• «•t so koristi Mtv-•iMflthu^vt. Dolov-•I m •privlltnl éo vNg» htr pr«4udr»|«.
Thé« MP*r •• 4« v o »»d t« tho InitrMt« of «K« working olut. Worker« ar« Miti t M 10 ali what t K «y producá. '
»i
1*
MfíS'JSm
* ^ÄSlTCJiÄ Mm: 4011 V. SI. Str., Gkitafi. IN.
"Mtvci Tsch dežela, združite te!'
P AZITE» *
na itovllko v oklopafw-kl ao nahaja polog va-èoga naolova. prlloplfo« noga opodaf ali	.
na ovitku. Ako (S03) |o AlovlJka . .	'
toda) vam o prihodki)« Atovilko naéaga Hola p#-foéo noroónlna. Prooá-nao9 ponovi to |o takof.
ŠTEV. (NO.) 502.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEÍE.
• i»
CHICAGO, ILL., DNE 24. ÀPRILA, (APRIL) 1917.
LETO (VOL.) XII.
PRVI MAJNIK JE DELAVSKI PRAZNIK.
Odgovor ruskih socialistov.
Zdi k* nam, da smo glede na eno najvažnejših vprašanj aktualne sedajnosti precej na jaanetn.
. Ko smo dejali, da so ruski socialisti sedaj za nadaljevanje lojne, se nam je indirektno očitalo, da se lažemo. Mi smo -sicer zelo previdni s svojim pisanjem. Neprenehoma upozarjauio, da je treba v sedanjem času vse vesti zelo *keptk-no či-tati, ne le zato, ker se sedaj še veliko več laže, kakor v normalnih časih, a-uipak tudi zato. ker je kontrola poročil sedaj mnogo težja. Ce smo v kakšni vesti zasledili kakšno napako, ki jo je delala neverjetno, &mo sami upozarja-li na to.
Ko smo pisali, da so ruski socialisti sedaj za nadaljevanje vojne, tudi nismo tega kar kriknili, ne da bi -bili primerjali poročila s kritičnim merilom. Bilo je sicer samo ob sebi razumljivo, da ne bodo ruski socialisti, ki so igrali v ruski revoluciji veliko vlogo, meni nk" tebi nič žitvovali pridobitev te revolucije zaradi kakšne pacifistične uiuhe. Toda nismo se zanašali na to, kar se zdi logična, ampak na potrjene izjave tistih* ki sedaj lahko govore v imenu ruskih socialistov.
Kljub temu se nam je očitala laž.
Medtem je poslanec Meyer Lcndon brzojav.il sodrugu Čeidzu, o katerem pač ne more biti dvoma, da je res socialist, kaj je resnice na vesteh, da se prizadevajo ruski socialisti doseči separaten mir z Nemčijo. To je bilo zelo dobro, Če ima so-drug Meyer London avtentičen odgovor na svoje vprašanje, se ni treba več zanašati le na Časnikarske vesti. Odgovor ruskih socialistov je pa nedvomno največje važnosti tudi za socialiste.
Sedaj poznamo ta odgovor. Glasi se:
" Odgovarja je kongresni ku Mever Londonu iz New Yorka, ki je zahteval fakta o vesteh, da zahtevajo ruski socialisti separaten mir z Nemčijo, je telegrafiral izvrševalni odbor.
•Kakor je bilo naznanjeno razglasu sveta de-Immkik Jft vojaških delegatov, ue. i*če >a* rujika revolucionarna demokracija separatnega mini, temveč je za aiednaroden mir brez enaksij in 4 vojnih odškodnin, dejanskih ali prikritih, na podlagi svobodnega razvoja narodov, in meni, da bi moral storiti proletariat vsake dežele, kar je največ mogoče, da se doseže mir na omenjeni podlagi.''
Ta odgovor daje nam popolno zadoščenje, ker potrjuje, kar smo pisali.
- Ruski socialisti niso za separaten mir; to se pravi, da so sedaj za nadaljevanje vojne.
Mi' nismo nikdar rekli, da so oni za večno vojno. Ampak ruski socialisti izjavljajo, na kakšni podlagi bi moral biti osnovan mir, <ia bi ustre-gal njim mi po njihovem mnenju interesom vsega mednarodnega proletariata. Očitno je, da je dane« tak mir še nemogočen; in logično so ruski socialisti za nadaljevanje vojne dokler ne bo tak mir mogoč.
Zaradi natančnosti je treba vzeti nekoliko malenkosti v poštev. Kod rug* Meyer London je poslal svoj telegram ki je bil zelo pameten^ četudi je menda ujezil nekatere vetraradikalee, so» drttgu Oidzu v Petrograd. SploAno je znano, da je Ceklze vodja socialistične frakcije v d trmi, prave socialistične, čeprav vržejo fanatiki sedaj morda tudi njega med „»ocialpatriote." Ruski socialisti in Čeklze z njimi so vedno ustali v najodloč-nejši opoziciji zoper carjevo vlado in so vedno glasovali proti vsem vojnim kreditom avtokratič-ne vlade. O njrhovem socializmu ne nmre biti dvoma.
Na Meyer Londonov telegram odgovarja iz-vr*evalni odbor sveta delavskih iu vojaških delegatov. S tem je povedano, da je ta svet socialist t-čeu; sicer mu ne bi bilčidze dal Meyer Londouo. vega telegrama, da odgovori nanj.' To je bilo sicer spoznati po raznih izjavah in sklepih tega sveta, ki niso mogla priti od nikogar drugega, kakor od socialistov. To<la sedaj nam je to potrjeno.
Ti socialisti so torej nasprotniki separatnega miru, a zahtevajo mednaroden mir na podlagi, ki jo dovolj jaano označujejo. Seveda se ne sme njihova izjava po sili napačno razlagati, kakor da hi hoteli status quo ante helium, tisti položaj, ki je bil pred vojno.S položajem, ki je bil pred vojno. H pomočjo sofrstike bi se to namreč lahko izvajalo iz stavke, mir brez aneksi j in vojnih odškod-

Hi	■■■■■■ n	■■■■■i
Ampak čez račun take sofist ike delajo ruski
socialisti sami križ, ko pravijo, da mora mir sloneti "na podlagi svobodnega razvoja narodov." To pomeni na eni strani avtonomijo narodov, ki bi bila nemogoča, ako bi se ohranil položaj, kakšen je bil pred vojno, na drugi strani pa odstranitev avtokracije.
Ruski socialisti menijo, da hi moral storiti proletariat vsake dežele, kar je največ mogoče, da se*doseže mir na taki podlagi. Ne, da se do-
seže mir za vsako ceno, ampak — da se doseže mir na taki podlagi!
Za ultraradikalce so storili ruski socialisti v tej izjavi cel kupiček grehov. Sicer je ne pobi t na resnica, da so ruski socialisti tekom vojne največ storili. Kajti z njihovo revcAucijo se ne more primerjati nobena resolucija, noben protest, nobeno dogmatiziranje v katerekoli drugi deželi. Ogromne so izpremembe, ki jih je revolucija povzročila v sami Kusiji, ali mogočen je tudi vpliv te revolucije, ki se že jasno opaža v drugih deželah.
Ali pacifistični radikalci že vihajo nosove nad rusko revolucijo. Nekaterim že to ui všeč, da je namreč tekla kri, kar jim je strašno zoprno. Mi
pac tudi nismo navdušeni za uboj v nobeni obliki; toda v Petrogradu bi bilo tekla kri tudi tedaj če ne bi bilo delavstvo in duma storila revolucionarnih korakov. Razlika je le ta, da bi bila tekla zastonj, tako je pa krvava setev vsaj oplodila zemljo', in sicer jo je prav temeljito oplodila.
Velik greh s pacifističnega stališča je tudi ta, da niso ruski socialisti dvignili glasu, da zahtevajo mir za vsako ceno, torej tudi «»'paraten mir. Pacifistični nauk se namreč glasi: "Mir, mir, mir, pa četudi hudič vse vzame."
Ruski socialisti ne marajo da bi hudič v*e vzel, in ker bi pri separatnem miru prav veliko vzel, niso za tak mir. S pacifističnega stališča to ni prav. Pa nič ne de. Prav je s socialističnega stališča. Iii ruski sodrugi kažejo s svojim sklepom, da so v prvi vrati socialisti. Ker je ta hip nadaljevanje vojne v interesu socializma, so za nadaljevanje vojne.
TUti, ki jih zaradi tega obsojajo, trdijo sicer sami o sebi, da »o socialisti. Pa nimajo prav. Paktično so v prvi prsti pacifisti, in potem še malo nocialisti. I* malo preiularuosti pokaže, da je resnično radikalnejši socializem na strani m-Utih socialistov.
\	* t m s	*
" v
Telegram ruski socialistov obsega še en greh, M jim ga rrrradikalci menda ne odpuste. V svojem telegramu priznavajo — horrible dietu — naroda! Kvangelisti utopije nas uče, da narodov, ali pa vsaj, da za socialiste ni narodov. To pre-inodno trditev potrebujejo, da izvajajo iz nje enako modri nauk, da nas interesi narodov, avtonomija, narodna neodvisnost i t. d. nič ne briga.
Vsi pač niso dosledni na tej poti. Opazili
smo to že dostikrat. Poznamo jih na primer, ki takoj vzplamte, če gre za irsko avtonomijo. Le če se kaj izpregovori o avtonomiji Jugoslovanov ali Cehov, potegnejo takoj rdečo zastavo iz žepa, češ da moramo biti pod njo "samo" socialisti iu nič druzega ue.
To je v resnici pmfanacija mednarodnosti iu smrten greh zoper socializem. Tajiti obstanek narodov — četudi le za socialiste — se pravi, da socialist ne sme priznavati hribov in dolin, ker je vsa zemlja ena enota. Ce pa so narodi, kakor so hribe in doline, kakor so v aolnčnem sistemu planeti iu trabanti in obroči, kakor so v gozdu hrasti, smreke in bori, tedaj se tudi ne more tajiti, da i-majo narodi svoje interese.
Zato je ruska revolucija, ki ni bila utopična, prinesla Fincem narodno avtonomijo; ona garantira, če ostane zmagovita, narodno avtonomijo Poljakom, Armencem, kavkaškim plemenom. In če se ruska revolucija «ama ravna po tem načelu, vedoča, kako je narodno zatiranje na Ruskem ugrožavalo notranji in zunanji mir. tedaj je logično, da zahteva uveljavljenje tega načela tudi drugod za jsnllago miru.
To je socialistična zahteva in socialistično delo. Vjeraa se s slovesnimi izjavami Internaeio-nale. V jeni a se z načeli socializma. Vjema se s praktičnimi potrebami zavednega proletariata.
Ruski socialisti izrekajo mnenje, da naj bi proletariat v vseh deželah postopal v tem zmislu in gledal, da se doseže mir na taki podlagi.
S tem smo zopet tam, kjer smo bili mi že davno.
v'.
Ruski socialisti ne pravijo, da naj bi socialisti v drugih deželah delali za mir za vsako ceno. Pozivajo jih, da naj delajo za pogoje, ki omogočijo pravičen in trajen mir. To pomeni, da naj socialisti tam, kjer nasprotujejo vlade tem načelom, nastopijo zoper vlade "kolikor j»- le mogo-". torej ce je mogoče, tudi revolucionarno. To pa tt)di pomeni, da naj se vodi internacionalna politika socialistov v vseh deželah v tej smeri.
Vse skupaj pa pomeni: C" i m nastane možnost, da se doseže mir, kakor ga označujejo ruski socialisti, so oni za mir. Mi tudi. . Dokler ni te možnosti, naj se nadaljuje vojna, da se ustvari ta-v k a možnost.
Kaj pomeni ruska izjava' specialno za Ameriško, pa pretresemo na drugem mestu.
i
Karlova molitev
Oj, izkopajte svoja mehka tavatva iz globo-čine srca ! Trde so postale duše vpričo triletne morit ve in ob strašnem, krvavem kovaštvu, kateremu je podvrženo človeštvo, so usahnila ali pa se po-skrila vsa mehka čuvstva.
Toda gode se reči, ki trkajo z zahtevajočimi prsti na naša srca in hočejo, da se zdrami, kar jc bilo v njih nekdaj blagega in človeškega. Solze ginjenosti nam stopajo v oči, ako čitamo poročilo o zadnji slovesni službi božji na Dunaju.
Na Štefanovem trgu stoji starodavna katedrala svetega Štefana. Tako krasna je ta historično in arhitektično krasna gotska stavba, da je tudi hudobni rdečkarji ne bi podrli, kakor so krščanski kationi rušili razne druge krščanske stavbe tekom zadnjih treh let.
Vtej katedrali je pel veliko mašo dunajski nadškof kardinal Piffl. In slavnostne službe božje se je osebno udeležilo njegovo apostolsko veličanstvo cesar m kralj Kari s svojo presvetlo soprogo gospo cesarico Žito. Pred oltarjem vsega-mogočnega je njegovo veličanstvo pripognilo kolena in kleče prečrtalo molitev kakor čita predsednik kakšne republike svoj*) poslanico parlamentu.
Prekrasno, niMo molitev I Oj, molitev za mir! Takole so se glasile pobožne besede njegovega maziljenega veličanstva:
"Sredi te vojne, ki nam je bila vsiljena, spoznavamo blagoslov mini. Prosimo te, vsegamogo-čen Bog, poznavajoči svojo slabost, toda zaupajo^ či vate, da?« smo pogost orna žalili tvojo milost, o Gospod, da vrneš mir našim deželam!
Vladar in narod Avstrije, klečeč pred tvojim svetim tronom, obljubuje, da zgradi cerkev, posvečeno naši presveti devici, kraljici miru, kjer se bo vsak dan opravljala «služba l»ožja v spomin dneva miru in na dan vseh vernih duš črna maša za vse vojake, ki so padli za Avstrijo. O Gospod, blagoslovi to podjetje in podeli nam mir in našib dneh!"
Tako blag, tako pobožen je novi avstrijski vladar!
Ce le ne bi imela njegova molitev nekoliko malih napak. Malih ; toda njih svota je velika.
Predvsem se nam zdi, tla je poslanica, ki jo imenuje molitev, napačno adresirana. Bog, ki ga nadleguje njegovo mlado veličanstvo, je vsega-mogoč, ampak pravijo, da je tudi vsegaveden. Torej trni menda ni treba šele pripovedovati, da je na zemlji vojna in da bi bil mir lepši. Stari gospod
v nebesih ve prvi že skoraj tri leta, drugo pa menda vekomaj. In ker je vsegainogočen, bi bil gotovo lahko ustavil vojno, kadarkoli bi se mu bilo zazdelo. Pa je ni ustavil.
Gospod Kari bi gotovo več opravil, če bi ostal na zemlji, pa se obrnil do svojega tovariša Viljema in se z njim domenil, da gresta oba skupaj v privatno življenje. Tisti dan, ko bi to storila, ne bi bilo treba najbrže nobene molitve za mir več, kajti z nemškim in z avstrijskimi narodni bi «e takoj lahko sklepal mir.
Zelo neprevidno je tudi od hal>sburškega gospoda, da začenja svojo molitev z lažjo. Za kaj mora smatrati Boga, če nro pripoveduje, da jc bila Avstriji vsiljena vojna, ko ve vendar ves svet, torej gotovo tudi nebeški oče, da je bila bas Avstrija tista, ki je poslala svoj hudodelski, vojno izsiljujoči ultimatum Srbiji in ki je tudi /prva napovedala vojno t Teiko je verjeti, da bo Bog zelo naklonjen prošnji, ki se pričenja že v uvodu s tako debelo lažjo.
Po našem skromnem mnenju je pa tudi ponesrečeno podjetje,, če skuša gospod Kari podkupiti Boga. Med ljudmi je pač taka navada, da se pravi: Stori mi to, pa ti storim ono. Ampak
uporabljati za Boga načelo, da roka roko umiva, njemu «reči: "Ti mi naklani mir, jaz ti pa sezidam cerkev," se nam zdi zelo malenkostno in rekli bi nedostojno. Kajti če je znal Bog ustvariti ves svet iz nič, bi aytovo tudi svoji materi lahko ustvaril cerkev, če bi bilo njemu in njej kaj ležeče na tem. Kakor kaže, se pa nič kaj ne peha za to, ker ni postavil v paradiž niti najmanjše kapelice.
Sicer pa, če je Kari pobožen, je to njegova stvar, le reči ne bi smel, da kleči vse avstrijsko ljudstvo preti oltarjem, če kleči on tam. Ampak cesar ima pravzaprav druge naloge, kakor pobož-nost. Zlasti politične. Njegova molitev pa ne kaže s politk'nega stališča nobene modrosti. Razume se samo ob sebi, da raznese brzojav tako reč hipoma na vse kraje sveta. In kaj naj si mislijo sovražniki Avstrije, če slišijo take vesti T Če gre cesar javno molit za mir in obljubuje Mariji cerkev, kakor ji obljubuje zailjubljeno dekle srce iz leeta, se mora vendar soditi, da je deželi mir že krvavo potreben in da mora biti zahteva po miru pred ljudstvom še mnogo večja, kakor v cesarwkem gradu.
To priznava Kari hotč ali nehote s svojo molitvijo. In za vojskujočo se državo jc tako priznanje na vsak način zelo kritično.
Nemška socialistična konferenca.
Iz kodanjskih vesti je posneti, da je bila v Berlinu pred kratkim velika konferenca nemških socialistov, katere seje udeležilo tudi nekoliko delegatov iz Avstrije in z Ogrskega. Poročilo o konferenci ima sobotni "Vorwaerts", in iz njega je posneti, da se Soheidemannova frakcija zelo trudi za dosego separatnega miru z Rusijo, če ne bi bilo mogoče doseči splošnega miru.
Resolucije, ki «o bile sprejete na konferenci, ao bile sestavljene z določenim namenom, da bi vplivale na ruski svet delavskih in vojaškrh de-.legatov. Sehcdemiann.ri dntgi voditelji so izjav-ljali, da so bUt Salašč posamezni stavki iz afiela ruskega «ve4toženi v resolucije, da bi vilo t«n očitneje, da so resolucije od'«O« / ha ruski f%*el.	;
NoHcidemann je tudi ostro obsojal anglf^ke in francoske socialistične zastopnike, češ da križajo z
odpošiljanjem delegatov v Petrograd nemške načrte. Izrecno je Scheidemann dejal: "aNravno gre naše stremljenje za splošnim mirom, ampak če ostane neuspešno, smo za separaten mir".
Vodja nemških socialistov v Avstriji dr. Ad-ler je dejal: "Gledati moramo, da dobimo stike s svojimi prijatelji pri sovražnikih".
Govorniki so naglašali, da bi bilo želeti trajnega dogovora z ruskim svetom za skupno pošto-panje proti vladam, ki so trdovratne.
Poslanec Friedrich Kbert je govoril o rezko-lu v stranki rn je apeliral na skupino poslanca Haaseja m na drja. Adlerja, naj bi jimn definirali svoje staliAČe glede na deželno obrambr "Položili smo odgovornost za brezobzirno sulurnrin-sko kampanjo popolnoma na tiste, ki so jo ptiče-11", je dejal, "nihče izmed nas ni bil zanjo!" Na podlagi teh sklepov bo baje v kratker.i
sklican kongres nemške socialno demokratične stranke, ki se je doslej ves čas odlašal zaradi Vojnih razmer. Govori na konferenci, ki so se ponovno baviili s stavkami v Berlinu in drugod, so pika-zali, da se misli na Nemškem na militarizscijo tnu-nicijske industrije. Nekoliko govornikov je dejalo. da bo daljše trajanje stavk le podpiralo to stremljenje, da bodo delavci v privatnih m uniči j-skih tovarnah postavljeni pod vojaško upravo kn-kor v vojaških zavodih.
Splošno se je pa naglašalo, da se vztraja na takojšnji izvršitvi notranjih reform; če bi socialisti ne zahtevali, da se brez zamude izpolnijo kaj-zerjeve obljube, bi po vojni najbrže spoznali, da no bili ogoljufani za vsako resnično reformo.
Seheidemamiova frakcija želi separaten mir z Rusijo. Pravijo sicer, da želi v prvi vrsti splošen
mir; če pa ta ni mogoč, tedaj hoče delati za poseben mir« Rusijo. Ker je popodnoma očitno, da ni v sedanjem trenotku govora o splošnem miru, kar je gotovo tudi Scheidcmannu znano, bi bil stavek o njem s^loh lahko odpadel, tin zadostovalo bi, če bi se reklo, da hoče «Scheidemannova skupina delati za separaten mir z Rusijo. To je nedvomno njen pravi namen.
Povsem enake namene ima"pa tudi nemška vlada. To si je treba zapomniti.
Mi nimamo navade sumničiti, in ne pravimo, da so nameni Scheidcmannove skupine zaradi tega nepošteni. Pač pa je nemška socialistična večina v zmoti, ker najbrže misli, da je separaten m.ir z Rusijo v interesu piolatariata, medtem ko je ? resnici le v interesu nemške vlade. Vedoma ali ne-vedoma opravlja Soheidemannova skupina službo kajzerjeva vlade.

Nemška socialistična konferenca.
vf C ^ : W V W	T	W ** T > »	^ . *S i' i t M 1CZ M te.,« Jfc	' • JID

Zakaj išče Nemčija mir z Rusijo? Zaradi tega i»aé, da M ae rcitila naaprotnika, ki jo sili, da vzdržuje močno vojsko na vzhodu in da hi. potem lahko vrgla 4e zbore na aupad in premagala IVan-eijo in Anglijo. Kljub vsej vojni izprementhi na rapudu nemška vlada še ui nehala govoriti o zmagi; «lo današnjega dneva Ntsiueija in Avstrija še nista naznanili svojih vojnih eiljev. Jasno je torej, da se mora amaga Nemčuje smatrati za nevarnost, ki tii v prvi vrsti zadela evropsko «lemikru-eijo. .
če se trudi Seheidemonnnva frakcija za separaten mir z Rusijo, dela torej, četudi morda nevede, za utrditev pruske avtokraeije. Očitno je ta skupina izgubila pogled za svetovne interese pro-■letatrijata in ima le interese Nemčije pred očrni. Ampak tudi teh ne razume prav. Kajti zmaga Nemčije je danes edino v interesu kojzerja, nikakor pa ne v interesu nemškega naroda.
S socialističnega staJišča bo vsakdo odobraval, če se trudi Scheidemamiovu frake i ja za splošen, ¡nternaoionalen mir. Ampak tudi to ne bi smel biti mir za vsako ceno, temveč mir, ki bi vsaj do gotove razumne meje igpolnil socialistične pogoje.
O takih pogojih ne vemo ničesar z nemške konference. Morda bodo podrobnejša poročila kaj povedala o njih; dosedanja molče. Tudi ničesar ne vidimo, s čimer bi si nemška sociialno demokratična «franka zagotovila kaj vpliva pri sklepanju miru. Na Ruskem bo delavstvo gotovo imelo znaten vpliv. To se mora soditi po velikanskem ]*>me-nu, ki ga ima že sedaj ruski svet delavskih in vojaških delegatov. V Nemčiji si ni znala aoaialno demokratična frakcija priboriti prav nič vpliva, kljub temu, da je ala čez drn in stru z vlado in kljul ) temu, da opravlja tudi sedaj s svojim trudom za separaten mir službo vlade.
Kajzerju in Bet lun a un Hollwegu so sedaj
Hcheidemann in tovariši dobri, 'ker vesla, da ne bodo ruski aooialiati razpravljali z njima, pa upala, da bodo Scheidematitiovi socialisti p raj ksj opravili. Aii če pride do sklepanja uiirii, ImkIi zopet govorili nemški diplomatje, Seheidemanu iu lova--riši IkmJo |mi potisnjeni na stran.
Toda udi se, da je Haporjtten mir vsaj za sedaj še kislo groz4lje.
•	vi.i
Kbert je a|>diral na manjšino^, naj bi jiism definirala svoje stališče glede na obramJ>o dežele. • Zdi se nam, tu je imel Hbtrtov ajiel najbrie dalc-kostaticjši pomen. Vrtina sama <hw«lej še ni precizirala svojega stališča glede na to vprašanje. Vemo le toliko, da jc za obranvb© dežele. Ali s tem je Ae malo povedano. Za obrambo dežele jc bila tudi manjšina; saj se je odcepUa od večina šele tedaj, ko j1 je pnKtato nad'Vsak dvom jasno, do ni pričela Nemčija boja za obrambo.
