti vode iz Nila, so ju zapodili pradedje ciganov. Zategadelj jih je kaznoval Bog: razgnal jih je, da se njih potomci še dandanes zaničevani, sovraženi, preganjani potikajo in klatijo med drugimi narodi in blodijo brez miru križem sveta, povsodi tujci, nikjer doma.«
»Ali imajo kaj vere?«
»Do vere jim je kaj malo, aH celo nič. Cigani so si zgradili cerkev od slanine in požrli so jo psi, pravi pregovor.«
»Kaj namerava grof Blagaj z ujetnikoma?« je sama zase ugibala Salda plemenita Frauensteiner-jeva, jahaje z bratom Erazmom pred baroneso Leuenbergovo in vitezom Ahacem. »Postave so stroge. Za malenkost kaznujejo tatove s smrtno kaznijo. In kaj še le cigane! Čirikli bo izkušala rešiti sebe in sina po vsaki ceni V smrtnem strahu utegne izdati moj naklep, jim pokaže cekine, jim pokaže podzemeljsko jamo pri Kolpi... Mogoče, da se tega ne spomni sama? Ali ne bi bilo dobro, da se ji skrijem? Doslej me še ni zapazila... Toda ne! Kdo verjame ciganki? Saj rečem lahko: Cekine je dobila drugod, jamo je našla sama, načrt si je izmislila sama, da bi otela sebe in fanta. In naposled ... saj imam beneški prstan! Vsekako pa jo moram umiriti. Bodi, kar bodi! Kdo bo mogel slutiti kaj slabega, ako privoščim zbegani revi nekoliko tolažilnih besedi?«
Ustavi svojega Tulipana in se skloni k ciganki, privezani na dolgem jermenu ob sedlo grajskega hlapca.
»Nič se ne boj!« ji veli prav na glas. »V gradu poprosim zate gospo grofinjo.«
»Bog ti povrni, dobrotnica!« vzdihne Čirikli in jo pogleda hvaležno. »Bog daj zdravje in srečo tebi in tvojim potomcem!«
»Kako ste usmiljenega srca!« pripomni naglo vitez Ahac. »Oprostite, da jeadirn po senci vaše lepote!«
Salda mu ne odvrne ničesar in požene svojega konja zopet zraven Erazmovega.
»Kako pa vam je kaj ugajal današnji lov, gospodična plemenita Frauensteinerjeva?« jo vpraša vitez Ahac prav prijazno. »Prosim, izvolite odgovoriti svojemu vedno vdanemu slugi!«
»Meni sploh ne ugaja lov, ker hujska človek žival na žival. Pomilovanja vredni so sokoli in čaplje.«
»Kaj pravite?« ostrmi vitez Ahac. »Ne ugaja vam sokolovanje? In smili se vam čaplja, ki pomori toliko žlahtnih rib, pogoltne toliko iker in ptičjih jajec? Čudno, čudno! Nemški cesar Friderik Rdečebradec, njega sin Henrik Šesti in vele-omikani vnuk Friderik Drugi so bili navdušeni sokolarji. Cesar Friderik Drugi je spisal celo učno knjigo o sokolarski umetnosti... de arte venandi cum avibus, in njegov sin Manfred, kralj sicili-janski je dodal imenitnih razlag. In ta cesar piše, da je sokolovanje plemenitejše in dostojnejše nego drugi načini lovski... caeteris venationibus nobi-Iior et dignior!«
»Ni vsaka reč hvale vredna, in najsi jo visoko ceni kakšen kralj ali cesar,« mu ugovarja Salda živahno. »Kako neusmiljeno ravnajo s sokolom, da ga ukrote in da se privadi ljudem, konjem in psom. Stradati mora po cele dni in po cele noči ga gugajo v visečih obročih, da ne more spati. Tako zatro ponosnemu ptiču lastno voljo in vadijo izmučenega, napol blaznega siromaka. Prav taka je pri jelenji sokoli, tako love pri jelenji gonji pravzaprav le —-sokoli, tako love pri jeleni gonji pravzaprav le psi. Psi vzdignejo žival, jo preganjajo, ujamejo fr ustavijo.	CDalic prihj
Kako se pri nas vlada.
Iz govora tov. poslanca Puclja.
Na 68. redni seji narodne skupščine je imel tov. Pucelj dolg, zanimiv in učinkovit govor o našem ministrstvu socijalne politike. Njegova ostra, toda vseskozi stvarna kritika je naredila globok utis in izzvala v vladni večini hud nemir.
Ker je govor tov. Puclja poleg tega tudi načelne važnosti, objavljamo vsaj njegove najvažnejše dele, ker vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti govora v celoti.
Najpreje je tov. Pucelj ostro obsodil novega ministra za soc. politiko, g. Uzunoviča, ker ni prisoten na seji, ko se obravnava proračun njegovega ministrstva. Dolžnost vsakega ministra je, da posluša glas poslancev, zakaj njihov glas je izraz ljudske volje.
Ministrstvo za socijalno politiko ta kmetsko ljudstvo.
če bi ostaH vsi ljudje pri svojem prvotnem poklicu, če ne bi izvabljal kapitalizem ljudi iz dežele v mesto, obetajoč jim zlata nebesa, v resnici pa jih neusmiljeno izkoriščajoč in prepuščajoč lakoti in bedi, potem tudi ministrstva za socijalno politiko ne bi bilo treba.
Za nas kmete obstoji socijalni program približno v nauku, ki mi ga je dala moja mati, ko mi je dejala: »Fant, dokler si mlad in zdrav, uči se in pridno delaj. Če boš pridno delal in varčeval, dokler si mlad in zdrav, potem boš imel dovoli, da boš lahko živel.«
Tak socijalni nauk nesporno zadošča za podeželske kmetske ljudi. Popolnoma izključeno pa je, da bi tak nauk mogel rešiti socijalne probleme tam, kjer brezvestni velekapital ljudi izžema, jih izsesava ter jih končno iz-rnozgane vrže na ulico, kakor izžeto citrono.
Zaradi tega uvidevamo tudi mi potrebo ministrstva za socijalno politiko, zlasti še, ker je svetovna vojna na-gromadila in nakopičila žrtve na ramena tistih, "ki težko obdelujejo zemljo, na pohabljence in poškodovance.
Vprašanje invalidov
svetovne vojne je obenem tudi vele-važno kmetijsko vprašanje. Velik del te Invalidov je izšel iz kmetskih do-
mov in sedaj ne bo mogel obdelovati zemlje. Gospodje, to bi bila ena točka, radi katere smatram to ministrstvo za vrlo važno. So pa še druge strani, o katerih hočem podrobneje govoriti.
Obdači naj se bogatina ta ne reveža!
Predvsem sem mišljenja, da bi stroške tega ministrstva morali pokrivati oni krogi, ki so povzročili, da je ta institucija postala potrebna. Zato najodločneje protestiram proti temu, da invalidski davek plačujejo tydi sirote s kmetov, mali obrtniki in rokodelci ter vsi oni, ki si le s težavo in velikim naporom služijo svoj vsakdanji kruh. Druga silna napaka ministrstva za socijalno politiko pa je, da ne vrši samo svojih poslov, temveč vse posle, ki so drugim ministrstvom neprijetni.
Proračun ministrstva.
Ena največjih napak proračuna ministrstva za socijalno politiko je ta, da gre skoraj ves denar (361 milijonov dinarjev) za režijo, za strahovito veliko število uradnikov, za potne stroške, za bogve kake stvari še, vrlo malo pa za one, ki so podpore potrebni in katerim so te podpore namenjene. Tako je v tem ministrstvu pomočnik, ki je zaslužil mesečno s postranskim honorarjem, s komisijami, z nagradami in — ne vem kako se še ta bakšiš imenuje v žargonu, ki je običajen v Beogradu — preko 30.000 Din mesečno. Konštatiram, da minister za socijalno politiko ni čutil potrebe, da na katerikoli način opraviči tako gorostasni zaslužek v ministrstvu, ki ima nalogo zmanjšati bedo, revščino in siromaštvo. (Burno ploskanje na levici.) Če smatra gospoda, ki je do včeraj vladala, in ona gospoda, ki se je sinoči pridružila, da se tako rešujejo socijalna vprašanja, če mislijo, da služi ministrstvo za socijalno politiko takim svrham, potem naj bodo prepričani, da jih narod pri bodočih volitvah sprejme s korobačem, kakor to zaslužijo. (Burno odobravanje m ploskanje na levid)
Proti korupciji.
Ce se vrši korupcija v ministrstvu, ki ima opravka z bankirji in z ljudmi, ki z lahkoto zaslužijo, je to vsaj do gotove meje razumljivo. Toda, če se ko-
rupcija vrši pri beračih in ministrstvo za socijalno politiko je v resnici ministrstvo beračev, je to škandal in sramota za one, ki to vzdržujejo. Ako pomočnik ministrstva socialne politike zasluži postransko 30.000 dinarjev mesečno, je to nesporen dokaz korupcije, ki je v sramoto državi.
Izkoriščanje izseljencev.
Pri interpelaciji o izseljeniškem od-' eku so moji klubni tovariši dokazali, da se je siromakom in revežem, ki si morajo iskati eksistenco v Ameriki, vzelo po 20.000 do 30.000 dinarjev, samo za en izseljeniški potni list!
Gospodje! Taki.f revežem se krade denar iz žepa! Ce pa se podnese tožba ministrstvu socijalne politike, to ne po maga temveč korupcija traja dalje in tem siromakom se nadalje krade denar. In vidite, gospodje, kadar se vam o tem kaj pripoveduje in tukaj dokazuje, se vi temu smejete. Gospodje, to je cinizem, ki se bo maščeval nad vami! (Medklic" Vlajko Kociča: Kako je bilo onda, kad ste vi bili ministar?) (Proti Vlajku Kociču.) V mojem ministrstvu je bilo vse dobro. Ako pa ni bilo dobro, potem niste smeli molčati, temveč se pritožiti Vi se pa niste pritožili, ampak ste bili lepo tiho, kar je samo znamenje, da je bilo vse v redu. (Poslanec Vlajko Kocič pa ^e še naprej delal medklice, na katere mu je tov. Pucelj takoj odgovoril in ga pozval, da pove dejstva. Nato je Kocič utihnil.)
Tov. Pucelj pa je nadaljeval.
Toda vrnimo se k izseljeniškemu odeljenju. (Medklic ministra Stojadino-viča: Ali greste tudi vi v Ameriko?) Bil sem taim, in morda grem zopet tja. Želim pa, da greste tudi vi in se več ne vrnete.
Izseljevanje, kakor ga je vodilo ministrstvo za socijalno politiko, ni žalostno samo vsled korupcije, da so se prodajali potni listi, ampak tudi radi tega, ker ni vodilo ministrstvo socialne politike izseljevanja tako, kakor mu je diktirala vest, da M zastopalo reveže in sirote, temveč je pripustilo, da so se vmešavali v to vprašanje tudi drugi ministri, tako minister za trgovino, notranjih in minister zunanjih poslov. Ti 4 ministri so sestavili komisijo. Ako bi bij zloben, bi mislil, da samo zato, da so uradniki dobili lepe dnevnice — mi-
slim 200 dinarjev za čas od pol 5 do pol 8. zvečer. Toda nočem biti zloben, pa mislimi, da je kraljevska vlada čutila potrebo, da to socijalno vprašanje rešuje po čisto drugih principih in za to je poslala v to komisijo zastopnika treh ministrstev, ki nimajo ničesar skupnega z ministrstvom za soc. politiko. (Medklic Vlajka Kociča: Šta je s pra-sadima?) Katere vi, gospod Kocič, radi jeste? (Medklic Vlajka Kociča: Koje je Vaša žena izvažala!) Prosim vas, gospod Kocič, ako ste mož od časti, navedite fakta. Jaz vam tukaj izjavljam, da vi o moji ženi v tem pogledu ničesar ne veste, ker ničesar ne morete vedeti, ker ste žrtva tako glupe in bedaste laži, da bi se kot pismen človek morali sramovati, da ste to tukaj spravili na tapeto. (Medklic Vlajka Kociča: Vi ste sa politikom mladih svinja mnogo oškodovali državo, vi ste sa svojom politikom, naper jenom protiv klaonicama, uničili našu klaonišku industriju!) Gospod Kocič, vi ste brez vsakega povoda tukaj oklevetali mojo ženo. To .je barbarska netaktnost, ter prosim gospoda predsednika, da me zaščiti pred vašim ža-ljenjem, drugače sem primoran poiskati si zadoščenje sam. Moja žena je poštena kmetska žena. Jaz vas imenujem tukaj kot javnega klevetnika.
Proti obrekovalcem.
Gospoda, čuli ste, da je g. Kocič rekel, ko se je govorilo o mladih svinjah, da jih je izvažala moja žena. To je bilo prosto obrekovanje beograjskega časopisja, katero je bilo kupljeno od neke klavničnp industrije, ki je videla v meni protivnika, dokler sem bil minister za kmetijstvo. To je prostašno obrekovanje! Izjavljam, da se nisem bavil niti jaz, niti kdo drugi iz moje familije s kakšnim izvozom in vsakega, ki kaj ta-cega trdi, imenujem prostaškega obre-kovadca. To velja tudi za Kociča.
Gospoda, ko sem gospodu Vlajku Kociču rekel, da je to prostaško obrekovanje, se je začel opravičevati, da je to samo odgovor na ono moje delo, s katerim sem upropastil klavnično industrijo. Gospoda, to je drugo obrekovanje. Nisem jaz, niti kdo drugi upropastil klavnične industrije, ali jaz nisem mogel dovoliti, kakor ne bi mogel dovoliti nobeden drug vesten minister kmetijstva, da se klavnična industrija podpre na račun kmetijstva. Želim, da se
klavnična industrija podpira, ali ne na račun kmeta, da se ji da monopol nad producenti in konsumenti. Naša politika se takemu početju protm, ali g. Kocič zastopa najbrže klavnično industrij®, torej komaj 80 špekulantov proti 11 milijonov kmetov.
Meni je drago, da nisem na njogovi stran*.
Kako je delal izseljeniški odsek?
<
Ta izseljeniški odsek, ki je ponurtJe-ljeval takozvano izšeljeniško kvoto » Združene države severne Amerike, je postopal, kakor se je dobro zdelo sedaj zastopniku ministrstva trgovine in Industrije, sedaj zopet zastopniku ministrstva notranjih zadev, potem zopet zastopniku ministrstva zunanjih poslov, in tako se je dogajalo, če je bilo n. pr. na dnevnem redu 300 ali 400 prošenj za dovoljenje izselitve od strani revežev, na drugi strani pa 6 ali 8 prošenj Mad-žaronov iz Vojvodine, da so ti slednji imeli prednost pred domačim revežem in sicer baje v interesu ministrstva notranjih zadev, da bo manj Madžarov v državi Razume se samo po sebi, da se je pri takem postopanju tudi lažje vršila strankarska zloraba, kajti 4 gospodje, 4 zastopniki, četvero različnih ministrstev so imeli lažji pregled in boljšo kontrolo in bolj široko odprte oči, in ne eden teh protežejev ni odšel praznih rok. Tako da se je v Sloveniji vdomačila prislovi-ca, obrniti se je vsakemu na radikalno organizacijo, pa bo sigurno dobil potni list v Beogradu. (Medklic Ivana Vese-njaka: Celo v uradih se je to dogajalo!* Da, celo v uradih!
Korupcija.
Na drugi strani je bila korupcija taka, da je bil gonilni živec strankarskega značaja. Zgodilo se je, da je po 7. juliju 1923 prišlo v Beograd izseljeniškemu odseku 32.000 prošenj za potni list v Ameriko. In tukaj so se dogajale strašne reči. Slučaj, o katerem hočem tukaj govoriti, se tiče sina moje sosede. Mož te moje sosede je Američan, ki ima ameriško državljanstvo, ter je svojo ženo prijavil za domovinsko pravico v Ameriki, svojega sinčka prvorojenca pa je pozabil pripisati. Po izseljeniškem zakonu ni bilo treba drugega kakor to, da so naše oblasti izjavile, da se sin pripiše in da sme poleg matere potovati v Ameriko. Toda poslušajte, kaj se je
Glasilo ,,Samostojne gff kmetijske stranke za Slovenijo",
Naročnina:
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnal si sam I
Ia«erati:
mali oglasi do 9 petit vrst	a Din 1-59
večji inserati od 10 petit vrst naprej .......	k Din 2-—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	a Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma".
mm 3. a&rtto 1924.
"■"' "■■-"■.............i«!lfraiia«n n i	n HM
Leto.Vf«
celoletno . . . . poluletno , . . , četrtletno . . . Posamezna Številka
zgodilo. Tozadevna prošnja je bila poslana na okrajno glavarstvo v Kočevje, !od tam v Beograd, potem pa se je prošnja izgubila. Interveniral sem opetova-'.no, osebno pomagal iskati akte, pa [prošnje ni bilo mogoče najti, čeprav je bila od glavarstva njena odpošilja-tav potrjena. Po tromesečnein brezuspešnem iskanju sem vložil novo prošnjo in jo osebno oddal ministru dr. Pe-lešn, ki jo ie tudi ugodno rešil Šele po enajstih dneh pa ie dospela rešitev prosilcu. Tedaj pa tudi vse priloge prve prošnje, toda priloženi, nerabljeni kolki so manjkali in ravno tako tudi priloženih 20 dinarjev. Takih prošenj pa izgine cela masa.
Vprašanje invalidov.
Posebno veliko pritožb dobivamo poslanci zaradi nepravilnega in nezakonitega postopanja z našimi invalidi Mi smo takih slučajev neštevilno predložili gospodu ministru za socijalno politiko. Jaz sam sem jih izročil ministru ob neki priliki. Posebno zanimiv je sledeči slučaj: Invalid brez noge je bil klican k nadpregledu. Prišel je +udi k nadpre-gledu, toda nihče ga ni pregledal, nihče ga ni pozval. Čakal je zaman na hodniku ter se zopet vrnil na svoj dom. čez 8 do 12 dni pa je dobil odlok, da ni invalid.
Stanovanjski zakon.
Kar se tiče stanovanjskega zakona, se moram deklarirati na stran tistih, ki so posestniki hiš.' Pripomnim samo, da, če je Francija mogla take izjemne zakone odpraviti, mislim, da bi tudi mi, ki se tako radi sklicujemo na to, kar je slabega v Franciji, morali tudi nekaj dobrega od nje prevzeti. Vem pa natančno, da bodo tukaj prišle na dan težave radi tega, ker država ni storila drugih svojih dolžnosti, da bi namreč stanovanjski bedi odpomogla s tem, da bi za svoje uradnike in nameščence zgradila
sama hiše in stanovanja in prisilila tiste. ki imajo denar, da začno zidati.
Zelo obžalujem, da ni tu novega mir nistra za socialno politiko, da bi slišal mnenje poslancev. G. Uzunoviča poznam kot zmožnega moža, vsaj pade nanj vedno dolžnost, da prevzame ministrstvo, ki se ga vse brani Toga g. Uzunovič je bil tisti, ki je uvedel kuluk in ki je s tem dokazal svoje staroko-pitne nazore in popolno pomanjkanje socialnega razumevanja.
Bojim se, da bo enako starinsko mišljenje merodajno tudi v njegovem novem resoru. Zato bi mi bilo zelo žal, ako bi morali mi poslanci za njega zopet kulukovati in svoje govore dva, tri, štirikrat ponavljati samo zaradi tega, ker gospod minister nima potrebe priti semkaj, da bi poslušal, kaj govore poslanci. Njegova dolžnost ni samo, da prejema plačo, ali da bi kadil cigarete in se vozil z avtomobilom, ampak njegova dolžnost je, da pride v skupščino, da čuje to, kar mu povedo posamezni poslanci v imenu njihovih volilcev. V takem postopanju vidimo omalovaževanje in podcenjevanje skupščine in razume se, da to ni nam v sramoto, ampak tistim, ki tak sistem vzdržujejo.
Zaključna beseda.
Vi, gospodje, ki pravzaprav niste večina, ampak si samo podaljšujete življenje z umetnimi sredstvi, rekel bi, z injekcijami, vam pravim, da to ni v čast skupščine in cele države, ako se nas poslancev ne posluša in ne postopa tako, kakor se glasijo naše želje in zahteve. Ta razlog sam je dovolj jak. da moram jaz in moja skupina, tudi če bi bili vsi drugi pogoji po mojem mišljenju in tudi ako bi vsi drugi vzroki, katere sem omenil, odpadli, glasovati pfroti temu proračunu in proti temu ministrstvu. (Burno odobravanje in ploskanje na levici.)
Iz zemljoradniškega kluba.
Posl. Kokanovič je govoril pri ministrstvu za šume in rude.
27. marca je vložil tov. Pucelj upit na ministra notranjih zadev zaradi sprejemanja članov pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Minister je pri osebni intervenciji takoj odgovoril, da bo želji po-slančevi ustregeL
25. marca ie bQ predsednik kluba tov. V. Lazič pri Pašiču, kjer ie izjavil, da zemljoradniki ne morejo ne sodelovati ne podpirati tako komptivne vlade, kakor je radikalska.
29. marca ie V. Lazič predal not ministru obširno in ostro spomenico zaradi nezakonitega postopanja, policijskih oblasti v Bosni. Ce tamkaj tisto šikaniranje ne preneha, bodo zemljoradniki
začeli najbrezobzirnejši boj proti notranjemu ministru.
29. marca je v imenu kluba govoril pri budžetu ministrstva trgovine in industrije tov. Pucelj, ki je brezobzirno napadal ministra Kojiča za njegovo nedelavnost v temu ministrstvu. Navel ie vzglede, kaj dopušča, da počenja minister financ z malimi obrtniki, zlasti gostilničarji podal mu je več spomenic, zahtevaj obrtno šolo za domačo obrt za kočevski okraj, grajal slabo trgovsko politiko, redukcije, zanemarjanje Slovenije, nazore glede obmejne industrije, ironiziral n«kva!ificiranost bivših avstrijskih podanikov pri trg. pogodbah z Avstrijo, kar ie trdil dr. Hohnjecu, * je poskušaj sedaj utajiti
Iz skupščine.
Ivau Mrmolja:
Največja krivica.
Preteklo je 5 in pol let odkar obstoji Jugoslavija. Država je organizacija ljudi, ki skupno žive v okviru določenih mej. To je skupna državna družina brez privilegijev z enakimi pravicami in dolžnostmi.
Vendar se enakopravnost ne izvršuje. Ljudstvo se bega in krmi s frazami na dobro državno ureditev pa se pozablja. Neenakopravnost je posebno vidna v vzdrževanju državne blagajne, to je v plačevanju davka. Ta neenakost ubija Slovenijo. Izsesavanje Slovenije potom davkov je tako veliko, da se ne najde primere v zgodovini najkruteiših časov državnih samodržcev.
In kdo je temu kriv? Nihče drug kakor naše narodno zastopstvo. Zakaj? Zato ker nima to zastopstvo čuta odgovornosti do naroda. Ako bi temu ne bilo tako, bi slovensko narodno zastopstvo, ko je bilo izvoljeno, vstopilo v skupščino z glavno točko delovnega programa: Izenačenje vseh davkov v vsej državi. To je bila ena naših glavnih zahtev, ki je že dovedla do zakonskega načrta za izenačenje davkov. To je tudi glavna in življenska potreba Slovenije.
Mesto tega pa se bori sedanje zastopstvo naroda za monopol svoje stranke v Sloveniji težko prizadeto ljudstvo pa krmi s samimi praznimi obljubami.
Ko so vladajoči radikali, katere so klerikalci postavili na krmilo, videli, da se 21 slovenskih poslancev prav nič ne briga za davčni zakon, so pustili vsa davčna bremena na ramah slovenskega davkoplačevalca.
Torej strankarski boji so klerikalcem glavno, medtem pa se slovensko ljudstvo popolno izčrpa' Mogoče vam je tudi to prav in se mogoče ravnate po geslu: Bolj ko je narod ubog, lažje ga je vladati.
Če je še kaj vesti pri klerikalnih poslancih, bodo vsaj sedaj začeli z odločnim bojem za izenačenje davkov. Dajte naj preje narodu nov davčni zakon na podlagi: Vse davčne obveze so'za vso državo enake. Nikogar se ne sme obdavčiti preko njegove gospodarske moči.
Ako tega ne storite, pade težka odgovornost na vas za vse milijone, ki jih slovensko ljudstvo plačuje več, kakor mu jih pripada po proglašeni enakopravnosti.
Prvo gospodarska politika, ki je naše življenjsko vprašanje in šele potem plemenska borba. Če ste s pooblastilnim zakonom 1. 1918 že zagrešili petletno izkoriščanje, ali hočete, da trpi ta krivica še desetletja.
Klerikalni računi s Kmetijsko družbo
prekrižani.
»Naša bo Kmetijska družba, pa naj nas velja milijone«, je vzkliknil g. Remec, ko niso naši tovariši hoteli pripustiti, da bi prišla Kmetijska družba iz rok kmetov v roke meščanske garde.
In res je že izgledalo, kakor da se je prof. Remec po pravici veselil, zakaj radikalna vlada je vstrezala v vsem klerikalcem in izdala eno protizakonito določbo za drugo, samo da so ji klerikalci pomagali vzdržati se na vladi.
Toda končno je morala zmagati pravica tudi v Kmetijski družbi, kakor je njena zmaga vedno in povsodi zasigu-rana.
Ko so že klerikalci s polno paro nabirali nove člane, ko so izmetali že stotisoče, je prišel nakrat iz Beograda glas, da vsi leta 1924 na novo sprejeti člani nimajo za leto 1923 volivne pravice in da sprejema nove člane edino glavni odbor Kmetijske družbe, kakor to jasno določujejo pravila družbe.
Ker je vladni odlok nad vse važen, ga objavljamo v celoti. Odlok se glasi:
»»Gospodu gerentu Kmetijske družbe v	Ljubljani.
Ministrstvo za notranje	: mi
je z depešo štev. SI. 1852/24. naročilo;
»Zaradi pritožbe proti postopku ge-renta Kmetijske družbe treba neodložljivo do nadaljnjega obustaviti vsa pripravljalna dela za občni zbor. Ta nared-ba se Vam sporoča naknadno k tukajšnjemu odloku SI. br. 1023. od 12. marca
Zadnji čas je tov.. Pucelj trikrat govoril v skupščini
Dne 22. marca Je govoril pri razpravi o proračunu poljedelskega ministrstva. Po dogovoru strank je smel vsak govornik govoriti samo 15 minut V svojem govoru je tov. Pucelj grajal, da odpadeta na kmetijstvo samo 2 odstotka vseh državnih izdatkov. Dejal je, da to ni žalostno samo za našo skupščino, ampak tudi za mase našega kmečkega naroda, in tukaj ima naš kmet najlepši zgled, kako se mu je v bodoče politično orientirati, ako se hoče rešiti. Dokler bo slep drl za raznimi meščanskimi strankami, ki vedno ščitijo le svoje interese, kakor smo to dosedaj še vedno videli, tako dolgo si ne bo opomogel, ampak bo vedno bolj propadal.
Drugi dan je govoril k proračunu ministrstva za trgovino, obrt in industrijo. Rekel je: Če je kmetijsko ministrstvo za nas najvažnejše, potem je takoj za njim najvažnejše ministrstvo za trgovino in obrt. Nimamo interesa samo na tem, da pridelujemo, ampak hočemo svoje pridelke tudi dobro prodati. Izgleda pa. da se to ministrstvo bavi samo s trgovino in politiko. Skoro polovico poslov je prepustil minister za trgovino finančnemu ministru in izročil male c jrtnike finančnemu ministrstvu v odiranje. Osobito je graje vredno, da je minister prepovedal snovanje vsake industrije 50 km od državne meje. S tem je najbolj pri-
zadeta Slovenija in naše Primorje. Opozarjali smo g. ministra in njegove načelnike na lirizo v vinogradnih krajih, a kako razumevanje ima za stvar, je pokazal s tam, da je izjavil, da je naj-pametneje čc se vinogradi posekajo in zasadi krompir. (!) Še en greh ministrstva je, ta namreč, da se ni prav nič oziral na male obrtnike, katerim se godi velika krivica s takšnim zakonom. Domača obrt je popolnoma zanemarjena. Imeli smo šolo za domačo obrt v Kočevju, to pa ste ukinili. Kar se je napravilo z gostilničarji, presega vse meje. Če se bo vršilo to dalje, se bodo morale zapreti vse gostilne. Jaz sem sam oddal eno pritožbo iz Artič blizu Brežic. Tam je imela neka gostilničarka lansko leto v svoji kleti 21 hI in 67 1 vina. Ob novem letu je financa našla v njeni kleti še 667 1 vina. Če vzamemo, da je od tega vina popila tudi nekaj družina in drugi najeti posli. Tedaj je prodala gostilničarka v vsem 14 hI vina. Za to vino pa je gostilničarka plačala po zakonu o taksah po §§ 99 in 100 nič manj ko 1500 dinarjev trošarine. Prosim g. ministra, da se take krivice popravijo.
Uverenja za izvoz se danes izvajajo tako, da pridejo v poštev samo veliki iz-vozničarji in banke na škodo manjših trgovcev.
Zahtevam zato, da se napravi red. Ker danes v trgovinskem ministrstvu ni reda, zato bom glasoval proti.
Klerikalna obrekovanja.
Občinske volitve.
V maju bodo občinske volitve. Izdali smo navodila za občinske volitve. V teh navodilih so vse važne določbe zakona o občinskih volitvah. Opozarjamo krajevne organizacije, da čim preje naroče ta navodila, kjer nimajo zakona o občinskih volitvah. Naročajo se pri tajništvu SKS Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Vse krajevne organizacije SKS naj
skličejo takoj sestanke, na katerih se bodo vršili razgovori za občinske volitve. Obrniti se je na tajništvo v Ljubljano in Maribor, da na tak sestanek pošlje poročevalca. Ne odlašajte, kei občinske volitve so pred durmi
VOLILNI IMENIKI.
Voliti sme samo oni, ki je vpisan v volilnem imeniku. Volilni imeniki sa razgrnjeni pri županstvu na vpogled. Preglejte volilne imenike in reklamirajte vse, ki niso vpisani Reklamira se lahko ustmeno ali pismeno. Pri reklamaciji se morajo priložiti dokazila. 1. Potrdilo župnega urada, da je reklami-ranec dovršil 21 leto. 2. Potrdilo županstva, da reklamiranec biva že 6 mesecev v občini. Ta potrdila se izdajajo brezplačno.
Demokrati so se razcepili in danes sta dve demokratski stranki Ena se imenuje Demokratska stranka, druga pa Samostojna demokratska stranka. V Samostojno demokratskp stranko spadajo tudi slovenski demokratje okoli »Jutra«. Klerikalci so samostojne demokrate nazvali kratko »samostojneži«, da bi ljudi begali, češ samostojni so stopili v radikalno vlado, oni so glasovali za kuluk, oni so za visoke davke itd. To je očita goljufija in lumparija prve vrste. Vse tovariše prosimo, da nam
takoj javiio vsak slučaj, ko bi klerikalni lažnjivci podtikali delo samostojnih demokratov nam, da bomo s takimi obre-kovalci osebno obračunali.
.Jutrovci' pa, ki toliko zabavljajo čez samostojne, so si prilastili sami to osovraženo ime. Če bodo demokratje smeli pod tem imenom vlagati kandidatne liste za občinske volitve, je še vprašanje, ker naredba o občinskih volitvah za-branjuje slična imena, ki bi lahko do-vedle do zamenjave list
Pomagači radikalov.
1924. s tem, da jo takoj dostavite gerentu.«
V	izvršitev tega naročila Vam dodatno k odloku štev. 5425. z dne 12. marca t. 1. naročam:
Pripravljalna dela za občni zbor za leto 1924. je sistirati.
Kot take priprave pridejo v poštev:
1.	u ovitev števila delegatov;
2.	volitev delegatov;
3.	določitev dnevnega reda (§ 14. drugi odstavek);
4.	določitev dneva občnega zbora ter razpis.	Veliki župan:
Dr. Šporn 1. r.««
O tem se obveščajo vsi interesenti.
V	Ljubljani, 29. marca 1924.
Vladni upravitelj (gerent) Kmetijske družbe za Slovenijo: Župnek 1. r. vladni svetnik.
Občni zbor za leto 1924 z novimi delegati se torej ne vrši, temveč občni zbor za leto 1923 s starimi delegati. Klerikalne intrige so torej čisto padle v vodo in klerikalci so po nepotrebnem zapravili težke tisočake. Naj jih še večkrat!
S tem je zasigurano, da ostane Kmetijska družba v rokah kmetskega ljudstva in da se z njenim premoženjem ne bo okoristil nihče drugi, kakor slovenski kmet, ki je to premoženje tudi zbral.
Tovariši! Naša pravična stvar je zmagala, na delo sedaj vsi, da bo zmaga tem častnejša, da bo procvitala in napredovala naša Kmetijska družba.