Kbert se poziva na to, da je bila tudi večina zoper <brezohzirno vojskovanje s suhmarinkami. Morda nehote, ampak na vsak način opravičuje KI >c rt s tem vstop Amerike v vojno in nalaga odgovornost za to vojno tistim, ki so pričeli to kam-panja, torej nemški vladi. Ali jasno je, da so med večino iu manjšino večja nasprotja kakor v nazorih o rabi submarink. In če apelira Kbert sedaj na manjšino, bi inemla rad napravil most čez ta nasprotja.
Iz tega se lahko sklepa, da je vpliv manjšine večji, nego se je doslej prienalo. Nedvomno se je pa povečal prav zadnje čase, in sicer jmkI vplivom ru«ike revolucije. LVkomur ne more ostati skrito, da se jaMlja v Nemčiji izza ruske revolucije, zlasti odkar se je precej zmanjšal strah, da bi mogla priti reakeija zopet na površje, mnogo radikalnejši duh.
Kajzerjeve obljube so sna menja tega duha. Namenjene so, da potolažijo delavstvo iu da ga
x «pum v bodočnost odvrnejo ml sedanjih zahtev. govorne j*e znamenje ao pa stavke, ki «o se
zadnji čas v Nemčiji silno pomnožile. Ne le iz Berlina, ampak tudi iz mnogih drugih in**t, med drugim iz fSsscna, W velikih Kruppovih tovarn ho priile vesti o takih stavkah. t
.¿Seheidemanu-Kbert ova večina vidi ta znamenja in mora razumeti, da jc vsako tako radikalno gibanje voda na mlin manjšine.* Trt je tiajbrfce glavni vzrok, da bi rada dosegi* sporazum z manjšino, iker se sicer «pravično boji, da pridi* samit
lahko v manjšino.	.t t t -v
*
Ali večina se je že tako navadila oportufii-stične taktike, da jo obhaja strah vpričo vseh ra-dvkaJuejših dogodkov. Tudi štrajkov se je ustrašila.Te sto v ke—prari—lahko povzroče, <fcs se tnrf-Htarizirn v.tn munjeijsko industrija. H»
Nemški vladi je že zau|Mtti, da se ne bi dolgo obotavljala s takim korakom. »Nemški socialisti morajo gotovo bolje poznati sedanji položaj v svoji deželi, kakor «mi na tej strani morja. Aii zopet se nam zdi, da jim je oportuniatična taktika vzela prave«' poguma in eneržije ter jih napravila tako konservativne, da mislijo edino le na ohranitev tega, kar jc, ta nič na svetu pa ne na kakšno novo pridobitev, zlasti pa ne na kakšno revolucionarno dejanje.
Verjamemo, da hi bila nemška vlada kmalu pripravljena militarizirati privatno municijsko produkcijo. Toda tak ukrep ima še drugo stran. Vpraša se, kaj hi delavci v teh podjetjih odgovorili na to. Kaj hi mogla.vlada storiti, če bi šti tedaj delavci v vseh takih podjetih v stavko! V ječe jih ne more vtakniti, ker jih potrebuje »i izdelovanje niunicije. Lahko bi pozvaia vojaštvo proti njim.
To se je zgodilo tudi v Petrogradu. Tn vemo, kakšen je bil konec. Kdo ve, če ne bi bilo v Berli-
nu in Ksaenu «kaj podobnega f Kdo ve, če ne bi čr-novojniki, ki se sicer dajo gnati zoper zunanjega sovražnika, odrekli pokorščine, ako hI jih allill, da morajo strelJM na brate in mMet" * »•
<*'e je na Nemškem kaj revolucionarnega du» iiu, bi se moral pokazati prav ob taki priliki. To-da kakor kaže si ve*Hta ne ¿eli revolucije, temveč ae je boji.
In vendar bi jo morala pozdraviti z naj ver-jim veseljem. Dva močna rasJoga govorita za lo. Revolucija bi spravila Wm#ijo najtnaitje za nekolika deset leti j\iaprej.^Tiste» reforme, trt jih rtu «e« Seheidemanu zahteva, bojtf se, da bu delév-stvo po vojni ogoljufano zanje, bi hile malenkost v primeri s tem, kar bi proletariat lahko desegel z refVUrija hi obenem bi mu revolucija zavarovala, kar Id si pridobil. Kajti dokler je moč v ro-Irnh kajzerju in njegove ožje klike, tudi reforme, ki bi jih danes vpeljal, ne bi imele trine podlage, ker bi jih po vojni vendar lahko zopet preklical. Tegastrahn pu ni več, če ni več kajzerja.
Drugi razlog je ta, 'da hi nemška revolucija silno pospešila mir, in sicer ravno mir na taki podlagi, kakršno so oznučili rtadci socialisti, ('e hI pa vlade tudi tedoj nasprotovale miru, bi bila splošna evropska revolucija skoraj gotova reč.
Ne da bi podtikali nemški veČini tak namen, vendar viduño, da opravijo tudi tukaj bolj kaj-zerjevo, kakor proletarsko politiko. Toda če se res snide strankin k on gret, kakor pravi poročilo, je lahko mogoče, da tfpravl tudi sedanjo večino na drug tir; zakaj lahko bi se na takem kongresu pokazalo, da večina frakcije ne zastopa večine v Razun tega pa zastopa večin šwkvpšwšhda*0 n stranki. Razun tega pa lahko tudi dogodki medtem pomagajo, da se ohrahri revolueijonarni duh in se otrese plašnosti, v katero je zabredel v dolgi dobi oportunizma.
Enrico Ferri:
Socializem in moderna znanost.
Prav nobenemu dvomu ne podlega, katera trditev bolj ustreza znanstveni teoriji splošnega razvoja, klasična ali socialistična? Po Herbertu Spencer genialno zasnovana filozofija razvoja, ki je od historične pravne m gospodarske šole za-početo smer oplodila in nadaljevala, je podelila modernemu raziskovalcu neobhoden kompas, misel, da je vse v loku, da je sedanjost — člen celotnega svetovnega procesa — le rezili taut a predi-dočih, pr¿rodnih nujnih preobrazb, ki segajo v ne-«končnost časa ki da bo bodočnost nedvonuio različna od sedanjosti, kakor je sedanjost od preteklosti.	N
Speneerjev nauk 1) je le na splošnem polju človeškega spoznanja znanstveno podkrepil obe abstraktni misli Ijcrhnitza in Hegela, da je sedanjost hčerka preteklosti in maiti prihoflnjosti, in da "nie ni, ampak vse le postaja." Predvsem jc Lyell na geo logičnem polju s čudovito jasnost ji dokazal, da je v teoriji razvit ka našega planeta nadomestiti tradicionalno predstavo o hipnih katastrofah z znanstvenim pojmom dnevne in poč a s- , ne preobrazbe zemeljske skorje. Seveda je enciklopedično znanje Spencerjevo na polju politične ekonomije nezadostno, oziroma vsaj pokazal ga ni tia tem polju v tej meri kot na prirodosTov-tiem! Vzlic temu pa socializem v svojih živih idejah ni-nič druzega kot logična izpeljava znanstvene razvojne teorije na polju gospodarskih dejstev.
Prav zalo je Karo! Marx dopoluitelj po Our-, winu in Spencer ju započete znanstvene revolucije ;to se razodeva že v njegovem znamenitem Manifestu iz leta 1847, ki ga je v družbi z Engelaom izda! 10 let pred Spencerjevimi First Principleš in katerega jasna in mogočna sinteza je naravnost čudovita; njegova poznejša glavna spisa, Die Kritik der politischen Oekonomie (18.rifl) in Das Kapital (1867), tut dobro izpeljujeta in utemeljujeta osnovne misli.
Dočim je stari metafizični nničin mišljenja gledal v -morali, pravu in gospodarstvu izražanje absolutnih m večnih zakonov v zmislu platonskih idci, obrača) svoj pogled le na zgodovinske' čase iri uporabljal kot edino orodje raziskovanja deduktivno fantazijo misleca, ki je prikovala cele generacije na idejo absolutnosti in dua-Irziiia, sc V zd igli je pozitivna vedo, ki je popolnoma premenila smer modernega mišljenja. Zanjo ao morala, pravo in politika le konstrukcije na podlagi gospodarskega ustroja, ki se ž njim spreminjajo po geografski širini in s časom.	i
To je velika genialna misel, ki jo jc izkoristil Karl Marx v svoji Kritik der politischen Oekorvo-mie in ki jo pozneje, v kolikor se tiče enotnega izvora vseh .kulturnih razmer, podrobneje razložim; na tem mestu pa jc omeniti drugo misel, ki se peča z neprestano in neomejeno izpremenljivostjo gospodarskega življenja od prazgodovinskih časov pa do današnjega dne.
Vse se izpreminja» etična pravila, religiozne dogme, pravila državljanskega in kazenskega prava, državni ustroji, vse je relativno, odvisno od zgodovinske in geografske okolice, kjer se pojavlja.
V Kvropi in Ameriki je umor staršev najtežji zločin, na Sumatri pa zashižno, religiozno posvečeno dejanje, in ljudožrstvo je dandanes v o-srednji Afriki prav tako dovoljeno, kakor v prazgodovinski Evropi.
Rodbina, ki je v prvotnem stanju promiskui-tete komaj naznačena, dobiva pravilno obliko v polianciriji in matriarhatu, če skopo odmerjena živila ne dopuščajo znatne množitve prebivalstva, prehaja v poligamijo in patriarhat, če to gospodarski motiv ne prevladuje več absolutno, ps v monogamijo, ki je nedvomni o najboljša in dose-daj najvišja, kakor je sicer potrtima osvoboditve od konvencionalno prisiljene neločjivosti in prikrite, legalizirane prostitucije, ki jo dandanes omadežujeta. Ali naj bi bil le red posestnih razmer večno neizpremenljiv, v silnem toku socialnih uredb in proizvajalnih sredstev edini večen in neizpremenljiv pojav? To pa trdijo gospodarski in juriNtični pravovifniki, med katerimi je le majhna skupina znanstvenih in političnih radikalcev pripravljena za «male koncesije razvojni teoriji: Dn so sekundarne naprave druža-bnega življenja iz-
premenljive, da se da njih zloraJia ublažiti; načelo samo pa je tudi njim nedotakljivo. Tako je pičlemu števHu poedincev dovoljeno, da si prilaste zemljo in proizvajalnu sredstva, ki so življemki pogoj za vso družbo in da ostanejo podvržena na vekov veke nekaterim poedincem, ki imajo v oblasti prirotino podlago vsega življenja.
Ta poz it ura obeh spornih strank izraža tudi nasprotja, ki oimtajajo aastran prostosti volje. Stara metafizika in moderni monizem si nasprotujeta nespravljivo, dočim srednja stranka sicer ne priznava absolutne prostoti volje, nekaj veljave ji pa prizna, češ, da sicer ni ne krivde ne nedolŽno-sti ne zasluge iu ne greha. Tudi tukaj si konservativci in pozRhristi nasprotujejo, in izkustveno utemeljeno znanstveno prepričanje je na strani posljednjih: leni eklekticizem pa seda med oba stola in potrjuje socialistični nauk, da sta le dve različni stranki, individualistična (konservativci, liberalci in radikalci) in socialistična.
Obrazloživši jasno in preprosto osnovna stavka klasične ekonomije in jurisprudence in krivo-vemkega pravnega in družabnega nauka, nam ic v prvi p repo m i točki izjaviti, da se raivojni nauk v vseh slučajih i>opo!noma vjemo s sklepnimi izvajanji socializma, da pa odločno nasprotuje pro-tfaiocialistiičnitu trditvam gospodarske in pravne rtkostcnelo*ti.
(Dulje prihodnjič.)	*
VOTUESMA POVEST.
Spisal Podlimbarski.
Vedno več ljudi jc bilo videti na cesti. Bili so to beguni, ki so kmalu po polnoči zapustili Ljubljano, boječ se se hujših sunkov in pa zato, ker nikjer ni bilo dobiti varnega prenočiščat Sreča vali so ga peš in na vozeh. Ta je <>ežal k svojim sorodnikom, drugi k prijateljem, nekaterega je gnal blazen strah na debelo, dasi ni vedel, kje dobi obstanka. Večina jih je šla brez prtljage, nekateri v oblekah nenavadnega sestava. Tone ni več pozvedovalj molče je razbiral osebe, ni li Danica na potu. Kakor je on pazno gletlal na te popotne ljudi, tako so ga tudi oni motrili z melan-holskim, sočutnim pogledom, kajti velika nesreča jc nekako »blažila in združila ves rod. Čim dalje se je peljal, tem bolj ga je težila misel, da zdaj-zdaj se mu razgrne meglo in se mračna neizvest-nost izpremeni v še mračnejšo gotovost.
Peljal se jc po dolgih dobravah. Iz megle se je polagoma jelo svetlikati inotnobelo, zidano na desni strani ob cesti. Pri tem znamenju je, v svojih dijaških letih navadno počival, ko jc hodil na počitnice. In onostran se je jel rezati iz megle konj in voz in krdelce ljudi, ki so šli kraj voza. Tone ni pazneje pogledal na voz, ki se mu je zdel že od daleč priprost in ne «mtvorjen za gospodo, ker ga je premotilo ono znamenje, v katerem je potres zagrnil podobo svetega dalieza na stran, tako je gledal proti Ljubljani. V tem ko je motril svetnika in se čudil učinku potresne silc, je zaslišal od leve strani klic: "Tone, (Mjszovčev Tone!" < >7.rl se je in spoznal v postaranem gospodu, sedečem spredaj na vozu, profesorja Danica.
Danic je sedel Se pri knjigi, ko se je prvikrat potreslo, in ostalo mu je še toliko razsodka, da je vrlino suknjo nategnil nase, dasi je vse ropotalo hi škrepetalo v sobi. Ko se je prigodil drugi sunek, je bil že sredi trga pred rotovžem. Tu ga je prevzela neznanska groza. Zgrudil se jc na stopnico pred vodnjakom in kakor omamljen jo obsedel za nekaj časa brezčutno. Kmalu ga jc predramil hlad. Opotekaje je vstal in ves jc drh-tel, v*i živel so mu bUi pretreseni in razhurknni. Prva njegova 'javna misel jc biln Rezikn. Kaj bi bilo, du jc ona v Ljubljani! l/mrla bi, kopr-
neč v grozi. Zavil jc nazaj v Špitolske ulice; tam jc bilo njegovo stanovanje. Dandanes, ko že ni več prejšnjih Spitalskih ulic in ne Daničevega stanovanja, pripoveduje profesor, kadar pride govorica na potresne dneve, da ne more razumeti, kako ga jc tisto uro obšlo toliko hladnokrvnosti, da si je upal nazaj v svoje stanovanje po palico. Potem pa je bežal preko razbite opeke in gramoza, ki je debelo pokrival tlak nesrečnih Špitalskih ulic, nazaj na trg. V svitu redkih svetilnic no hiteli ijudje mimo njega. Vse je vrvelo, ko da je vsakemu za petami ljuti sovražnik, ki je »redi noči pridrl v mesto. Vse se seli, vsem je nebeški gospodar od pove« I« l bivališče f Plahih lic in str-močifc oči je šel Danič in negotovih korakov, ko «1a je zdajci prišel v tuje, neznano mesto, kjer je vnc drugače nego doma — ljudje niso tisti, govorim ni tako božja in način življenja je ves drug in uoga se nehote obotavlja stopiti v ta neznaui svet. Posvod se mu je zdelo, da jc poteptana človeška sila. Kadar se potrese, se mu'zdi, da zemlja uhaja njegovemu koraku, da trdne točke, kamor bi stopil, dobiti ne moH\ <'elo uro je tu-vul po mestu. Mnogo je m*dil o hčerki in mnogo muke so mu prizadele te misli; sedaj ga je nekoliko ogrčla nada, da v Oabrovcu ni tako, kmalu zatem pa je nov sunek podrl to nado in neskončno bolest mu jc zatrepetala na očeh in na trdno stis-njenifi ustnicah» hlagroval se je, da hčerke nima pri sebi, a kmalu zatem je zopet koprnel po njej, čuteč grozno osamljenost.
Prišel jc na prostor pred šentrpetrsko vojašnico. Tam jc že mrgolelo ljubljanskega naselje-nja, ki jc vrelo izmed tesnega zidovj* na takšne prostrane kraje. Kako raznovrstnih stanov in poslov ljudje so v teh trumah! In nocoj noben stan ni tako visok, da bi prezrl bedo zdolaj, in» noben posel ni tako nizek, da ne bi videl trpljenj« zgoraj. Velika nesreča jc zlomils oholost zgoraj in zavist zdolaj in poravnala vse rszlkkc, ki cepijo človeštvo, in izginila je vsaka osebna preva-ga in mržnja in vsak razloček kakor v temnih grobih. Delavec se je utoboril poleg gos|ioda. berač poleg bogatina, vse je pdurila ista šiba, vai ima
jo isto molitev v srcu. Bogotajcc jc našel starega Boga, s srcem s«' ga je spomnil oni, ki je prej vero hinavski hlinil. Ves način življenja se je na mah izprčmenil: siromaka in prvivka bivališče sta postala trg in ulica, obeh postelja je trdi tlak in rosna trava. Ljudje, ki so se prej sovražili in psOvali, so si padali v naročja in prosili odpuščanja ; oni, ki so se prej prezirali in zatirali, so «e našli in našli so |k> grozni katastrofi v svojih prsih pravi človeški čut in struno ineilsebojne ljubezni.
Šel je iskat voznika, da bi ga peljal v Oabro-vee. Spotoma je pozvedaval, se li kaj ve, kako daleč sega potres. 14 Ali se kaj ve, kako je na deželi?" je vprašal navsezadnje gručo ljudi, ki je bila zbrana pod kostanjem za Ljubljanico. Iz gruče se. je izluščil izza privzdignjene okajene svetilnice piškljiv ženski glas: "Tukaj na oglu stoji baba in prorokujc.iz kart, da se trese ves svet in ne samo zemlja. Veste, svet in zemlja ni ist o; svetu pripa<la zemlja in vse, kar vidimo na nebu, vse zvezde vidne in nevidne, vse to je avet, ako še ne veste; tako se berexv bukvah; zemlja je pa edino ta kepa, ki stojimo na njej. n tista baba proroklije, da se bo treslo tri dni in tri noči;. četrto noč se bo po tudi še treslo in padla bo zvezda na zemljo — pravi bolm — in gorie nam, če pade na suho. Zato molimo, da ho /vezda padla v morje in da nam prtltntse neskoučnn usmiljeni Bog, ki vlada na nebu, na zenriji In pod zemljo I" V tolpi so udarili v glasno molitev. Oilkrit se j^ Danič ločil.	. •
Za Ljubljanico je videl sedeti poleg svetilnice na sodčku sključenega in mršavega človeka, zavitega v havelok. Profecor se je ob pogledu n« to zvito postavo spomnil slike našega Stvarnika, katero jc božji slikar na stropu sikstinske kapele nedostatku prostora tako mojstrski sključil, da se ji čudijo kristjani in nekrisljani. Po je šel hli-že k zgrbljeni osebi. V njej je spoznal učenjaka (loremiko, tistega se je ž njim prepiral pred leti zarod slovniških oblik. Izza onega prepira sem nista, mimo mrzlih službenih pozdravov, šc nikdar gomvilo. Nocoj pa se je otojnlo v led rakovima srce in z neko gorkoto v naglasu jc Oo-remika zaklicali "Bog te živi, prijatelj Danfr! Olej, dolgo sva se prepiralo« kako se piše prav: čevelj ali črevelj; po glej me, nocoj nimam ni «revija na sebi ni čevlja, ampak v copatah «>1111
odnesel življenje iz razsute hiše. A življenje je tudi v copatah še življenje." Danič se je smeje poslovil z učenjakom.
Slišal jc o vozniku, ki se jc pripeljal o polnoči ves pohabljen s Ornuf;, z zlomljenim ojesom in hromimi konji; nekateri so pravili, da je bil tako vinjen, da ni vedel, kako in kod vo«, drugi so trdili, da so se nut ob potresu konji splažili in vozili, kakor so samt hoteli. Danič jc verjel drugim in silno ga je udarila v srce vest, da je tildi deželo zadel potres in to boš ono stran, kjer je on doma. Prišel je na Marijin trg. Tudi tukaj je bilo dosti ljudi, «lasno molitev je t» »lw«l in plaho govorenje. Poslušal je ravnodušnega, ne koliko izpitega človeka, ki je pravil, kako »e mu je ob prvih sunkih sanjalo, «In je pri vojakih topničarjih, da njegova baterijo besno vihro preko polja, in on da sedi poleg težkega topa in P0«1 njim hobni zemljo, pek et a jo konjska kopita, rezljajo težki vozovi, in on se v divji dirki premetava ne trden sedlu. Videl je drugega človeka, ki je nepremično kakor panj stal p<rteg fcl&ke, ki je zibala dete, ter topo zrl predse, ko niti je zastala misel, prenehala ljubezen, želja in Živ-Ijenjr. Trop vojakov je hitel preko trga in zavil v Frančiškanske ulice ; slišalo se jc od tnrti hreščanje opeke in gramoza, lomečega se pod njih trdimi koraki. In glej, na stopnicah frančiškanske cerkve jc zapel tenko in enomerno zvonček in za njim je nesel duhovnik popotnico umirajočemu bolniku. Vseh çci so se obrnile na duhovnika, ki je že s stopnic blagoslavljal vernike. S sklonjenimi glavami se je uvrstil i>arod za duhovnikom, ki jc zavil proti Zvçzdi. Ns vsakih tn-ileset korakov je postal in dvigal odrešenje. Daniš se je pridružil ¡»prevodi» m ga spremil tj«» do Zvez«lo. Tom »ta bili dve prodaja I niv i razsvetljeni in odprti in njiju gospodarja sta dala s svojo pri»d»go no pragu in delila jedila in krepila in obleko ljudem, ki so bili teh stvari *elj ni in potrebni. Pred prodajal ni ca m a je duhovnik postal in blagoslavljal; ob bučenjit pod zemljo je blagoslavljal one, ki so «lelili dobrote, in one, ki so jih prejemali.
(Dalje prihodnjič.)
V Stockholm»! no Švedskem «n hile demonstracije za kruli In republiko. Ne bo čudno, če zagrmi po vzej Kvropi klic: Kruha in republiko 1
O Albancih.
Albanija ni bilo oficielno ime v turški upravi, uiti enoten državuopravui organizem, marveč le geografski in etnografski poj m za vilajete Ska-der, Janina iu za zapadno cm I Ohridskega jezera ležeče tlele bitoljskega vilajeta, kjer stanuje glavna masa Albancev', bruječa uad 750 tisoč ljudi , Albanci pa stanujejo tudi izven svojega ozemlja, namreč v Stari Srbiji iu Makedoniji, koder jih jo skoro že 500.000, in segajo preko celega Ko-sovega Polja noter v srbsko kraljevino.
Toda ti niso tod domačini« marveč priseljenci, veejidel potomci onib rodov, ki so v zadnjem stoletju moreč in ropajoč vdrli v te kraje, pregnali prejšnje posestnike Srbe ter se tako polastili zemlje iu imetja.
Razume se, da «o ti rodovi po voliki večini (nad 50 odstotkov) sapii mohamodauski. Razen teh je'precej Albancev v Južni Italiji. Drugi so raztreseni po Balkauu.
Jezikovno in plemensko je smatrati Albance (Aruavtc, Athanase) sami se imenujejo Skipe-tare (skip: orel ^Skipetari: orlovski rod) —> za potomce dveh starih ilirskih rodov, oziroma jezi-kov,niii skupili. Severni, gorski rodovi ali (legi se od južnih Toskov zelo razlikujejo, bodisi jezikovno, pa tudi antropološko.
Dočim so severni ohranili čisto albansko kri iu zuačaj, se južni niso mogli odtegniti tujim elementom iu vplivom, zlasti grškemu in slovanskemu, v sled česar so kulturno nekoliko na boljšem.
Narodni plemenski značaj zlasti severnih Al-baucev je izrazito bojevit. Žc pod Aleksandrom Velikim- je zaslovela njihova hrabrost in ta sloves jih je spremljala tudi v poznejše čase. Kljub temu niti v starem, niti v srednjem veku niso tvorili skupiie države, pogrešajoč širšega kulturnega obzorja, enotne narodne ideje, ki je velik državotvorni moment.	•
Za* Albanca eksistira samo njegovo pleme, njegov rod. Zato se plemena pogostokrat niti pod vtisom zunanjih nevarnosti niso tuogla zdru-
žiti. Ta uegalivua stran njihovega "narodnega čuvstvovaiija "t se še tudi danes kaže.
Pu rimskem, bizantinskem in bolgarskem gospod»! v u,. ki jtiv 10. iu 11. veku segalo preko M a* kedouije tja g^ri do Drača, so Albanci koncem 12. stoletja prišli pod vrhovno oblast srbskih carjev.
Značilno je, da je ravno v srbski dobi Albaui-ja dosegla iiajfvisjo stopnjo kulture, kar prizua-vujo tudi nemški kulturni zgodovinarji. O Hka-dru, ki so uiu gospodovali vojvodi kot srlmki vazali, se izrecno poroča, da je bita ta dolu« zanj najsi jajnejša, saj je bil poleg gospodarskega središča severne Albanijo tudi ognjišče srbske kulture, ki se je raaširjulu tja doli do ttpira.
Ce še pomislimo, da se je že v 15. stoletju u-stanovila za severno Albanijo srbska tiskarna, torej v času, ko smo se komaj v srednji Kvropi dodobra seznanili s to Uutenbergovo iznajdba, je jusno, kako velikega pomena je bila kulturna misija srhstva v Albaniji, ki bi se bila tudi završlla z uspehom, tla niso Turki vsega poteptali v prah ter za poltisočletja zavrli vsak napredek.
Kmalu po katastrofi na Kosovelu. (11(89) je padla tudi Albanija. Junaškemu Juriju Kastrioti-tu, imenovanemu Sketulerberg, se je sicer posrečilo vsaj deloma združiti albanske rodove, s katerimi je nekaj desetletij, občudovan od vse Kvro-pc, hrabro branil svojo domovino. Toda kmalu po njegovi suirti je tudi Albanija za vselej legla v grob. (1749, to je 20 let po popolnem propadu Srbije.) ♦	}
Da je turško gospodstvo pogtihonosno vplivalo na juvno življenje albanskih rodov, je izven dvoma. Že precej razcepljeno življenje se je odslej še bolj delilo.
Dočim se je v mestih iu njihovih okolicah naselila turška vlada, so se prebivalci goratih krajev, posebno pa katoliški rodovi na severu, tesno zaprli pred zusanjim svetom ter stoletja kljubovali turški oblasti. Živeči dejansko sami zase, so vso dobo ohranili svojo vero, svoje patriarhalno življenje, šege iu pravo.
P < I r Jf	•■'»»*•',	4
lies jt- pa tudi marsikatera stran a» itak divjega značaja rodov vsletl neprestanih bojev s Turki postala še uasiinejsa, kakor jt* ludi turška krvoločnost bi ropažcljuost vplivala aa poiuolia uiedau jene južne dele dežele.
Ni čudno, da je torej Albanija, ¿¿veča pod različnimi verskimi, kulturnimi, narodnimi, peli tividiui in krajevnimi vplivi, pustulu cola ztuep nasprotujočih si idej in atreudjeaj, h > < • ,
Poinudimt» se za hip pri javnem živ I j trnju katoliških malisorskih rodov. * , ,
Malisori stanujejo po gorah albanskih, "Mali" se imenuje po albansko gora, "lualeija" — gorovje; odtod Malcori. Malsori iu Mullsori;'po usšc bi jim rekli "Gorjanci" 1	«... .
Organizacijo "naroda *, v kolikor nI spadalo pod turiTko mestno upravo ia potem pod "uibreto-vo" oblast, dokler ui ta junaško pobegnil, tvorijo plemena (rodovi), to je skupjna družin, ki izhajajo vsaj |h) svoji trditvi — od skupnega pra-detla. O stanujejo vse te družine skupno ua i* stem ozemlju (v isti vasi), tedaj tvorijo tudi politično enoto, imenovano "barjak". Ako pa živi rod ali pleme raztreseno v več krajih, razpade t tali politično v več "barjakov".
Vez, ki druži Imrjake istega plemena (ifa pr. Mirdite ali pa Miriditc) je torej daluje sorodstvo, kar zahraujujc pač medsebojno ženite v, nikakor pa ne izključuje sovraštva. Miriditi so naj-mirnejši meti katoliškimi rodovi.
"Mlrdita" sc pravi dober dan. Po stari bajki je neki oče svoje premoženje razdelil med svoje tri sinove. Prvemu jc dal sedlo, drugemu sito, za tretjega ni nič ostalo; voščil mu je pa dober dan "mirdita". On ravno ta je bil začetnik rodu.
Po drugi pripovedki pa je nekoč poveljnik tega rodu od sultana M urada I. dobil častni naslov "mir dita", dober dan. Sultan ga je namreč nekega dne svaril, naj ne začne bitke, ker je bil tisti dan "nesrečen" dan. Poveljnik je odgovo- . ril, da je za zmago vsak dan dober, jc začel boj in tudi zmagal.
Skof Mirhlitov je inous. Primož Dt;či, ki je bil pred vojia» žele vpliven mož v Albaniji, v Ri-aiu iti ua Duiiaju. Njegov sedež je v Uroši, pa biva večinoma v S kadru, če ui ua potovauju.
O dveh sorodnih barja kili plemena»Dukaždi-ai, ki stamijf jo na južnem bregu Dima, jsiroča %eluški potopise«* Sieln*rtx, da sta si «telo smrtno-.aovražna, kjerkoli se namreč dobo njiju člani, se pozdravljajo s kroglami.
■Nsjvišji organ plemena ali barjaka je bar-jaktar (zastavonoša;, čigar oblast je dedna.» On ureja javne zadeve svojeev, narekuje kazni, zbira davke prej za turškega valija, izza balkanske voj-
ne pa aajveč sam zase — iu ukrepa o važnih vprašanjih, pri čemer se posvetuje z uglednimi možmi. V vojni poveljuje ccicuiu barjaku.
Nižji organi so mirovni sodniki in biriči, ki ¡zvišujejo kazni. Večjklel je imel vsak rod pri turški vilajetni vladi svojega zastopniku, ki je posredoval med vlado .in rodom v davčnih iu deloma v sodnih zadevah; to je bil edini znak sultanove oblasti nad rodovi. Kajpada se je tudi to preuchalo, ko je postala Albanija "neodvisna država."
Sieer pa žive gorski prebivalci po svojem starodavnem nepisanem pravu (kanun lek Dukadzi-nit), ki živi v ustnem izročilu skoro vseh albanskih rodov skadrskega vilajeta in se je ohranil po nekem Leksi Dukadžinu — Dukadžiču? — sodobniku slavnega Skenderbega.
Ta kantin ureja v glavnem kazensko pravo: umor, uboj, rop, ranitev, poškodovanje tujega blaga, posilstvo, zalem poroštvo iu dedno pravo. Kdina kazenska institucija je krvna osveta kot samopomoč, po reku: Kri za kri . . . Izključena pa tudi ni mirna poravnava na (mdlagi denarne kazni iu odškodnine.
Sedaj je Albanija teoretično spojena z zavezniki, večji del je okupiran od Avstrije. Kaj bo z . njo po vojni, je nerešeno vprašanje.
Alkohol in vojna.
Ameriški prohibicionisti pozdravljajo vojno iz posebnega razloga. Smatrajo jo namreč za sredstvo, ki naj bi jim pomagalo do popolne zmage v Zetlinjenih državah, tako da bi se povsem uničila vsaka produkcija alkohola.
Da imajo prohibición isti veliko uspeha v A-meriki, se ne da tajiti. To pa vendar ue dokazuje, da imajo prav. Dolgo časa je imela avtokracija po vsem svetu največje uspehe; to vendar ni noben argument za avtokracijo.
Govorili suio že večkrat o raznih napakah prohibicije. Ampak če se ¿»klicujc ua struja na voj-' no, je vredno pogledati njen pomen tudi s tega sta lišča.. Re» je, da se je poraba alkolmluik pijač v nekaterih vojskujočih sc deželah večalimauj omejila. Ali alkoholno vprašanje ima več strani, na katere prthibicionisti radi pozabijo. Pa ne bi smeli pozabiti nanje, ker se delajo patriotične in zahtevajo uuičenje vsega alkohola iz pretvezno patriotičnih razlogov.
• Alkohol ui le pijača, ampak igra znatno vlogo tisi i v industriji.
Destilerije, ki so sposobne, tlacirajo na leto r>0 miljonov galon alkohola, so vslcd agitacije prohibicionismo v zaprte ali pa so se izpremenile v druge obrate. S tem so se zmanjšali dohodki zvezne vlade za kakih 95 miljonov dolarjev na leto.
Od 1. januarja 1917 naprej je prodaja dena-turiranega alkohola, ki je za človeka neužiten, prosta, kar zuači, da ni treba plačati na tak alkohol nobenega domačega davka več. V tej obliki sc uporablja alkohol v »tcvilnih industrijah, kot politura pri barvah, kloroformu, medicinskih preparatih, žveplenem etru, pri eksplozivnih snoveh in tako dalje.
iZelo važno vlogo igra dcuaturirani alkohol tudi v avtomobilski industriji kot zmes v hladilnih aparatih, da se pozimi prepreči zmrziicnje vode, da se odpravi iz cilindrov ogljik iu ako bodo cene gazolina rasle v dosedanjem razmtrjo, Isu bo kmalu v širšem odsegu uporabljal kot gonilna sila pri motorjih. Kljub temu pa jc v različnih državah produkcije alkohola v katerikoli obliki postavno prepovedano.
Alkohol jo gorljiva in eksplozivna snov, katero je mogoče izdelovati v naravnost neizčrpnih množinah, ker dobavlja narava vse potrebne snovi ua naravnost razkošen način. Iz vsake rastline, ki vsebuje sladkor ali škrob, je mogoče destilirati alkohol, in če se je dosedaj v tej deželi le zmerno uporabljajo kot goriva, ima to svoj vzrok v dosedanji zmerni ceni gazolina. Tega pa je sedaj konec in čim dražji bo gazolin, tembolj se bo uporabljal ceneni alkohol, ki ima kot kurivo
razventegn še veliko prednosti pred nevarnim ga-zolinom. Alkohol jc brez duha iu veliko manj nevaren kot gazoliu.
Problem ccnega kuriva, ki ni nevarno, se bo bres dvoma rešil v najk^ujN-in času s pomočjo alkohola.	s
S čim pa se bo pokrilo vedno rastoča pojreba, če bo ena destilerija za tlnigo ustavila svoje o-bratovanje vsletl iieziniselne agitacije pmhibici-onistov? Produkcijska zmožnost vseh destilerij v Zedinjenih državah je primeroma majhna. Vse te destilerije i* izdelajo uiti toliko alkohola, kolikor se rabi gaoolina edinoJc v mestu Neiv Vorku. Vsled nesmiselne in kratkovidne zakonodaje v različnih državah pa se protlukcija alkohola še vedno zmanjšujc^ter deloma tudi popolnoma ustavi.
V	teh dnevih vojne bo vse to občutiti ua precej opasen uarin. Amerika se oborošuje in potrebuje velikanskih množin munieije. Alkohol pa je zelo važtfa sestavina brezdimnega smodnika ki sc v munieijski industriji sedaj izključno upo-rablja. Za izdelanje vsakega funta smodnika se potrebuje dva,funta alkohola in pri vsakem strelu iz enega velikih možnarjev sc konsuinira 50 galon alkohola ali cel sod.
V	nekem fflanku, ki je izšel dne 8. maja 1916
: ■ ■ \
v "New York American*, jc obrazložil polkovnik K. J. Mooc, tla bi sedanja produkcija alkohola v Zcdiiijcnih državah uiti lic zadostovala, da bi sc v enem letu izdetala t ret i na brezdimnega smodnika, katerega se jc izstrelilo v neki 4 dni t raju joči bitki pred Vcrdunom. Z drugimi besedami rečeno, se ne more z letno produkcijo vseh v Zed i« iijenih državah nahaja jočih se destilerij izdelati niti toliko brezdimnega smodnika» kolikor bi si» ga potrebovalo pri teden dni trajajočem velikem spopadu. Ce bi si hotele Zedinjene države v sedanjih razmerah nabaviti toliko brezdimnega smodnika, kolrkor se ga je pri težkem obstreljevanju Vertht-na porabilo le v eucni dnevu, bi trajalo j>et let, preden bi bila izdelana ta količina.
Koliko smodnika porabi Amerika v najbližjem času, in kje bo vzela alkohol za izdelovanje tega smodnika f Destilerij ni mogoče zgraditi v pur dnevih in spričo sedanjih razmer bo trajalo dva do tri leta, dokler se more pričeti z obratovanjem v dcstilcriji, opremljeni z vsemi modernimi aparati in stroji.
Iz vsega tega sledi, da ni "patriotični argument za ekstremno probibieijo nikakršen argument.
Dr. Anton Uhlir:
O novi socialni filosofifi.
Najprej nekoliko opomb o filozofiji sploh. Dandanes ni enotne definicije filozofije; zato jc bolje, da karakteriziramo filozofijo s tem, da pov-(brini o njene poglavitne naloge in povemo, v čem da se razlikuje od strokovnega znanstvenega dela. To so metufizika, Vcdoslovje in priprava novih strokovnih ved.
Metafizika je panoga mišljenja, ki je bila sicer od ruzvoju vod diskreditirana/ki pa haš dandanes, po eri prirodoslovnega materijalizma, dobiva zoper veljavo in čast, seveda le pod predpogojem, da se ¡znebila stare dialektike iu obstala v ognju najstrožjih izkušenj empiričnih uaukov. Metafizika je stremljenje po znanstveni zgradbi svetovnega nazora, s katerim dopolni in dovrši svoje znanstveno spoznanjem ki uaiu naj tudi praktično koristi, da bi namreč na njem megli zasnovati tudi vse svoje življenje. Dobe, ko jeji-lozofijm bila kraljica ved/ so že minile; takšne ari-stokračue vzvišenosti današnja demokratična o*'-ganizaeija znanstvenega dela ne dopušča. Dandanes mora tudi filozof iti skozi šolo nmornega znanstvenega dela, sam se mora podvreči trdi disciplini znanstvene delavnice, če naj bo filozof v modernem pomenu besede. Metafizika predpolaga znanstveno pripravo ,ona jc nadaljevanje ved, ona hoče dognuti, kam nieri vse naše spoznanje, iu izkuša izraziti zadnje približuje zaključke, od katerih siuerujc zunstveno mišljnje. Metafizika se tedaj naravno razvija z vedami, in kakor se poglablja naše ]mxilivno spoznanje, tako narašča tudi resni-enost naših metafizičnih špekulacij.
Vcd»ndovje jt! raz motri vanje vsebine (noeti-*amo sv, kakšne so predpodlagc iu postave našega ks) in oblike (logiku) našega spoznanja. Vpra-mišljenju, ali jc vse naše spoznanje zgolj čuvstvo sli zgolj razum, oziroma kdaj in v kakšnem razmerju črpa nsša misel iz obeh teh virov, kduj je naše mišljenje pravilno itd. Dočim forej metafizika-išče zukljuvvkov in možnih posledic našega "poznanja, pa išče ved oslov je le njegovih predpo-lag. pčetkov, pogojev in zakonitosti. Tako metafiziku in vedoslovje občujeta vse vsebino nsšega mršljenja iu s tem tudi vsega življenja in sveta, kajti svet se odseva v našem mišljenju, in filozofija raziskuje, kakšen smisel in red ima to mišljenje, ki jc slika vsega fizičnega in duševnega bistva.
Najti enoto iu sovisnost vsega našega spoznan/a, da bi imeli tudi za praktično življenje nekakšen idealni razlog, da bi zavedno mogli smerovati k nekakšnemu višjemu niravnemn smotru, to je pravzaprav smisel vsega .znastvenega filoaofir-vanja.
Nele zu prakso, tudi za teorijo ima filozofija pomen: edam naj kaže, kje kaj ostaja v celotnem svetovnem naosoru nejasnega, nedognanega, iu kje je torej treba osredočiti znanstveno delo, tla hi veda v življenju koristila. Filozofija mora torej izhajati od znanstvenega spoznaaja iu se vra čati zopet k njemu s novimi vprašanji, mora pripravljati nove strokovne vede.
Ako hočemo sedaj govoriti o socialni filozofiji, moramo v njej dobiti odgovor na ta-le vprašanja) > 1. Ker jc dandanes sprejemljiva zgolj filozofija, utemeljena na vedah, -<- ali izpaja socialna filozofija iz znanstvenega spoznanja? 2. Ali ta sottiulna filoaofija gradi znanstveni svetovni na zor, oziroma, ali je dandanes možna socialna me-
tafizika T J. Ali socialna filozofija razmotriva predpolage našega vedenja, ali govori o zakonitosti našega mišljenja in odgovarja na vprašauja o izviru in zuašaju našega spoznanja. 4! Ali daje vprašanja strokovnim vedam?
Preden odgovorim, navedem nekaj historičnih, psihologičnih iu sociologičtiih oponift za splošno orientacijo.
Razvoj znanstvenega mišljenja jc bil pospešen soblto v 19, stoletju. Vpliv verskega dogma-trzma je bil oslabjeu, iu vobče je bil na vseh straneh viden razmah kulturnega .uaroducga, političnega življenja po preporoduem vplivu revolucij-skega francoskega prosvetljc4»*tva izza konca 18. stoletja. Duh «vobode je pronical $.vsc javno živi jenje, in znsus|veno mišljenje je bilo v-toni uoveiu svobodnejšem ozračju le okrepčano. <..Veda aa vede je postajala saimmHvestuejša, samoptojneša, ampak tudi strožja napram sami sebi; kajti nehali s«» verovali v dogmatiku* tradicijo, in zuaustveni duh je tedaj t*fu>vešjo* poaomost obračal na stva-
IVE RJE
Ogrski ministrski predsednik Tisaa je odstopil. T« vest, ki sc zdi sedsj potrjena, spsds med najvažnejše, kar jih je zadnji Čas prišlo is habi-bnrške monarhije. Žal, da jo spremlja polno u-gank.
Na Avstro Ogrskem imajo infamno navado, da niti tedaj, kadar kaj poročajo, ne povedo vzrokov. Skoraj nikjer na svetu niso vladajoči krogi tako prevzetni in tako nesramni. Tekom vojne so bile ministrske krize v Angliji, na KranerttkS*. v Rusiji. Povsod se je kaj ¡svetlelo o rstloifih. V Av-st"fji so se lani ministrstva menjala kakor vre* me v apriln, toda o vzrokih niso uradna poročila črknila nobene besede.	>
Matsdorjl habsburškega »ultanata* najbrž* mislijo* da ho svet. smatral avstro ogrske notranje razmere za ugodne, če se ne bo povedalo, zakaj da padajo ondotni ministri kakor snopi. To je seveda velika zmota, ki prihaja odtod, da so avstro-ogrski uradni krogi domišljavi do skrajnosti. Oni smatrajo svojo politiko za najfinejšo
1	1 *	it<»	t» f s.ii it»,
umetnost, politiko v.teli drugih dsšel>in vse.tWuge državnike pa omalovažujejo, kakor ds so sam) di-letanti in kakot» <U so nebesa sesula vso politem» modrost sploh le nari avstro-ogrsko monarhijo. V resnici je pravita .monarhija ie celo veftnost bres državnika, ki hi imel šiioko politično obzt^rje iu ki bi ML kos proMemma izrednega časa.
Komur jc v drugih-deželah politika resna stvar, pa hoče ,|>o*tiati vzroke dogodkov. < Ce jih tisti Mini ne naznani j«, ki bi jih« morali poznati, se mora po Ugibati o njih, in /lUMUoaj, ki ofttogo-rajo ugibanje, je dovolj. Na Ogrskem so viharno vstsli glasovi, ki zahtevajo splošne volilno pravica Odmevali pa nis* le v parlamentu. ampak so morah pač freeej krepko* doneti tutll po enotah, sicer ne bi bilo, v cHi vrsti «»gmklh mest rszflaše nq o^sednp stsaja. Teiko je dvomiti, ds je Tisao-,va dimiislja v rveri « fem.
Tlwsa je bH najmočnejši steber arbtokroiične oligarhije na Ogrskem; njegov padec p^ananja, da se tudi tam drami demokracija.
ri, kakršne so v resnici, in ne kot dogma veleva da naj vanje veruje. Vede so tako postajale avtonomne, t. j. klasificirale, razv rščale so se strogo po strokah in se osredotočevale na svoje lastne štu-dijne predniete. Dočim so se vede prej istovetile s pojuom filozofije in verstava, so se sedaj otresa-le vezi nepotrjene, avtoritativne metafizike. Stvar no in historično so sc ede tako razvjale, da so se najprej ustanavljali inorganizirali oddelki, razi-skutoči svet ueorganičnih pojavov, neorganičuo prirodo: fisika, kemija. (hI gmotne prirode se jc nadalje razlikovalo življensko dogajanje, svet or-gsničnih pojavov: biologičnc vede. V drugi polovici preteklika stoletja so dospeli do eksaktnegu spoznanja duševuc delavnosti do ttudiju subjektivnih dušcvuih stanj, k faklu individualne zavesti v psihologiji. Naposled se jc koncem stoletja znanstveno pokazalo, da nad individualno za vest jt» ekzistira še višja in koiupliciranejša zavest, katera se ue da razložili le iz naše subjektivitete, ampak ki je posebna sinteza vseh individualnih zavesti, namreč kolektivna zavest. Ta je predmet sociologije kot abstraktne vede, v kateri obsežene konkretne vede kot primerjalne vede o verstvih dobno, in v katero spadajo tudi stroke socialne hi nravi!!, o pravnih in gospodarskih laktih, in po-prakse: DrŽsvua, narodna, gospodarska, socialna, kulturpa (verska, šolska) politika itd.
Sosedstvo psihologije in sociologije v časovnem in stvarnem razvoju še dandanes povzroča mnogo nesporszuinljeiijs o samobitnosti socialnih pojavov in torej soeitUogije kot vede. Običaji, uravi, verski nazori; gospodarska iu pravna načela sprejemamo hkratir z vzgojo in z vso kulturo, v katere ozračju živimo. To s«» utvare, predstavljajoče Sisteme pojmov in običajev, ki določajo, de-terminirn vse naše mišljenje, hotenje in delanje. Ti utvari, ti verski, nravni, pravni in gospodarski sistemi so vsniknili pred nami iu se nam podajajo kot gotove st vb ri, ki smo jih posamezniki primo-raai eotiali a ml jKiroin -- sprejainsti. In te sooialae verske, nravne, pravne in gtmpodsrskje in-stiU>oijeY ki se individiju vsiljujejo in prihajajo kakor od zunaj, is nekakšnega nadindividuclncga ozračja, so predmet sociologičnega študija.
(Konec prihodnjič.)
PROLETAREC
g LIST ZA INTIIISK DSLAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSJ HI TORCH.
. —- LmIbi* ia uuUj«t«lj> ——
¿•fsalavaaika iiimU tiikataa d* alfe a v Ckiiafi, MM.
Haro&nna: Za Am triko $2.00 u calo Mo. $1.00 aa pol lata. Zm Evropo H.I0 u calo loto, $1.2* aa pol leta-
Ofím s i po dogovor u. Pri spremembi (n/i/^i j* polog novega namaniti tudi stari naslov.
mm
i* J«a-1 v Aawtki. —
fia pri tot bo a lodo norodnoga j>o«il janja mm in drugih nerodnosti, jo poéiljati prodaodniku družbo
Framk Udovtch, 1643 Blu. UUnd At., Chicof, 111.
proletarTan
mmI pekUelwi mm Tmiii» k»
Nk Slavi« «irfnia t PakitfciRf Canpaay
CuMM uij.«. ww vvfigv» ■iiifii«
foboeription rat««: Uaitod Statea and Canada. $2.00 u year. $1.00 for half
rir. Foreign countries $2.60 a year, SS for half year.

Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. at. STRUT. CHICAGO. ILLINOIS
ZDRAV8TV0 V AMERIKI
Spomin na tragedijo.