S pomočjo naših klerikalcev je bila po volitvah sestavljena samoradikalna vlada. »Slovenec«, »Domoljub«, »Slov. Gospodar« in »Straža« so na vso moč hvalili Korošca in na široko pisali kakšen uspeh da je dosegel s samoradikal-no vlado. Celo h kralju je šel Korošec in zahteval samoradikalno vlado. In res, po zaslugi Korošca je zavladal Pašič. Kaj nam je ta samoradikalna vlada prinesla: Kuluk. neznosne davke in takse. Za tak Korošcev žegen so se volilci zahvalili in SLS je resubila skoro vse zaupanje ljudstva. Klerikalci so se zavedli svoje velikanske napake. Ker so nagromadili slovenskemu ljudstvu toliko neznosnih bremen in ker se volitve bližajo, hočejo ljudstvo zopet preslepiti in vse krivice naprtiti drugim. Zato so zadnji čas tudi oni bili proti Pašiču.
Zavožena opozicija je začela odločen boj proti radikalom. Ker so v ta boj posegli tudi Radičevci. je bil Pašič prisiljen podati demisijo. Upanje je bilo, da se bodo razmere temeljito spremenile, ker je bil prav zadnji čas, da se davki, zlasti pa osebna dohodnina, vsaj
toliko znižajo, da bo moč kmetu dihati. Pa kaj se je zgodilo? Pribičevič je s 17 demokrati, povečini samimi advokati, zapustil demokratski klub in se zvezal z radikali ter na ta način zasigural radikalom večino in s tem tudi sprejetje visokih davkov in osebne dohodnine. K Pribičevičevi grupi so pristopili tudi slovenski demokrati in si dali novo ime »Samostojni demokrati«.
Ali se bo dobil še kak kmet, ki si bo upal zagovarjati tako politiko demokratov? Upamo, da bodo vsaj sedaj vsi spregledali in odločno zavrnili vsakega meščanskega priganjača.
Čisto slični so si klerikalci in samostojni demokratje. Prvi so zagrešili in postavli tako vlado, ki nam je dala ku-luke in neznosne davke, drugi pa so jo rešili takrat, ko bi morala pasti.
Iz tega sledi, da ne bo preje pravice, dokler ne bodo vsi kmetje složni v svoji stanovski stranki. Ne verjemi nobeni meščanski stranki, vse so enake. Bodi mož in vstopi v stranko kmetov, v kateri so združeni kmetje Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Radikali in prihod Radičevcev v Beograd.
»Selo« piše:
Pet let je Radič bojkotiral beograjski parlament in ves ta čas ga je napadalo vse jugoslovankso časopisje, ker ni prišel v parlament.
Sedaj so radičevci prišli v Beograd, pa jih radikalsko časopisje grdo napada zakaj da so prišli.
Nehote pade človeku v glavo tale zgodbica: Neki turški beg vpraša kmeta bosanca: Si li bil letos na božji poti pri Materi božji v Čajnici? B
Bil sem. ie bil odgovor kmeta.
Daj cekin!
Drugo leto zopet vpraša beg kmeta: Si bil letos na božji poti?
Nisem, je bil odgovor.
Daj cekin! Zakaj ne hodiš na božjo pot.
Čisto slično je postopanje bega. kakor današnjih radikalov: Nočeš v Beograd si izdajalec, hočeš v Beograd, si zopet izdajalec.
Naročajte »Kmetijski list" I
Shod v Šmartnem.
Dne 16. marca t. 1. je bil v Šmartnem ob Savi shod SLS, na katerem Je govoril prof. Mazovec. 2e pri dopoldanski maši, katero je opravil proi. dr. Breznik fe St. Vida, nas je na ta shod vabil, češ, da naj se shoda udeležijo vsi, tudi nesomišljenikl, ker bo poročal znameniti govornik prof. Mazovec, ki je že tukaj pri maši.
ATEK NAJ GOVORI!
Ko smo prišli tedaj na zborovalni prostor. je naš tov. Ivan Dovč tako) pripomnil, da bi bilo dobro, ako bi na tem shodu govoril posl. Stanovnik in sicer zato, ker ie bil za časa volilne borbe za državnozborske volitve tudi na tem prostoru. Od takrat pa se je zgodilo marsikaj, kar ni v skladu s takratnimi Stanovnikovimi besedami, pa bi moral ta poslanec podati nekoliko račune. Nato ie prof. Mazovec dejal, da nismo zahtevali Stanovnika na shod. Tov. Dovč omenja, da tudi Mazovca nismo zahtevali, pa je vseeno prišel.
Nato predlaga neki posestnik iz Obrij, da naj shodu predseduje navzoči prof. dr. Breznik iz zavoda sv. Stanislava. Po običajni otvoritvi shoda in pozdravu navzočih, je podal predsednik besedo prof. Mazovcu.
Ta ie v svojem uvodu v prvi visti izražal svoje zadovoljstvo nad tem, da je v šmartnem vse v najboljšem redu in da imajo Šmarčanl tudi otroke lepo vzgojene, kar je opazil med službo božjo, kateri je prisostvoval. Nato je povedal, da ie prepotoval vse južne dele naše države, videl Srem, Banat in Bačko, kakor tudi Dalmacijo ln se čudil lepoti in rodovitnosti teh krajev Naglašal je, da je prelepa Jugosavija svobodna država, v kateri odloča ljudstvo samo; nimamo gosposke zbornice, kakor je bila nekoč v Avstriji. Ljudstvo odloča samo bodisi v državi, deželi, občini in tudi Kmet. družbi. Nato pa ie zopet obžaloval, da vsi oni našteti lepi kraji prehajajo v roke Nemcev in Madžarov namesto, da bi se razdelila zemlja med revno ljudstvo. Ko je potoval skozi one kraje, pripoveduje, da je videl na svoje lastne oči, kako goni vojaštvo ubogo ljudstvo na kuluk. Mi ne bomo sprejeli kuluka in ga ne maramo, ker smo dovolj kulturni.
Odločen nastop tov. Dovča.
Nato se je vnela med zborovalci ostra polemika.
Tov. Dovč: »Da, tu v Sloveniji st° v Vašem časopisju proti kulukus medtem, ko ste bili v Beogradu za kuluk! V časopisju ste tudi proti 6kratnem povišanju davkov, a v Beogradu ste nam jih naložili vi!«
Prof. Mazovec: »Kriv je centralizem, kriva Samostojna kmet. stranka, kriv je Pucelj in liberalci! Vse te naTedbe so od poprej, ko mi (SLS) še nismo imeli za govoriti in fin. minister vleče sedaj te naredbe iz svoie miznice že podpisane in sprejete!«
Tov. Dovč: »In kaj je storilo Vaših 21 tigrov za nas sedaj, ko imajo za govoriti?«
Prof. Mazovec: »Ne znate računati, da so naši poslanci v manjšini in ne morejo .odločati!«
Tov. Dovč: »Dobro, pri določevanju kuluka in davkov ste bili v manjšini, niste pa bili v manjšini takrat, ko ste preprečili občni zbor Kmet. družbe!«	, .
Prof. Mazovec: »Ste bili Vi (DovčJ morda v Beogradu?«
Tov. Dovč: »Nisem bil, pač pa me nas poslanec tovariš Pucelj dobro informira o tem, kaj se v Beogradu godil«
Prof Mazovec: »Tako, a tako?«
Tov. Dovč: »Tako da, naš poslanec Pu-celi ie marljivejši od Vaših 21 poslancev m stori za kmete več, kot vsi vaši skupaj!«
Prof. Mazovec: »Tako, a tako?«
Tov. Dovč: »Tako, da. Kdor je priden, temu gre čast, Da bi pa jaz mora bltl Poslanec v Jugoslov. klubu in hodi«i v Beograd samo po dnevnice in nič delati ter sar mo denar izžemati iz kmečkega ljudstva, potem pa se izgovarjati, da sem v manjšini, bi smatral tako početje pod svojo častjo in bi raje ostal doma za pečjo!«
Prof. Mazovec brez sape.
Nato prof. Mazovec ni mogel drugega, kot da je začel igrati komedijo, Pogledal je kvišku in dejal s povzdignjenimi rokami: .Glejte, tako je ta stvari Ce iaz pravim belo je to tudi vi vidite, da je belo trdi Dovč vendarle, da je črno!« Zmanjkalo Je prof. Mazovcu sape in ni utegnil prepustiti predsedniku da bi shod zaključil, marveč je to storil kar sam. Nato si je začel meti profesor Mazovec roke. češ, da ga zebe in je silil domov, češ. da se mu mudi. Tov. Dovč ga je skušal zadržati in mu prigovarjal, naj ostane vsaj še poldrugo uro v Šmartnem, da bo večji in siguraelši uspeh. Toda nič ni pomagalo, gospodu govorniku se je mudilo h kosUu. Mi Šmarčani pa smo imeli priliko biti priča klerikalni demago-giii, ki ne pozna nobene doslednosti vec. Videli smo tudi, kako se klerikalcem povsod mudi domov.
\
pum**®®®
»'><<S*"?nTr*r"'*—

pmfmrtf ttizk* zSgo fimetsSe misli fe Samo tisti; ki podredi laštne^tntfere^fe sKtf^ ^flf)

i Tov. Dovč je lepo povedal gosp. prof. Mazovcu, da kmet, ki gre za svojim delom v gozd, ostane tam tako tioigo, da ga opravi, 'četudi ga pri tem zaloti trdi mrak. Ne spra-fejje za večerjo poprej, dokler ni opravil svojega dela. Klerikalni govornik pa ne more trpeti bore urice med ljudmi, kamor ie •prišel, da jih pouči in pri prvi priložnosti sili domov. Po končanem zborovanju je tov. Dovč protestiral proti temu, da je proi. Breznik raz lečo v cerkvi agitira] z* klerikalni shod, in je dejal, da bo prosil ob priliki našega zborovanja, da gospod profesor Brez-, nik tudi malo poagitira za nas. Ta pa je dejal: >0, za vaše laži pa že ne. za našo pravično stvar pa vedno.« Na besede prof. Breznika pač ne bomo Šmarčani pristali, ker se zavedamo, koliko nas je stala naša cerkev pretečeno leto, ko se je popravljala. Prispevali smo mi, a ne zato, da bi cerkev služila agitatorskim svrham klerikalno-po-litično razpoloženega profesorja iz zavoda sv. Stanislava.
__Posavski samostojnež.
Zveza kmetskih fantov in deklet.
Organizacijski tečaj.
Zveza društev kmetskih fantov in deklet je priredila v nedeljo dne 30. marca, enodnevni organizacijski tečaj #,a fante in dekleta ljubljanske okolice /g Ljubljani. Namen tečaja je bil, da ^vsposobi kmetske fante in dekleta za vodstvo društva in jim da vsa potrebna navodila in smernice za društveno dedovanje. Tečaja se je udeležilo nad 30 fantov in deklet iz cele ljubljanske okolice. Na tem tečaju so bila predavanja
kmetskem gibanju in potrebi trdne .kmetske organizacije, o organizaciji in delovanju društva, o govorništvu in o zadružništvu. Vsakemu predavanju je jedila debata, v katero so udeleženci marljivo posegli
m; Iz njih intenzivnega sodelovanja na tečaju se je videlo, da naši fantje in naša dekleta dobro poznajo pomen svoje stanovske organizacije in da v njih globoko korenini kmetska misel in sta-,oovska zavest
so Le tako naprej in za našega kmeta napočijo boljši časi!
na •	xr . *
Horjul. 1
V	četrtek, dne 3. aprila začne delovati tudi naše društvo kmetskih fantov in deklet. Otvori se gospodinjski tečaj, i©a katerem se bodo naša dekleta učila -predvsem praktičnega kuhanja. Tečaj bo pa vseboval tudi predavanja o drugih, za naša dekleta važnih gospodinjskih in ženskih vprašanjih. Zanimanje za tečaj ie veliko in uspeh je zagotovljen.
Brezovica.
V	nedeljo, dne 23. marca, je priredilo naše društvo kmetskih fantov in deklet 'predavanje, ki je nad vsako pričakova-
L nie dobro uspelo. Predaval je g. kmet. jetnik Rohrman o travništvu in živinoreji. Z njemu lastno poljudnostjo, ki je "Sad njegovega temeljitega strokovnega iZnanja in velike prakse, je podal mnogoštevilnim poslušalcem, ki so se tako iz Brezovice kot iz vseh sosednjih vasi udeležili predavanja, izčg>en pouk o' teh .dveh za naše gospodarstvo najvažnejših panog kmetijstva. Za njegov trud so mu ,vsi udeleženci prav hvaležni, vs; V kratkem se zaključi gospodinjski tečaj, ki se vrši tu že par mesecev z
najlepšim uspehom. —————»»_______»_____
Poučni izlet učencev II. letnika kmetijske šole na Grmu.
Vpoštevajoč važnost poučnih izletov, se je državna kmetijska šola na Grmu odločila, da priredi pod vodstvom strokovnega učitelja Fran Malaseka trodnevni poučni izlet s lj7. učenci.
jr Dne 17. marca t. i. smo se ob 4. uri zjutraj odpeljali preko Ljubljane na Vrhniko zkot prvo točko našega .programa. Na Vrh-kS^ki nas je pričakoval vrli načelnik podružnice Kmet. družbe. Ivan Kos. ki je s prav ^veliko požrtvovalnostjo posvetil cel dan na-\ šemu izletu. Najprvo nas je peljal v tvornico Globus, d. d. za mesne in sadne konserve. Podjetje je prvovrstno, opremljeno z nai-imodernejšimi stroji za predelavanje sočivja, rfadja, v zvezi z veliko klavnico za napravo vprekajenih izdelkov in mesnih konserv. Za .potrebne pločevinaste posode ima tvornica 'posebni oddelek, kjer si sama izdeluje potrebne puščice, lonce itd. na najmodernejših Strojih. Najbolj nas je zanimal oddelek za ..sadne in zelenjadne konserve, ki je za na-..šega kmetovalca velikega pomena; saj tam lahko speča vse v to stroko spadajoče surovine. Oddelek je bil deloma v obratu. Na rJo se je priključil naši ekskurziji še podna-rfelnik kmet. podružnice, absolvent grmske jigple Jakob Zitko iz Verda. Nadalje smo si v istem podjetju ogledali strojarno in lepo J.erno žago z dvema velikima jarmeni-ia, ki predelavajo les za zaboje in za uesno trgovino. Od tam smo šli naprej proti Vrhniki in si spotoma ogledali na novo urejeno podjetje »Jantar«, ki se peča z izdelovanjem ustnikov. G. Jelovšek je bil tako ; prijazen, da nam je pokazal in temeljito raz-požiI obratovanje. Razen tega je prav kava-lc trsko ponudil vsakemu en komad za spomin. j;Yeseli in zadovoljni so izletniki kaj hitro ^uporabili darovane ustnike. To narodno podaje bo kmalu izpodrinilo uvoz tujega bla-
I
posebno pa jabloneškega. Na Vrhniki so nas zanimala prav lepa poslopja hranilnice, osnovne šole itd. in smo pge napotili proti zadružni mlekarni, katere odbor je zastopal g. J. Zitko. G. mlekar nam je razkazal obratovanje cele mlekarne. V •^OVeh velikih kotlih se je ravno sirilo 400 i Jmeka, iz katerega se izdeluje prvovrsten traendolski sir. Podjetje je ena izmed najstarejših mlekaren v Sloveniji ln je pod iCOrnlim vodstvom, sicer bi že zdavnaj pro-
padlo, "kakor so propadli podobni zavodi, ked in 'snaga, kakor tudi prvovrstni izdelki, pric:.jO o	tciuuoui s^/o&oonosti g. liije-
karja. Videli smo razne hlebce sira od 50 do 90 kg. Sir ima primerno ceno in ga prav toplo priporočamo, ker smo se' o dobri kakovosti tega izdelka tudi sami prepričali. Za tem ogledom smo imeli skupno kosilo, ki nam ga je pripravila ga. Kosova. Okrepčani smo se po kratkem odmoru napotili v moderno urejen mlin in lastno elektrarno g. Tomšiča, kateri nam je izdelovanje moke prav lepo razložil. Opazili smo, da bo treba naše stare negospodarske mline preurediti na valjčne. S tem bo tudi kmetovalcu pomagano, ker bo dobival več in finejše moke. Od tam smo se ob žuborečem potočku napotili h g. J. Stržinarju, kjer smo si ogledali hlev in gospodarstvo. Pri g. Tršarju, bivšem grmovcu, smo videli specijalno strojarno za usnje, ki ga uporabljajo za izdelovanje gonilnih jermenov. Ogledali smo si tudi Mo-čilnik in žago g. Kotnika na Mirkah. Največ zanimanja pa smo imeli za tvornico usnja g. Pollaka. Po posredovanju G. Jelovška nam je uprava zavoda dovolila vstop v tovarno in razkazala izdelovanje kož. Podjetje je zelo moderno urejeno, opremljeno z najmodernejšimi stroji in predeluje argentinske in indijske kože, zgornje usnje za vojaštvo in trgovino. Ker se je čas odhoda bližal, smo si po ogledu tovarne ogledali še staro, zgodovinsko cerkev sv. Trojice, odkoder je lep razgled na ljubljansko barje. Korakajoč mimo rojstne hiše nepozabnega pisatelja Ivana Cankarja, smo odhiteli na kolodvor, poslavljajoč se od lope in prijazne Vrhnike.
Po prihodu v LJubljano smo prisostvovali predstavi v dramskem gledališču, kjer nam je uprava gledališča preskrbela sedeže po znižani ceni. Prenočevali smo v državni žrebčami na Selu.
Drugi dan, dne 18. marca smo si ogledali Združene mlekarne v Ljubljani. Podjetje se ravno preurejuje in siao vzlic temu odnesli vtis, da bo to lepa in moderno urejena mlekarna, ki bo v stanu predelati do 20 tisoč litrov mleka dnevna Poleg tega smo videli velike širne kleti, v katerih so raznovrstni siri v veliki zalogi. Nato smo se odpravili v pivovarno »Union«, kjer smo se 3 ure zamudili. Uprava podjetja nam je dala strokovnega voditelja g. inž. Šimane, rojenega Čeha, ki nam je s prav slovansko potrpežljivostjo razkazoval cel obrat. Pričeli smo pri izdelovanju slada v novo urejeni sladarni, ki je ena izmed najmodernejših v naši državi. Ječmen dobivajo iz Hane na Čehoslovaškem. Ječmen se dviga z ekvatorjem v 3. nadstropje. Tam se čisti in spravi na kupe, da se uležl. Nato se 3 dni namaka in se namočen spušča v bobne, ki jih ima zavod 20 in vsak vsebuje po pol vagona ječmena. Tam se ječmen ogreva, kali in zrači. Po 8 dneh ie slad gotov, ki ga imenujejo zeleni slad. Nato se zeleni slad spušča v dvigalo in dvigne v 3. nadstropje, kjer se še bolj osuši in navsezadnje v najnižje nadstropje, ki 'p kurjeno s posebno pečjo na"živi ogenj. V tem oddelku vlada,54—55 stopini R, katera toplota je primerna za bela piva. Za črna piva se vporablja višja toplota. Posušen slad se čisti in trlerira in spravlja v zalogo, kjer mora najmani 1 mesec ležati, predno se začne rabiti. Celo sladarro poganjajo z električno čilo. Iz tega oddelka smo se podali v pivovarno, kier imajo v podstrešji', mline za. slad. Smlet ječmen se meša s toplo vedo. kf Izvleče vs sladni sladkor in se ta tega napravi sladno mleko. Isto prevre, ocedi in se preceien sok pretoči v drugi kotel, kjer se pridene hmelj. Izkuhan hmelj se pretoči s posebnim sitom, kjer ostanejo vse luskine in čisto, mlado pivo se natoči na velike plitve sklede ali štoke. Tam se hladi in se kali ustalijo. Ustaljeno pivo se še enkrat hladi na hladilnikih in pretoči v velike kadi v kipelni kleti. Ko pivo prekipi, se odtoči v založno klet. V tej kleti je čez 30 tisoč hI piva. Pivo se polni v sodčk? in steklenice, za kar imajo posebno čistilnico steklenic, posebno sodarno in se izvršujejo vsa dete avtomatično. Podjetje producira veliko pivnih tropin in slad-nih klicev, ki služijo okolišnfrn kmetovalcem kot izborna krma za mlečno živino. Zavod ic v vsakem oziru vzorno urejen in ie njegov Izdelek znan sirom domovine. Tovarna ima svojo električno centralo na 400 HP in parne stroje za 600 HP. Tudi tam smo bili deležni gostoljubnosti.
Popoldne smo se na poziv kmetijske podružnice v Gornji Šiški odpravili na obisk in ogled tamošnjih gospodarstev, vendar da borr.o tako slavnostno in liubez-njivo sprejeti, nismo pričakovali. Cel podružnični odbor. g. župan in g. poslanec Puceli z načelnikom Sancinom nas ie pričakoval. Ogledali smo si kakih 20 prav vzorno urejenih, živine polnih hlevov. Za nas Dolenjce predstavljajo taki hlevi palače saj marsikateri nima niti takega stanovanja. Vsi hlevi so bili zračni, svetli, pobeljeni in zelo snažni. Prav lepo urejene iasli z napajalniki, zdrava krepka živina je pričala o tem. da so tamošnji kmetovalci zelo napredni in prav dobri gospodarji. Kakor nam daje šola podlago za napredek v praktičnem življenju, tako moramo tem bolj upoštevati, ako se vidi isti napredek brez strokovne izobrazbe. Tudi druga poslopja so prav lepa, stanovanja vredna pridnih ljudij, povsod se vidi električna razsvetljava, električna gonilna sila. in ima vsak naimoderneiše in nujno potrebne stroje. To, kar se vidi v najnajpredneiših vaseh okoli Olomuca na Hani, se istotako vidi pri nas v Zgornji Šiški. To je naša druga Mana. Presenečeni in navdušeni za napredno kmetijsko gospodarstvo smo imeli pri kosilu priliko spoznati, da se zna tudi naše kmečko ženstvo umno sukati v kuhinjski umetnosti. Da pri tem ni manjkalo napitnic in govorov, je samo ob sebi umevno. Gostoljubnost našega kmetskega ljudstva ie še resnično slovanska. Potem smo se napotili k zadnil točki našega ljubljanskega programa k Marijanišču. Predstojništvo zavoda, posebno na vodstvo gospodinjske šole, je bilo tako ljubeznivo in ie našim fantom pokazalo celo uredbo velepoteznega hišnega gospodarstva in gospodinjstva. Nismo se mogli načuditi vzonosti, ki vlada tam. Posebno nas ie zanimala sorodna gospodinjska šola. katere učenke so nas prav gostoljubno postregle. V prijaznem medsebojnem razgovoru nam je čas vse prehitro potekal, in smo morali zato PTav hiteti, da smo prišli še Pravočasno k predstavi v opernem gledališču, kjer so igrali »Gorenjskega Slavčka«.
Tretji in zadn'! dan smo se odpeljali na Dolenisko v Stično, kjer smo se po prihodu udeležili sv. maše v starodavni samostanski cerkvi. Po sv. maši smo si ogledali samostan z raznimi zanimivostmi notranjega redovniškega življenja. Razne lepe
ksr ''"o. bib':Atcka, so v nas zbujale občudovanje. Nato smo si ogledali nanovo urejen valjčni mlin, elektrarno, žago, pra-šičjerejo, zelenjadni in sadni vrt. Tudi tam se ni manjkalo gostoljubja. Po kosilu smo odšli peš v Št. Vid-Radohovovas, kjer smo si ogledali mlekarno g. Šefmana. Po ogledu iste smo odšli v bližnjo graščino Selo, last ljubljanskega veleindustrijalca g. Karola Pollaka, ki nas je osebno sprejel in vodil po obsežnem posestvu, ki je pod vzornim ©skrbništvom g. Pavlina, absolventa naše šole. Posebno nas je zanimal vzorno urejeni hlev s kritim gnojiščem, lep konjski hlev. obsežna prašičjereja Hoeschovo pasme z ograjo za pašo na prostem, razni gospodarski stroji na električni pogon, vozovi itd. Na vrtu wn'> videli lep par krotkih srn. S prirojenim talentom Industrijalca je g, Pollak tudi svoje posestvo z industrij ili-ziral. Napravil je novo parno žago, valjčni •mlin, ki ga goni 65 HP Wolfova lokomo-bila. Poleg tega ima svojo lastno električno centralo za pogon in razsvetljavo. Na celem posestvu je videti smotrenost in talent urejenega gospodarstva. Za posle in delavce so urejena lična stanovanja. Po o^le-du posestva smn Mi tudi povabljeni v grad, kjer nas ie gospa Pollakova prav lepo pogostila. Grad sam }e najbolj moderno, higi-jenično in udobno urejen. Pri vsem tem pa vlada povsod priprostost. Zvečer smo se vraili proti Novem mestu.
Ves čas potovanja nam je bilo vreme naklonjeno, tako da se je izlet zaključil v najboljšem razpoloženju. Naša dolžnost pa je, da se vsem činiteljem, po-edinim osebam in podjetjem, ki so nas povsod prijazno is gostoljubno sprejela, izreči tem potom našo najiskrenejšo zahvalo, izlet nam ostane v nepozabnem spominu.
Na Grmu, dne 24. marca 1924.
Fran Maiasek in učensi.
Pokrajinske vesti.
Občni zbor krajevne organizacije SKS Raka je bil dne 25. marca t. L Občni zbor je bil prav dobro obiskan in je bil izvoljen za predsednika tov. Fran Drnovšek; v odboj pa tovariši Franc Šribar, Aloizii Baje, Alojzij Humek, Vinko Levičar in Alojzij Žibert.
?ri Sv. Bolita pri Središču se vrši v nedeljo dr.« 13. aprila po prvi sv. maši shod SKS. Somišljeniki pridite!
(Izdano Jugosiovanstvo.) Kadar bomo v naši državi rs5 enakovredni in enakopravni državljani takrat bo država res jugoslovanska. Ko so prišli Radičevi Hrvati v skupščino, smo bili prepričani, da bo postala država jugoslovanska. Jugoslovanski demokratski Pribičevič pa je izdal jugosiovanstvo in vstopil v radikaln« Veliko Srbij.
(Evgen Jarc oi>eojen.) Pred deželnim sodiščem je bil obsojen podpredsednik Kmetijske dražbe Evgen J^rc na 30 dni zapora radi žaljivih besed, katere je izrekel napram veterinarskemu nadzorniku Alojziju Pavlinu. O tej zanimivi stvari bomo natančneje poročali prihodnjič.
(Stara Vrhnika.) Ko smo bili po listke za velikonočno spoved, je g. dekan porabil priliko, da malo poagitira proti »Kmet. listu«. Omenil je, da sta bila navzoča na shodu na Vrhniki, na katerem je govoril tov. Pucelj, tudi dva njegova mlajša pristaša. Nato je izšel v »Slovencu« dopis, ki ni odgovarjal resnici. Na »Slovenčevo« laž je odgovoril »Kmet. list« in ta odgovor g. dekanu ni všeč, češ, da je zato pohujšljiv, ker se je v njem omenilo tudi njegovo ime. Gospod dekan, pustite politiko v miru in je ne mešajte z vero, pa bomo prijatelji. To Vam svetujemo vsi, ki želimo mir v fari.
(Iz Mostara smo dobili od naših fantov naslednje pismo:) Podpisani slovenski fantje-vojaki 32. pešpolka v Mo-staru prosimo, da izročite vsem čita-teljem »Kmet. lista? naše iskrene 'pozdrave. V daljni Hercegovini se Vas spominjamo in Vam želimo vesele Velikonočne praznike: Jakob Domanjko, iz Ivanjcev pri Gor. Radgoni, Alojzij Miinarič, iz Ivanjcev pri Gor. Radgoni, Alojzij Kolmanič, iz Očeslavskega vrha, Matija Kaučič, Ivanjšovci, Janez Rozman, Ivanjšovci, Alojzij Kukovec, Osek, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Janez Pučko, Sv. Anton v Slov. Goricah, Franc Anžel, Sv. Anton, Franc Gomzi, Smolinci, Janez Anžei, Slabšina (Sv. Andraž), Alojz Golob, Slabšina, Alojz Ferenc, Veržej pri Ljutomeru, Jožef Žnidarič, Grabe pri Ljutomeru, Vin-cenc Pešec, Stojnica pri Ptuju, Ernest Pa!uc, "Jerenina pri Mariboru, Alojz Gcričan, Zg. PolskaVa, Franc Kručič, Haloze pri Ptuju, Janez Bela, Ptujska gora, Jožef Eenko, Bolenečiči pri Ptuju, Anton Topiak, llovlak pri Ptuju.
(Rakitna.) Davčni vijak je letos posebno hudo pritisnil rakitniške posestnike. V enem samem letu nas hočejo uničiti in nas pognati po svetu za kruhom. Neverjetne vsote zahtevajo od nas. Ker od nas ni nobeden v stanu plačati, so nam zarubili, kar so mogli. Dvajset posestnikov je zarubljenih. Rakitna je ubog gorski kraj in "od teh r.evežev zahtevajo po Din 60.000 in več davka. Dr. Korošec, kje si z 21 tigri, kje ie treba pomoči. Davčno oblast pozivljemo, da takoj razveljavi brezglavo početje, ne branimo se dati državi, kar je njenega, ali proti nezakonitosti se bomo borili do skrajnosti. Ali vam je vsak špijon že zakon? Ena propalica je krivo napovedala naše dohodke in radi te propalice naj pridemo vsi na beraško palico? Ali hočete tako pogaziti pravičnost? Ali ho-
čete na tak način vzgajati državljansko zavest in davčno poštenost, predpogoj obstoja države?
(Iz Tomišija.) Pod Krimom se je že začela volilna borba za Kmet. podružnico* Začel jo je tuk. klerikalni zaupnik, ki je sploh zadovoljen samo s tako vlado in družbo, kjer je sam zraven in sicer na vodilnem mestu. 2e v tednu med 9. in 16. t. m. je nabiral nove ude za podružnico v občini Vrbljenje, zadnjo nedeljo pa jih je nabiral po Totnišlju in jih nabral toliko, da jih ni mogel spraviti naravnost domov, temvsč je s težavo rinil njimi gori mimo cerkve, kjer tudi njega opominjajo novi zvonovi da je sedaj novi čas. No, rr.ož je opešal radi prevelikih uspehov. Oprijemal se je za zM z obema rokaips, krenil v bližnje smrečje in vpil, da ne mara, da bi mu sedanji zvonovi peli cb smrti. Vpil je pa med popold. sMbo božjo tam poleg cerkve kot jesihar. Prišli so 3 usmiljeni samaritani ter moža odnesli in vlekli domov. Preveliko število novih članov Kmet. družbe ga je morda potrlo na tla, da se je pobil na nogi. Ne bo sreče, Jaka!
(Klerikalni cvet.) Pretečeno nedeljo sta se pojavila v pozni večerni uri v neki gostilni na Rimski cesti v Ljubljani znani klerikalni kričač L. fn njegov so-drug J. Vstopivši v gostilno sta pokazala takoj svojo barvo in pričela na nesramen način blatiti naš list. ki je visel na steni V divji pobesnelosti sta se vrgla na gostilničarja in dala svojim čutom duška z različnimi vzkliki kakor:
»P____nradona, mi smo klerikalci in
zato tudi kaj imamo, ti pa nič nimaš in tudi nikdar nič imel ne boš!« Gostje so se zgražali nad živinskim obnašanjem obeh razgrajačev, ki se imata zahvaliti le ravnodušnosti in potrpežljivosti gostov. da nista letela na hladno. To pot smo obema tičkoina prizanesli, a v bodoče naj si dobro zapomnita, da v našem koncu ni mesta, kjer bi nadlegovala mirne ljudf s" svojimi nadutimi nastopi. Upamo, da zaenkrat ta opomin zadostuje. Čs se bodo podobni slučaji ponavljali, jima. bomo vtepli v glavo osnovne pojme dostojnosti.
(Iz Grosapfja.) V nedrij.^ dne 23. marca se je pri nas vršila "kupna sfeja našega in šmarskega občinskega odbora radi zidave šole. Zanimanje za sejo je bilo veliko- le žal, da se ni moglo mirno sklepati, ker se je takoj po otvoritvi seje začelo silno prerekanje. Pri- vseh zborovanjih naj se čuva resmost, ker le po stvarnem razmotrivanju se pride do za-željenega uspeha. »Domoljub« napada radi tega občinske odbornike, pristaše SKS. Ves napad je samo onemoglo sovraštvo do nas, ki hočemo le dobro občini in občinarjem.
(Iz Ježice.) V nedeljo je bil pri nas občni zbor Kmet. podružnice. Klerikalci so nagnali na občni zbor vse in zahtevali, da tudi neudje glasujejo. Povsod so enaki. Z nasiljem in protipostavnostjo si hočejo pridobiti večino v družbi ker drugače nc bi mogli zahtevati volilne pravice tudi za neude. Ud Kmetijske družbe postane vsakdo šele takrat, kadar ga sprejme glavni odbor družbe. Dokler glavni odbor novo prijavljenih udov ni sprejel, ti nimajo nobenih pravic; zato tudi voliti ne smejo. Vsled tega so imeli glasovalno pravico samo tisti udje, ki so bili sprejeti od glavnega odbora. Tako stoji zapisano v pravilih in ta veljajo za nas, ne pa to, kar si želijo razni Jarci in drugi klerikalni petelini.
(Primskovo pri Kranju.) Dne 30.