Včasi so dejali, da je poraba mila najboljše merilo za višino kulture. To ni absolutna resnica, ampak nekaj resnice jc ua teiu. Brez snage ne uiorc biti kulture. Toda snsžnost ni le stvar okusa in estetike — d a* i ima že s tega stališča svojo vrednost — ampak še bolj je to stvar zdravja. Iu če je resnica, da je človek za človeštvo najdragocenejši materijal, tedaj je zdravje zadeva človeštva in organizirana družba bi mu morala posvetiti največjo pažnjo.
Amerika — pravijo — je kulturna dežela ,napredna dežela. Rada se balia s tem. Toda če vzamemo javno zdravstvo za merilo, moramo priti do drugačnih rezultatov.
Le devet bolezni ,ki so najbolj razširjene v deželi;-je pogubilo v
enem samem letu v Ameriki 770,-
*
000 ljudi. Najhujša mora, ki pobere največ žrtev, je srčna bolezen, ki je zahtevala v letu 1914 150.000 žrtev, potem pride jetika, ki je zahtevala 145,000 žrtev M.
Vse te bolezni bi se lahko v veliki meri omejile, ako bi bila dežela drugače organizirana, in bi oe bolj skrbelo za ljudsko zdravje.
Kakor pravijo zdravniki, je .srčno bolezen, ki — kot rečeno — najbolj mori ljudi, mogoče v večini slučajev preprečiti.
Druga bolezen jc jetika. ki zahteva kot reče i to — 145,000 irtev vsako lete; — tako pravijo urjulne številke vlade Združenih držav. Ta bolezen bi se dala v veliki meri omejiti, ako bi se skrbelo za zdravstvene reforme, za izboljšanje delavskih razmer itd.
Sploh »e nc sme bolezen v naših časih smatrati cnostavuo za šibo bvžjo. Znanost spoznava boljin-bolj naturo raznih boleznih; važne jc kakor zdraviti, jc pa preprečiti bolezni, in higicmčtii napredek daje sredstva tudi zato. Seveda ni dovolj r vsake božje čase enkrat nabiti kakšen lepak na Ci-ty Hali iu pozivati ljudstvo, naj se varuje, ampak treba je ustvarjati razmere, v katerih sc jc mogoče varovati. Če vemo n. pr., da je zoper jetiko dober zrak, počitek in primerna hrana najboljše sredstvo, nam ni s tem znanjem likj pomagam* dokler niso delav-niški prostori, privatna stanovanja itd. taka ,da ima človek v njih res svetlobo in dober zrak iu dokler ne zasluži delavec dovolj zase in za svojo družino.
Kaj pomeni umrljivost v Ameriki, si lahko predstavljamo, ce Vzamemo v postev dejstvo, da je vojna v Evropi v enem letu Franciji 700.000. Rusiji 450. 000, Nemčiji 425,000, Avstriji
S.000, Angliji 125.000 mož. Ranči, ki ozdravijo, niso tukaj všteti, kakor ne bolniki v Ameriki, ki okrevajo. Vidimo pa, da porine ml omenjenih bolezni v 'A-«tcriUi več ljndi v miru, kakor jih f>o1»ije po evropskih državah vojna.
Ali smo res tako kulturna dežela, kakor se bahatim? ' Boljše razmere, ki bodo obenem ttidi zdrave^e razmere, more priboriti le razredni boj.
Ameriški kongres je sprejel vojni kredit v znesku 7 miljard dolarjev. To je največji vojni kredit, ki je bil sploh kdaj v zgodovini naenkrat dovoljen.
Dne 4. utaja bo eno in trideset let od žalostno proslavljenega shoda a tragičnimi posledicami ua
trgu l!ayuiarket v Chicagi.
V Me Coriuickovi tovarni za poljedelske stroje jc bila stavka. V Chicagi je bilo veliko gibanje za oaeiuurui delov nik. Tudi delavstvo pri MuCorinicku se je bojevalo za to zahtevo.
Prod tridesetimi leti.
Kapitalisti niso bili melukuini. Bil je boj, in kakor v vsakem boju, je hotela ena in druga stranka zmagati. Roji se ne vodijo zato, da bo zgodovina pisala o slavnem poginu, o brezpr*» Daerui požrtvovalnosti in o drugih, s porazom spojenih lepih rečeh. Boji se vodijo za zmago.
Namen določa sredstva. Vsaka stranka gleda, da doseže in porabi tista sredstva, ki najbolj zanesljivo obetajo zmago.
»Nekatera sredstva so po splošnih etičnih nazorih našega prosvetljeuega stoletja nedovoljena. ♦•Hoj bodi pošten." Ker jc naša družba civilizirana, ima za vse mogoče predpise, tudi za boje. "Viteški" dvoboj je do pičicc urejen z natančnimi zakoni; strog«» je določeno, kdaj in kako se nasprotnik pozove na dvoboj, kako se voli orožje, kakšne funkcije imajo priče, kako se sablja in strelja m kako se napravi zapisnik. "Civilizirana" vojna jc strogo določena z mednarodnimi pogodbami.
Vm gospodarske boje veljajo splošni zakoni. Umor iu uboj je vobče prepovedan, torej jc tudi v konfliktih med delom in kapitalom kazniv. Vse, kar prepovedujejo zakoni iu morala v splošnem, je tudi v slučaju stavke ali izpora prepovedano.
. Ali — I Hi j se vodi za zmago. Zakoni in morala pa lahko ovirajo in preprečijo zmago. Zato je ni vojne med narodi, v kateri se ne bi kršilo mednarodno pravo. Zato veljajo tudi v gospodarskih bojih zakoni le toliko, kolikor je ena ali druga stran prisiljena, da jih «potuje.
Kapitalistični razred izdeluje in predpisuje zakone; ou jih tudi izvršuje. Kskor legislativni, tako je tudi eksetkutivn» sparat v njegovih rokah. 'Njemu je mogoče, da suče zakone tako, da nui ne delajo ovire; delavski razred se jim mora podvreči, ker ga sili kapitalistična eksekutiva na to. Za najmanjši prestopek preti delavcu naj«, strožja kazen, večinoma mu je pa vsak prestopek, ki bi bil njemu v prid, onemogočen, ker so mu organi kapitalistične pravičnosti večinoma ne le za petami, ampak tudi pred nosom.
Kapitalistični razred izdeluje zakone. Najenostavnejša morala bi zhtavela, da sam respek-tira, kar je sam predpisal. Delavskemu razredu so zakoni vsiljeni; kdo bi se mogel čuditi, če bi
gledal, da se jim izmuzne, kjer t4todujejo njegovim interesom?
Kapitalisti niso naivni. Zakon v teoriji iu zakon v praksi — to je razlika. Iu kadar so mogotci v boju, hočejo zmagati; kaj bi vpraševali za zakone, ako nimajo razloga, da bi se jih bali T In čemu bi se jih bali, ko jc izvrševanje v njihovih rokah!
iPri McCormicku je bil štrajk za osen Hi ml delavnik. Kapitalizem gu je hotel premagati. Ali hotel je še več. Vse tedanje gibanje za skrajšanje delovnega časa, vse gibanje za zboljšanje delovnih razmer iu delavskega položaja je hotel zatreti. In posegel je po tistih sredstvih, ki so se mu zdela najbolj uspešna.
Pri McCoriuicku »o izkušali obratovati s stavkokazi. Temu so se hoteli stavkujoči delavci upreti. Tedaj jc nastopila policija. Treba jo bilo ščititi kapitalističuc interese, in kapitalistična policija jc izvršila svojo nalogo. Pridrdrali so patrolni vozovi, policijske gorjače so udrihale po delavskih glavah iu proletarsku kri je tekla. Zaradi kapitalističnih interesov.
Zvečer je bil sklican na llayuiarket protesten shod. Močan oddelek policije jc bil mobiliziran. Ali nol>eucga povodu ni našel, da bi bil interveniral. Shod je bil miren, duši je bil povod protesta razburljiv. Začelo je deževati in množica se jc jela razhajati. Tedaj jc padla zagouctnu bomba.
Potem je sledilu karikatura procesa, in tragedija se jc zaključila na vcAalih. Njene žrtve leže na pokopališču Waldltcim . . .
¡Pred tridesetimi leti je bilo. Delavci so se bojevali za oseumrni delavnik.
Danes, po enointridesetih letih, se je še vedno v neštetih krajih, v nešftetih strokah treba «bojevati za osemurni delavnik. Ali kjer je že pridobljen, se je treba bojevati za diitge delavske pravice.
Kajti še vedno vlada kapitalizem in še vedno je delavstvo izkoriščano in zatirano, kakor bo izkoriščano in zatirano, dokler bo sploh kspitali-sem.
Razredni boj ne pojema, ampak se ostri. In metode, katerih se je posluževal kapitalizem pred tremi dcaetletji, so v veljsvi še sedaj. Procesi v San Francisco tn Everett živo spominjajo na proces v Chicagi.
Ali ostrejši boji pomenijo hlkžanje odločitve. V tej mora pasti zmaga na stran delavskega razreda; tako se zgodi tem hitreje, čim močneje strne delavstvo svoje vrste.
Razredni boji v preteklosti.
Davim preden so se ustanovile delavske orga-' nizacije in po vsem svetu razširila socialistična načela, so se že bili silni in htidi razredni boji. Zgodovina nam pripoveduje, da so že v stsreui Rimu eksistiralc mogočne delavske razredne korpora-cijc. Numu Pompiliju, ki jo bil najbrž prvi organizator delavstva v Evropi, »e jc posrečilo že v onih davnih časih prav močim organizirati skoraj vse stroke delavcev.'Organiziral jc kotlarje, mizarje, izdelo vatel je godal, barva rje in čevljarje vsake posebej, ostale stroke pa skupno. Značilno Itojevhost in vztrajnost so kazale vse tc organi zacije. Dolgotrajne stavke, burni »hodi in demon st racije po ulicah niso bile nič nenavadnega v starem Rimu.
Ali veliko prej hi še v večjem obsegu so se bili ru/redui boji v drugih krajih sveta. Ko je prevladoval v Evropi še najhujši barbarizem, so že eksistiralc na Kitajskem velike in mogočne delavske in kmečke organizacije. Organizacija Kung-So jc združevala niiljone dclavccv vseh strok. Imela je svoj centralni odbor in rezervne sklade. Tudi kmetje so bili združeni v Kung-So, katerega |H>dročje so spadale tudi razne konzumue in -proizvajalne zadruge. Toda zgodovina nam pripoveduje, da so razredne, kmečke in delavske organizacije eksistiralc žc celo v babilonski dobi. Organizacija lesnih delavcev in kainnolomcev v Palestini jc bila ustanovljena v letu, ko so začeli graditi jeruzalemski tempelj; 1. 14110. pr. Kr. so opeka rji po vsem Egiptu leto dni stavkali Bili so Mkoraj vsi do zadnjega organizirani in imeli so svoj močni rezervni skled; dolgotrajni boj se je končal z najpopolnejšim uspehom stavkujočih.
Ali če primerjamo cilje ki oblike tedanjih organizacij z današnjimi, opažamo veliko razliko. Medtem, ko so se tc organizacije pač posluževale enakih bojevnih sredstev kakor sedanje, so vendar stremita seveda po vse drugačnih ciljih, ker so zastopale tudi različne in drugačne razrede. Nase organizacije združujejo 4c proletariat, t. j. razred, ki ničesar drugega ne poseduje nego svojo delovno sposobnost in silo; v tedanjih organizacijah pa ni bil zastopan razred neposedujoč-ib, ker ti so bili siržoji bogatašev in niso imeli pravice iu ne priložnosti za združitev. Združevalo so te organizacije le takozvane rokodelce, ki so l>lli v primeri z zasužnjenim, ne posedujoč i m delavcem bolj neodvisni. In kakor sc v tem razlikujejo od sedanjih organizacij, tako so bili tudi cilji in zshte-ve, za katere so sc bojevali, pač vse drugsčni.
Ni bilo še proletarijata, ker v tedanjih časih še ni bilo hvdustrijslizms. Tc prve korporacije delavcev, kolrkor toliko neodvisnih, niso stremile po preureditvi družabnega in gospodarskega sistema; hrtclc so lc razširiti svojo razredno svobodo in zboljšati svoj strokovni položaj.
Toda že vse drugačne oblike ui ciljc so iiuelc korporacije rokodelcev srednjega veka. Opaža 8c tukaj že vpliv časa iu gospodarskega razvoja. Tukaj si že stopajo nasproti korporacije posedu-jočilt in neposedujočih rokodelcev. Prišel ni še na vrsto proletariat, ker je za to še vedno manjkal glavni predpogoj: i ud ust ri a lizem in tehnika. Ali srednjeveške korporacije neposredujočih. rdkodel- I
ccv se, četudi jim razlastitev kapitalizma še ni bila,cilj, že približujejo moderni dobi, ker jim gre uc le za zboljšanje svojega gospodarskega položaja, ampak tudi za pridobitev državne pravice iu moči.
Prvi začetek delavskega, v pravem pomenu besede, nizrtnj^iega boja, je menda opaziti ua Nemškem »n Francuikciu v,XIV. veku V tej dobi sc vsled vedno nuraščajočega števila prebivalstva in vedno večjega prilaščanja zemljišč od strani gra-ščakov množe tudi rokodelski sloji, medtem ko se znižava število kmetov, kar popolnoma predru-gači ves dotedanji razredni in gospodarski proces. Razmere rokodelcev postajajo silno neznosne. Zato skušajo potom svojrh organizacij zboljšati svoj vedno slabši položaj. Zcdmile so sc v tem letu vse korporacije na Nemškem in sledil jc dolgotrajen boj proti izkoriščevalcem in za razsu jenje svobode. V Komaru je v XV. veku izbruhnila stavka pekov, tkalcev in krojačev, ki je imela obsežne učinke iu nevarne oblike. V šestnajstem in sedemnajstem veku so stavkaLi francoski tovarniški tkalci, zahtevajoči zvišanje mezd in skrajšanje delovnega čusa. Prvega maja leta 151)9. so stavkali tiskarji v Lionu, kljub reakciji in grožnjam od strani gospodarjev, ki so zahtevali, da naj država razpusti delavske korporaeijc. V letu 1744. je stavkalo v Lionu in Iniosu' 40,000 tkalcev. Vsepovsod po Francoskem jc delavstvo stavkalo in demonstriralo po ulicah. V nekaterih krajih jc
gibanje imelo revolucionarne oblike.
i
Močne organizacije, stavke in nemiri onih časov nam pričajo, da se je delavstvo že približevalo moderni dobi in .sc začenjalo zavedati svojega razrednega položaja. Tu se jc delavstvo že borilo za gospisiarskc in politične pravice Ali moderni boji in cilji proletarijata so nastali tedaj, ko jc velikanska francoska revolucija predrugačila dotedanji gospodarski in proizvajalni sistem na način, da se je iz slojev sužnjev in neposedujočih rokodelcev razvil roered piačenikov. Kapitalizem, razvoj industrij, razširjenje koalicijske svobode in nova stremljenja, k» jih jc rodila francoska revolucija, so silile razred mezdnih dclavccv, da sc potoni skupnega boja skuša duševno in gospodarsko osvoboditi. Popolnoma razlaščen, neusmiljeno izkoriščan, prisiljen, da se udaja železnim zakonom kapitalističnega razvoja, je novi razred uvi-del, da mu je edina opora ona uioč, ki jc omogo-' čila zmago meščanskega razreda nad fevdalizmom —t. j. gospodarska, razredna združitev in poli-tifna zavest. Od razširjenja tc zavesti je odvisna končna zmaga delavstva.
Petrogradska poročila naznanjajo, da so kmetje iz saratovske gubernije izvolili socialista v zemstvo. Dobro znamenje.
Razredna politika.

Berliner Tageblatt naznanja, da je nemška
V/
vlada ukazala municijskim delsvcem, ki so na stavki, naj se v 24 urah vrnejo na delo, sícct bodo podani rta fronto. Fino sredstvo l
Polagoma priznavajo tudi nasprotniki, da je delavstvu potrebna organizacija. Kar je tako očitno, da se ne more skriti nobenemu količkaj normalnemu očesu, se je dalo zatajevati nekaj časa, ne pa za večnost: Med življenjem pose-dujočih in neposedujočih razredov je kričeča razlika. Včasi ni bilo treba govoriti o teiu, ker so delavci sami kolikor mogoče skrivali svojo bedo. Bilo jih je sram lakote, raztrganosti, smrad nega stanovanja iu nesnage. Ce ni bilo drugače so vtopili svoje gorje v žganju, ne misleči in pe vedoči, da ga s tem le povečavajo. Da bi bila zoper njih trpljenje mogoča kakšna pomoč, jim nI bilo znano. Kajti videli so razmere, kakršne so bile, pa sc jim jc zdelo, da mora biti tako in da ne more I» i t i drugače. Iz tega se je porodilo nekaj, kur je bifo podobno zadovoljnosti; resnična zadovolj-nost pa to ni bila in ui mogla biti. Topa vdanost v navidezno neiz-premenljivo usodo, izvirajoča iz nepoznavanja razmer in nezaupanju v svojo moč je vklepala proletariat močneje kakor železne verige. Gospodujoči sloji pa so bili s tem popolnoma zadovoljni.
To se je izprenieiitlo, ko je socializem zdramil delavstvo in iihi pokazal, da uiso razmere, v katerih živi, predpisane od nobenega božanstva, ampak da ima človek moč do njih in da jih lahko nadomesti z drugimi. To delo prebujenja se ui dalo izvršiti igraje: na eni strani je bila otopelost ljudstva prevelika, na drugi pa je bil cilj, ki jc kazal novi nauk, presijujen, prcblesčeč. Vladajoči sloji so pogreznili množice v tako nevednost, da so sc zdele njih zanemarjenemu razumu najenostavnejše resnice pretežke. Ali socialna demokracija je premagala tisli te ovire, iu polagoma so začeli moderni sužnji spoznavati, da imajo pravice do življenja, katerih pa ne morejo pričakovati od nobene milosti in nobene dobrote. Začeli sb se organizirati, da sei ustvarijo moč in sposobnost za 'boj.
Odgovor vladajočih je bilo kruto preganjanje. ' Delavsko gl-banje se je smatralo za puutar-sko. Kakor na vojni se je zdelo mogotcem vsako nasilstvo dovoljeno. Vsaka stavka je veljala za rebelstvo. Delavci so postali "notranji sovražnik". Vsa sredstva, s katerimi razpolaga kapitalistična država, so morala pomagati za zatirajne "družabne nevarnosti'. In ko ni mogla naj-krutejša uporaba zakona ugono-j
ampak ki pozna tudi vzroke svojega položaja, se seveda ne bo moglo s takimi sladkimi beseda» mi dopovedati, da je pametno, prepuščati izkoriščevalcem skrb za izkoriščane. Zaveden delavec bo na političnem polju iskal ne-odvisnost, ker ve, da se gos|>o-darska vprašanja ne dajo ločiti od političnih in da si je kapitalizem ravno s politiko utrdil svojo moč.
Politika ui nič druzega kakor zastopanje svojih interesov. In če so interesi delavstva različni od kapitalističnih interesov, tedaj ni mogoče zastopati obojih po enem kopitu. Vse meščanske stranke, pa naj slone na narodni ali cerkveni ali pa kakvid drugi podlagi, hočejo ohraniti in obraniti sedanji družabni red. V njem pa ui rešitve za delavstvo. Kajti to je razumnim delavcem že davuo znano, da si morejo v družbi, ki je zgrajena na kapitalizmu, v najboljšem slučaju nekoliko olajšati bremena, nikakor pa ne morejo uiti izkoriščanju. Tudi če bi mogle narodne ali verske "strokov-ne" organizacije v posameznih slučajih pridobiti svojim članom kakšno zboljšanje, n. pr. kakšno povišanje inezde, bi bil ta uspeh nezadosten, dofcler je zakonodaj-stvo v rokah delavskih nasprotnikov. Zakaj to, kar si je delavec v tovarni pridobil, mu zako-nodajstvo s politiko dvakrat iu trikrat lalrko vzame.
Za delavce je samostojna politika najvažnejša potreba že v sedanji družbi, še bolj pa za pcema-ganje te družbe. Ako pripada delavec stranki, v kateri sede ag-rarci, tedaj nc more pričakovati, da IkkIo njemu na ljubo opustili visoke agrarne carine, ki um po-dražuje kruh in meso. Gospodje ga vabijo v svojo stranko le zato, da jih ne bi inotil, kadar delajo zakone za svoje profite na njegov račun. Enako je, če je v stranki, v kateri odločajo industrijski delodajalci. Tudi oni ne bodo sami sebi rezali v živo; če bo treba skleniti recimo o skrajšanju delovnega časa ali o odprav» nočnega dela, IkkIo gotovo bolj mislili ua svoj profit, kakor na interese delavcev.'
Fraze o skupni politiki so linia-niče. V stranki, ki ni njegova, ne bo mogel delavec nikdar uveljaviti svojih zahtev. Zato |>o4rebu-je lastno stranko, in če je to egoizem, je zdrav egoizem. Tudi kapitalisti ne snujejo svojih strank za to, da bi v njih zastopali interese drugitli in izdajali svoje koristi. Vsako »trankarstvo je egoist ično in ravno zato, ker zasto-
biti naraščajočega gibanja, so po-! pajo vsi drugi politično svoje in-
stavili socialiste izven zakona. V Nemčiji so napravili posebno postavo proti socialistom, v Avstriji so razglasili izjemno stanje.
Ali tudi to ni dovolj zaleglo. Skoraj bi se leliko trdilo, da je preganjanje socialni demokraciji tem več koristilo, čim okrutnejše je bilo. In ko je fiasko vsega uničevanje pokazal brezuspešnost sile, so vladajoči sloji oznanili novo vero: Delavci imajo pravico, da iščejo pomoči, imajo prav, če se organizirajo, ali svoje organizacije morajo |>ostaviti na podlago obstoječe družbe in nc smejo pridigati razrednega boja. Kajti da se delavcem v primeri z drugimi sloji slabo godi, je resnica; zato se jim nc sme prepovedati stremljenje po zboljšanji v.
Tcditj je bilo treba le še enega koraka: Da ustanove gospodujoči sami) organizacije za delavce. Tudi ta korak hc je stofil Nastale so "delavske" organizacije na verski in narodni podlagi.
Ali "vera" in "narodnost" sta pogostoma lc pretvezi za nekaj druzega, kar sc ne sme glasno |>o-vedati; braniti in odvračati <lc-lavatvo od razrednega bojo, brez katerega je vsaka resnična rešitev dolavst va nemogoča. Take organizacije hočejo biti strokovne: od politike pa imajo biti ločene, ali pa se imajo uvrstiti v obstojc-i"e meščanske stranke.
Za kratkovidne ljudi jc taka vaba mikavna. Čemu naj bi delav ec tratil čus s politiko, če si brez nje lahko p<Miiaga! Naj sc z njo ukvarjajo drugi, kr imajo zanjo časa dovolj; saj so delavci zadovoljni, ec dosežejo gospodarske uspehe, in zato bodo menda j zadostovale tiste gan »zacije "T
Zavednemu delavstvu, ki se lic zadovoljuje s tem da ima T t T t premalo plače in preveč napora,
teresejrh tnora tudi delavstvo politično zastopati, in sicer kot delavstvo, torej v delavski političr ni stranki. -
Generalni pravdni k Gregory je razglasil, da sc marajo pripadniki sovražnih dežel, ki stanujejo ne več kakor pol milje daleč od kakšne utrdbe, vojaškega tabora, letalske postaje ali íminrcijskc tovarne, izseliti najkasneje do 1. junija, ker jc tujcem prepovedano, da bi se takim objektom približali na manj kakor pol milje. Kdor ne uboga tega povelja do omenjenega termina, jc v nevarnosti- da bo interniran. Tudi kdor bi imel po 24. aprilu strelno orožje, eksplozivne snovi in drugo prepovedano blago, bo lahko takoj aretiran.
Delavcem, ki morajo na poti na svoje delo iti skozi prepovedane pasove, sc lahko»napnivi izjema iu lahko dol»c ccrtifikatc, ki jim do-volijo prehod.