.marca so nas počastili s svojim shodom slovenski radikali. Vabila so bila razdeljena zaupno; udeležba je bila slaba. Sklicatelja shoda sta bila g. prof. Marinko in g. Karel Meglič, oba vneta političarja, katera sta s svojo navzočnostjo počastila že vse stranke Slovenije. Shod je bil sklican za peto uro, začel se je pa ob šestih, ker sta cenjena gospoda čakala na ljudi. Bilo nas je vseh skupaj 24, od katerih nas je bilj večina samostojnih, radikala pa ni bilo nobenega, razen gg. sklicateljev. Po kratkem in težavnem vezanju otrobo\ je gj govornik prof. Marinko začel povzdigovati radikalno stranko Slovenije, v deveta nebesa in hvalil njenega šefa g. Pašiča. Mi smo lepo mirno poslušali izvajanja obeh gg. govornikov, nakar smo po končanem govoru protestirali proti zaslugam radikalov v Sloveniji. Nato je g. Marinko fcotel, da se izvoli nekak odbor z izgovorom, da bo drugič vedel, katere naj povabi. Nato je brez volitve napisal cel odbor 10. članov samih pristašev SKS. Vpisal je tudi enega člana načelstva SKS v svoj odbor, kar je moral po odločnem protestu črtati. Na odgovore našega pristaša, vplivnega obrtnika so zborovalci navdušeno pritrjevali. Na očitek, zakaj je g. Marinko pri vsakih volitvah pri drugi stranki, je ta odgovoril, da se časi spreminjajo in da je vedno treba iti z večinsko stranko; kje so torej oni — značaji? G. prof. Marinkotu pa lepo povemo, naj ostane kjer je, ker tu smo vsi organizirani večinoma v SKS. Nekoliko je tudi demokratov, tako da za radikale ni prav nič prostora. G. Megliču pa, da smo
bolj pametni kakor on misli in kr.kor bi bilo njemu ljubo. Osobito kar ss t:ie naše šole in našega zavednega g. naduči-telja, mu g. Meglič ne bo nikdar spod bil spoštovanja, ki mu ga dajemo hvaležni vaščani. G. radikalom pa svetujemo, naj nikar preveč ne hodijo na solnce z maslom na glavi, ker je možnost, da se maslo raztopi. Vas kmetje cele Siove-nije pa pozivamo, da se vsi združite v edino kmetski SKS.
(Vesela fantovska igra v Bršlšnu pri Novem mestu.) Dne 30. p. m. se je vračal neki mladenič kot vojak domov na tridnevni dopust. Njegovi starši so zagrizeni pristaši SLS, a fant sam je znan kot eden najbolj navdušenih Orlov. Ker je doma iz Zgornje Straže, je ob priho-jSu v Bršlin moral čakati na zvezo vlaka. Med tem pa se mu je zahotelo, da napravi v Bršlinu pri nekem dekletu nedovoljen obisk. Oče tega dekleta pa je odločen pristaš SKS. Bršlinski fantje, ki so izvohali namero ljubezniželj-nega »urlauberja«, so opozorili dekletovega očeta, kaj čaka njegovo hčer ta večer. Ko se je tedaj fant približal pozno zvečer dekletovemu oknu, je naletel na njenega očeta, ki ga je brezobzirno zapodil. Fant se je zatekel v neko še odprto trgovino, kjer so ga pa tudi kmalu postavili na hladno, češ, da morajo trgovino zapreti. Tu pa je padel bršlinskim čuvarjem deklet naravnost v roke in se ni mogel nikamor več ganiti. Bilo je več fantov. Razdelili so se v dve partiji in eni so zahtevali, da jih mora ponočnjak iz Zgornje Straže voziti jk) Bršlinu v šajtrgi, drugi pa so zopet zahtevali, da mora na ves glas upiti skozi vas: »Nikdar več ne bom prišel v Bršlin motiti dekleta ponoči v sladkem spanju.« Obveljal je predlog zadnjih in fant iz Zgornje Straže se je moral dreti na ves glas kakor so mu zapovedali njegovi »sodniki«. Navsezadnje pa se je moral fantom še lepo zahvaliti, da so ga pustili pri življenju, nakar jo je urnih nog popihal proti svojemu domu.
(Podsreda.) Obletnica nesrečnega 18. marca je minula, vendar nam je ostalo dobro v spominu, kaj je govoril na ta dan pri nas klerikalni agitator Vrečko ali po domače Penkovski Jaka. Obljuboval je ljudem raj na tej zemlji, Ko ga je vprašal kmečki fant, kaj ie z avtonomijo, je odgovoril, da ima-xro avtonomijo čez noč v rokah, ako volijo vsi SLS. Kaj, Jaka, koliko noči je od takrat preteklo od onega dne, a avtonomije ni. Gotovo si takrat mislil na pravljice iz »Tisoč in ene noči«. Lahko čitaš te pravljice še naprej, a avtonomije nam ne moreš pričarati in poprej te bo odnesel vihar kmetskega gibanja. In Vi voditelji Kmečke zveze, ali se spominjate, kako ste pobelili 18. marca 1923. vse kostanje in lipe v Pod-sredi z lepaki, na katerih zahtevate: Naše fante iz Macedonije domov! Ob obfetnici pa odhajajo naši fantje zopet v Macedonijo. Sami čujete o slučajih, kako naši vojaki po vaši velikanski zmagi hirajo in trpe na Balkanu, a Vaši poslanci? Vaši tigri pa pasejo v Beogradu lenobo. Dr. Korošec, kje si? Kmetje in obrtniki, od vseh klerikalnih obljub imamo nazadnje petkrat povišane davke. Kriv je Dr. Korošec, ki je podpisal Markov protokol in pomogel radikalom na vlado. Ali ste se ob obletnici tudi smehljali pod lipo,' kakor lani ko ste čitali izid volitev? Vi bedni sinovi kmetskega stanu, mar še sedaj ne čutite, da imate na rokah težke okove, v katere so Vas vklenili klerikalci? Kličemo Vam, ki so Vas omamile klerikalne obljube, da se združite pod zelenim praporom Vaše stanovske Samostojne kmetijske stranke!
(Šmarje pri Jelšah.) Po enem letu ko so klerikalci prirejali shode za dr-žavnozborske volitve in obljubljali avtonomijo, znižanje davkov ter povratek naših vojakov iz Macedonije, smo na dan 25. marca t. 1. zopet imeli čast, da nas je posetil od klerikalcev najeti dr. Ogrizek. Priredili so shod, na katerem je bilo precejšnje število klerikalnih udeležencev, a tudi pristašev SKS. Zborovalci, predvsem pristaši naše stranke, so se obnašali mirno in dostojno. Ne tako govornik sam, ki je začel udrihati po samostojnih kmetih. Zabavljal je tako, da so se poslušalci, mecl njimi celo pristaši SLS, zgražali. Predvsem povemo dr. Ogrizku, da se mi kratkomalo ne pustimo zmerjati za osle, še manj pa bomo dovolili, da bi nam klerikalci s svojimi obljubami metali pesek v oči. Govornik je trdil, da so vseh današnjih nadlog in bremen krivi samostojneži, ker so glasovali za ustavo. Pri tem pa je seveda hvalil klerikalce. Eden naših vrlih pristašev pa je zabrusil tedaj dr. Ogrizku, da se ustava ne izvaja, kar je moral dr. Ogrizek lepo minro in molče pogoltniti. Nadalje je govornik omenil tudi Markov protokol in priznal, da so ga klerikalni poslanci podpisali, toda le zato, ker so se hoteli prepričati, ali bodo, dali radikali klerikalcem obljubljeno deželno avtonomijo, ali ne. Sedaj pa da so razočarani in da od radikalov nimajo pričakovati ničesar. Temu seveda nI
«ako! S tem protokolom so klerikalci dosegli za sebe marsikaj dobrega, za volilce pa ničesar. Za kmeta povišanje davkov, nemoderni vojaški zakon, same dajatve itd. Za sebe pa so še dosegli polovično vožnjo za Orle, draginjske do-iklade za duhovnike, ki se jim izplačajo celo za nazaj. Nato se je oglasil k besedi tudi tovariš Drobne, da protestira proti govomikoviim izvajanjem. — Dr. Ogrizek pa se je njegovega nastopa zbal in zahteval, naj se odstrani. Vendar je slišal dr. Ogrizek, kar mu je šlo od strani naših pristašev in o marsikaterem vprašanju ni znal dati odgovora. V splošnem je napravil klerikalni shod slab utis iro navzoči zborovaici te ali one stranke se niso nikakor navdušili za njegova izvajanja.
(Sv. Andraž v Slov. gor.) Slovenske gorice so znane radi slabih cest in potov. Prva čast v tem pogledu pa pripada Andraževskim občinskim cestam. Lansko leto se je s kulukom, katerega je vodil klerikalni odbornik Tone Bez-jak popravljala občinska cesta. Cesta pa je ostala vseeno nerabna, odbor pa ne stori ničesar, da bi jo popravil. Pa kako naj kaj stori? Za vsako najmanjšo stvarco gre občinski predstojnik najprej v farovž vprašat župnika, če dovoli popravo ali ne. Vsak tujec, ki stopi na naše občinske ceste precej zapazi, kako so te ceste oskrbovane. Samo da je v farovžu red, pa je vse dobro, ceste in šola, to je zadnje. Občinske odbornike opozarjamo, da se letos vsaj malo pobrigajo za ceste, če ne bomo druge strune napeli. Občani.
(Kozle.) Lepo nalahko je začela likvidirati klerikalna stranka pri nas. Dosedanji njen voditelj dekan Marko Tomažič je odložil mandat kot občinski odbornik. Uresničile so se besede: »Duhov, ki sem jih priklical, se je težko osvoboditi.« Marsikateri njihov pristaš povprašuje po obljubah, pa imajo samo ničlo za ničlo, zato polagajo mandate, ker se boje osleparjenih volilcev. Edino in glavno njihovo delo je, da se zbira denar za zvonove. Od kraja je šlo polagoma, sedaj pa je začelo pritiskati. Po dve pridigi imamo vsako nedeljo. Tisti, ki ne dajo za zvonove ničesar, bodo prišli v črne bukve, da bodo potomci čitali čez sto let, da niso pomagali zbirati za zvonove denar. Hvali se občina Veternik in Zdole, samo Kozje je tako nesrečno, da ni bilo pohvaljeno. Nas se je ozmerjalo, da smo skopuhi itd., da skrbimo samo za svoje trebuhe, če bi imel g. dekan ljubezen do bližnjega, ne bi kaj takega govoril. Potem pa še zraven pristavlja: »Država nam je vzela zvonove.« Ne poveste pa, da je to bila avstrijska država, ne pa naša, da vaši nevedni zapeljančki ne vedo, pri čem da so, da so vzeli zvonove z vašim privoljenjem, da ste sipali denar za vojno posojilo. Tudi radi govorite o postu, obenem pa pristavljate, da samo radi tega se zgodi pri svinjah toliko nesreč, ker jeste ob postih meso. Gospod dekan, prav nič vam ne pomaga, čeravno se skrijete v prvo nadstropje s polnim krožnikom svinjskega mesa za malo južino na veliki post, potem pa osupnete, če vas najde naš veren posluša-telj. Oospodu kaplanu pa svetujemo, naj pusti naše trške otroke pri miru glede čitanja časopisja, kajti naših tržanov ne boste vjeli v svoje orlovske mreže. Mar mislite, da je šola za klerikalno agitacijo?! Težko je, če tajnik Deželak nima uspeha in hodi poparjen kot mokra vrana, vi mu tudi ne boste pripomogli do uspehov. — Po spovedne listke hodi večinoma nedorasla mladina. Je-li potrebno, da sprašujejo potem doma o porodu in enakih stvareh? Vas bodo morali starši poučiti, kaj spada v krščanski nauk in kaj ne! Je-li treba, da odhajajo od vaših naukov dekleta z zarudelimi obrazi.
Petek, dne 28. marca.
Vsi Radičevci so prišli v Beograd. — Davidovič je izjavil proglas proti novi vladi. — Novo francosko vlado je sestavij zopet Poincare. — Rusko - rumunska pogajanja napredujejo počasi.
Sobota, dne 29. m»rca.
Tov. Pucelj je imel sijajen govor proti nepravilni politiki trgovinskega ministra. — Burna seja nerodne skupščine. Opozicija je pričela z obstruk-cijo. Takojšnja verifikacija Radičevih mandatov je bila s 127 proti 112 glasovi odklonjena.
Nodelja, dne 30. marca.
Seja skupščine je trajala nepretrgoma 39 ur, od sobote do ponedeljka zjutraj. — V protest proti neverifikaciji Radičevih mandatov je zapustila vsa opozicija skupščino. Nato je bil proračun sprejet z glasovi radikalov, Prebi-čevičevih pristašev in 4 članov Dže-mieta. 3 Nemci so glasovali proti. Od 312 poslancev je glasovalo za proračun samo 124. — Kuluk jc s finančnim zakonom odpravljen. Eksistenčni minimum je prišel na 5000 dinarjev;, kompe-tenca okrajnih sodišč se mora naredbe-nim potom razširiti in sklenjeno je, da dobimo kovan denar.
Pondeljek, dne 31. marca.
Skupščina zboruje brez opozicije. Spreieta je bila konvencija z Avstrijo o likvidaciji poslopij avstro-ogrskih poslaništev v Srbiji in tajne konvencije z Bolgarsko.
Torek, dne 1. aprila.
Verifikacijski odbor je potrdil še 15 Radičevih mandatov. Za sta glasovala tudi Nemec Moser in radikal Nastas Petrovič. — Prebičevič in njegovi poslanci, med njimi tudi prof. Reisner so bili iz demokratske stranke izklju-čeni.
II. redni občni zbor
Ekonoma".
Pregled tedenskih dogodkov.
Sreda, dne 26. marca.
Pribičevič je s 14 poslanci izstopil iz demokratskega kluba ter ustanovil samostojno demokratsko stranko. —Sporazum med Pašičem ln Priblčevičem je dosežen. Pribičevič dobi za vsakih 5 poslancev, ki jih pripelje iz demokratskega kluba po en ministrski sedež. — Francoska vlada je podala ostavko. — Četrtek, dne 27. marca.
Pašlč-Pribičevičeva vlada je sestavljena. Samostojni demokrati so dobili 4 ministrstva in dva državna pod-tajnika. — Džemijet se je razbil. 4 poslanci so se pridružili vladi, 10 pa opoziciji. Nemci so proti vladi. — Razmerje glasov v skupščini je sledeče: Vlada: radikali 108, samostojni demokrati 17, džemiet 4, 2 Radičeva desidenta in 1 velesrb, skupaj 132 glasov. Opozicija: demokrati 33, Jugoslovenski klub 24, Spahovci 18, Radičevci 20 (v poštev pridejo samo verificirani mandati), zemljoradniki 11, džemiet 10, 2 socijali-sta in 2 divjaka, skupaj 120 elasov. Nevtralni pa bi bili Nemci z 8 poslanci. — Na Dunaju so se pričela pogajanja med Rumunijo ln Rusijo.
55
»Ekonom« ie imel v nedeljo, dne 30. marca svoj II. redni občni zbor.
Zopet je eno leto dela za nami. Ob priliki II. občnega zbora moramo z veseljem in zadovoljstvom ugotoviti, da ie bilo naše delo v obilni meri blagoslovljeno. Kljub raznim krizam, katere so ovirale naše gospodarstvo v splošnem, si je umel »Ekonom« vedno pomagati iz težkoč in je uspešno zaščitil interese zadrugarjev. Iz malega »Ekonoma« se je razvila močna gospodarska organizacija. ki danes vztrajno kljubuje sebičnim ciljem velekapitala. Brezdvomno so k temu napredku v veliki meri pripomogli zavedni zadrugarji sami, a pohva"iti je treba tudi močno inicijativo voditeljev zadruge in požrtvovalnost zvestega ter marljivega uradništva.
Naj bo vsem Izražena na tem mestu iskrena zahvala in pa toplo priznanje.
Občni zbor je otvoril radi zadržanega predsednika tov B. Skalickyja, podpredsednik ter taktični vodja »Ekonoma« tov. inž. Zupančič, ki je po imenovanju zapisnikarja ter overovateljev zapisnika prešel takoj na dnevni red in dal besedo ravnatelju S o r š a k u , ki je prečital zapisnik o zadnjem občnem zboru. Zapisnik je bil soglasno odobren.
Na to je podal tov. inž. Zupančič sledeče
poročilo načelstva:
Slavni občni zbori
Preko vseh mogočih zaprek je naša zadruga v preteklem letu mirno korak za korakom korakala svojo začTtano si. pot naprej in to v času, ko so skoro vsa podjetja hirala. Krepko se je uveljavila v vsej Sloveniji vsled zaupanja, ki si ga je znala pridobiti. Da se nam je to posrečilo, je v prvi vrsti zasluga udov zadruge, članov načelstva ter vzornega ravnateljstva. V početku nismo imeli niti doma niti skladišča, a sedaj je hiša v Kolodvorski ulici naš dom, naša last — ne mogoče last načelstva ali ravnateljstva, ampak last vseh članov.
Poslovna doba v preteklem letu je bila za našo zadrugo dokaj težavna in tudi zanimiva. V prvem poslovnem letu je bilo še denarja v splošnem povsod dovolj na razpolago in se je preskrba s potrebščinami, ki jih nabavlja zadruga za svoje člane, vršila bolj velikopotezno, ter se je nudila le manjša potreba vnovčevati pridelke članov, katere so po večini lahko spravili v denar. Prevladalo je takrat zaupanje do blaga in denar se je le malo cenil. Nasproti temu pa je v poslovni dobi, o kateri vam imam čast poročati, nastala težka denarna kriza ali bolje rečeno, pomanjkanje gotovine. To krizo, ki se je vlekla skozi celo leto in traja še naprej, je na eni strani povzročila finančna politika s tem. da se je prenehalo s tiskanjem bankovcev, na drugi strani so pa povišani in novi davki izvlekli še zadnjo malenkost denarja iz žepov in je tako ostal kmet skoro brez gotovine.
Razume se, da se pod takimi razmerami živi le od rok do ust in se je nabavljanje potrebščin omejilo samo na najnujnejše in najpotrebnejše. Obenem je nastala težava tudi za kredit in tako je bil edini izhod prisilna prodaja pridelkov. V tem oziru je »Ekonom« blažil teike razmere in pomagal svojim članom kolikor je bilo le mogoče. Od več strani je bila i-zražena želja, da bi »Ekonom« ustanovil tudi svoj lastni denarni oddelek odnosno. da bi se mu pridružila posojilnica. Vendar je to, dokler nimamo na razpolago večjih prostorov neizvedljivo, ker bi morala biti posojilnica popolnoma neodvisna in samosvoja zadruga. Naše stremljenje pa mora biti, da pridemo do svojega primernega večjega zadružnega doma. Pripomniti moramo, da je šla Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico naši zadrugi vedno na roko, za kar gre zahvala članu našega nadzorstva ravnatelju dr. Krsniku.
Promet zadruge je kljub vsem prej navedenim okolnostim in težkočam lepo napredoval in to deloma s sistematičnim spo-polnjevanjem delokroga samega, še bolj pa radi tega ker je bil »Ekonom« krepka opora in pomoč novoustanovljenim zadrugam na deželi, ki so se ustanovile na Krki. v Kostanjevici, Mokronogu. Malih doleh, Ribnem in
Lescah kakor tudi drugim starejšim zadrugam. Otvorili smo poslovalnico v Kamniku, ki se lepo razvija. V tej smeri nas čaka še veliko dela in tu ne smemo kloniti pred zaprekami, ampak moramo započeto delo odločno in vztrajno nadaljevati.
Število članov je naraslo v letu 1923 za 133 tako, da - štejemo koncem leta 728 članov in 11 zadrug z 3.542 člani torej skupno 4.270 članov. To je sicer lepo število, vseeno pa moramo zastaviti vse sile, da se to število še izdatno pomnoži, ker je le na ta način se lahko še krepikejše pospešujejo koristi zadrugarjev in se podpirajo gospodarski cilji, ki jih zasledujejo zadruge in ti cilji so popolna gospodarska osamosvojitev kmetskega ljudstva. Delo naše zadruge temelji v tem, da se članom preskrbijo potrebščine po zmernih cenah in obenem se nudi zadrugarjem pomoč za ugodno oddajo njihovih lastnih pridelkov. Naše zadružno delo ie gospodarsko, ki ne koristi samo sedanjim članom, ampak bo prišlo v dobro tudi poznejSim rodovom. Z eno besedo gospodarsko delo je trajno.
Ugodni letni uspeh našega poslovana je dokazan tudi z doseženim čistim dobičkom, ki znaša Din 86.856.20.
Predlagamo, da se ta dobiček po odbitku 6% obresti, ki naj se plačajo na vplačane deleže, pripiše »specijalnemu rezervnemu zakladu za izgubo pri blagu vsled padca cen in za izgube pri blagu radi poškodbe blaga«.
Končno prosimo, da vzame občni zbor to poročilo na znanje in nam po predlogu nadzorstva podeli absolutorij za poslovalno loto 1923.
Poročilo je brlo z odobravanjem soglasno sprejeto.
Poročilo nadzorstva.
Na to je podal v imenu nadzorstva poročilo tovariš Hočevar iz Žej pri Komendi, ki se je pred vsem zahvaljeval tovarišem, ki so s sodelovanjem pripomogli k temu, da se »Ekonom« tako lepo razvija. Izraža med drugim tudi svoje zadovoljstvo nad tem, da se isto tako lepo razvija »Ekonomova poslovalnica v Kamniku« in poživlja vse navzoče, da se v bodoče še bolj resno poprimejo zadružnega dela. Na to prebere sledeče poročilo:
Zapisnik seje nadzorstva dne £5. jaitn-arja 1924.
Navzoči gg. Janloo Kersnik, Antau Vofe, Franc Pustotnik.
Predmet: Revizija poslovnih kisjig iu pregled računskega zaključka.
Podpisani so pregledali bilanco in vs6m z gube m dobička, primerjali posamezne postavke v glavni knjigi in prilogah ter dognali popolno soglasje.
Končno predlaga absolutorij.
Na to otvori tov. ing. Zupančič debato k poročilu nadzorstva in načelstva.
Debata.
K besedi se je oglasil tov. Sancrn, ki se je v svojem navdušenem govoru zahvaljeval članstvu, načelstvu, nadzorstvu in urad-ništvu za njih agilnost ter pozival vse tovariše, da tudi v bodoče marljivo sodelujejo, da bo zmaga čim preje in v vsakem oziru naša.
Tov. ing. Zupančič je dal na-to na glasovanje predlog nadzorstva, ki je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.
Nadalje poda ravn. Soršak pregledno poročilo o računskem zaključku, katero je bilo po nekaterih pojasnilih tekom debate soglasno sprejeto.
Pri sklepanju o uporabi čistega dobička je bil soglasno sprejet predlog načelstva, da se poslovni prebitek v znesku Din 86.856.20 pripiše po odbitku 6%-nih za zadružne deleže »špeciielnemu rezervnemu zakladu za izgubo pri blagu vsled padca cen in za izgube pri blagu radi poškodbe blaga«.
Dalje je ravn. Šoršak prečital revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, katere je izvršila pri Ekonomu svojo prvo redno ob;,igatoTično revizijo v dneh cd 18. do 26. junija 1923. Poročilo je bilo častno izpričevalo za delo »Ekonoma«.
Volitve.
Pri nadaljni točki volitve načelstva so bili na predlog tov. Perkota izvoljeni sledeči člani v načelstvo.:
Za predsednika: tov. ing. Zupančič, Ljubljana.
Za podpredsednika: tov. Ivan Rus, veleposestnik, Grosuplje.
Za odbornike: Ljudevlk Plavšak, veleposestnik, Št. Jur ob Taboru, dr Drago Ma-rušič, odvetnik, Ljubljana, Boguslav Ska-Iicky, ravnatelj kmetijske šole, Novo Mesto, Janez PIrnat, nadučitelj, Mokronog. Ivan Perko, posestnik, Zg. Šiška, Janko Bukovec, tajnik SKS, Ljubljana, Jernej Grad, posestnik. Dragomelj, Alfonz Mencinger, posestnik, Boh. Bistrica, Ivo Štrumbelj, posestnik, Ig.
V	nadzorstvo so bili nadalje izvoljeni: Dr. Janko Kersnik, ravnatelj kmetijske posojilnice, Ljubljana, Franc Pustotnik, veleposestnik. Blagovica, Ferdo Vode, veleposestnik, Komenda, Ivan Urek, posestnik, Globoko pri Brežicah, Štefan Lamper, posestni, Sevnica ob Savi, Anton Vovk, posestnik, Bled, Franc Ponikvar, posestnik, Golo št. 9, Ivan Vidic, posestnik in župan, Lesce.
Pri slučajnosti je bilo izrečeno več bo-drilnih nasvetov za bodočnost, nakar je tov. ing. Zupančič s kratkim govorom zaključil drugi redni občni zbor »Ekonoma«, našega trdnega in krepko se razvijajočega zadružnega ognjišča.
Mlečna kriza.
V	nedeljo, dne 23. marca 1924 je bil občni zbor Mlekarskega društva za ljubljansko okolico, ki je bil zelo dobro obiskan.
Poleg običajnih točk dnevnega reda se je razpravljalo tudi o nadprodukciji mleka, ki se pojavlja od lanske jeseni in se preti spremeniti to spomlad v mlečno krizo, ki ne bo imela za posledico samo padca cen mleku pod produkcijsko ceno, temveč ne bo znatnih množin mleku sploh mogoče vnovčiti.
Da se nastop krize po možnosti prepreči, je občni zbor sprejel resolucijo in jo predložil vsem prizadetim organom, ki so dolžni skrbeti za dobrobit kmeta. Resolucija se glasi:
»Občni zbor konstatira, da nastaja z vračanjem normalnih razmer nadpro-dukcija mleka, ki dnevno narašča in ki se bo z nastopom paše ter zelenega krmljenja spremenila v težko mlečno krizo.
Da je temu res tako, ne dokazuje samo predvojni izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz bivše Kranjske ter večkratne mlečne krize, temveč nam dokazujejo tudi in predvsem razmere na ljubljanskem trgu. Od lanske jeseni naprej je ljubljanski trg vsaki dan bolj prenapolnjen z mlekom, tako da ga morajo prodati nekateri producenti po zelo nizki ceni, nekateri ga pa sploh ne morejo vnovčiti. Dalje konstatira občni zbor, da je položaj z ozirom na predvojne razmere za okoliškega kmeta tudi vsled tega zelo poslabšan, ker se mora boriti z močno konkurenco povzročeno z dovozom mleka in mlečnih izdelkov na ljubljanski trg iz oddaljenejših krajev, ki so pred vojno izvažali v primorska mesta.
Spričo imenovanih okoliščin je gotova stvar, da ne bo samo cena mleka padla pod produkcijsko ceno, na kateri se že sedaj komaj drži, temveč znatne množine mleka sploh ne bo mogoče vnovčiti.
In to bo za okoliškega kmeta, kateremu je mleko glavni vir dohodkov, katastrofalni udarec.
Glede na imenovane okoliščine ugotavlja otini zbor, da imamo pred vratmi težko mlečno krizo, katero je treba lečiti predno postane za večino ne samo okoliških, temveč gorenjskih in notranjskih kmetov sploh katastrofalna.
Rešitev odnosno preprečitev krize vidi občni zbor edino v tem, da se organizira uspešen izvoz mleka in mlečnih izdelkov, v kolikor isti preostajajo nad domačo uporabo. Ker rešitev tega vprašanja ni enostavna in ker ne zadene samo kmetov ljubljanske okolice, zato je za njega uspešno rešitev potrebno sodelovanje vseh prizadetih činiteljev, predvsem pa vlade in kmetijskih, gospodarskih ter strokovnih organizacij.
Zato občni zbor apelira na vlado, da z ugodno carinsko, transportno in tarifno politiko olajša izvoz mleka in mlečnih izdelkov ter gmotno podpira snovanje in delovanje mlekarskih zadrug v oddaljenejših krajih od Ljubljane, ki naj mleko in njega izdelke izvažajo ter tako prepuste ljubljanski trg producen-tom bližnje okolice: na kmetijske gospodarske in strokovne organizacije, da snuje mlekarske zadruge, deluje na razširjenje in izboljšanje mlečne industrije, oskrbi inozemski trg, preskrbe zadrugam opremo in jih podpirajo pri delovanju z nasveti.
Poleg tega smatra občni zbor, da je za pristop k reševanju tega vprašanja potrebna posebna anketa, katero naj bi sklicala vlada in povabila na njo podpisano mlekarsko društvo ter da je potrebno oživotvorjenje mlekarske šole.«
Dalje je občni zbor sprejel posebno resolucijo zaradi dovoznih cest v Ljubljano, zlasti Gosposvetske ceste, ki so v tako zanemarjenem stanju, da se povra-čajo mlečni vozički, odnosno, da morajo kmetje dovažati mleko ob slabejših vremenih z konji, kar stroške zelo zviša in se dostikrat za mleko toliko ne dobi, kolikor stane sam dovoz.
Občni zbor je bil nato zaključen v dobri veri, da se bodo merodajni organi zavzeli za stvar in pristopili takoj k reševanju tega za kmeta tako važnega vprašanja.
Gospodarske vesti.
TRŽNA POROČILA.
ŽITO.
Novi Sad, 1. aprila. Pšenica 300— 325, ječmen 325, oves 250—255, koruza 332—357y2, moka »Os« 510 dinarjev.
Budimpešta, 31. marca. V (tisočih madž. kron) Pšenica 297.5—312.5, rž 270—275, ječmen za krmo 290—310, za pivovarne 340—360, oves 260—265, koruza 245—250, otrobi 205—210, lucerna 9—10.
ŽIVINA.
Dunaj, 31. marca. (V tisočih avstr. kron) Svinje debele 19—24.5, mesnate 22—24.5.
Budimpešta, 31. marca (V tisočih madž. kron) Voli 8.8—15.5, biki 9.5— 15, bivoli 6.5—9.5, krave 7.5—14, drobnica 6—7.5, junci 7—12. Svinje lahke 20—23, srednje 22—24, debele 23—24.8 (za kg žive teže).
Maribor, 30. marca. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 28. marca 1.1. se je pripeljalo 16 svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: mali prešiči 5 do 6 tednov stari po 225 do 250 dinarjev, 7 do 9 tednov stari 275 do 300 dinarjev, 3 do 4 mesece stari 650 do 700, 5 do 7 mesecev stari 1050 do 1300, 8 do 10 mesecev stari 1625 do 1700 dinarjev. 1 leto stari pa po 1750 do 1875 vsaki komad. Kg žive teže 17.50 do 20; 1 kg mrtve teže po 22.50 do 27.50 dinarjev. Koze so se prodajale komad po 200 do 300 dinarjev.
MAST IN SVINJETINA.
Zagreb, 1. aprila. (Na debelo) Mast v sodih 35 dinarjev (plus 2% embalaže), svinjska mast 36.5, sveža slanina
34, debela prekajena slanina 38, baru-burška slanina 37, papricirana 36, pra* ška šunka 50—52, cesarsko meso zavita šunka brez kosti 29, krakovsfce klobase 26, kranjske 27, mortadella 39, safalada ekstra in pariška 37 dinarjev.
ŽITNI TRG.
(Tedenski pregled.) Dovozi so postali večji, radi česar je oživila tudi ponudba. Primanjkuje edino otrobov^ ječmen in fižol. Slednjega sploh nž dobiti Ponudba črne moke je malenkostna, povpraševanje po nji pa precej živahno. Povpraševanje po fini moki skoro ne pride v poštev in se spfohf trguje le s črno moko.
Dasiravno je zanimanje za pšenico nekoliko oživelo so vendar cene nazadovale radi večjih dovozov. Kupovali so jo edino hrvatski mlini. Cene so nazadovale tudi zato, ker so stare zaloge pšenice še precej velike in pa ker se obeta letos zelo dober pridelek.
Tudi cene koruze so popustile (za 5 —7V* para). Radi živahnih dovozov je-bilo pokrito vse povpraševanje. Stare zaloge so že precejšnje m pritiskajo na cene. Izvozniki sedaj ne nakupujejo in skušajo placirati svoje lastne zaloge. Pričakovati pa je še nadaljnega popuščanja cen.
Promet z ostalimi ' pridelki je bil slab
SEMENA
Zagreb, 1. aprila. Promet je sflno živahen. Največ povprašujejo po trav-' natem semenu, katerega je nekaj vrst že razprodanih. Živahno je tudi povpraševanje po detelji, ki jo je dovolj in je nekoliko poskočila v ceni. Notirajo: (na debelo, postaja Zagreb): Rdeča detelja* 27—28 dinarjev, lucerna 24—26, gra-hovica 4—6 dinarjev za kg. Zelje 120— 180, ohrovt 100—150, koleraba 180-» 250, karfijola 1500—2500, paprika 100— 150, kumare 120—150, salata 120—150, redkev 60—100, paradižniki 100—300, špinača 35—150, grah 20—25, pesa 45— 80, sadna drevesca 25—100 dinarjev z» kos.
Rentnina.
Rentnina ie davek, katerega pobira država od obresti hranilnih vlog pri zadrugah, hranilnicah in ostalih podjetjih, ki so zavezana javno polagati račune. Rentni davek znaša pri zadrugah, hranilnicah itd. 3 odstotke, pri ostalih podjetjih, zavezanih k javnemu polaga-nju računov (bankah itd.) pa 4 odstotke od obresti hranilnih vlog.