Delavci bodo dobro storili, da sc informirajo, čc ui v njihovi bližini ali na njihovi poti na delo iu s dela kakšna taka naprava in vsled tega prepovedan pas. Ce je, naj se čimprej oglasijo za dovoljenje, da sc izognejo sitnostim.
nrkdar sc ni o socializmu in o socialistih pisalo toliko, kolikor tekom seda*nje vojne, in zlasti izza ruske revolucije. Vojna jc naredila iz socializma tako močan fak
i\lB stvo
t s veliki čss I Lahko bi iz velikanske svetovne katastrofe črpalo zase več koristi, kakor v dolgih desetletjih miru.
Ker pojdeta izjavi večine in "strokovne or- manjšine s «t, llWM koiivtncljo na splošno glasovanje, objavimo prihodnjič oboje, da bodo imeli člani v organizacijah podlago za razpravo in glasovanje. ►
tor, kakor še ui bil nikdar prej. Da bi lc delavstvo prav razumelo
m« ?T
■ ■ j t; ■

Socialistična konvencija v St. Louisu.
Sodriig Spurgo se je v svojem odgovoru uu poročilo s ozirom uu ujuvo in program o vojni in militarizmu, ki ga jc bila predložila konvenciji več uu, poslužil Bergerjcve t raze, da »ta dve soli »oeializuia: Historično in histerična šola. Podpi-»auei poročila v večini — med njimi Berger — je dejal — spadajo v histerično šolo, _ >
Kdor je zasledoval na konvenciji psihologijo delegatov in slišal Sparga, ko je izn Ucl te značilne besede, a katerimi je duhovito pokazal, kako lahko pjstane oče kakenc fraze pod pritiskom razmer sam njena žrtev, je moral priznati, du je Spargo zadel v črno.
Na at. lou&ki konvenciji so bile zastopane v glaVnem tri slruje, ki so se cepile še v večje in manjše skupine po taktičnih razlikah. Vse so se razhajale sploh le v taktiki.
Te glavne struje »o bile konstruktivni, politično konsekventui marksisti, pacifisti, ki gredo v normalnem času s po redu o s prvimi, a so sedaj padli v simpatije Nemcev — in ultraradikalci — nazvaui često iuiposibilisti, ki so vedno proti vsakemu pozitivnemu delu, zgolj propagandisti.
Daai človek v teui abnormalnem času težko dela definicije, a e vendar brez pretiravanja lahko reče na podlagi izjav iu obnašanj dotičnikov, ki eavzemajo eno ali drugo stališče, da zastopajo p"-vo »trujo Spargo, drugo HilU|uit z Bergerjem, i i tretjo Bouidin — Katerfeld — Shiplev.
Kdo ne ve, da je Berger že neštetokrat izjavil, da je "z Nemci"r Čieto logično je torej, du je dobil svojo sutisfakeijo v pacifistični struji in da mu ni delalo nobene preglavice podpisati kompromisno poročilo večine, vziic teiuu, da se taktično čisto razhaja z mnogimi, ki so podpisali isto poročilo. Isto bi ae lahko reklo o llilkfuitu, llo-ganu, Harrimanu in Leeju.
Kako je vziic zelo nasprotnim nazorom o taktiki bilo večini mogoče priti do sporazumu, pokaže šele stenografični zapisnik. Kolikor se more reči sedaj, je pribito to, da je odbor (vseh 15) »oglašal v eni točki, in aiccr, da se ne more reči, da delavci nimajo domovine in da nimajo ničesar braniti. Za podlago je služila revolucija v Kusiji, kjer so si delavci s ponočjo vojaštva pridobili mnogo demokratičnih zahtev, ki so temeljni kamen za nadaljni socialistični razvoj. I-stotako ae je razpravljalo o vladi na Finskem, kjer imajo socialisti takorekoč vso vlado v svojih rokah, ( e se sprejme fraza, da nimajo delavci dootnviuc in nimajo torej ničesar braniti, tudi čc se jim poskuša to kar imajo, oteti; v ruako-fin-skem slučaju torej nastaviti zop*t carsko vlado z zunanjo silo, bi se prišlo do zaključka, da morajo delavci iz golega pacifizma trpeti in sprejeti reakcijo in nasilstvo. .Nasproti temu je prišel oiH>or do spoznanja, da imajo delavci v eni iu drugi deželi ne le pravico» ampak dolžnost, da branijo, kar so pridobili. To je v interesu vse fnternaciouale, torej tudi r interesu amtni*kih socialistov.
IIillquit, ki je v odboru vodil debato in križna zaslišanje, je spravil na dan celo vrsto vpra-
šanj, izvirajočih iz razvoja iu iz dejstev, ki se na-uašajo na vprašanje obrambe.In najbolj tesnoaréiii "kozmopoliti," ki jiui je se sumu beseda "obramba" pošastna, so prišli v stisko, da iiiuo mogli odgovarjati "ne" na ta vprašauja. Toda giavui problem, ki ai ga je izbral odbor, da ga reši, je bil takozvaua "strankina disciplina", pa naj se važno vparašunje taktike v slučaju vojne že reši uJi ue. Tako si je mislila vsaj večina. Koliko bo v retina ua ta !« način osnovuna disciplina, če bo ma splošnem glasovanju sprejeta izjava, pokaže bodočnost.
Za podlago, uu kuteri naj bi se ustvarila ta disciplina, tudi če se ue reši glavno vprašanje — ki se po mojeui mnenju res ne bo rešilo, dokler traja vojna, se je jemalo mnenje, da vojna A-uierike z Nemčijo ni popularna. Po teui mnenju bi stranka, če sprejme pacifističen program, lahko zbrala okrog sebe pacifiste sploh; z njih |hi-n toč jo hi morda — tako se zdi, du se je sodilo
—	lahko ovirala vladne načrte in, če bi se ta agitacija pokazala plodno — eventualno izvajala praktične posledice.
Odgovor na vprašanje, koliko bodo ti načrti praktični in če je mnenje o nepopularno* t i vojne med ameriškim uarodoui utemeljeno — na kar se brez »plošuega glasovanja ne more odgovoriti — moramo prepustiti bodočnosti.
Vprašanje pa vsekakor nastaja: Ali se pravilno sodi razpoloženje aiueri&kega naroda v tej vojni, prištevši tiste, ki simpatizirajo z Nemčijo!
•Nesmiselno bi bilo podcenjevati nemški vpliv v Ameriki. Ali prav tuko bi bilo brez zniislu, podcenjevati vpliv vladne politike Zedinjenih d»-, ¿av v tem konfliktu. Cc se hoče presojati.vpliv socialistične taktike nu ljudstvo, na mase izven stranke, tedaj je treba te vplive jemati v poštev.
Vojni položaj je postavil socialistično stranko Zcdinjeuih držav pred alternativo: Ali naj gre s pacifisti, ali naj gre sama zase. Iz te alternative mora izvajati posledice.
Večina «konvencije se je pod gotovimi vplivi
—	nuj so že bili taktični ali drugačni — izrekla za prvo stran; drugače sodi četrtma delegatov, ki se nr strinjala z zaključki večine, pu je izdelala svoj poseben načrt, ki pojde obenem z izjavo večine na splošno glasovanje.
Allan Benson, bivši predsedniški kandidat in delegat iz države New York na konvenciji, jc dejal, da pozna psihologijo ameriškega ljudstva in zaradi tega svari konvencijo, naj ne sprejema prenagljene resolucije, ki l>o obsega I u oiuo-go besed, pa ne Ih) 'praktična za stvarno delo. Zinisel negovih besed je bil ta, du si strank«, če ne sprejme praktičnega programa iu se slepo zažene proti vladni politiki, za dolg eas one mogoči uspešno propagando, kajti čeprav sc*;edi?j sodi, tia je vojna z Nemčijo nepopularna, kar je danes morda dvomljivo'vprašanje, je kar gotovo, da postane popularna, in čim dlje bo trajala, tem popularne jša bo. Ce pademo v ekstremen pacifizem, nas l>o ameriška javnost smatrala za zaveznike Nemčije. • In ameriški inasi, ki jo ho-
čemo pridobiti, ue bo najmauje dvajset let mogoče izbili to is glave. Na taj način si onemogočimo propagando iu delo za socializem. To se pa ne more smatrati za pametno taktiko.
To je 'bilo Bcusouovo mišljenje iu podobnega mnenja so bili še nekateri drugi deleguti. Todu človek se je po kratkem opazovanju luhko prepričal, tla je prišla večina delegutov s predsodki na konvencijo: .Jedro teh predsodkov pa je bilo to, du "moramo biti boljši socialisti kakor v Nemčiji. "
Zuiisel te 4eorije si je težko razlagati. Seveda, če se vzame v poštev, da je večina nemške sociullatične' frakcije glasovalu za vojne kredite iu da zahteva od ameriške socialistične stranke, naj ne ravna tako, bi človek soglašal. Ampak omenjeni delegati so prišli nu konvencijo z na nmoin, da povedo svetu: "Delavec uiiua domovine, torej nima ničesar braniti. Vsi parlamenti in vse. vlade so zanj enake i t. d., i t. d." Niso se vprušaH. če bi bil Liebknecht tudi tedaj proti vojni, če bi bili prišli carjevi kazifki v Berlin; ali bi bil llervč še za vojno, če bi francoska armada osvojila Alzaeijo iu drla dalje v Nemčijo. Liebknecht je imel tehtnejše razloge, da je nastopal proti nemški vladi, kakor pacifisti; on jo je dol-žil, da je provoeirala to vojno. Strinjam se z-nji uiin smatram taktiko nemške večine za zgrešeno. Toda kaj naj s tem dokažem! Mar to, da je Liebkuecht pacifist, socialist tuiru za vsako ceno iu da ga čisto uič ne zcui;a, kakšna je vluda?
Ce bi deleguti, ki so tako mislili, le vedeli, kako daleč so od Liebknechtovih idej! če se presoja z mednarodnega stališča in po sedanjih razmerah, sploh niso Liebkneehtovei, ampak stoje mnogo bliže Scheidemaniiu.
Iz vsega je luhko posneti, tla se nuslauja trditev nekaterih članov konvencije, du ta vojna id popu lu rnu, nu dejstvo, du je vojuu slučujno z Nemčijo: bila hi pa povsem "popularna", če bi bila na primer z Mehiko ali Japonsko — ali pa nemara z Anglijo. Brez vseh predsodkov se lahko trdi ,da poročila večine niso podpisali, kakor pravi Berger, zato, da bi za sedaj opustili dlako-eepstvo, ampak zato, ker je poročilo v prilog Ncničiji. Le tako je bil sploh mogoč kompromis med "Progermanev ", ultraradikalnimi pacifisti in nekaterimi, ki stopijo najrajši na tisto stran, kjer je večina. Ce se še spomnimo, kdo je bil na prejšnjih konvencijah nasproten naselje vanju Aziatov, pa smo na jasnem.
Ko je prišla izjava večiue v specialno debato iu se je pretresala od stavka do stavka, so ultraradikalci takoj v začetku silili 1111 to, tla s«* sprej-ne izjava, da je stranka proti vsaki ofenzivui in defenzivni Vojni. To so hoteli zlasti oni, ki so podpirali Bon lino stališče. Toda tega 111 sprejela večina odlmra, in pokazalo se je, da se tudi konvencija ni dala gnati tako daleč. Kajti pri glasovanju po imenih jc propadel ta predlog z 62" glasovi proti 111.
l'o ovinkih so polovico tega stavku pozneje vendar vrinili* v izjavo, iu sicer .tam, kjer je re-
čeno, da je Proletariat opravičen pograbi«i za
orožje, da varuje interese, toda "varpje uaj se, da ne pojde v past pretvezne obratubiie vojne kapitalističnega razreda."
Za svojo defeuzivo torej je Proletariat. Kdaj je v svoji defenzivi, si pa lahko tolmačijo socialisti \sak po svoje: Ortodoksui ortodoksno, konstruktivni pa s konstruktivnega stalila. Da prihajajo tudi zopet simpatije in antipatije vmes, sc razume. Te obstajajo, in tajiti jih bi pomenile i-j^rati vlogo ptiča noja. Mnenje o pomenu obrambne Vojne je torej še vedno odprto; zadrto je le tistim, ki so si uamenoiua ogradili politično obzorje. Po izjavi, ki jo je večina sprejela, ne more nrhče določno reč, kaj je iu kaj ni defenzivna vojna in kakšno stalftčc velja za socialiste v tem ali v onem slučaju, kajti vse je odvisn^ od razmer, v katerih bo stalo delavstvo v tem ali v ouem slučaju.
Določno je precizirano stališče se je na konvenciji izražalo le v ti veh izjavah: V Boudiiiovi in v Spargovi, Prvo je bilo jasno negativno, drugo pa jasno pozitivno.
Boudinova izjava izključuje vsak dvom o taktiki, ki naj bi bila po njegovem mnenju mc-rodajua za socialiste v kateremkoli slučaju vojne. Njegovo stališče je povsem dogmatično.
Nasprotno jemlje Spargo v poštev razmere, ki vladajo v Kvropi, zlasti položaj, ki ga je ustvarila ruska revolucija, m možnost reakcije, ki bi lahko pogasila njene uspehe. Logično izvaja, da je za mednarodni socializem v tem položaju e-dini izhod, da podpre tiste sile, ki sedaj vodijo bej proti centralno evropski avtokri^ ijl. r ikem stališču je biil v času velikih dogodkov tudi Marx, prav tako Kngels iu drugi priznani socialisti.
Spargo ne stoji na stališču: Vse ali nič, ampak hoče korakati od postojanke do postojunkc, dokler lic bo zadnja postaja "vse". Taka pot rcvolueijc sploh, in le po taki poti so revolucije lahko uspešne.
Vpoštevajoč, da je Internacionala sestavljena iz narodnih delov in da je izguba delu v socialistični politiki izguba za vso Internacionalo, izvaja Spargo, da je vsakemu delu potrebna avtonomija, da se omogoči nadaljnji razvoj v socializem. •
Če se vzame vse skupaj, se konvencija po rieh debatah ni moglo zediniti za skupen, zado-.voljiv 1 »rogrum. Spargo je v imenu petdesetih predložil nov program manjšine, ki gre poleg onega večine ha splošno glasovanje. Ta program je kratek, koustatira, da je vojna fakt, s katerim moranro računati iu tla moramo, iz .tega dejstvr črpali vse, kar se more izčrpati v prid našemu gibanju, zlasti du se izvrše reforme, katerim se je ameriški kapitalizem v normalnih časih najbolj trdovratno upiral.
Naša dolžnost bo, kadar pride zadeva nu splošno glasovanje, da se udeležimo razprave in da po svojem najboljšem prepričanju podpremo tisti program, ki bo najbolj v korist proletariatu.
Frank Pet rieh.
IVIatI in hčere revolucije
Na stežaj je ruska revolucija odprla vrata Sibirije tisočerim "zločincem", katerim jc bila to dežela proklestva in najhujšega gorja. Nekaterim rrradikalcem služi menda tudi to za del tistih argumentov, a katerimi "dokazujejo" brez-pouiembnosf ruske revolucije. Mi si poč dovolimo bit» drugega iiuicnja in vidimo ravno v svobodnem povratku revolucionarnih izgnancev veliko znamenje noV>s|obe v Rusiji.
Seveda* bivše carsko še ni socialistična dežela. Sanjati, da bi mogla Rusija z industrijo, ki jg^e v povojih, kar čez noč skočiti iz fevdalne avfokracijc v socializem, se pravi res sanjati. Nič ped sohioem nebeškim ni lažjega, kakor izrekati lake radikalne besede. Ali s takim "radikuliz-mom" nima socializem nič opraviti, zakaj vsaka rastlina ne raste na vsakih tleh, in da se more u-remičiri socializem, 1111 rajo dozoreti pogoji zanj.
Rden najvažnejših pogojev pa je politična demokracija, iu zanjo je ruska revolucija pripravili tla. Padec carske avtokracije je v interesu socializma, četudi še ne bo jutri v Rusiji vpeljana ''olektivn« lastnina. V njegovem interesu je, ker je zdaj pot do njega silno skrajšana in boj raiij silno olajšan. V interesu socializma je bila ru*ka revolucija, ker dobi razredni boj šele sedaj jasnejše oblike in ker se ruski proletariat »»e l.o-moral boriti šele za možnost, da se sploh bojuje.
Med najvažnejša spoznanja modernega soci-riizma spada nauk o družabnem razvoju, iz katerega sledi, da mora biti tudi socializem produkt razvoju. Neizogibno se mora iz sedanje dikžfee rflzviti socializem; ali razviti se mora. Lahko je razvoj počasnejši, lahko jc hitrejši, toda celih nujnih faz v družabnem procesu ne more preskočiti.
R »;■.•• k a revolucija je pospešila razvoj. In prav krepko ga je pospešila. Bolj ga je pospešila, kokor vse demagoške fraze urftraradikalccv, ki si užijo reakciji tako, kakor bi to delali nalašč. V resnici jc ruska revolucija neznansko važen dogodek Iic le za rusko delavstvo, temveč za socialistično gibanje vsega sveta. Zgodovina socializma jo 1>o vpoštevala po zaslugi.
Otvoritev Sibirije spada med najznačilnejše epizode te revolucije. Četudi morda politično ne najbolj važen, je pa vendar posebno simptom stičen povratek Katurinc Breškovske. po vseny svetu znane pod priimkom "stara mati ruske revolucije". Njeno ime in beseda revolucija Kta imeli ar Ruskem takorekoč enak poiuen. Ko so jo poslsli v Sibirijo, so hoteli simbolično pokopati revolucijo: njer» povratek v domovino simbolizira vstajenje revolucije.
' Poročilo nekega ameriškega dopisnika pripoveduje o tej epizodi sledeče podrobnosti:
K110 prvih uradnih dejanj justičnega ministra provizorične vlade v Rusiji, Kerenskega, jč bila oprovtite\ Katarine Breškovske, stare revo-lucionurke, izgnane v Sibirijo. V tein uradnem odloku je videti vrhovno točko boje, ki ga vodi za svojo prostost ruski narod, ki je v teku pol stoletja doprinesel svojim idealom toliko žrtev, kolikor jih človek zastonj išče v zgodovini' osvoboditve narodov. Kadar izvoli ruski narisi svoje delegate za narodno zborovanje, čigar naloga je določitev osnovne postave za vladno obliko, se bodo volitev udeležile tudi ženske, popolnoma enakopravne z moškimi. V nobeni deželi ni sirIc-I o vanje imških in žensk v boju proti avtokraciji pognalo tako globokih korenini, kakor v Rusiji \'/.rok je najti deloma v ruskem narodnem značaju, a še v večji meri v stremljenju po prostosti. V tem boju za prostost so ruske ženske tako glede dela kot glede mučeništva v polni meri doprinesle svoj del.
To se je godilo prav od prvega začetka. Ko je bilo revolucionarno gibanje malo po odprav-Ijeuju tlačanstva leta 1H61. še v povojih ter takorekoč misijsko delo. so odhajale ženske iu moški z vseučilišč, tehničnih šol in drugih zavodov v svet kot učitelji in učiteljice, zdravniki in zdravnice, babice, \lelavci in delavke, da poueso med narod nauk o socialni iu politični prostosti. Ko pu so ti apostoli v teku časa deloma vsled krutega zatiranja od strani vlade, deloma pa vsled temne nevednosti naroda ua drugi strani spoznali, da je takti misijsko tlelo brez vrednosti, so se ženske z enako tidločnostjo kakor moški odločilf, da se uporabi tudi sila.
Mcd'prvimi odličnimi zastopniki te bojevite mlade Rirsije vid i um Vero Sasulič, potomko plemiške družine, ki je leta 18?8. s strelom iz revolverja ranila takratnega prefekta v Petrogra-du, generala Trepova. Razpoloženje proti priga-njačem tiranstva je bilo takrat tako močno, tla je bila Vera Sasulič oproščena od porotnega so-dišča.
V prihodnjih dveh letih je bilo zaznamovali celo vrsto deloma ponesrečenih napa ti o v na viao-ke uradnike tako v glavnem nrestu kakor v provincah. Nič manj kakor trije atentat! so se uprizorili na carja Aleksandra II., dokler se ni končno ptmretHl zadnji, mrseca marca leta 1881., katerega je vodila Zofija Perovskaja.
Ta ženska je bila hči nekega prejšnjega generalnega gubernatorja v Petrogradu, a se je, sledeča toku časa, posvetila poklicu Ijudskošol-ske učiteljice, dokler ni konično zašla v teroristi^-. 110 organizacijo. Bila je prva revolncionarka, ki
je bila obsojena na smrt iu tudi usuireena. Skupno z njo je bila atentata udeležena Jessie llelf-uiaiin, židovka, katero so z njo vred obsodili na smrt, ki pa je kmalu zatem umrla v ječi, potem ko je dala življenje otroku.
'Počasna sin rt v ječi ali prognanstvu pa jc bila usoda, ki je zadela celo vrsto drugih borilk za svobodo ruskega naroda. Le primeroma majhnemu številu teh borilk je bilo usojeuo doživeti zmago stvari, za katero so tako rade volje žrtvovale življenje in prostost. Med temi je tudi Vera Figner, ki je bila leta 1884. obsojena nu smrt, a pomiloščena v dosmrtno ječo. Tu revolucionar-ku je preži velu celili 20 let v trdnjavi Schlissel-burg. Po vstaji leta 1905. je bila izpuščena nu prosto, na/kar se je podala v inozemstvo, duševno iu telesno uničena.
"Mutjušku Brcškovskaja" je prišla pred več leti v A meriko, kjer je skupno z ruskim pisateljem in revolucionarjem Cajkovskini uspešno de-•ovala za stvar svojega naroda. Ko sta se 1. 1910. oba vrnil« v Rusijo, so ju takoj prijeli ter obdol-žili veleizdaje. Marsikomu j« še v spominu, da se je od tukaj skušalo izposlovati oproščenjc obeh ruskih revi4ucionarjev, in doseglo se je toliko, da je bil Čajkovski proti varščini do procesa pu-ščen nu prostih nogah. Izmed njiju d ves se je ruska vlada posebno bala Breškovske. Bila je obsojena v prognanstvo v neko zelo oddaljeno kaznil-no kolonijo v Sibiriji, dočim je bil Čajkovski o-proščen. '
Krog leta 190G. ni bilo uič nenavadnega, da so mlade deklice v Kronstadtu zahajale v mornarske bezniče, katlar je šlo za to, da se pridobi za revolucijo posadka ter velike ruske mornariške postojanke. Prav do zadnjih dogodkov, ki so i-meli za posledico strm ogla vi jen je ruskega carja, je živela v neki ruski ječi revolucionarka Marija Spiritknova, ki jc leta 1!HM». usmrtila podguber-natorja province Tamhova. Svet se gotovo še « studom spominja nepopisno grdega ravnanja, kateremu je bila izpostavljena neka mlada deklica, preden se je izvršila nad njo smrtna obsodba in katero ravnanje je tvorilo povrni za dejanje Marije Spiridonove.
tiovor Marije Spiridonove pred sodnim dvorom bo živel naprej v zgodovini ruske revolucije kot nesmrten dokument. Sodnike je nagovorila • na sledeči^način :
"Gospodje sodniki! Kje vidite vesele obraze srečnih in zadovoljnih? Takih obrazov sploh ni. Celo oni, ki imajo sedaj navidez moč v roki, so polni skrbi. Vedo namreč, tla je ura njih triu m fa zelo kratka. Jaz sama sem na tem, da odidem iz življenja. Lahko me nbijete, vedno zopet ubijate, kot ste to i* storili. Podvržete me lahko
najstrašnejšim kaznim, vendar pu ue morete ni-česur dodati temu, kar sem ie pretrpela. Ne bojim sc smrti. Lahko me sedaj ubijete, ne morete pu ubiti moje vere, da pride za gotovo čas svobode in sreče za narod, čas, v katerem pride volja naroda do izraza u« tak način, da bosta v njej vteseni resnica in pravica in bodo ideje bratstva in prostosti ne le prazen glas, temveč del našega Marija Spiridonova je bila obsojena na dosmrtno ječo, in ne na smrt, kakor je sama mislila, vsakdanjega, resničnega življenja. *
Poleg Grške jc -sedaj Norveška ona dežela, ki mora brez dvOma najbolj trpeti vsled svetovne vojne. Polei^vsdi drugih neprilik in nezgod je nastopilo še obširno poinunjkanje dela. Dasiravuo se je pred kratkim zopet razveljavilo angleško izprtje uvoza premoga, se vendar ne more dobiti zadostnih množin premogu, kar je v precej tesui zvezi z nemškim vojevanjem s podmorskimi čolni. V Kodanju na Dunskem so namreč prepričani, da ni mogoče spraviti preko Severnega morju ua Norveško zadostne množine premoga, in siccr toliko časa, dokler Ik> trajalo neomejeno vojeva-nje s podmorskimi čolni. To bo pa zopet imelo za posledico, iln bo moralo v najkrajšem času veliko število važnih Induatrijaluih obratov ustaviti ali prekiniti svoje delovanje. Le slabo tolažbo nudi dejstvo, da hočejo država «n občinski zastopi pričeti z raznimi izrednimi 4deli, da se odpouiorc brezposelnosti. Slo bo namreč v glavnem za gradnje, a to jc zopet preveč odvisuo od delavnic m tvornie, ki bodo zaprte. Edini panogi, ki ne bosta prizadeti radi pomanjkanja premoga,: bosta poljedelstvo in gozdarstvo. V tem oziiu pa je zopet nemogoče zaposliti v teh strokah na tisoče iu ti-sele industrijskih delavcev. Vsled tega se boje na Norveškem breiposelnosti v tako velikanski meri, da bo že v teku prihodnjih par tednov obsegala nekako sto tisoč oseb. Da se smatra položaj v Kristijani j i km skrajno resen, je razvidno med drugim iz tega, tla se pripravlja občinska upra-ve ua občinsko prehranjevanje prebivalstva v velikem obsegu. Že sedaj je bilo zaprtih več tvornie, posebno v okolici Kriatiauiger Fjord, in še več se jih zapre v najkrajšem času, če se ue bo medtem posrečilo odpraviti pomanjkanja premoga. V za patini Norveški potrebujejo velikih množin premoga radi bližajoče se lovske sezone ua ribe. Za sedaj pa se še ne ve za nikakršen izhod, in bodočnost je zavita v temo.
X danskih trgovskih krogih narašča vedno bolj jezno razpoloženje radi "hladnega stališča", katero je zazvela Anglija tekom svetovne vojne m prav posebno tekom zadnjih meseeev proti Danski v trgovsko-politienem oziru.
1
1 v*
v:.r

..IM'.i iff ay1**1« WP	1 1

phout;
SLOV. OELAVSU
............ » «»rila MM
v àrU*i Nm
Sedet: Coacmauuht P«.
, OXJkVNl UUQVIKI:
PltKDSKDNIK : Ivan Proetor, 61 20 8t. Clair Ave. ('levelaml, Oliio. ItHUPllKDHKUNIK: Joaip Zorku, II. F. il. Î, box 113 Wc«t Nevvtou, l'a. TAJNIK; Blat Novak, tO Main 8t., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Main St., Coaenaugfc, Pa. 11LAGAJN1K: Joaip iele, 6302 8t. Clair Ara., Clevelaad, Obio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlo*èi*^b. «47, Furent City, Pa.
V NADBOBKIKI: 1. aadaornik : Ivan A. Kakar, 907 Haaover 8t., Milwaukee, Wia t. aadiornik: Nikolaj Povio, 1 Cralb «t., Numrey HiU, N. 8. Pittaburgb. Pa. I. aadaoraik: Jakob Kocjaa, 1409 S. KM 0t., Clevelaad, Ohio.
I. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa.
8. porotniki Fraak Bavdek, 6303 GlaaaAv«., Cleveland, Okio. 3. porotnik: Aaton Wally, bo* &3, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kara, M. D., 6202 8t. Clair Avo., Cleveland, Okio.
POMOŽNI ODBOR: Fraak ftkutea, 486 Sad 8t., Coneraaugh, Pa. Ivaa Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Fraa« Koa, Conemaugh, Pa.
Mitoel Flek, R. F. D. 7, b. 143 a, Joknatown, Pa.	4
Jakob Ruport, b. 236, South Pork, Pa. Ivaa Hribar, 709 Brood 8k, Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD v kill it. 20 Maia St., Conemaugh. Pa.
Uradao Olaailo: PROL1TAREC, 4006 W. Slat St., Chicago, 111. ' Ooajoaa druitva, oairoma njih uradniki, so uljudao proAeai, pottljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se poAilja edino potoni PoAtnih, Ezpresnih. aH Baačaih denarnih aaka/nie, nikakor pa ne dopise naravnost na glavnega tajnika in aikogar drugega. D«»nar naj se ponilja potom privatnih ¿ekov. Nakaznice naj se naslovlja: Bias Novak, Conemaugh Depoeit Bank, Conemaugh, Pa., ia tako naslovljene pošilja s mesečnim poroOi-1 lom na analov gl. tajnika.
V aluiaji, da opatije druitveai tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake paauugkljivooti, aaj to aoaudoma aaaaaaijo uradu glavnega tajotka, da so v prill odaje popravi.

ZBOLJŠANJE DELAVSKEGA POLOŽAJA.
Dandanes se delavci bojujejo v prvi vrsti za uživanje sadov svojega lastnega dela. Radi tega je popolnoma opravičeno, da narašča delavsko gibanje iu drži korak z naraščajočim modernim kapitalizmom, da tako poželjeujc po plodu delavskega dela prodira v čim-dalje širše ljudske kroge, obenem se pa zvišuje plodovitost človeškega dela.
Meščanski eionoiui so sku.ŠMli dobiti v naraščajoči produkt i vite t i sredstvo, a katerim bi dali današnjemu socialnemu gibanju povsem drugo smer. Napredek na polju proizvajanja ljudskega i-metka, ki se ne da utajiti in ki kc
posebno premijo, pa se dozveda, da se je delavcu pomnožil zaslužek. V resnici pa zasluži delavec manj, kar dokazuje naslednja primera.	^
Delavec rabi. za izdelovanje izdelka rvcimo 40 ur in zasluži na uro 40 centov. 40x40=416- Delavec pa vsled premijskega sistema.; z v pora bo vseh sil zgotovi izdelek v 18 urah, 40kl8=*7.20. Ako računamo '¿a prihranjene ure za vsako M centov premije, dobi za 22 prihranjenih ur #6.20. Vsega skupaj $1*1.20. Dozdevno je delavec zaslužil več, v resnici jc pa kapi-, t al is t še posebej zaslužil pri dotič-nem izdelku v primeri s prejšnjim j delovnim časom $8.80. To je najboljša primera za izsiljeno proizvajanje.
Kapitalisti množe in «izsiljujejo
vedno ponavlja, oraogočuje, da bi »e lahko «boljšal kulturni in go- z raznimi sredstvi intenziteto člo-spodarski položaj delavcev. To je po mnenju meščanskih ekonomov točka, ki bi lahko zedinila interese delavca in delodajalca vsaj za ajrdanjo dobo.
Priznamo, da so delavci nekaterih delavskih strok dosegli boljše delavtke pogoje. Ali za to se i-
veškega dela (VI leta 1894 do 1902 je narastel profit ameriških želez-1 niških loagnatov za 65 odstotkov, i delavske plače so se pa pomnožile le za 46 odstotkov. Zadnjih štirinajst let je to razmerja še bolj kričeče. Dobički kapitalistov so narasli zopet za najinanje 65, zad-l majo zahvaliti le samim sebi. *voji|„jt leta za skoraj 100 odstotkov, organizaciji, pa nikomur druge- p|ače nslužbeneev komaj za 15 j mil. Htrokovna in politična orga- procentov. Polobno je v rudniš-nisacija je najboljši pripomoček tvu in v drugih industrijah, proti obu boža n jn delavske množi- Vsa tendenca, ki jo vidimo v ce, za katerim stremi kapitalizem, kapitalistično delovnem razvoju,; Kdor trdi, da so delavci tudi de-1,* zrPaij v tem, da se delavce tem ležni naraščajočega dobička po bolj Okorišča in odira, čim bolj kapitalu, postavlja direktno res- „arašča njegova plača .da se čiin nico na glavo-	(lalje j^ij odstranjuje od uživanja
Kje je pa iskati vzroke za na- sadov svojega dela. Moderni pro-rašeajoee bogastvo v današnji letariat je podoben Tantalu, ki se človeški družbi? Kot gonilni sili hoče otešiti. mej t eni ko sc umika vidimo dvoje pojavov: tehnično- jo sadovi od njega v nepregledno mehaničnega iu socialno psibolo- daljavo, da mu jih jc nemogoče gičnega. Tehnični pojav vidimo doseči, v tem. da se je čas za proizvodnjo izdelka izdatno skrajšal in zvišal nadvrednost izdelka, ker jc znižal stroške za izdelovanje. Temu pa zopet sledi naglo osredo-točevanje kapitala v rokah peščice kapitalistov — trustjanov. I>a se t£ bajeslovno naraščajoča proizvodnja res vrši. nam priča moderni stroj, ki izvrši v par urah toliko, kolikor sto pridnih ilelav-
skill rok z ročnim delom tekom 18Î7.
Vniae »najdb«.
Prvi parni stroj se je uvedel v Zcdiajenih driavih lota 1814. •
Električni magnetizem so izumili I. 1819.	<
V poraba električnega toka za premikanje, ali gonilno silo se je pri-t čela 1. 1821:
, Prvi potniški vlak se jc uvedel I. j 1825.
Žvcplcnke ko bile ir.najdenc 1.
vsega dne.
Že pred leti je bilo mogoče iz<fe-lati par čevljev v uri.In pol. *Tn dokaz iz Čudežev modernr proizvod je dokazuje, kako sc jc pomnožila proizvajalna sila. ^
S tam pa niso izčrpana vsa xred-stva za naglo in poailjeuo proizvodnjo V mnogih tvornicah, pre-mogokopih in rudnikih cvete se delo na akord. Delavci so plačani od komada ali tone. Akord ni si-■tem sili delavce .ako hočejo po-množiti svoj zaslužek, da na pno in porabijo pri delu svoje zadnje sile. Že v akordneui sisttuitt vidimo socialno psihologičen pojav. Temu sistemu ac pa pridružuje dandanes takozvani premijskl sistem ali "bonus", ki jc v navadi le v mnogih .podjetjih.
Ameriški kapitalist ima za de-vizo: "Time is money.*! (C«s je denar.) Ako izvTŠi delavec izdelek pred določenim časom, dobi
Kloroforum 1. 1831.
Hran ja v leta 1832.	'
McCormtkor stroj xa tate v l 1834.
Klektrični motor L 1834.
Piaalni stroj 1. 1834.•
Električna arktične svetilke I. 1844. |
feivalni stroji k 1846.. »
Bessemer jeklo l. 1855.
Električne strojne baterije I. ,1860. j
Antiseptična kirurgija 1. 1885.
Telefon 1. 1876.
Fonograf 1, 1877.
Bacili logarja, pl;wčnKc,$ ietikc kolero, stekline in difterlje od I. 1879-1884.	i *
Roentgenovi žarki 1. 1895 Hreti^ni hrzojav.k 1896. 1 Praktični, aeroplan ki 1901« v Wrightovi letalni «troji 1. 1906. Barvno fotografiranje 1. 1906. Hydro aeroplan I. 1911.
MIUON SKBOV JE FOOIHILO
Kaj stori vojna človeštvu, uum kaže najbolj razumljivo uaoda malih neredov, ki so prizadeti \ tej tragediji. ("> čitamo statiatična pormsln » splošnih izgubah, ki grnlo v mil jone, se nam po-lagcina razblinjajo pojmi, ker nimaiiio za te I ogromne številke Mtvarne fpreck>igve. Mdlo I dobiti jasnejšo skiku, potrebujemo že primere. To 1 pa 4ma«m>, da si nam je bolj p4n>tične ée ni treba I ieiHi, ée pogledamo »na primer ¿loveékc irtve, ki ¡ j Mi je dopriitetda Srbija vojnemu bogu.
. Prav o tej deieli si lahko .napravimo precej zanesljivo predstavo, ker so a^^tfijski uradi v za- ¡ sedenih krajih izvršili ljudsko štetje in »o njega roffukati sedaj objavljeni.
Pred vojno je imela (Srbija okrog petih *ui- ! Ijonov prebivalcev. <>d te»ga jih je bilo po uradnem štetju i« leta 1910 v devciih,)scdaj od Avsdri- ! je zaseden i h okix>žjih 1,560.000. Ta okro*j« uo ¡ Bolgrad, i ačac, Kragujevar, Kruševac, M irt a no 1 vac, ^aibac, Hemendrija, Tžiea in Vtljevo. ae 1 računa potmnoievauje prebivalstva od leta 1910 dalje normalno, je moralo zima«ti pravo število prebivalstva v teh severozapaditih oknoijiti leta 1914 pred vojno okrog 1,700.000 Po ftetjn avstrijskih »blasti pa znaša v resnici l,21b.000 oseb. V primeri ti stanjem v letu 1910 je to iagitba za 23 odstotkov, v primeri s stanjem v letu 1914 pa za 28 do 29 odstotkov.
Vzamhiio za podlago uradne številke iz Ida 1910. Tu vidimo, da se je znižalo žensko prelni-va4atvo aa 5.3 odstolka, oioako pa za 38.3 odstot- i ka. V Belgradu je padlo incéko pi-e4jhaMvo od 51.112 na 17.575; splošno prebivalstvo4 Bel grada s predmestji se je znižalo od 121.000 na 73.000
Avstrija iiua Srbije zasedane nekaj malega več kakor tretjino. V krajih, ki jih je zasedla Bolgarska, je prebivalstvo, kakor Vie kaž*\ še bolj padlo, že zaradi tega. ker so tam najbolj razsajale nalezljive boiezui. Ampak če se vzame le tista izguba za podlago, ki so jo dognale avstrijske oblasti. *e tuora sphúfto zuiža4ije prcVivalv!va v Srbiji ecniti na 1,150.000 mož.
Na balkanskem bojišču, na Krfu. ua Francoskem, \ Angliji in v Švici računajo, du je okrog 200.000 "Srbov. Vojnih v jetnikov je v Avstriji iu na Bolgarskem tudi okrog 4JtK).000. Í> se tek 400.000'odšteje od navedene svote. je izgubila Sirija 750.000 duš. Toda vpraša sc .koliko izmed j vojnih vjetnikov hi koliko izmed vojakov se še j vrne douwv. \r Sr-biji v.uatrjjo Tujne vjtMrike zu | izgubljene. Tudi če je to pretiran j, pa ni skoraj nič preveč p:"s.W*tično, ako ..c računa, da sc od ¡ vyetni?<ov, i)d vojak j v .:ia Imj'lélh hi od invalidov | po zelraviliščili 200.000 ne vrne.
Tedaj pa kaže račun en niiljou i/gubljtaih ljudi za Srbijo. To jc ena petina njenega prebivalstva pred vojno.
Anipok vojne še ni konec. ?u če bo šc kaj časa trajala, ne ve nihče, kako »e ta strušui miljon 1 ali ko šc poveča.
* rs
.♦j. „i, •,»••. . \ \ ,■«	• mpr	* 1	|
Brzojavi iz Auiateixlatiia poročajo, da jc v smio v Bruslju umrl general Bissuig, nemški generalni guverner za Belgijo. Bisslng gotovo ni mogel vladati v Belgiji popolnoma na svojo' pest. atnpak je bil večaliiaanj odvisen od centralne vlade v Berlinu.-Toda vgotoveui okvirju je bilo nje govo delovanje woiuostojiio in eaiuit tega je moral biti tudi njegov vpliv na državno vlado znaten. Zato je bil tudi brez dvoma zelo odgovoren za vse tisto nečloveško ravnanje, s katerim to se ueiu-ške oblasti v okupiram Belgiji odlikovale. Zlasti velja to za brezštevilne smrtne 41 kazni." u»ed katerimi je bil cel kiqx navaditiii umorov, komaj za silo odetih z juatičnim plaščem, potem miljonukc vojne kontribucije, nasilno deportiraujc Belgijcev itd. Zgodovina Biasinirovega guvcrneiat va spada uied najtemnejše «točke vojnega gospodstva in za veiik del sovraatva, ki :*e je nabral zoper Nemčijo po vsem »vetu, se ima dežela zahvaliti baM svojemu vojaškemu sistemu v Belgiji. Če pride za Bissing-om kaj l>oljšega, je seveda še vprašanje.
, flnani i letniki čituiikai Hanrfni piše v avuj i r«'viji "Zuku»ft," da je vae upanje Nrua-ija cmI
vfttoo od tega, da čhnprej fcrvede ustavne reforme; ako to stori, bodo po njegovem mnenju mo-Hffča mirovna pogajanja, ¿e min ena ol»oh sdraueh upai^e v popoJuo auuvgo.
Oljnem «pt/reka Hardeit trditvi, da je kij-zer že «»I» zadetku vojne ukazal storiti priprave zn ustavne reforme. Po njegovi sliki je pol oi a j Nemčije precej neugoden} «hI rmke revolucije ne pričakuje nel>ene podpore «a -N eni ¿i jo, ampak misli, da Eunija nadaljevala vojno.
* • llarden ni 4nl pravzaprav nikdar revolucionar. Njegova politična vara je bila vedno monr -kič na; če je vodil v svojem listu nekoliko opozicije proti Viljemu II., je to prihajalo odtod. 1;er je Harden i/red no velik o>bo2e valeč pokojnega Biamareka, s katerim je pritel sedanji kajzer ua tak način navskrii, da se mu je z meščanskega stalilča lahko očitala nehvaležno.*!.
V zadetku sedanje vojne je aHrden še ptecej trobil v šoviniatieni rog. Zahteval je, da naj Nemčija kar naravnost prizna, da je pričela vojno, iu sieer zato, ker je razumela, da je bil od nje izbran treuotek najugodnejši.
' Tekom vojne aa je pa tudi Hardeuu marsikaj zjasnilo. Prej kakor marsikdo je .{poznal, da nimajo vojaške zmage Nemčije trajne vrednosti. Njegov gtas je postaja) bombolj svarilen in nje-go»va sedanja zahteva, da se takoj izvrftc reforme, je le naraven razultat njegovega razvoja.
Toda zdi se, da -.*e s to zahtevo, ki l>i se bila še ob začetku vojne zdela, radikalna, danca nikamor več ne pride. Razmere silijo od dne do dne bolj v to, da morajo segati reforme do troua in čez tron. S Hardenovega stališča je podoiaj Nemčije lahko neugoden; z demokratičnega jc čini-dalje ugodnejši, ker gredo dogodki v suieri, tla se Nemčija reii svoje dinastije. To «poznava menda zopet Viljem l>olj kakor Harden. In odtod prihaja njegova sedanja naklonjenost za reforme. Harden iiua prav, če trdi, da ui Viljem o1> začetku vojne mislil na nikakršne reforme; takrat je upal, da zatre vojna še tiste sledove demokracije, kar jih je bilo v Nemčiji. Sedaj vidi, da prihaja njegova krona v nevarnost iu zato je pripravljen pometati marsikaj v razburkano morje, le da hi rešil barko avoje dinastije. Zato koketira celo z rusko revolucijo. Ampak kadar dela kronanec revolucije prijazen obraz, tedaj mu more le otrok verjeti.
Billy Sunday izganja zopet nu-diča v New Yorku.. Ljudje se drenjajo pri njegovih klovuskib predstavah. Po našem mnenju bi videli v cirkusu več ia uvoj denar.
Vsakovrstne vesti prihajajo iz Kvrope, ki vzbujajo slutnjo, da se vrše v psihologiji ljudstva Mprcmcmhc, ki niso sedaj brez pomena, ki pa lahko postauejo gonilna sila v razmere, o katerih se začestnikoin sedanje vojne niti sanjalo ni. Množe se poročila o nemirih. Nemške vesti, ki so dolgo zatajevale položaj v Berlinu, so naposled vendar priznale, da Se je tam zgodilo marsikaj za vlado neprijetnega. Ondotni telegrami namreč pravijo, da so štrajki v Berlinu večinoma poravnani in oker da so delavec m dovoljeae koneesije. Prej «o vladni jeziki molčati kakor grobovi, poluradni s0 pa trdovratno tajili, da so v Nemčiji kakšni resni štrajki.
Ta taktika jc |K>poltioma podobna zagovoru Šmula, ki ga jc hil Aron za t »žil, da mu je razbil posojen lonce. Na sodnikovo vprašanje,» kaj more povedati v svoj zagovor, jc dejal:J* Prvič tni lil Aron nikdar dal mrlienega lonca: drugič sem mu ga le davno vrnil in tretjič je bit *e razbit, ko mi ga jc dal.
, Med koncesijami, o katerih porooča 4* Weser Zeituug", jc tekli to, da bodo imele strokovne organizacije zanaprej |k> vaeh mestih po dva zastopnika v živežnih'komisijah. S tem je tudi priznano, tla jc biVo Žlvelno vprašanje eden glavnih razlogov stavke. Nekatere vesti tudi pravijo, da je bilo ukleujeno znižane krušne pordije zopeta povišati. . \ .	.,	..
To aiorda lahko za iickaj časa potolaži pre» veliko nezadovoljnost, lak ko pa tudi povzroči za pozneje še nevarnejše krize. Kajti čim večje so poreije, tem prej ji 1» lahko zmanjka. Iu če jih slučajno zmanjka, preden pride nova letina pod *t relio ?, < » . Vsak hip *e ue niore osvojili kakšna Poljska ali RuHiunija. Poleg št raj.,» *o bili zaradi pomanjkanja hrane tudi "izgredi". »Ce je ljudstvo le aedaj pripravljeno ua taka >4nere* de", tetlaj je mogoča, da nasteid še nekoliko dnK gače, ako zmanjka kruha «pluli.
Med Zcdinjcnmi državami in Avstro-Ogrsko sc je doslej sklenilo osem pogodb iu konvencij. Prva trgovuka in navigacijska pogodba se jc proglasila dne 10. februarja leta 1831. Zadnja pa jc bila razsodiščiut pogodba, ki določa tribunal za rešitev gotovih jurističnih spornih točk. Ta pogodba se je sklenila dne 18. maja leta 1909. Nobena izmed vseh pogodb z Avstro~Ogrsko pa ne vsebuje določb, ki bi bile slične onim v pogodbi z Nemčijo ali Prusijo, s katerimi se ugotavljajo gotove pravice tudi za slučaj, če izbruhue vojna med obema državama
Avstrija se ne uahaja med strankami, ki so sklenile s tedanjim državnim tajuikoui Bryanoiu pogodbo, da se bodo ediujcue države in liasprotnc stranke vzdržale za dobo enega leta vojne v slučaju, da bi se sporne točke ne moglo rešiti diplo-rnatičuim ali kakim drugim mirnim potom. Nobeden izmed zastopnikov centralne zveze, to jc Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turčije ni hotel sprejeti teli proizvodov pacifističnega gibanja. Na drugi strani pa so zavezniške države sprejele te predloge, in med temi ac je nahajala tudi Rusija. To dejstvo meče precej čudno luč na izjavo tPruaije, da nu zavezniki pravi napadalci iu da so oni na vsak način iskali vojno. V resnici so si zavezuiki zavezali roke, vsaj v kolikor so prišle v poštev Zedinjcue države. Nemčija in njeni sedanji zavezniki pa so bili med uurodi« ki niso hoteli pustiti iz rok Niožuosti hitrega in odluočujučega u» darca proti nepripravljenemu nasprotniku.
ČLANOM J. S. S. MA ZNANJI
Izjave večine iu manjšina o voj-ni in militarizmu, kakor tudi vae izpremeuibe pravil iu nova platforma, sprejeta na St. Louiški kotiveueiji socialistične stranke, gre v kratkem na splošno glasovanj« in »topi v veljavo, ko bo o predlogah odglasovano. Dotlej ao v veljavi vse stare izjave iu pravila.
Toliko ua znanje, da ne bo zmešnjave.
Tajništvo J. 8. Z.
* 4T r " " "i
. Klubom v uvaiev&nje.