Na ta davek se pobira še 30 odstotni državni pribitak.
. Imamo pa še eno vrsto rentnega davka. To je rentnina, ki se odmerja na podlagi zadevnih napovedi. Ta rentni davek plačujejo posamezniki od obresti posojil, (ki so iih dali d rušim osebam), če njih dohodki, zavezani temu davku, sami ali pa z drugimi dohodki vred presegajo letno vsoto 5000 Din.
Kdor v določenem roku t. j. do konca februarja t. 1. ne vloži napovedi, temu se odmeri rentni davek na podstavi uradnih podatkov in stranka potem potom pritožbe le težko doseže kako znižanje davka. Ta rentni davek znaša a)
2	odstotka od obresti posojil, b) 3 odstotke od obrtnih zakupnin (zakupnina gostilne, trgovine itd.).
Na rentni davek se pobira še 100 odstotni državni davek in od obeh zneskov skupaj še 30 odstotni drž. pribi-tek, tako da znaša rentni davek skupaj pri a) 52 odstotkov, pri b) pa 7.8 odstotkov. Avtonomne doklade se pobirajo samo od čiste rentnine t j. od 2 in
3	odstotnih davčnih zneskov.
Ljubljanski jesenski velesejem.
V nekaj mesecih, med 15. in 25. avgustom, bo prestolica Slovenije, naša bela Ljubljana, zopet stala v središču kupčijske-ga in družabnega zanimanja. Skoro 40.000 kvadratnih metrov obsegajoče sejmišče, na; katerem stoji 7 velikih razstavnih paviljonov in preko 60 manjših razstavnih privatnih zgradb, bo četrtič odprlo svoja vrata, da celemu svetu pokaže proizvode jugoslovanske industrije in jugoslovanske obiti. V posebnih ekspozicijah pa bodo na vpogled tudi produkti obrtne pridnosti cele vrste drugih držav, ki stoje z Jugoslavijo v ozkih trgovskih stikih.
Ne samo naša domovina, ampak, kakor dokazujejo poročila velesejmskih častnih zastopnikov v inozemstvu, tudi to i naraščajočim zanimanjem in priznanjem zasleduje uspešno delovanje in razvoj ljubljanskih vzorčnih velesejmov, ob katerih otvoritvi pred tremi leti je marsikdo skeptično zmajeval z glavo. Danes je vsakdo uverjen, da so velesejmi poučili ne samo za odjemalca, ampak tudi za pridobitverao-gospodarske kroge, ker ravno velesejmi dajejo v največji meri izpodbudo za uspešno pridobivanje. Na vzorčnih velesejmih zamere vsakdo, ki je pazljivo zasledoval razvoj ljudskih potreb, ugotoviti, katerih artiklov ne Izdelujemo doma, bodisi da takih predmetov ne vidiš na sejmu, bodisi da so take izdelke baš radi tega razstav® samo tujci. Kdor začne proizvajati tak artikel, po katerem ljudstvo živahno povprašuje in ki ga doslej naša industrija in obrt še ni vrgla na trg, bo imel takoj dovofl odjemalcev in lep zaslužek. Velesejmi sa kažipot k narodnemu blagostanju.
s; Uan » Jugoslovanske Matice" ?
Vsak vreden Jugoslovan .ie	J UiLoslovenske Matice".
... . i' -t - V
MADŽARSKA IN NJENO PLAČEVANJE REPARACIJ.
Svet Zveze narodov je predlagal repa-racijski komisiji, naj bi povprečni letni obrok od triatlonske pogodbe Madžarski naloženega plačila za dobo dvajsetih let, potrebnih za amortizacijo projektiranega 25 milijonskega posojila, ne presegal največ 10 milijonov zlatih kron. Reparacijska komisija je ta predlog sprejela kri določila, da se do leta 1927 v dosego proračunskega ravnotežja popolnoma ustavi plačevanje reparacij, za sledečih 20 let je pa odplačila uravnala po tej tabeli:
1927 in 1928 a 5 milj. zl. kron
1929	6 » » »
1930	7 » » »
1931	8 » » »
1932	9 » » »
1933	10 » > »
1934	11 » » »
1935	12 » » »
1936	do 1941 a 13 » » »
1942 in 1943 k 14 > » »
Reparacijska komisija je tudi razveljavila svoje predpravice na gotove prejemke madžarske vlade, da H tako omogoči nabavo jamstev za posojilo.
(Jesenska setev.) Podatki o jesenski posetvi so v glavnem zbrani. Ozimne pšenice je bilo zasejane 1,647.457 ha, ječmena 246.403, rži 158.678, ozimnega ovsa 4.132 ha. Lansko leto (1922) je bilo
zasejano ozimne pšenice 1,450.617 ha, ječmena 214.434 ha, rži 168.836 ha. Po pokrajinah je bilo posejano pšenice v severni Srbiji 402.668 ha, v južni Srbiji 133.389 ha, v Hrvatski 363.314 ha, v Bosni 130.493, v Vojvodini 529.706, v Sloveniji 15.825, v Dalmaciji 21.000 in v Črni gori 2.019 ha; rži v severni Srbiji 18.187, v južni Srbiji 45.911, v Hrvatski 42.125, v Bosni 11.169, v Vojvodini 6.916, v Sloveniji 26.614, v Dalmaciji 2600 in v Črni gori 1.464 ha. Stanje ozimne posetve je povsod zelo dobro, ker dosedaj ni primanjkovalo vlage in tudi manj vlažno leto ne bo oviralo vegetacije. Tako smemo računati, da bo letošnji pridelek zopet nekoliko prekosil lanskega.
(Vrednost denarja) je ostala v bistvu neizpremenjena. Dne 1. aprila je veljal na zagrebški borzi en ameriški dolar 80, švicarski frank 14.04—14.14, angleški funt šterling 345, francoski frank 4.40—4.50, italijanska lira 3.50 in češka krona 2.39—2.40 dinarjev. En dinar velja od 872—876 avstrijskih kron in do 900 madžarskih kron.
gled srne, veselje solnčnega žarka, bojazljivost zajca, nečimurnost pava, nežnost perja, ki pokriva vrabčev vrat, trdoto demanta in sladkost medu, neusmiljenost tigra, gorkoto ognja in mraz ledu, blebetavost srake in gru-ljenje grlice. Vse to je zmešal ter je iz te zmesi ustvaril ženo — Evo. In nato jo je podaril možu — Adamu ter mu je rekel: »Tu je tovarišica tvojega Življenja!« In tako je postal mož zaradi svoje žene najsrečnejši nesrečnik, ki se je potapljal v najslajšem razkošju in v najgrenkejšem obupu, uživajoč vso krasoto in radost nebes ter vso grozo pekla; najbogatejši kralj in najbednejši berač obenem. In Adam je svojo Evo ljubil in oboževal ter jo mrzil in zaničeval; bežal je pred njo ter se ji skrival v strahu in grozi, a brez nje mu je bilo življenje brez vrednosti, zato je tekal ža njo, jo iskal in ji služil kot suženj. Twasstri pa je dejal: »Tako bodi do konca vseh časov!«
Gospodinjstvo.
Krompirjeve jedi. — Kipnik Iz krompirja. Mešaj četrt ure za jajce surovega masla, 5 rumenjakov in 8 dg sladkorja. Potem prideni 3 stlačene krompirje, drobno sesekljanih limonovih olupkov in sneg petih beljakov. Deni to v namazan model ter speci kipnik v pečici — S svinjino. Zmešaj 3 srednjevelike stlačene krompirje z osminko kilograma prekajene, sesekljane svinjine; prideni temu 4 rumenjake, 2 žlici surovega masla, malo soli in sneg treh beljakov ter kuhaj kipnik tri četrt ure v sopari. Potem ga zvrni na krožnik in ga posipaj s parmazanskim sirom. — Krompirjev puding. Zmešaj za jajce surovega masla s tremi rumenjaki, potem prideni 3 kuhane stlačene krompirje, 2 žlici moke, 4 žlice sladkorja, nastrganih limonovih olupkov, malo cimeta in sneg treh beljakov. Vlij to v zamazan, z drobtina-mi posipan model ter skuhaj puding v sopari. Zraven daš lahko tudi kako sladko polivko. — Krompirjeve kloba-sice. Zmešaj enake dele kuhanega krompirja, sesekljanega pečenega ali kuhanega svinjskega mesa in prav toliko teletine. Prideni tudi nekoliko sesekljanega peteršilja in smetane, belega popra ter soli. Iz te zmesi napravi majhne klobasice ter jih ocvri na maslu. Zraven se poda kislo zelje, zelena solata ali kisle kumarice. — Krompirjeva gibanica. Nastrgaj 17 dkg kuhanega, močnatega krompirja; nato umešaj 7 dkg surovega masla, prideni mu krom-
■-----W
Edino najboljši šivalni stroji
so
Josip Peteline a
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
(blizu Prešernovega spomeniku za vodo)
znamke GritZfier in Adier za
rodbinsko, obrtno in industrijsko
rabo v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija.
Istotam igle, olje, posamezne dele
za stroje in kolesa. Sprejemamo -U	popravila.
Indijska pripovedka.
V gozdu Brachma je živel nekoč slon, Karpuratilaka imenovan. Zavohali pa so ga bili šakali in si mahoma domislili to-le: Če se nam posreči z zvijačo ujeti slona, bomo z njegovim truplom za Štiri mesece zadostno založeni z mesom. In neki stari šakal im je obljubil, da bo pogruntal sredstvo, s katerim bo vjel rilčarja v past.
Šel je torej, izdajalec, k slonu Kar-puratilaki, se vrgel bogaboječe v prah pred njim in dejal: »Gospod, ozri se milostno name!« Slon mu je odgovoril: »Kdo si in kaj pa hočeš?« — »Odposlanec sem,« je dejal, »vse živali tega prostranega gozda so se zbrale in me naprosile, da naj vam grem naznanit, da vas hočejo zbog vaših izvanrednih vladarskih kreposti maziliti za gozdnega kralja, ker iim pač ni več mogoče živeti brez presvetlega poglavarja. Zakaj najprej je treba stremeti po vladarju, potem šele po ženi in denarju. Zato mi kar nemudoma sledite in ne zamudite ure ugodnih zvezd!« — Tako je govoril, potem pa se je dvignil in odšel, bedasti Karpuratilaka, katerega je tiral pohlep po vladanju, pa mu je sledil po poti, krevsal za njim in se kmalu pogreznil v močvirje. Zdaci pa je zaklical: »Ljubi šakal, kaj naj pa sedaj storim? Poglej no, do vratu tičim v blatu!« Šakal pa mu je lokavo odgovoril: »Kar za moj rep se primite z rilcem, veličanstvo, pa vas potegnem iz močvirja! — To si bil prismojen, da si verjel mojim besedam, ti nerodni bebec!« In se je smejal in krohotal na vso moč in še malo... kra več, kakor v razdobju 1911-1913 in 33% več svinca. 33% več cinka in 46% več kositra. Druge drža/ve so porabile 16% mani nego pred vojno.
pir, 6 rumenjakov, 7 dkg stolčenih mandeljnov, 11 dkg sladkorja, drobno sesekljane oliv.ke ene limone in haposled sneg treh iiakov. Ta nadev namaži precej debel, na razvaljano testo, zvii ga rahlo v gibanico, katero namaži s surovim maslom ter jo speci. Krompirjevo gibanico daj takoj, ko je pečena, prav vročo na mizo.
Gosti lasje so od nekdaj sloveli za največji ženski kras. Dandanes pa se čimdalje bolj opaža, da so ženski lasje oslabeli in postali redkejši. Lasničarji pripovedujejo da že često deklicam izpadajo lasje. Največ je temu kriva tista neumna moda, ker si dajo ženske žgati lase. To je nepotrebno in zelo škodljivo. Pač pa je treba lase večkrat oprati v mlačni vodi, v katero se vrže nekaj gramov boraksa. Milo (žajfa) ni dobro za lase. Po pranju lase dobro oteri (obriši) in posuši. Zvečer pred spahjem je treba lase razplesti in večkrat čvrsto z ostro krtačo izkrtačiti do kože. Na ta način postanejo lasje svetli, odstranjuje se prah in stari odmrli lasje, učvrsti se koren ter se napravi prostor za nove lase. Ni pa dobro kite močno vezati ali vtikati med nje železne ali medene igle.
Dobre kepice. Četrt litra vode, 13 dkg surovega masla, ravno toliko moke in 6—7 jajc. Vodo in surovo maslo zavri skupaj, potem prideni moko in mešaj toliko časa na ognju, da se testo odloči od ponve. V to vmešaj jajca posamezno in dokler je še vroče, nakar ocvri z malo žličico upodobljene kepice. Ponev med tem vedno tresi. Ocvrte kepice poberi in daj v sladkorju povaljane gorke na mizo.
Odgovori somišljenikom in prijateljem.
IZ LISTNICE POSLANČEVE.
V. K. Z. — Poročilo policije ugodno. O. načelnik je obljubil, da ugodi prošnji v polnem obsegu in to »odmah«. Ako bi ta »odmah« bil preveč beograjski, prosim javite, da se ponovno zanimam.
M. L S. — Prejel, toda ta teden ni bilo mogoče, kakor še marsikaj drugega ne.
I. Č. M. N. — Državni Savet ne re-šava prošenj, pač pa sodi o pritožbah, ki se mu pravočasno dopošljejo in sicer na podlagi obstoječih zakonov in predloženega materijala. Ker je to sodišče, zato je tu vsaka intervencija izključena. O tem je »Kmetijski list« že večkrat pisal in si velja to zapomniti.
J. L. N. M. — Odgovoril sem vam že popolnoma jasno v »Kmetijskem listu«. Ako ga ne čitate, ali ne vsaj dovolj pazno, potem vam ne morem pomagati.
V. U. K. — Za F. K. velja isto, kakor za vsakega drugega državljana. Če nima ameriškega državljanstva ali če je isto prenehalo, potem velja isto za njega kakor za druge. Če je bil že v Ameriki ali pa ne, to je postranska stvar. Za letos kvota še ni prišla in kadar pride, objavimo takoj v »Kmetijskem listu«. Do takrat pa je vse prizadevanje zastonj.
D. K. M. — Tudi vam sem dovelj jasno obrazložil, kakšna. pot vodi do cilja. Vsak minister je dolžan se ozirati na svoje referente in jim tudi verovati. Pišete, da vam oblastni ravnatelj ni »naklonjen«. Kaj se pravi to? Ali ste kaj zagrešili in kaj? Ali ste poskušali, da popravite? Tu nima naklonjenosti ali nenaklonjenosti. Če ste slabo zapisani, bo to tudi minister upošteval.
F. J. D. — Nič. Dosedaj še nobenega slučaja.
Zdravstvo.
Nalezljive otroške bolezni. Po mnogih krajih na kmetih in celo po mestih se še vedno mnogi nezaupno posmehu-jejo, ako jim pripoveduje kdo, da je ta ali ona bolezen nalezljiva. Marsikdo tega kar noče verjeti, češ, zakaj pa ta ali oni ni zbolel, dasi je bil pri bolniku ali je občeval z osebami, ki so z bolniki v dotiki? Toda pomisliti je treba, da vsako telo ni dovzetno za vsako bolezen, kakor tudi v vsaki zemlji ne zraste vsak sad. Nalezljive bolezni so kakor seme, ki se plodi, raste in obrodi, če pride v sebi primerna tla. — Dr. D. Bleiweis razlaga o nalezljivih otroških boleznih tako-le:
V otroški dobi se pogostoma pojavljajo nalezljive bolezni Kot take poznamo ošpice, škrlatico, difterijo, norice, koze, dušljivi kašelj, influenco, tifus in mumps. Povzročajo jih neizrečeno majhni, prostemu očesu nevidni životvon, glivice, ki jih imenujemo bakterije. Vsako imenovanih bolezni rodi posebna, le njej lastna glivica. Te glivice ali bakterije prenašajo bolniki navadno neposredno, bodisi z dotikanjem, bodisi z dihanjem, govorjenjem, kašljanjem in kihanjem; včasih jih prenesejo zdravi ljudje, ki so bili z bolnikom v dotiki ali pa se bakterije drže različnih predmetov in jedil, od katerih prehajajo v človeško telo.