Da se delo med tajništvi klubov in tajništvom Zveze vrši v kolikor mogoče enotnem in preglednem sistemu, bi bilo želeti, da se tajniki klubov ozirajo na sledeče:
1.	Vsak klub naj poskrbi, da dobi uraden pismen papir. Sedaj prihajajo na tajništvo papirni odrez-ki vsake vrste, iu če nima tak od-rezek kluhovega pečata in imena tajnika (kar se dogodi često), vzame tajuiku mnogo časa, dokler i-dentificira naročilo ali razbere mesto, odkod prihaja ta ali ona želja. Uraden papir in kuverti se naročajo pri upravništvih listov, 44Radnički Straži" m ,4Proletar-cu." Cene so navadno za 200 papirjev in 100 kuvert #2.50 do *3.00. lato velja za pečat Vsak klub naj si nabav pečat. Pečat stane 70c in se naroči pri tajništvu J. S. Z.
2.	Z naročilom za članske znamke je treba poslati vedno znesek. Vse drugo daje Zveza dobrostoje-čim klubom ua kredit.
Tajništvo J. S. Z.
Kongres inskega delavskega iu vojaškega sveta je sprejel sledečo resolucijo: —
1.	Provizorična vlada, ki se je med revolucijo postavila z dovoljenjem delavskega iu vojaškega sveta, je razglasila svoj program. Ta program vsebuje princip demokracije in vlada je o-stala zvesta svojim obljubam.
2.	Kongres poziva vso revolucijonamo de-mokraeijo, da se zbere okoli delavskega in vojaškega sveta, ki je sredieče organizirane demokra-Mšne moči, in lm * zvezi z drugimi naprednimi silami preprečil vsako proti revolucijo in utrdil sadove revolucije.	,
' ' ' 0 ' ' , * . '
3.Kongres,	priznava potrebo stalnega inditi-enega.nadzorstva. Kongres mora izvrševati svoj vpliv na.provizoriČiio vlado, da jo |>odpira v boju proti vsaki protirevolucionarui sili. Delovati mora na U), <la se dcniolcratiizra ves ruski narod In mora izravnati pot do splošnega miru lircz osvajanja in vojne odškodnine na podlagi svobodnega razvoja vseli narodov.
t*	-	:* pi . •
4.	Kongres poziva, demo luščijo, da podpira proviiorivtko vlado, dokler (siskuša Utrtllti in razvijati sadove re vol unije in dokler ujena politika ne poželi tujega ozemlja.
a . o» Kongres p^aiaa vso revolucionarno < le mokraeijo, da ae zbira olioli dslavskega in vojaške** sveta, da uduii vv^ak poizkus vlade, da bi se oprostila demokratičnega nadaoratva, ali pa, da bi o-
pudila izvrševanje svojih dolžnosti.
H Kodanja poročajo, da j« Berlin poln turškega vojaštva. Pravijo, da ga tam zbirajo za sarpaduo fronto. Kaj pa, če ga zbirajo sa — berlinsko de-bivalvo t
»	..	•* t v,
. Medtem ko neTHiiujiijcjo Berlin s tiirikimi vojaki, j«	poln nemékih vojakov. Zakaj
ne pokliče NeutfU» raj« svojih vojakov domu, pa puati Turka na Tm*kemt — Zdi se nain, da ngankz ni teika.
Chicago, 111.
Jugtmlovanski socialistični klub štev. 1 priredi v nedeljo 27. maja
v	Cicero, lil. ,veselico z
gledališko predstavo.
I na kateri se uprizori glasovita (iu-gol jeva komedija 4 Revizor'. Prijateljske organizacije prosimo, tla j ne prirejajo svojih veselic ta dan. kakor se tudi naš klub rad ozira ua take želje. "Revizor" je tako sijajna komedija, da bi bilo gotovo mnogim rojakom žal, če jc ne bi mogli videti, ako bi bili vsled kakšne druge veselice zadržani.
Louis Trugar, tajnik.
La Salle, IU.
Vrže tue dolžnost, da upozoriia šc enkrat vse člane tukajšnjega socialističnega kluba štev. 4, naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo dne 6. maja v Frank Špiciailerje-
vi	dvorani. Na dnevnem redu je volitev vsega klubovega odbora in premestitev klubovih prostorov v Slovenski doiu.
Zdi se mi zelo žalostno, tla jc tako težko spraviti skupaj nekatere že tako napredne člane. Čeravno je že stara pesem, mor«m vendar ponoviti, tla ni s kvodrom na mesec še vse opravljeno. I» v interesu kluba obžalujem, tla * nekateri člani še plačevanju prispevkov tako radi izogibajo. Vsak si lahko misli, da mu dolg le triu bolj raste, čim dalje izostaja.
Tiste, ki se jih tiče, ptmelmo vabimo, naj se udeleže seje 6. »■»-js in poravnajo zastareli greh, iw» ne z novim pristopom, kakor sc jc že večkrat zgodilo.
Morda temu ali onemu odbor ni po volji. Zato bo ua prihodnji seji lepa prilika, da »c izvoli tak odbor, kakšnega si žele člani. Treba je za to le, da sc res udeleže seje in volijo. Pustite izgovore na stran, ker so vsi votli. Sati je -predara reč. Ktle» 9IM)r4 vrt prekopati, drugi kuriiik popraviti, tretji kumarce aaditi, ee-Irti petelina pasti — *«»Pak v*e to ae vendar lahko opravi ob drugem času, pa ne ravno takrat, kadar je seja. Kdor ima res kaj socialističnega duJui v 6*bi, P^M,,, gotovo ua sejo.
S soe. pozdravom
Vcnccl Obiti, organizator.
Breeiy Hill, K*»
Društvo 44Prvi Maj" št. 05 S. N. P. J., in .1. S. socialistični klub št. :J0 priredita tkupno veliko proslavo prvega niajnika. Proslav h se vrni v Breeav Hill, Adolf K«»-rantovi dvorani. Velikega pomena jc tudi ,kcr bo obenem drnatvo "Prvi MajM št. 65 SNIM. da» praznovalo 10 letnico svojega obstanka.	.. .
rijudno vabimo vsa tukajsn.1* slovenska podporna IruŠIva * Ctavvford in Cherokce ('ountiju,
<i% nu kolikor največ niogofe V obilnem številu obiAčejo, da tako »kupu«» profila vimo praznik za ved nega detavstva, «vetovni premik p rolet« rta t a prvi majirrk.
fcpored se vrii po sledeči odredbi:
<>d 9 do 10 pred poldan sprejem druftter. Nato nastopi več različnih govornikov, ki nam bodo podali natančni pomen podpornih organizacij in pomen praznovanja prvega nuijnika. Po dokoiča-nem govoru nastopi pevsko društvo (mešan zbor) "Bodočnost" iz (IroHa, Kan»., pod vodstvom Mr. Kr. Cvetkoviča. Dništvo za-poje več lepih slovenskih j»e*nti:
1.	4'Pozdrav"
2.	Triglav
Ji Naša peaem
4. Marseljeza.
Od časa do čaaa se zapojo ra?.-lične druge pesnih ki nmo tu o-meiijcmv
Popoldan se prične prosta zabava in ples. Godba bo pod dobrim vodstvom Mr. Adolf Kurenta. Med prestankon^ plesa se vrše vsakovrstne igre, kot šaljiva pošta, srečolov m se več drugih zanimivih zabav.
Ob poloftunih zvečer se prične velika igra "Nemiko nežna j o". Igra se vrši pod vodstvom Mr. John Marna. Burka v euem dejanju.
OSEBE: Tomaž Koren, vaški Župan,
J. Marn. Rozika, njegova hči,
gdčna Angela G ravnar.
ivan Krivee,	J. Arh.j
Miha Kobat, uradni si trga * R. tip«Mt. Kmetje:
Jatwz,	K. Vorina !
Tone,	M, Ulepič..
Joie,	»T. D*Č»nait.
Poročnik,	Fr. Maselj.'
Občinski poštni sel Fr. Metelko.
Godi se v polpretekli Jobi, v i vasi ob hrvatski meji.
Pred igro in pri igri igra godba. In ker je igra popolnoma nekaj novega za nafto naselbino, in ke rje skozinskoz lepe, zanimive vsebine, se pHčakuijf mi struni cenjenega občinstva zelo obilnega poseta.	Društveni odbor,
veliko zabavo s petjem in dekla ruaeijami. Kazuu tega se uprizori enodejanka "TvornieuZačetek ob 7. zvečer. Na obilno udeležbo vabi,	Zabavni odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Nokomii, IU.: Praznovanje prvega majnika je bilo sklenjeno na internacionalnem soeiulistie-nem kongresu v Parizu leta 1 HHfl., ko se je Interiiucioriahi drugič konstituirala.
SVOBODA JE ORGANIZACIJA.
Ce se pogleda svoboda z zdravimi očmi brez naočnikov, se pokaže popolnoma stvarni, enostaven problem, ki ni nič druzega kakor problem organizacije: Socialno vprašanje.
Danes je jedro tega vprašanja gospodarsko. Kar obsega gospodarstvo, kruh, streha, obleka,, je pogoj življenja. Družba, ki bo znala rešiti gospodarsko vprašanje, ho šele sposobna za višje cilje kulture, to se pravi za novó, poveva no svobodo.
Do teh ciljev ni poti brez so-eializma.
Hrbtebol
nastane navadno vsled nereda v obiatih in zahteva tak o in jo zdravnil* ko pozornost.
AU STE SLABI ?
As¿é.eu4á lub. .v*VùU D.
Uli. «k« atflMto 4ot*a04 %mkm la «k« (• «•I PfaSnrtn «aw U f«t* lmirni
nt bi t« # '	.
Savera'a Balaam of Life
* (IMiuv fcítt^aslrt B*t*amK (Hi udpravl ia|>it>alo utrOl «mi
l'«u n oêuU>* . v Ukvmü.
S
everas
Ničesar trn svetu, ničesar v Šiv
Ne obupajte
Ijenju ni brez pogojev. I);i more Vsak Imlnlk M moral vedi-! i, da trava rasti, mora hiti njeno seme! tuu za Čas« bolezni upanje na o-v zemlji, tu mora imeti dosti vla- krevunje dosti pomaga, Ce v tem ge in potrebne hranilne snovi. Da I slučaju bolnik čita in zasleduje umre podati sneg, mora-biti zrak odkritosrčno zahvalna pisma od dovolj nasičen v vodno paro in ¡oseb, ki hvalijo vrednost Triuer-j
VABILO.
Nokomii, m.
Socialistični klubi v Montgomery Go. prirede proslavo prvega majnika v Nokomis, III po sledečem sporedu:	temperatura mora pasti na zado-
1.	Ob 10. dopoldun sprevod po	stno nižino.
mestu.	Tudi svoboda ima svoje pogo-
2.	Za tem se vrši shod v Opera	je; če se ne izpolnijo, je ni. House.	Svoboda je poglavitno druzah-
3.	Ob 2. popoldan shod na Coal- „o vprašanje. Da pridem na svet ton v dvorani J. Korošča.	in da .moram umreti, jo pri roden
4.	Po shodu veseKca s plesom, Mkon, katerega ne more nihče iz-ki traja do 11. zvečer.	premeniti. Nikdar ne more moja
Na obilno udeležbi vabi	j svoboda segati tako daleč, da «i odbor za proslavo 1. maj- m«»gel živeti brez hrane ali pa da
nikt. \	bi mogel s svojo telesno močjo letati po zraku kuktn- metulj.-
Kidney and Liver Remedy
(SEVEROVO ZDRAVILO ZA MOTI W JETRA). ^
Vlivajte to zdravilo, da odpravite nerednoatl. Priporoča te tudi pri vnotju obisti in mehurju pri tiščanju ali odtoku motne seal i ne, pri bolestnem puščanju voda, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 60c in $1.00.
Cleveland, 0.
Jugoslovanski socialistični pevski zbor "Oveni harjak" priredi
Svobod^ ki je za človeka na svetu mogoča, se tiče vzajemnega razmerja med ljudmi. Stvarno ni
v nedeljo, 29. aprila t. 1. v Knau- vpruAanje tTObode nič druzega sovi dvorani «131 Kt. Clair A ve. kukor Vpr«*anje, katera organi-^	_ zaeija človeške družbe je najpo-
polnejša, najboljša, rim bolj je družba organizira-
Peročilo o razpečanih znimkih J. S. Z.
y mesecu marcu 1917.
J Mjesto . j! ¿Z	g
* I Ii Ii	I
Ark. Huntington ..... 26 .. 9	$ 6.46
" rt. Smith...... 14 .. ..	2.80
44 Hartford ....... 10 .. ..	2.00
Colo. Pueblo ........ 60 .. 10	11.00
111. Staunton, 110... 26 .. ..	6.20
« Staunton. 168... 40 .. ..	8.00
44 Soringfield ..... 41 .. ..	12.70
" Chicago, 20..... 50 .. ..	11.76
44 Nokomis ....... 40 .. ..	8.00
44 Lincoln ........ 23 .. • ..	4.60
Ind. Whiting ....... 17 .. ..	4.40
44 Clinton ........ 4 . . ..	.76
Kan. Franklin ....... 40 .. ..	8.00
44 Skidmore ...... 16 .. ..	4.40
44 W. Mineral..... 6 .. ..	1.20
44 Gross ........„ 40 .. .. -'	8-00
44 Frontenac ...... 9 .. ..	1.80
44 Stone City...... 20 .. ..	4.00
44 Radi*" ........ 11 .. ..	2.60
Mich. Detroit, 61____..160 .. ..	30.00
Mont.Hear Creek..... ,41 .. ..	8.20
44 Klein .......... 16 .. 6	3.90
44 Red Lodge...... 14 .. ..	2.86
Mo. St. Louis...<____ 26 .. ..	6.00
Ohio Maynard ....... 20 .. ..	6.60
44 Bellaire ........ 20 . . . .	4.20
44 Piney Fork ..... 20 .. ..	4.46
44 Lorain . ........ 10 .. ..	2.10
44 Cleveland, 71... 60 .. ..	10.60
44 Cleveland, 27... 70 .. ..	18.20
44 Youngstown, 62. 31 6 12	7.03
44 Neffs .......... 11 .. ..	2.31
44 Yorkville ...... 12 .. ..	2.60
44 Glencoe ........ 20 2 6	4.20
Pa. Woodlawn ______ 26 . . ..	6.00
44 McKeesport ____ 20 . . . .	4.76
44 Moon Run ..... 40 . . 6	9.90
44 Forest City ____ 32 .. 10	f 11.76
44 Willoek ........ 10 .. ..	2.56
44 Cannonsburgh . . 62 . . . .	10.60
44 ClÄirton ....... 60 .. ..	10.00
44 Yukon ........ 27 . . . .	6.40
44 Herminie, 69____ 36 .. ..	8.90
44 W. Newton...... 16 .. ..	3.20
44 Herminie, 63.... 13 .. ..	2.60
44 Whitney ...... 12 .. ..	2.40
44 S. S. Pittsburgh. 20 .. ..	4.00
44 Pitco ........... 60 .. ..	19.86
Sygan ......... 20 .. 10	4.00
44 Ambridge ...... 26 . . . .	6.60
44 Ellsworth .......26 .. 6	5.40
44 Dunlo ......... 19 10 . .	3.80
44 New Brighton .. 40 .. ..	10.00
44 So. View ...... 28 ....	10.30
Pittsburgh ..... 20 .. 5	5.00
Farrell ........ 60 10 ..	10.00
44 N. S. Pittsburgh. 100 20 20	20.00
Large ......... 16 .. ..	3.20
Waah.Cle-Elum ...... 12 .. . .	3.70
W.Va.Milburn _____ .. 21 .. ..	4.20
Wis. W. Allis, ft0____ 6 . .	1.20
44 Milwaukee ..... 46 . . . .	9.26
44 Kenosha, 11..... 60 .. ..	11.00
44 W. Allis, 36..... 25 .. 2	5.00
Wyo. Sublet ......... 19 . . . .	3.80
44 Cumberland .... 7 .. ..	1.40
44 Rock Springs ... 63 .. ..	10.60
44 Cambria ....... 16 .. ..	8.00
Organ ix. N. 100........................1.00
Organia. N. 12........................2.00
Organiz. N. 28........................1.00
Organiz. N. 65...'..................1.00
Organia. N. 165.........................76
Organi/. N. 77......................1.46
Organiz. N. 3........................6.26
Organiz. N. 13........................1.00
Organiz. N. 60........................2.50
Organiz. N. 71........................3.60
Organiz. N. 19...... ..........5.Ž6
Organiz. N. 165........................3.60
Organiz. N. 53...........24
Drag. Ruzich............................JQ
Skupno ........ 1991 47 98 $48 t.ftft
Rednih znamk na roki dne I. marca.;..
Dobljenih od gl. stana ..............
v Î
tO
2.55 2.60
11.00 1.05
Rszdijeljeno:
•4
tâ .
2.65 2.60
11.00 1.06
1* • ♦	M.Í
7.10 7.50
3.50 1.26
7.10 7.60
3.60 1.26
13.20 16.35
37.20 .60 1.05
6.35
4.70
37.20 .60 1.06
6.35
4.70
Razpečanih v mesecu marcu .......
Nor roki dne 31. marca............
Izjemnih znamk na roki dne 1. marra. Dano klubOm v marcu.............
Nn roki dna 81. marca.............
Dualnih znamk na roki dne 1. marca. Dano klubom v marcu ..........»...
Na roki dne 31. marca.............
Fand «▼•an« tiskarn«:
Redni mesečni priapevki v marcu.....
Organizacija it. 19 ................
$99.55 $102.20
'.:....: i?»« ....... 2,600
2,696 1,991
705 290 47
243 294 98
196
$ 3.76 1.40 1.00 6.00 2.60 4.00 8.60 6.75 4.00 2.30 2.70
.36
4.00 2.80
.80
, 4.00
...... .90
2.00 1.60 16.00 4.10 2.46 1.46 2.60 4.40 2.00 2.25
1.001 6.00
11.20 3.62 1.10 1.28 2.00 ! 2.50 2.751 6.90 8.56 1.56; 5.30 5.00 2.70 5.40 1.601 1.30 1.20 2.00 14.85 2.00 4.50 2.90 1.90 6.00 7.50 3.00 5.00 10.00 1.74 2.50 2.10 .60 4.65 6.00 2.50 1.90 .70 5.30 1.50í 1.00 2.00 1.00 1.10 .75 1.46 6.25 1.00 2.50 3.50 ! 5.25 3.50 .24 .50
$2*80.28
na, tem večja je njena sila v boju irim kašljoan, pa — Triiierjevi
s prirodo. Kajti «njene raztresene moči so "tedaj 'koncentrirane in se lahko porabijo z največjim mogočim uspehom, da postane človek neodvisnejši od prirode, to se pravi, da se pomnoži njegova svoboda.
To je ena stran; druga je pa ta, da .se v skupni organizaciji družlie razmere lahko tako ure-de, da ni nikomur treba hlapče-vuti, ampak <la so vse odvisnosti enake in vzajemne.
Zastonj ni življenja; plačati ga je treba z delom. Življenje je pravica, delo dolžnost. C1e uravna družba razsiere tako, da so pravice in dol£no4ti~-cnako razde-Ijene, je »ustanovila največjo svobodo, ki je v človeškem življenju mogoča.
jevih zdravil, bo našel v teh spričevalih dovolj moči, da ne bo vsled bolezni preveč obupan. Mr. Joseph HmUh v Hoek Lake, X. D.j ncfcin je pisal dne 20. fehr. 1917 sledeče: 44Trinerjevo ameriAko zdravilno grenko vino je Izvrstno zdravilo. Jaz sem i njim odpravil neprijetno zabaxanost in si na ta način zopet pridobil pravi okus (tek), katerega sem že tekom 3 1<4 pogrešal." Ako trpite torej vsled zabssauosti (zapeke), glavo-bola, nervoznosti, izgube teko in telesne moči, »vzemite Trinerjevo ameriško 44Klixir" vino. Cena steklenice $1.00. V lekarnah. — Mr. Math Mmkovsky, Mafaha, Pla., je ometti'1 v svojem platnu z dne 23. jan. 1917 siledeče: Bolehal sem na budi gripi, ki me je mučila k moč
Hrbtabol ja izginil "
Mr. K. Mllamk»«. 11 m*tiUnd Ava.. Newton l'aper }*1u. Mm»., umi» pile: '"Trpel M»m na lirbtupolju In v «led Uv leí i u na mmiit. ta ko aetn fM»l r Valent alnttuahu, «ata an/al rubitl Sav»-mvo Ztlr»\lU> t» obMI In latra. lu k umit» «aiu pupoluMua okreval."
SEVEROVA ZDRAVILA
to aapfbdftj' poTM>d i laluraah. Eahtaaajta mmbo Savafova. Zavrnit« pouaradLa. 4k« aa mumta doUttl, kar sahtavata. aaro£lta naravnost od	Q
g W. F. SEVERA CO„ CEDAR RAPIDS, IOWA
44C'ough Sedat i ve" (olajišatelj koš lja) mi je kmniu prij>oiiiogel do j zopetnega zdravja —Cena tega izvrstnega zdravila za prehlad, •kašelj, bronhitis H» naduho je 25c in 50c v lekarnah; po poftti 35e in GOc. Ravno taka je tudi eena znanega Trinerjevega Lininienta» zelo zanesljivega zdravila za revmati-! sem, aievralgijo, izpahke, otekline ttcl — .l«>s. Triner, kdelujoči ke-; mmt, 1 m—1339 So. Ashland Ave. Chieago, lil.	(Adv.)
Ako čitai Proletarca, pa «po znaš, da ja dober lizt in te zanima tadaj ga pokaži le tovariša in mu fea priporoči, da bo indi on to lave del, kar izveš ti in •• raučil, Česar se naš ti. To bo dnševni dobiček zate in zanj.

sa
RazAlrlta avoje zaaojat Poučite a« o aocializmu! Razvedrita ai duha! PruUtarec " ima v tvoji književni zalogi sladak« knjiga ia brolura. PuAlji-ta naročilo fte danes:
Maksim Ckirfcl: Mati, mshka vezba ...............................$1.00
Uptoa Sinclair (poalov. Jos. Zarartalk la Iv. Ksksr): Dtaagal. Povest
U ckica&klh klavnic ......................................¡... .78
Enrico Terri: Socializem in modama vada......................... .60
Pro!ftiriit • • . . . . ..............................•«.....«.*...... .10
*«tbia Kristan: Nevarni aocializem ................................10
Kdo uničuje proizvajanja v malem .................................10
oo* 1 «i 11 /. era . , . . . ................................................. .10
Socialiatična knjižnica. 2 zvezka la "Nafta bogatatva" .............10
KapitaUstlčni razred.............................................1C
Vojna in aocijalna demokracija...................................18
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoiiftko svetovno aaairanja
in svebodna znanost............t............................26
O konsumnih druitrlh , f ...................%......................10
Zadruftna prodajalna ali koneum ...................................05
Katoliška cerkev in socializem .....................................io
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Vse U knjige in brofture poftljemo poštnina prosto. PKOLETABBO.* 400e W. 31st St..	CHICAGO, ILLINOIS.
> M A IV
VABILO
■	MA	—
Veliko Plesno Veselico
Katero priredi
Socialistični Klub štev. 11$ dna 28 jfta'^iS
Tem potom nljudno vabimo vse somišljenike iz okolice, da se tc veselice udeleže in tako pomagajo k boljšemu uspehu.
Čisti dobiček je namenjen za socialistično propagando.
IgTala bode slovenska 44 Alexander godba.*'
Za sveže pivo in vsestransko zabavo bode skrbel za to izvoljeni Odbor Kluba štev. 118.
LrJL
3BE1BE
Največ|a slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave«, : Clevel&nd, Ohio
Ure, vcriiice, prstane, broške, zaprstnic«, raedaljon&ke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
P »sita po cenik, katari sa Vam peilje brezplačno.
Najbolj*, blago.	Najnižja cena.
irai-ir=ir
.....% 90.65
_____ 6.25
$ 104.SO Tajniétvo J. S.
VABILO
na veliko
prvomahiiško slavnost
•••T	.m
ki jo prirede
Jugoslovanski soc. klubi zapadne Pennsy Ivani je
dne 1. maja, v Yukon, P«.
===== SPORED: =====
1.	Ob šestih zjutraj se začno rodrujri in delavci zbirati v Sloven-shetn delavskem domu.
2.	Ob devetih slavnosten sorevod z zastavo in ffodbo na čelu. Sprevod bo korakal mimo tukajnnjih promoffovih rovov v znamenje protesta proti krivičnemu kapitalističnemu redu.
3.	Po povrntku v dvorano bo slavnostno zborovanje, nn katerem nastopi kot glavni govornik
SODRUG ETBIN KRISTAN
in potem drugi govorniki.
4.	Po končanem zborovanju ena ura odmora.
5.	Po odmoru
PLES IN PROSTA ZABAVA.
lirra domača slovenska godba.	v
Vstopnina na plos za moAkf 50 ccntov; za ženske prosta Sodrugi! iVlnvci iz bližnjih naselbin! Pohitite dne I. maja vsi nn i ukon,. da čim ck>Htojneje proslavimo svoj pomembni praznik. Na obilno udeležbo vabi. Jugoslovanski uocialisticni klub st Yukon, Pa.
PAZITE I N HRANITE
Narodni Izrek pravi: "Pazite na vafi beli denar za Črnr dneve." T« |M»m. n ja toliko kakor prvo parit* in hranite dokler st«' se zdravi in mluiii, <iu bost«* im<>li nekaj za stara in ooerooulu letu.
Vsak človek »ura paziti in hraniti, ke le to jo edina pot, ki va* vodi v ne«Mlvi«no*t. Prvi. dolar, ki ga date nastran. m» lahko ceni kot itaiuety*i kanea- poslopja za katerim fsaki, »tremi. Uolno je vedao imeti na punu-tu narodni i«rek ki pravit Zrno do zrna pogača: kamen na kamen pala«'aNajtežje je počete k ali brez. po>tka al nikdar ničesar. Zatorej y»ri«xnlte vlagati va* denar ilanes, amj»ak jiar-.ite, da gn nalagate v gotovo in varno banko". Z >lojto enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi «prej» mamo denar na hrnnilno vlogo in plačamo jSo .V/fr obresti od njega.
Pošiljamo denai v Italijo. Rusijo in Francosko.
Proda jemo prve posojilne mortgage (markeče) ia dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejem o «piše aa purobrodno potovanje v staro domovino p«i
KASPAR STATE BANK
11K)0 Blua 1 al and Avemie. CMcago. IU. *
Kapital^vloge in prebitek r.na*a nad ^,000,000.
171.

K«lor čita v «Inevnikitli vMtl, ki jih prinaša n brzojev o<l dne <ln dne, loliko opaža, da veje pn vsej Kvropi preeej drugačen veter, ka-kor v zaeetku vojne in kakor dolgo v teku njenega razvoja. Od vseli atrani prihajajo vesti o demonstracijah, konferencah, nemi-rih, "izgredih" i t. »I.
Tega n i Hrt mogotci nameravali Iz vojno. Ampak vojna je to .sama | prinesla. Mogotci ho laitko odprli pekel, zapreti ga ne morejo po ' *vnji volji.
_
| Nekateri ameriški kapitalisti (razlagajo pojm patriotizma v tem' iziuishi, da bi jim morali dr lave!
sedaj tlfteanlfi kakor snftijl. Pri tem pa pozabljajo, da nalaga patriotizem doUnostl v prvi vrsti tistim, ki j4h najbvfe premi tajo.
Za vsak slučaj poravnajte takoj, da te Vam aa ustavi ltit!
Pri prehladih
▼drtaila vrat Ia t>ra». kàkftr tudi ttapala S «v Dr. RkMlHMM	i •
PAIN-EXPELLER
tralala ja alijifjlvo In prtj»tna IT Jedlao pravi s varstveno mamke sMfa. • asa la. mm v laeaw* là «smm > » p. a». aacttTHit • «e.
74-80 WaaMnftwo Slr««t. N«w Vark. N. J.

?T	— ■	• - » v	v	•."tm » •	■ '«"«l»'	~ • -
F
PROLETABEC
UTRINKI.
V VVashingtonu so dobili ii Petrograda zatrdilo, da ru»ka provisorična vlada ne bo poslušala nasveta nemških socialistov ter da ne bo skepala separatnega miru z nemško in avstrijsko vludo, Ko so dobili zavezniški poslaniki to poročilo, so se globoko oddahnili, Že dva tedna so namreč šiveli vsi zavezniki v strahu, da bodo ruski socialisti prisilili rusko provizorično vlado, da sklene aiir s centralnimi državami.
Prav posebno ao se bali socialistične konference v Stoekholmu. Toda zadnje poročilo naznanja, da so sklenili ruski socialisti boriti se toliko časa, dokler ne bosts strmoglavljeni avtokra-tični vladi.centralnih držav. Namesto da bi se zavzemali za mir, bodo svetovali svojim sodrugom v Avstriji in Nemčiji, naj strmoglavijo cesarja ter naj ustanove pravi repuhKki na socialistični podlagi.
Med eksistence, katerim ni ljuba solčna luč in ki vuled nenormalnih vojnih razmer vedno nesrauineje izvršujejo svoj umazani posel, je prištevati londonske oderuhinje, ki posojujejo ženskam brez sredstev in pomoči denar za naravnost nesramne obresti. Te ženske oderuhinje sicer ne izvršujejo tega posla v tako velikem olise-gu kakor njih moški tovariši, ker jim manjka sa to oblastvenega dovoljenja, a računajo zato v skoro vseh slučajih tem večje obresti. Za vsak šiling, katerega so posodile svojim žrtvam, vzamejo na teden po dva pence in v slučaju, da se jim te obresti rodno ne izplačajo, računajo še dva pence več. Kna teh oderuhinj je pred kratkim izjavila, da se je pred vojno pečala s prodajo muj-hnih predmetov po cestah, da pa je kmalu prišla na to, da je veliko bolj dobičkanosno, če se posojajo majhne svote za velike obresti. Ta nova obrt se jim tako izplačuje, da bi je ne opustile pod nikakršnim pogojem. V številnih slučajih so tako oderuhinje kot njih žrtve udane pijači in večkrat skuša žrtev, ki ne more plačati obresti, potolažiti oderuhi njo s tem, da jo zaklada z žganjem, vsled česar se njeni majhni dohodki še bolj skrčijo. Ženske oderuhinje pa znajo svoje žrtve še tesneje priklenili nase s tem, da jim preskrbujejo kruh na kredit. Ko je torej dobila žrtev koncem tedna svojo plačo ter mora plačati dolgove, se ji zaračuna poleg cene še po pol penija za vsak kos kruha, katerega je dobila na kredit tekom tedna.
Prav tako nesimpatična prikazen kakor ženska odernhinja, je oderuh, ki ima ponavadi zaposlenih par žensk za lov klientov ali žrtev. V prav pogostih slučajih vzame tak oderuh do 45 odstotkov obresti, in Ženske, ki se vlove v njegove zanke, ostanejo ponavadi v njegovi oblasti za vse bodoče čase. Njegovi "uslužbenci" se potikajo po cestah, gostilnah in javnih pmstorih ter pripovedujejo ubogim, pomoči potrebnim ženskam, 44da poznajo gospoda, ki bi jim prav gotovo posodil majhno svoto denarja ".Tak lopov je ponavadi dobro stoječ "gentleman", ki stanuje v elegatni hiši in ki se peča poleg tega še z drugimi kupčijami, katerih sicer ni treba tako skrbno skrivati preti javnostjo, ki pa dajejo ponavadi tudi zelo mastne dobičke. ,
Rusija se je zadnji čas osvobodila ne samo škodljive vlade, temveč je izginilo tudi bistvo stare vlade. V tujini so nekateri kazali na nezavednost uaroda po gubemijah, zunaj mest in trgov, na nevednost teh miljonov, ki tvorijo več kot šestino deželnega prebivalstva in so mislili, da bodo le polagoma in nepopolno spoznali pravi pomen revolucije. Kjer je bilo v prvih tednih potrebno, da se narodu razloži revolucija, se je pokazala sicer težava, in v zakotnih vaseh niso znali ceniti svobode, katero so ravnokar prejeli. Danes pa dobivam poročila iz najbolj oddaljenih okrajev in odločno
izjavim, da ruske vasi z velikim navdušenjem pozdravljajo stalno uničenje monarhije iu kažejo republikansko mišljenje."
O ruski armadi je izjavil sledeče:
"Do zadnjega časa sta bila vojak in "častnik v ruski armadi razdeljena v dva razreda. Revolucija pu je prinesla tok, ki je potegnil obadva za seboj, in ju združil. Izenačenje se ne more izvršiti takoj in brez npiranja, kajti ruski častnik mora predrugačiti običaje, katerih je navajen in naučen že več let. Poglavitna stvar je — in jaz govorim iz laptne izkušnje, ker sem bil na bojišču — da je armada sloiua v tem, da se vojna nadaljuje in dovede do zmagovitega konca. Nuj nihče izven države ne misli, da so naše 'uopremembe v notranji državi opustile in zanemarile, da bi se vse pripravilo za novo nemško oefnzivo.
Velikanska je bila korupcija carjeve vlade. Tedaj ni bilo sodelovunja med fronto in vlado, Na vsakem mestu so imele naše armade težavno stališče. Prvo, kar je storila nova vlada, je bilo to, da je poslala na bojišče odbor, ki je razpravljal s poveljniki, kuj se mora storiti, du se takoj popravijo sedanji pogoji.
Kar se tk;e naše bojne mornarice, je nova provizorična vlada prepričana, da je mornarica pripravljena vsak čas za spopad z nemško v lialtiškem morju, kadarkoli dajo Vemci priliko. Trajalo je nekaj dalj časa, kakor pri armadi, da se je v mornarici vdomaeil duh svobodnega državljanstva.
Ruski državniki, ki tvorijo ministrstvo provi-zorične vlade v času prehodile dobe naše revolu-cije, pričakujejo natančno izražene želje ruskega naroda.
Oporo imamo na bojnem poljn in v narodu, poleg tega pa nam še pomaga iu nas uavdušuje prijateljstvo ameriškega naroda. Bojujemo se za načelu miru, ki so v zadnjem času postali skupni obema deželama in obema vladama."
Turčija je sledila avstrijskemu CARL STROVEF
zgledu in je prekinila diplomatic ÍILl--.-. _f v m%Jkl ne stike / Zedinjenimi dišavami. Anorney m
— Tu reč je skoraj sama formal uost. Dejansko ne izpreuieui v dosedanjem razmerju skoraj uič. I
Bna najboljših revit ▼ angleške» jedka v
kl jo: "INTBRNATIONAL
Zastopa vi »tik wéüélfc.	lOIALIST RBVIEW. " — Ufa^
specialist za tožbe v odškodnin mesečno in stane $1.00 na lato. ^
Veter, ki ga je pose ja I kupi-talizein, že obljubuje, du bo žetev j vihar. Ampak pri žetvi bo navzoč socializem.
(kllnir Storthinga. norveškega parlamenta, je naročil vladi, naj ne dovoli inozemcem uli kor-poraeijam prilastovanja vodnih sil na Norveškem, rs sv en v posebno upoštevanja vrednih slučajih. Nasvet je posledica gibanja, tla se omeji prilasto-vanje industrijskih virov od struni tujezemskega kapitala na Norveškem. Silo vodopadov na Norveškem cenijo na 6.000.000 da 10,000.000 konjskih sil. Do zadnega časa so te vodopade vk lepa Ii v službo industrije skoro izključno s pomočjo inozemskega kapitala, fl»banje za omejitev vpliva tujezemskega kapitala je izvojevalo svojo prvti zmago leta 1909, ko se je «prejela ta koz vrtna koncesijska postava ,s katero se omejujejo za #ino-zemee koncesije za izrabljanje vodopadov in drugih naravnih sil. V zmislti te postave imajo le norveška vlada, norveoke občinske korporaeije in norveški podaniki pravico prisvojevati si vodopade z več kot 1000 konjskimi silami in to brez posebnega dovoljenja *lade. Ko pa ho sprejeta nova predlog, bo tujemu kapitalu še veliko težje pridobiti si na Norveškem kakšne koncesije.
* O bodoči obliki ruske vlude je izjavit setlanii ruski zunanji minister Miljukov: "Sedanje misli in želje javnega mnenja v Petrogradu, Moskvi in v ruskih pokrajinah gredo za ustanovitvijo republike. Vse razpoloženje kaže, tla se mora prepustiti ruskemu narodu, da si izvoli pravo obliko vlade. Rusija je danes republika. Z odpovedjo velikega kneza Mihajla Aleksandroviča, tla ne sprejme krone, dokler ga narod ne izvoli, je monarhija dejansko republika.
Kdor je proučeval vladne ustroje, kakor jaz, izprevidi, tla je malo razlike med republiko in list a vn o monarhijo; poglejmo samo Veliko Britanijo in Združene države.
O papirju.
Tekom sedanje vojne je tudi papir postal dragocen predmet — v pravem pomenu besede dragocen. Bil je namreč eden prvih predmetov, katerih se je doteknila vojna draginja, in sicer ne le v vojskujočih se deželah, ampak kakor vemo, dasi ne na svoje veselje ,tudi v Ameriki.
Kakor draginja kruha, tako tudi draginja papirja ni malenkostna1 reč. V naših časih postane pomanjkanje ali draginja papirja lahko usodepol-na. Njene slabe posledice soe kažejo na ol>eh straneh oceana. Čaaopisi in knjige se draže tu in tam; mnogo liatov je prenehalo izhajati — na Ogrskem prenehajo baje kar vsi — in marsikatera knjiga se ne more tiskati.
Res je pač, ds ni baš vse potrebno, kar se natisne. Kakor se govori mnogo nepotrebnega, zla-ganega, škodljivega ,tako se tudi tiska. Za marsikateri list ne bi bilo škode, če ne bi izhajal in za mursikatero knjigo ne, če bi se ne natisnila. Ampak nobenega pravila ni, po katerem bi zudela draginja baš take nepotrebne tiskopise. Najhujše u-ndarce daje delavskemu časopisju, ki je najmanj bogato.
Kakor so se pod pritiskom sile s kruhom vrnili v pretekle čsae in peko mešanico kakor v časih, ko še niso bile znane modeme metode mlinarstva in pekarstvs, tako bi bil človek željan, da bi se mogli tudi s papirjem vrniti v nekdanjost in si s kakšnimi odloženimi surogati pomagati iz zadrege, ¿al da to ne gre. Kajti to> kar je bilo pred papirjem, je za sedanje tiskopise neporabno.
Pisanje, četudi ne v današnjem zn*islu, je že jako stara reč. Že dsvno pred našo civilizacijo so ljudje čutili potrebo, da si zsheležijo to in ono za spomin, da si dajejo naznanila, kjer ni bilo mogoče ustno sporočilo. In ker so ljudje že davno imeli možgane, eo tudi že davno izumili pripomiočke za to potrebo,	,
Preden je človek znal pisati, je risal, kar nam pričajo še danes ohranjene risbe, ponajveč živalske, na Stenah skslnatih brlogov, na kamnih, ro-
kih zadevah. *ty «oho 1000
ISS IV. WASHINGTON STMI1
CHICAGO, ILL* Telefon Mai» SM»
Moderno urejena gostilna VILLAOf IHK • prostranim vrtom sa talóle MARTIN FOTOKAR, Ofden Ave., bliao oestno ftaloaal ike postajo, Lyons, HL Telefonaka fttev.t 234 m.
JAKO VA2NO VPRAŠANJI?
j "All sem ie poslal zaostalo na ročnino za "Proletarca"? le aet_
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROV A NJU BANKE ZVANE "CLEARINO HOUSE*.
^ . _______ .	Ako želiš čitati najnovejše in
Kaj tO pom.ui »a Dud*™, )• banka	^ ^ potem se naroči na pod aadaorstvom •• Clearing Houaa",	. .. „^ii 0/> ____ •	"Milwaukee Leader" navecji ao-
v^ bank,, Iti ¡m«j« zver« . Ohir.g« cialistični dnevnik vihodno od
clearing H (mM, »o |><mI vr#.«n« strogemu mesta New York, stane 25c na
nadzorovanju od uradnikov tegu zavo- meSOC. Milwaukee, Wis.
da. Pregledovanj« rakunov in imetja '	"""^"L" ^^ ^
m« mora vrftiti najmanj «akrat na l«to. LOUIS RABSEL
lavodenci natam'no preitfejo stanje	moderno urejen aalun
vsak« banke. Vw gotovino preAtejejo, || 4f| |MID 4!!.,	IEI0SIA, VIS.
(»regledajo vse not«, vnrMine, vkujiJb« jia drug«* vrednoatne liatin«, k« preprii i fajo o fondih, ki no naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in ra^uue. I t V najdejo izvedenci kak« alab« ali dvomljive vrednostne liatine, ae te ne itejejo v«l kot imovina bauk«, Ako ne je ukrtMIn vrednost bančnega prestole*i : nja, no m banka kazati pravilno vred : uont v dvojih knjigah. ('o banka drsno' , Apekulira in ne ji prid« na tded, uiom 'to takoj opuatiti. V »m», kar je sla I hi, rt-1 lakirano, ne mora takoj <Mintraaiti in ua-: dom« *t iti z boljftim. t*V viu*ga trga bauka hitro ne ¡»opravi in stori, irgttbi vse nadaljnje ugodnoati in pravie«, ki jih vlivajo bank«, katere ho zdrulene v Clcuring Himne.	.-j.
Telefon UM
Nnslov: Int. 8oe. Reviow, 841 1 Oblo 8t, Ohloago, I1L
MODERNA KNIOOVBNIOA
Okusno, hitro in jrpeine za privatnike in društva. H prejo mamo naročila tudi iavan Imamo moderno stroje, cone in poštena pootrslka.
BRATJE HOLAH, 1633 Bhse Iskai (Adm i	OMaa** W
POD-
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. D* set članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za taj» niš t vo je: 2667 So. Lawndale Avs. Chicago, m.
Naiveria dnvanska tiskarn? v Ameriki je
=Narodna Tiskarna
SI
•hao blsai Aveaac, Clücage, II«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
oooooooeaiisieieeosisitsoooseoeoooososoaotiissiiiisH
K»*dar ne odvzamejo kaki banki t«	o
ugudnoiti ali c« ni nprejeta v Cleraing	_ A D A R otrebu etc lru^tvene o
House ima slednja zn to dober vzrok.	| | J^^	'
Na drugi afrttni pa j« o banki, ki j«	< »
tre biči ne kot zastave, kape, re-¿alijc, uniforme, pečate in vse drago obrnite se na svojega rojaka
F. KER2E CO., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL. | Cenike prejiocte zastonj.
Vso dolo garantirano.
t i
Edini slovenski pogrebnftk
MARTIN BARET1NČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN. PA.
Han ion t« zvexe, I« to dovolj jaaen do < kaz, da imn dobro imovino, da j« njen ' kredit dolter in da vo*ti »voj denarni < promet po predpiitth, varno in »igurno. I Na«*rt za nadzorovanj« bank potom i I Clearing lloun je bil izdelan v Cfcirngu' pred deaetimi leti, od katerega ¿ana na prej ni bankrotirala uiti ena banka, ki:
je bila v zvezi h tem t'learing llouaoin. J	.	_
Ako j« tío na ali drugi banki »inboj osseeeooeaosoeosMSseooooeooooeaooosoeooooMoeeMMM
valed |>anik« ali vojnk«, »o ji takoj pri-tako^il« na pomol druge Clearing l!i»nw ; banke ia ji pomagale, dokl«r »e ni»o * povrnile copet normalne razmer«. Ta Clearing House nadzorovalni na "rt ae , je pokazal tako v*p«&en, da ao povaod, kjer koli ne nahaja kak Clearing Mm», »prejeli ta nal rt. «
American State Banka je v zvezi * tem Clearing Houxom, je pod njegovim nadzomtvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vaako leto pet popolnih ralunov.
American Htat« Banka pa j« tudi pod državnim nr.dzomtvom in odda v «ako leto pet de.ajliranih rt»«" uno v o atanju Banking Depmrtmenta države Illinois.
Napravite NAftO banko za VAŠO banko ia Va* denar bo varen in gn lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraftajte za seznam nnHih First Oold h i pot«• k. Kakor tudi seznum $KHi.0U in $sbs.00 zlatih hipotelnih bondov.
govih i. t. d. Iz te predz^odovinske umetnosti s« je razvilo tekom dolffih časov tudi pisanje.
Najprej so pisali ljudje na kumnitne plošče, na les, drevesne liste, na drevuno skorjo, suhe ži-vnUke kože in plut no, potem na povoščene deščice, na ilnate plošče in na kovinske tablice. V K-giptu so že pred 5000 leti iznašli »nov, ki so jo imenovali papyrus, ker je bila izdelana iz strženu nekega griua enakega imeua. £ato se jo ohranila beseda papir po tenkih listih iz papyrovegu strjena. Papyru« so hranili in razpošiljali v obliki zvitkov.
Iz živalskih, zlasti oslovskih in ovčjih kož so kasneje začeli izdelovati pergament. V mestu Per-KaiiMts v Mali Aziji so baje najprej znali izdelovati perganneiit, odtod tudi njegovo ime. St» v 11. veku sta bila papyrus šn pergament zelo razširjena in splošno uporabljana, čeprav je bil tudi papir že znan.
Iznajdba papirja se računa že okoli 2000 let nazaj, ter je papir izivašel baje nekuko li(H) let pred Kristunom neki Kitajec. Ootovo je, tla poznajo Kitajci papir že okoli '2000 let. Delali so g» iz mešanice murvine skorje, iz raznih trav, odpadkov svile, bombama in različnih tkanin. Iz take mešanice ga delajo v Aziji še dandanes. Tartarji so pridrli v šestem veku na Kitajsko, se seznanili s kitajskim papirjem in ga prinesli Arabcem. A-rabci so razširili papir po vseh j ut rov i h deželah ter ga kot osvojevalci Španije končno zanesli tudi v Kvropo. Ko so se vrnili križarji v domovino, so prinesli s seboj tudi iznajdbo papirja. Prva papirnica je bila na Nemškem baje v Kavensbur-gu leta 1270., v Apaniji so ga delali že sto let prej.
Brez papirja ne bi bila nit.i iznnjdba tiska dobila tiste velikanske veljave, ki j» je, kakor ni imela iznajdba lokomotive pravega praktičnega poonena, dokler ni bil iznajden železni tir. Vse je v vzajemni zvezi. Tisk rn papir sta skupaj <mogo-čila silno razširjenje ljudske izobrazbe. In sedanje podrsževanje pspirja je nesramen napad na kijl-turo.
predsednik. AMERIdKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Av«., vogal Loomia in IS. «est«.
oro
Prirepen po načinu, ki ga je rabil Rtar moder menih
S o r o L
«e jc izkazal čudovito uspešnem za kri« ialodcu in ^ *. trebuhu, bolan vrat, na-|*f duho, glavobol, isgubo teka, prehlnd v glavi, itd. itd.
Priredi ira lita kompanijt, ko «Icla «lavni "Pain Rs-pfll«r" ntaro vredno »r«|. Rtvo ta vdr«n»ni«. Pnm*tf>n Slovak ima eno •Uklrniro vrdno pri rokah. 2f»r In lOr v v»»h lekarna h. ali na pri
r. AD. RICH 1 f HI co. 74-ao Washington Straat. NEW YORK
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
. LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, m. D
tararais m noti taja kalaaa!
In raao««Uik.
.aSravaiéka pr«iekara Srasplaéaa—^m 4ntl i« )• adravila IS14 Blua UUa
V teti dnevih
velike draginfe
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. "Forewarned is Forearmed'*. Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vani pomoglo preprečiti sitne neprilikt».
Trlnerjovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojači kri in želodec, ki so potem vstunu braniti se pred vecino napadajočih bacilov. n'¿ gori označene slučaje, natlalje za ner-voznost, želodčne neprilike^pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Triner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je'nepreskoljiv za revmatizeni in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečen ju, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali «lolgi hoji." Cena in ¿»Oe v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trlnerjcv Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Ona ista kakor za liniment.
Trinerjevu zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna -vSan Fraticisen, 1915, (Irand Prix—Panama, 1!»16.
JOS. TRINER
kemik ladalovalac,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, IU
^/TD. Z, A. M S KV
^Artistični ~f/o*>anski
«	9	$	-
... Fotograf
Poaelmo poaomoKt zn slike novoporočencem. Obiščito nas, in prt»pričajte se!
av«. Oklcafa 17 rej aja «d 1 «U I e pot i ad T 4« S avalar latea ftklea« II v «M kalaikl aaj plAaja «lat«
Í255 W. ISth St.
M té Throcp in
sil t port ulico.