Škrlatica je ena najopasnejšib bolezni, ne le ker je često smrtonosna, temveč tudi ker otroka tako lahko pohabi za vse življenje, bodisi da postane gluh, ali oboli na obistih ali srcu in začne hirati. Enako opasno je bila pred kratkim difterija in je še danes na deželi, kjer ni vselej hitro mogoče dobiti zdravnika. Kajti cepivo proti davici pomaga zanesljivo le, če se vcepi že v prvi ali vsaj drugi dan. Koze, ki so svoj čas leto za letom opustošale našo domovino, ugonabljajoč na stotine in stotine ljudi, so k sreči skoro popolnoma ponehale, odkar je splošno uvedeno cepljenje proti kozam. Tifus je enako opasen otrokom kakor odraslim. O ošpicah in noricah, osobito pa o dnšljivem kašlju in inflnenci nam je znano, da slabijo telo in pripravljajo pot jetiki. Na nalezljive bolezni je torej treba obračati mnogo večjo pozornost, kakor se je to doslej godilo.
Ker se premnoge epidemije razvijajo po okužbi prebavil, gledati moramo osobito na to:
1.	Da ne uživamo ničesar z nesnažnimi rokami.
2.	Da ne uživamo ničesar iz nesnažnih posod.
3.	Da ne uživamo ničesar v sobi, v kateri leži za nalezljivo boleznijo obolela oseba.
4.	Da ne uživamo surovih jedil, osobito mleka in mesa, če natančno ne vemo, odkod da so.
5.	Da ne pijemo sumljive ali nečiste vode.
6.	Da se ogibamo vsake dotike s predmeti, ki jih je uporabljal bolnik (obleko, perilo, posteljno opravo itd.). Če je bila taka dotika neizogibna, se moramo skrbno osnažiti in razkužiti.
Za kratek čas.
Na letovišču. Letoviščnik: »Ali je bil v tem kraju ro]en kak velik mož?« Natakar: »Kar pomnim Jaz, so bili v tem kraju rojeni samo mali otroci..
Kar Vi potrebujete, to je Elza-fluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošiljka Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller. Stubica Donja, Elza-trg št. 344. Hrvatska.
To in ono.
GROZEN UMOR.
V	gozdu nad vasjo Sp. Loke pri Krašnji so našli tamošnji ljudje truplo okoli 40 let stare žene, katere ni nihče poznal. Vsi znaki so kazali, da je bila žena umorjena. Mrtvo neznanko so prepeljali v mrtvašnico. Kmalu pa se je zvedelo, da je umorjenka posestnica Jera Sever, po domače Kater-nica iz Sp. Savelj pri Ježici pri Ljubljani. Zagonetni umor se je izvršil tako-le: Po Ježici in Savljah Je zadnje čase beračil pobožen berač Jurče. Kleče je molil in prosil Boga za zdravje in srečo svojih dobrotnikov. Ljudje so ga povsod spoštovali radi njegove pobožnosti. Oglasil se je tudi pri Ka-ternici, ki ga je sprejela pod streho. Tu je Jurče zvedel, da Je žena vdova s štirimi otroci. Povedala mu je, da ima nesrečo pri živini. Pobožni Jurče Ji Je obljubii pomoč. Svetoval je Katernici, naj kupi 2 kile mesa, katerega bosta pojedla dva psa, nakar bosta poginila. Žena je storila po beračevem nasvetu. Nato je šel in nakopal kosti, katere je skrivaj zakopal pod pragom v hlev. Zraven je priložil steklenico blagoslovljene vode. Pozval je Severjevo, naj mu sledi. Vodil jo je pred hlev in vpričp nje izkopal kosti in blagoslovjeno vodo ter izjavil, da je našel vzrok nesreče pri živini. Zahteval je od žene, naj mu izroči 10.000 K in pa poročno obleko njenega pokojnega moža, nakar bo on denar in obleko nesel morav-škemu župniku »požegnat«.
Katernica je vse tako storila. Ko se je pa berač vrnil brez poročne obleke, Ji je dejal, da jo dobi pri župniku v Moravčah. Napotila sta se skupaj v Moravče. Žena se ie črno oblekla in vzela s seboj do 30.000 K denarja. Ko sta prišla v gozd pod Lim-barsko goro, je berač potegnil sekiro in zamahnil 4 krat po glavi nesrečne žene, ki se je ri prvem udarcu zgrudila mrtva na tla. Berač jo je oropal vsega denarja in pobegnil. Orožniki so zločinca že prijeli. — Ko' Je šla mati od umorjenke na Ježlco plačat mrtvaško zvonenje, je med tem časom zopet neki berač ukradel pri Severjevih 7000 K denarja in nekaj svinjskega mesa. Domneva se, da gre tu za organizirano be-raško družbo, kl sestoji iz samih zločincev. Zato naj ljudje pazijo, komu odprejo vrata.
ŽALOIGRA NA RAKEKU.
19ietni sin gostilničarja in posestnika Matevža Stržaja na Rakeku je dne 23. marca t 1. hotel vdreti težko se zapirajoči predal v omari, kjfer je ležala materina obleka. V predalu je bil nabit samokres, ki je ležal na materini obleki. i Po neprevidnosti Je sin sprožil samokres in zadel svojo mater naravnost v srce. Ko ie videl svojo 601etno mater na tleh v krvi, je sin omedlel. Baje je zelo ljubil mater. Kako se je cela stvar pravzaprav odigrala, še ni pojasnjeno. —
RADI OTROKA.
V	Nemški vasi pri Ribnici se je usmrtil posestnik France Prelesnik na ta način, da si je v kašči zasadil nož v vrat. Prelesnikov sinček je ukradel svojemu očetu 1000 Din in ta denar zapravljal. Učitelj Je za to zvedel in pozval očeta v šolo. Mati otrokova pa se Je pognala za sinčka, vsled česar jo je Prelesnik v prepiru udaril s tako silo po glavi, da se ji Je omračil um. in je morala v bolnico. Tega pa Prelesnik ni mogel prenesti fn se ie zaklal.
(Strahovit dvojni umor v Družinski vasi pri Beli Cerkvi.) Pri hiši posestnika Janeza Ramuta v Družinski vasi se je te dni odigral strašen umor, katerega žrtve sta bila Janez Ramut in njegova žena Urša. Moža so našli v bližini hleva umorjenega. Ležal je na trebuhu. Na glavi je imel veliko ze-vajočo rano in še dve manjši rani. V hiši pa je ležala ubita njegova žena Urša v sami srajci in v velikanski mlaki krvi. Ker so zadnji čas vladali pri Ramutovih stalni prepiri med starima dvema in mladimi Je padel sum strašnega zločina takoj na stara dva, katera sta bila tudi od orožnikov aretirana. Vendar ta slučaj še ni popolnoma pojasnjen ter vodi sodišče natančno preiskavo.
ZLOČIN NA LJUBLJANSKEM POLJU.
Alojzij Jerančič, sin trgovca je osumljen, da je umoril svojega dekleta Fanči
Petkovšek, blagajničarko v kinu »Tivoli«. Spremil jo je dne 31. marca zvečer proti njenemu domu na Vodovodni cesti, kjer jo je napadel z revolverjem. Krogla je nesrečnemu dekletu prodrla pljuča in šla mimo vrha srca pri rebrih ven. Jerančič je bil aretiran, zločin taji. Umorjenki, ki je bila vzorno dekle, je bil pobran ves denar.
Ženska, ki je obtožena Štirih umorov. V Berlinu je bila aretirana Erna Bi-schur, stara 32 let, ki je obtožena, da Je izvršila štiri umore. Leta 1919 je bila Erna Bischur bolniška strežnica in je kot taka stregla advokatu E. Kornerju, ki je živel s svojo materjo. Ko je Komer okreval, se je poročil z Erno Bischur. Cez dva tedna po poroki je Kornerjeva mati nenadoma umrla. Prvotno se je mislilo, da je" Kornerjeva mati umrla vsled premočne injekcije morfija, katerega Ji je dala sinaha. Po smrti svoje matere je Komer sprejel v svojo hišo brata Gregorja. Nekaj mesecev za tem Je advokat Komer umrl, kakor so zdravniki ugotovili, vsled arterijoskleroze. V resnici je pa Komer umrl vsled tega. ker mu je samari-tanka Komer zadala strup. Ker pokojnik ni zapustil nobene oporoke, je vse njegovo premoženje po zakonu pripadlo njegovemu bratu. Erna Bischur Je odslej živela v skupnem gospodinjstvu s Kornerjevim bratom in že se je govorilo, da se bosta poročila. Kar nenadoma je pa zopet umrl Komer jev brat Gregor in sicer vsled zadušitve s plinom. Sedaj je prišla Erna do vsega Kornerjeve-ga premoženja, tem lažje, ker je sodišču pokazala oporoko, s katero jo je Gregor napravil za glavno dedinjo. Kornerjevi sorodniki so se pa pritožili proti oporoki in dokazali. da je oporoko Erna falsificirala. Še predno Je pa bila zapuščinska razprava končana, se je Erna poročila z inž. Frenzer-jem. Komaj 6 mesecev po poroki so našii Frenzerja mrtvega, z revolversko kroglo v srcu. Erna Je znala predočiti smrt Frenzer-jevo na ta način, da je izvšll samomor, ker Je bil nezadovoljen z zakonom. Takoj po smrti inž. Frenzerja, se je mlada vdova Erna poročila z državnim uradnikom Bu-scherjem. Sedaj so prišli vsi zločini Eme Bischurjeve na dan in berlinska policija že osem mesecev vodi preiskavo, katera je dognala, da ie Erna Bischur dobivala strup od nekega direktorja, s katerim, je bila tudi v intimnih odnošajih.
(Umor v spanju.) K pariški policiji je prišel o polnoči neki mož, ki je nekoliko zmedeno govoril, a se obdolžil, da je vsled ljubosumnosti zadavil neko deklico. Povedal je natančno svoj značaj in naslov — računski uradnik in tudi ime in stanovanje umorjene deklice. Neutolažljivo je stokal in se kesal, končno se je pa zgrudil po tleh in zaspal. Med tem ko sta ga dva policaja stražila, je šel komisar v hišo umorjene, da popiše zločin. Toda lv hiši ni nihče vedel za umor, tudi dotična deklica je trdno in mirno spala. Presenečen se je vrnil komisar, a med tem se je »morilec« tudi že zbudil in ni ničesar vedel o umoru, niti o tem, kako je prišel v stražnico. Bil je namreč »mesečen« in je v somnambulističnem stanju prišel k policiji ter ji pripovedoval svoje sanje.
(Ustvarjenje Eve.) — Indijska legenda.) S početka časov je Twasstri ustvaril svet. Ko je pa hotel ustvariti Evo, je zapazil, da je uporabil že vso snov za ustvarjenje Adama. Ostalo mu ni prav nič več gradiva. Tedaj se je presenečeni Tv/asstri globoko zamislil. Ko se je iz svojih misli prebudil, pa je storil sledeče: Vzel je zaobljenost lune in valovitost kače, trepet trave, vitkost bičja, baršun cvetlice, lahkoto listja, po-
Najusodnejši nakup In prodaja
OSUflLD PEflGOU, Ljubljana
karlovska cesta Štev. 19 (poleg Dolenjskega mosta).
Nakupuje ln prodaja vse vrste deželnih pridelkov kakor: žito, ko-nopno in laneno seme, krompir fižol itd.
Zaloga mokev otrobov, koruze, lanenih tropin, prvovrstnega dalmatinskega cementa ter iz drugih najboljših tovaren.
Prodaja špecerijskega in kolonijalnega blaga, vse vrste suhe in oljnate barve, aki, firnež, laneno olje itd. trstje (Stukatur) in strešna lepenka, prodaja vseh vrst zanesljivo kaiivih vrtnih in poljskih semen.
Solidna in točna postrežbe.	Solidna in točna postrežba.
jjt	a 1 Vse Vaše potrebščine, no- p m	a. ■
kupujte!	Kupujte!
:h
ske in moške obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šifon, kotonin, oksfort, cefir, cvilik za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute, šerpe,
pri znani domači trgovini
JANKO ČEŠ NI K, Ljubljana,
Llngarfeva, Stritarjeva ulica.
Blago, samo čehoslovaški izdelek.
Opozarjam Janine in neveste pri nakopn opreme (bališa)!	Cene znatno ni/k e in zmerne!
EKONOM
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani
r. i. s o. s. •
Kolodvorska ulica štev. 7
prodaja po najnižjih cenah raznovrstna semena, katera so preiskana po drž. preizkuševališču.
V zalogi se nahajajo sedal sleaeče vrste: lucerna ali nemška In črna ali domača detelja, laika ljutika, angleška Ijolika, matil rep, pasja trava, pesa „MAMUT" rdeča, pesa »MAMUT" rumena, pesa ..ECKENDORFER" rumena.
Priporočamo svojim cenj odjemalcem nakup, ker jamčimo za dobro kakovost
ponudenega blaga.
•6
t . i..
fttejettfc V^ga poaeBafrjgft	iftfr flfttfri« ^mavMr****
9S5
v
posojilnice v Žalcu"
kateri se vrši dne 12. aprila 1924 ob 15. uri v posojilniški pisarni.
T. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1025.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Sprememba pravil* 6 Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določenem Času ne bil sklepčen, skliče se ob 16. uri istega dne drug občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, kateri pa je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Načelstvo.
Vabilo
redni
Hranilnice in posojilnice v Središču
reg. z. z n. z.
ki bo na vuzmeni pondeljek. dne 21. aprila 1924 ob 9. uri ciopoidn*
v posoillniških prostorih s tern-le
dnevnim redom:
1.	Poročili načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1923 in razdelit«* tistega d®bičh».
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev dveh članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Če bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se bo vršil v smislu § 35 pravil eno uro kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno.
I. KlemenIK.
M. Robič.
Lep, dobitaoseii zastal
na deželi bi imel kak invalid, upokojenec ali obrtnik, ki bi hotel proti proviziji prevzeti okrajna zastopstva ali potovati za staro, dobro vpeljano zalogo prvovrstnih poljedelskih strojev \sake vrste. Lepa priložnost sedaj spomladi. Le zanesljive osebe naj pošljejo čimprej resne ponudbe na „Dobi£kanosen zaslužek" na upravo „Kme-tijskega lista.
|eč sto lepih raznovrstnih sadnih drevesc jablan imam po zelo ugodni ceni na prodaj. Odpošiljam najmanj 15 drevesc skupaj. Za obila naročila se priporočam, Anton Šifsar, Žabni -ca 3, p. Škofja Loka.
Naročila za najboljšo
ti
garantiraro 9S do 59%
sprejema
osrednja gospodarska zaSrasa v Ljubljani
Kolodvorska ulica št. 7.
Priporočamo tvrdko
liis Peteline,
|roda se skoraj nov voz (tajsel) in konjska oprema z med-jem (mesingom) okovana. Naslov pove uprava „Kmet. lista".
dozori Kdor mi preskrbi na Štajerskem ali Dolenjskem v vinorodnih krajih, kjer manjka sodarskega mojstra. Stanovanje in malo delavnico, da bi se lahko vselil kot sodarski mojster? Grem tudi na dom. Vzamem tudi v najem malo posestvo ali pa dam v zameno stanovanje v novi hiši, obstoječe iz delavnice, 4 sob, kuhinje in jedilne shrambe, sposobno za vsako obrt 20 minut od Ljubljane. Naslov pove uprava „Kmet. lista".
Sv. Petra nasip št. 7
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi )
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in ru-javega platna, šifona, kravat, raznih gumbov,, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
BaSnlšfsa glavnica: fi&Pfctas&ljai Din. G®fO@®.©00 %-coiroia
Rezerve: Din. 32,515.080
C
		Podružnice:						
——— Beograd Bled Cavtat Celje		Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice		Korčula Kotor Kranj		Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje		Sarajevo Split Šibenik Zagreb
	H				1		ESs- m	
								
*
vkoreninjene divjaka in sadna drevesca nudi po konkurenčno nizki ceni, Alojz Grabar, pos. in trtnar, Zagoroi, pošta Juršinci pri Ptuju. Za pojasnila priložite znamke.
IŠČem dobrega hlapca iw
za poljska dela. Naslov pove up. „Kmet.lista*.
1	meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC Grosuplje, za
2	kg prediva ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča.
Haslov za brzofave: JADRANSKA Amerikanski oddelek - Potniški urad
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York City.
Bonho ima prvovrstne zveze v vseli slavnih mestih sveta in se peča z vsemi kmrn posli.
& &
0 Q	Q Q
©
o © o © o o
Oglašajte ¥ „KmetQsketti listu"
naznanjajo, da so otvorile
d. d.,
sredini mesta na Miklošičevi cesti št VSeh vrst opeke lastnega izdelka.
S@ na razp@Sag® v poSiubnih množinah po m
telefon 733
.13 tovarniško zalogo
dnevni ceni. UPI
INKI
JUBUANA
BSovo mesto
UBk^k
Slovenlgradec Slovenska Bistrica
cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.

EKSPOZITURE:
Konjice
Meia- Dravograd
Brzojavk Trgovska.
Telefoni: 139, 146. 458.
Urednik: Ivan Pucelj.
_Jfc.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani