■•■ ■ s . VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Artilerija poslana proti vstašem. DEZERTACIJE REDČIJO VRSTE RFVOLUCUONARNIH VODITELJEV Calles je poslal težke topove za bitko pri Torreonu od treh različnih strani. — Resnična bitka se še ni unela. — General Robert Cruz se umika. — Družine vstaških voditeljev so na varnem. — Manzo se baje že pogaja. MEXICO CITY, Mehika, 15. marca. — Štirje regimenti federalne artilerije so bili danes koncentrirani na vstaško mesto Torreon, da podpro vladno ofenzivo s treh strani. Predsedniški urad je objavil, da so se artilerijski polki premaknili v bližino vstaškega mesta istočasno z infanterijo in kavalerijo, koje deli so bili odrejeni, da odrežejo pričakovano umikanje vstašev v severno Chihuahuo. Plutarco Elias Calles poveljujoč federalni koloni, ki napreduje proti Durango, je dal ukaz silam, pomikajočim se proti Torreonu, naj preprečijo beg ustašev v onem ozemlju. Medtem pa so se vojaške operacije, v drugih sektorjih očividno le malo izpremenile. Petdeset mož v Querovabi, v državi Sonora, je dezertiralo silam vstaškega generala Francisco Ma nzo, med Hermosillo in Nogales, kot je objavila vlada. Glavni stan Manza se nahaja sedaj baje v Ortis, Sonora. Vstaške sile generala Roberta Cruz, ki so napredovale ob zapadni obali, so se umikale baje zopet proti severni meji države Sinaloa. Vstaške čete očividno niso napredovale bližje k zapadnemu cilju, Mazatlanu, kot do mesta Culia-can. Oficijelni komunikej je objavil, da so čete pod generali Almazan, Saturnino, Cedillo in Gardenas konvergirano bližale Torreonu, kjer se pričakuje glavne bitke v državi Coahuiia. Glavne federalne kolone bodo napadle Viesca kot svojo centralno postojanko. General Cedillo, ki je skušal odrezati železnico iz Saltilla v Torreon, da prepreči povratek vstašev v Saltiilo, ni bil baje zmožen izvršiti svojega načrta radi pomanjkanja dobav. H. i Predsedniški urad je objavil, da je dospela senjo-ra Escobar, žena vstaškega glavarja, v Juarez, ob Rio Grande, s posebnim vozom, in da nosi s seboj veliko svoto denarja. Vstaški voditelji so preje sporočili, da so poslali svoje družine na varno, na ameriško plat reke. Neko nepotrjeno poročilo, da se je general Manzo pogajal z vlado glede predaje, je povzročilo tukaj veliko senzacijo. Ce se bo to poročilo izkazalo kot resnično, se domneva, da se bo .vstaja popolnoma izjalovila s predajo generala Manzo. NEWYORŠKI ZAKONODAJCI SE ZAVZEMAJO ZA IZPREMEMBO LINDBERGH NEPRESTANO ZAPOSLEN Pczval je McGinniesa, sedanjega nasprotnika, naj se loti enforcement odredbe prihodnji teden. — Prdloga ima le malo prilike, da bi bila sprejeta. ALBANY, N. Y., 15. marca. — Ce lahko dobi Edmund Machald, republikanski državni chairman, podporo speaker j a Josepha McGinniesa, bo v senatu predložena prihodnji teden predloga za okrajno localno opcijo v enforcementu prohibicije. * Predlo«*a bo sestavljena danes, PRISTANIŠKI PROMETSKORO USTAVLJEN Včeraj je bil še vedno u-stavljen v New Yorku pristaniški promet vsled megle. — Feriji so vršili promet z velikimi zamudami. Meipla je zavijala mesto včeraj zjutraj tako g-osto, da je bil še ob desetih zjutraj skoro popolnoma ustavljen ves ladijski promet. Nekateri feriji so ustavili obratovanje, dokler se ni meopolnoma izginila, a dosedaj se to še ni zgodilo. Približno 1500 (potnikov h Evrope in Havane je .bilo pridržanih na ikarantini vsled gfkste megle, ker niso mogl^ ladje nikamor naprej v slabem vremenu. 21 poskušenih samomorov. DI'XAJ, Avstrija. 14. marco. Vsled revščine, brezposelnosti in nesrečne ljubezni, si je skušalo včeraj vzeti enoindvajset oseb življenje. Devetim ^ * j * posrečilo, ostali se pa nahajajo v kritičnem stanju v bolnišnicah. Med njimi je večina žensk. da se jo uvede, če jo bodo voditelji sprejeli. Predno je odšel Machoki na svoj dom v Water t own za konec tedna, je ugotovil, da misli, da bo predloga vložena prihodnji teden. MeGinnes p- se je pridružil suihačem v njih protestu proti republikanski snranki, ki izjavlja, da se 'zavzema za izvedenje v poljedelskih okrajih in za ne-izve-donje v mestih. Priznava se, da ima ta predloga prav tako malo prilike, da bo sprejeta kot -Jenksova prohibi-eij^ka enforcement predloga. Edina razlika v položaju bi bila. če bi mokri republikanski zakonodajalci podpirali odredbo, do-čim bi ji skrajni suhači nasprotovali. Nobene prilike ni, da bi demokrati glasova H za predloge krajevne opcije, ker je šla stranka kot ■ta'ka na rekord prorj državnemu izveden ju zvezne postave. Lindbergh se je ustavil v Brownsville, na potovanju v New York. — Nikake besedice glede njegove poroke. BROWNSVILLE, Texas ,13. marca. — Polkovnik Charles Lindbergh se je vrnil včeraj v Združene države s svojega obiska v Mexico Ofry in s tem so bile seveda končane vse govorice o neposredni poroki. Ivo je pilotiral redni poštni ae-roplan po mednarodni črti, ki je bila otvorjena v soboto, je dosegel Lindbergh to mesto ob poltreh popoldne in osem minut ko je odšel iz Mexico City ob pol enajstih dopoldne. Za osem minut se je zopet ustavil v Tampico. Slavni letalec je našel tukaj svoj aeroplan pripravljen ter se je glasilo, da namerava indetrti ž njim poleteti naprej do Ne\r Vorka. Nobene objave pa ni podal glede časa. kdaj bo zapustil Brownsville. Štirje mehiški vojaški civijatiki ^o bili med skupino potnikov na krovu velikega poštnega ae-roplana. Prišli so na mejo, da sprejmejo štiri nove aeroplane, katere je nakupila mehiška vlada iz tvornioe v Trov. O., da jih u-porabi proti vstašem. Aeroplani bo lo odle ni v Mexico City najbrž še danes. Glasilo se je. da se je vrnil polkovnik Lindbergh v to deželo, da prisostvuje različnim stvarem, ki kajo njegove pozornosti v zvezi z njegovim delom pri različnih trgovskih črtah. MEXICO CITY. Mehika, 14. marca. — Predno je od letel polkovnik Lindbergh v Brownsville, je objavil, da je obiskal predsednika Krnil i o Port es Gil v gradu v Cliapultepec v tem kraju. Kf-tkel ije. da je odšel tjakaj, da se poslovi od njega. V njegovi družbi se je nahajal poslanik D wight Morrow. Ko je čaka! Lindbergh tukaj na svoj aeroplan. je stavil \ec vpra-šanj glede revolucija. Hotel je vedeti glede bitke pred Torreonom in kaj da mislijo poročevalci, da s-» bo i-zcimilo iz nje. Tz poslani-ških krogov se je glasilo, da se namerava Lindbergh vrniti semkaj v 'približno štirinajstih dneh liteval 'zakonodajne odredbe proti temu liskriminiranj-u inozemskega kaipitala, o katerem je trdil. da vzbuja slabo razpoloženje v Združenih državah- Zračna črta New York-Buenos Aires. BCBNOS AIRES. Argentina. L~>. "marca. — Panamerican Airways Co. se pogaja z argentinsko vlado, da se sklene koncesijo za prevažanje pošto in potnikov v aeroplanili iz Buenos Aires v New York. Diskriminacija proti proti ameriškem kapitalu. LONDON. Anglija. 1~>. marca. V angleški poslanski zbornici je prišel včeraj na vrsto sklep akcijskih lastnikov General Electric Company, vsled katerega so je omejilo rzdajo novih akcij angleškim drža vljanom. Številne starih akcij se nahajajo namreč v posesti Amerikancev. Neki član delavske stranke je dvignil protest proti temu ter za- VOJAŠTVO SE BORI PROTI P0V0DNJI V ALABAMI Čete se bore, da pomagajo zajetim štiri tisočem ljudem. — Aeroplani letajo nad Elba, Ala., ki je odrezan od ostalega sveta, da sporoče o položaju mesta. TROY, Ala., 15. marca. — Zajeti in izpostavljeni smrti so danes prebivalci mesta Elba, dva in trideset milj južno od tukaj, pričakovali svojih re-šilcev pred hitro naraščajočimi vodami Pea River ter White Water Creeka. V celem znaša prebivalstvo nekako štiri tisoč oseb. junaška telefonska operatorica je ostala pri svojem "Kwitehboandu" ter razpošiljala 'klice na pomoč, dokler ni voda zalila njenega aparata. Kapitan zgorel. Kapitan Christ .Johannsen jo zgorel včeraj na svoji iharki, ki je pričela goreti na pomolu št. <5, dočim je kapitan trdno spal. .Veki jH>lieist je razkril požar, in požarna hramba je imela več kot eno nro dela, predno je pogasila plamene. 27 mrtvih pri padcu dvigala. MOSKVA. Ruse i j a, 14. marca. V rudniku pri Artemovsku se je Utrgala vzj>enjača. v kateri se je nahajalo 29 delavcev. Sedemindvajset jih je bilo na mestu iisunr-čeoiih. dva sta j>a zadobila težko poškodbe. Velik požar v Londonu. LON1DOX, Anglija, 15. marca. Največji požar v dvajrsetih letih jo divjal včeraj ob jutranji zori v tvornrškem okraju, ob južnem obrežju rdke Temze. ANGLEŽI GRADE TRI NOVE KRIŽARKF. POGLED NA VATIKAN ANGLIJA KRČI MORNARICO V tekočem letu bo izdala malo manj kot sedem odstotkov svojega proračuna z a mornarico, docim je izdajala pred vojno celih 24 odstotkov. vLONdX )\, Anglija, 15. marca. C. Bridgeman, prvi lord admirali-tete, je imel včeraj poj»oldne svoj xa ključni govor v poslanski zbornici glede mornariških cenitev, (potem ko jtr objavil uvojo bližajočo ne umaknitev ter trdil ener-da je storila Anglija več v dejanskih besedah za mornariško omejžtev kot pa katerikoli d?ugi ©arod aa svetu. *» — I^ Bela črta oznaca ozemlje, ki Je potom nove: j>og<>d.be (pripadlo jjapeževi dsržavi. LONDON, Anglija, 14. m area. Angleški mornariški minister jo objavil danes v poslanski zborni-en, da bo Anglija zgradila v »bodočem fiskalnem letu tri o v. ^ križa re. Po ud an-j al je. da je Anprlija Invlj ra'zorožena kot. katerakoli drujja država na svetu, v razmerju s *vo-jo velikostjo, seveda. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 M 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 T Italijo Lir 100 ................f 5.7» " 200 ......................$11.30 M 300 ......................$16.80 " 600 ......................$27.40 " 1000 ...............$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjiht opozarjamo, da smo vsled sporazuma z nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. —- 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumeta glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 36A ..PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 62 CQBTLANDT STREET, ^elephant: Barclay NEW TORE, N. JL 0380 Hali h.., 0J.T. A s NAPOTI A r^^š^Pn ZapoUetT- ..II $3i00 g m. A 1 E k / I ^ 1 \ M W M^M ■ excapt Snndajs i Za New York celo Scto - $7.00 | ^^ —. ^ ~ — W ^^ | and legal Holidays. U inozemstvo celo leto $7.00 J . » B 75,000 Remder«. __List slovenskih delavcev vAmerikL i__'__r Bi nmill l tow, ■.. --------—»J ------------- " J 1 n II m . ■ I I " 1'ISj U* '' ^ ^ ^ ^ ^^_______ ^ ^ f^™*Ti S^^SH^^^^SQ JF' TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 63, — ŠTEV. 63. NEW YORK. SATURDAY. MARCH 16. 1929. — SOBOTA 16. MARCA 1929 vnTtrwi! tvvvtt Tv RridLg-emanova obramba protj • delavskenm napadu na mornariško oeeukev, 56,000.000 funtov v tekočem letu, je teinejila na trtli-t-ev, da je re.sim-na oeena dejanski nižja kot pa v časih pred vojno. K^kel je. da je šlo 24 odstotkov nčvrcldnejra jiroraTuina za inornari-. ce pred vojno in le malo snanj kot sen lom odsrtotkov x tekočem letu. Vrvi lord admiralitete je zanikal obdoižrtev, da jrradi Anglija ]iroti Ameriki tor izjavil, da na-domeSea admiraliteta le zastarele , bojne laxlje. I*red vojno je imela Anglija 114 križark, sedaj pa jih ima le dva in petdeset. — i'« etde>seit kražark. starih mamj kot po dvajset let. "GLAS NARODA"! NAROČAJTE SE NA Številni prebivalci preplavlje-' nejra ntesta so se še vodno držali vrhov streh, gornjih vej visokih dreves ali pa so plavali naokrog na razbitiili kosih pohištva, d-očim so čakali na pomoč, ki ua)j bi prišla s pomočjo čolnov ali pa aero-planov. Pet aeroplanov 10C. observaeij-skega oddelka narodne straže iz Alabame je zapustilo ob onmih zjutraj Roberts polje. Pričaikovalo se je, da bonov. da priskočijo na pomoč osamljen: vasi. Več kot 800 mož je skušalo pre-veslati preko urnih vrelcev, ki so odločilo Elbo od ostalega sveta od treh strani, a njih čolni ^o se ali preobrnili ali pa se morali vrniti nazaj. Novico, da je inosto Elba prizadeto od povodnji, je razrposJal včeraj [roverner Graves po radiju in reševalne siku pin© so takoj ogodbe glede petrolejskih zemljišč sodili j sk o razveljavi, Češ. da so bile skoro vse sklenjene na nepo-staven način. Kakor znano, je senator Walsh.razkril sleparije, ki so se vršile, ko je bil Fall notranji tajnik, ter je tudi vodil preiskavo v tej zadevi. Njegov predlog najbrž ne bo sprejet, kajti justiea je v tem pogledu precej počasna in obzirna. Niti enega, katerim je Walsh dokazal sleparijo, niso zaprli. S Ta dejstva so najbrž napotila Hooverja do njegovega trdnega sklepa. i V drugega ne bo s tem dosegel, bo že vsaj to, da se tekom njegove administracije ne bo mogla kaj takega zgoditi kot se je vršilo pod administracijo Hardinga. POLITIČNO OSUMLJENI V BI VŠI PAPEŠKI DRŽAVI. Senator Da HI 1 i© je zbral pred Jeti tajne znake, katerih se je po-fclu/evala i>oIieija v bivši pajieški državi pri sestavljanju potnih listin in drugih izkaznic. Xa primer v mesecu maj« 1834. .sta pomenili dve piki za protokolno številko, da je lastnik {Kitnih iie»tin neoporečen, nobene mi m nje ni na njem, kdor je imej pa le eno piko, Je bil politično sumljiv individij, ji a katerega so ae opozarjate o*>Ia- Po izkaznicah .so i*xlčrtav«li ali krajšali besede. Organi javne varnosti so že vedeli, kaj to pomeni. Pot eni je na primer imel eden v izkaznici napisano "december", drugi pa "Xber", prvi je bil Čist, drugi črni in nevaren. Pozneje «o imeli tudi različne tiskovine za ene in za druge. Političnih osumljencev je bilo vedno veliko število. Kdor ni bil prav slepo vdan papesOd oblasti, je bil vedno poln Djwih pihr, ki so nm pretite z sa-porom In smrtjo. ' " I Novice iz Slovenije. Samomor 15-letnega vajenca. 28. fubruarja se je i>o vsej Rožni dolini, po Glincah in V»iču bliskovito raznesla vest o skrivnostnem samomoru mla-dega ključavničarskega vajenca Maksa Glavnika, stanuj očega pri starših na Ce.sti IV. št. S. 154etoti Makse se je vračal popoldne okrog 14. iK) Cesti v Rožno dolino (lomov h službe v .Strojnih tovarnah in livarnah. Xa imenovani cesti il\ Oba sta se poslovila in odšla vsak svojo pot. Mati je odhajala v mesto in ni slutila. o-rval sosvda. s katerim sta vloani-ia vrata in je tako zamogel oče priti v stanovanje. Očetu se je takoj zaizrlelo, da nekaj ni v redil. Po tleh je ležala razmetana obleka. Ivo pa je odprl vrata v shrambo za jedila, je od strahu in jrroze -*koro otrpnil. Na kljuki vrat je visel obešen — sin Maks, >blcčen v žensko spodnjo krilo. Prost ra še ni oče je za vpil in škodi k njemu. >ra naglo odrezal ter položi! na tla. Tam pa je ležalo te še truplo, kajti mali Maks je bil ^e mrtev in hladen. Ker je oče menil .da je vendarle še upanje, zbuditi sina k življenju, je odhi-tel na cesto trr skočil v bližnjo ■Teločnikovo trgovino, odkoder je telefoniral po pomoč k najbližjemu zdravniku dr. J emeu na Tržaški ee.sti. Pozvani zdravnik se je pozivu nemudoma odzval in pri-hitvl v liožno dolino ž«1 jk> nekaj minutah. Poskušal je mladega fanta zbuditi v življenje s pomočjo umetnega dihanja, kar so mu pa po 'dolgem Irn lu ni {»osrečilo. Charles Henlock HCNBY ntURi WASH. D C. ki je star sedonudeset let. in vrši že nad štirideset let vrtnarsko službo okro^ iJole hiše. Mladi vajenček, ki je bil izredno ubogljiv in priden, je odšel v smrt v hipni duševni zmedenosti. Razpust Političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji Veliki župan mariborske oblasti je zavirali prošnjo Političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji s sedežem v Mariboru za nadal jni obstoj. '.Nadalje je dal mariborskemu policijskemu korni-sarijatu nalog, da izvrši razpust tega društva, kar se je tudi zgodilo ob navzočnosti policijskega •svetnika Puša, ki sta ga spremljala okrajni nadzornik detektivov Pavletič in še neki drug; detektiv. <>d društva *sta bila navzoč predscidnrk Lot ar Mnehlei-seai in tajnik dr. Gozani. Ko so ugotovili inventar, so podpisali zastopniki oblastva in razpušeenega društva zapisnik nakar r>o društvene lokale zapečatili. Smrt slmrenske kuharice. V ljubljanski javni bolnici je umrla tašča inž. Marka Kranjca Terezija Turšič na posledicah težke bolezni. Pokojnica je živela loljro 'let v Ameriki, kjer je uži-•a -loves ene uiaj-boljšili kuharic. Svoječatsno je prejela na kuharski razstavi v St. Louisu prvo odlikovanje za svojo kuharsko u-metnost. Pokojnica je v Ameriki zbolela. Vrnila se je v domovino, da bi v svoji rodili gradi našla zadnji počitek. Douglas Fairbanks GleMšče-Glasba-Kigs "ŽIVLJENJE BEETHOVENA" se imenuje nemški film. ki «ra predstavljajo v 55th Street Hay-house v New Yorku. Življenje tega najslavnejšega godbenika je prikazairt) od njegove mladosti do njegove smrti. Njegova otroška leta. njegovo prijateljstvo s Hav-dnom. njegova ljisbezen do grofice Julije ter njegova vnema za I delo. Posebno pretresljivi so pri'zori. ko izgn-bi sluh. Glavno vlogo igra Fritz Kcrt-ner. vodilni igralec Leopold Jess-1 nr.r državnega glrdališC-a v lierli- j uu. Direkcijo filma je vodi-l dr. j Ilares Otto. ,Xaidalje predstavljajo Chapli- i novo bnrlko "A Days Pleasure",! "Man-made miracles" ter "Kras ni Ron", .prizore iz Nemčije. svoji novi vlogi Mask'. ZAKAJ VODILNI IGRALCI KADE OLD GOLD? OB ENAJSTLETNICI RDEČE ARMADE. 23. fihrruarja »o praznovali po vsej ltiirdji enajstletnico odkar se je osnovala Rdeča armada. So-vj.'tiski listi so priobčevali ob tej priliki dolge članke, v katerih so poveličevali miroljubna stremljenja komunistične vlade in trdili, da -organizira in vzdržuj«- ta stalno vojsko samo zaradi neprestanega oboroževanja kapitalističnih drtžaV, ki je naperjeno seveda proti sovjetom. "Toda če bi dvigrnile meč proti Sovjetski aim ji ne bi bilo to v pogubo to unije, temveč kapitalističnega sveta", zaključujejo otficijelna Mzvestja" svoja slavnostna razrao tri vanja. Tm-kp-ga. ustanovitelja Rdeče vojske, se nt spomnil nihče razen vojnega komisarja Vorošilova. ki mu je jx>svetil hud članek, kakor celotni opoziciji. Po uradnih podatkih šteje Rdeča vojska 562,000 mož. med temi (><; odst. iz kmečkih slojev. Število kf*muni.stično orijentrranfvli vojakov stalno narašča. Sedaj je tu-di preko poloviee častnikov včlanjenih v komunistični stranki. Douglas Fairbanks, Jr. in Dorothy ^laekaiil v najnovejšem First. National Vitaphone trium-fu ... "The Barker" pravita : "Naj Lajač "laja", mi ostali pa kadimo Old Golds'. "Ce ^zalajaš' v "govorečem filmu" . . . magari da se tudi slika imenuje "Lajač" ... je baš tako kot če bi se Lzpodtaiknil ob v leč k o prve igralke. Kaj ravnatelji mislijo. ko zakasljaš. pa 'nikogar" ne briga. "Zato pa mi. kar nas je 'mlajše generacije' v Ilollywoodu. ko je bckIočuo-st je v govorečem filmu, ščitinik) tako skromno svoja irrla kot "igralci na odru". To seveda pomenja, da so šli stari časi kajenja česarkoli in vsega mod staro šaro 'z ravnateljevim megafonom vretd. "Večina mojih tovarišev v Ilollywoodu kadi Olkl Holds in t idi }<\y.. Vsi Njubrmo njih rahel prijeten okus. Pomen j a jo tudi 'exit' za ščegetanje v grlu in 'front center' za jasen glas brez kaši ja". Za'kaj ni ikašlja v celi kari? Okl Gold cigarete so delane iz .vrčnoli.-.tastejra tobaka, najfinejšega, kar gra raste v naravi ... lz-bram po rsvilnosti in zrelosti iz osrčja t oba ko ve rastline . . . Po-sCara'n in omiljen ;|>0sobno dolgo v gorknti srednje julijskega solnea. eči, iz peči je skočila iskra na njiju obleki in hipoma «ta goreli. Ena izmed deklet je zgorela, drugo so prepeljali umirajočo v bolnišnico. FARMA 184 AKROV je naprodaj dobro urejena in vtsak prostor zase ograjen z žico, nov hlev za 18 glav, cementirana tla in studenčma votla v hlevu ter v mlekarni, dve milje od mesta in postaje, v*sa j>oslopja zavarovana za približno ceno, ki se za farmo zahteva. Proti a se tudi 25 glav govedi in 2 konja ter vse novo o-rodje. iki se rabi na farmi, posebej ali Skupaj s farmo radi tehtnega vzroka. Kdor se zanima, naj piše za pojasnila lastniku: Frank Koren, East Worcester, N. Y. • (2x 16&18) Dopis. Brooklyn, N. Y. Kakor je bilo že parknit poro čano, prrre
  • ono.*,ne na vitko linijo, kakor w zdaj. Tudi zdaj niso ženske snhe na ljubo jiiotlerni estetiki, marv *č zato. ker sport ne trpi na telesu preveč maščobe: V starih časih so moški cenili ženske po teži. Primerov nam ni treba iskati v srednjem ali celo v starem vt-ku. Zadostuje pregledati uradne dokumente i/, konca preteklega stoletja in začetka sedanj-*ra stoletja, cl.-i se prepričamo, da še ni dolgo, ko >r> moški cenili ženske po teži. Še nedavno so bili celo nt "d kulturnimi narodi očetje, ki ><> dajali hčeram doto j>o njihovi tež:. Of-neke mlad«* Iej»otico na Češkem j€ pred 30 leti obetal, da odtehta 2 zlatom svojo hčerko možu. ki se 1 njo poroči. To je pomenilo, da dobi nevesta toliko zlatu kolikor sama tehta. Ker je bila mlada nevesta dobro rejena, se je našlo kmalu mnogo snubaeev. Ko >i j< l>ogata nevesta končno izbrala ženina. je zvedel, da tehta nevesta 87 k£ in da dobi za doto 13 o0(J cekinov. Začetkom sedanjega stoletja je oženi] neki pariški trgovec / milom s hčerko znanega in bogatega tovarnarja toaletnega mila. Za doto je dobil toliko najfinejšega toaletnega mila, kolikor je tehtala nevesta. In vsako leto je oče na dan poroke obnovil to originalno darilo, da simbolično označi svojemu zetu, naj svojo žensko vedno skrbno neguje in skrbi, da bo zakon srečen. Neki veletrgovec s premogom v Yorkshiru je obljubil svoji hčerki kot poročno darilo .za vsak funt njene teže celo tono najboljšega angleškega premoga. Hčerka je bila zelo materialistična in poskrbela je. da bi se do poroke čimbolj zredila. In. res je dobila za poročno darilo 182 ton najfinejšega premoga. Ko je neki sadiltje tobaka na zapadno^ndij-skili otokih vprašal svojega bodočega zeta, kaj naj mu da za poročno darilo, je mladenič izrazil željo. da bi rad imel nekaj škatlic dobrih cigar. Xa dan poroke je dal oče svojo hčerko stehtati in presenečeni ženin je dobil 214 zabojev. najfinejših cigar. Toliko je namreč tehtala nevesta. PRODAM HIŠO 4 sob v vasi Bae na Krasu, zadaj lupa in spredaj "sterna" za 50 hit. vode, sodni vrt, dolg 50 m, 21 pa širok ter 2 njivi. Podrobnosti se izve pri:— John Tomšič Kralj, Box 189, Va3vy, tebe m ne morem predstavljati življenja. Ponoči ne morem *pati. "ker neprestano mislim nate. Ti si luč mojega življenja, ti si 'kraljica mojega srca. Prisegam ti. *la te tako. kakor te ljubim jaz. ne bi mogel ljubit i nilive na svetu. Kako sem hvaležen usodi, ' la -va seznanila. Kaj bi bilo življenje brez tebe? Nič! Izrazen nič. Sam samoten bi taval po svetu, izgubljeni ovci podoben. <> l-kar tebe'poznam, vem cenit i vred-ur,M življenja. Poljubi me, draga. Na Zahvalili ju;bezni in udanosti. To je Hkromnro darilce. Upam, da te bom z osrečil ž njim. Oe verjame« ali ne, "j bi najrajši j>oložil ves .svel pre-l "j tvoje noge. če bi mogel. To naj ti j.bo le medla nagrada za ljubezen, 1 ki inL jo vračaš. IVivi-j se k meni, draga tndja. brez J.fubeznL Ko sta >a zatrjeval: 1 — iXikdar ne bom pozabil tega večera, ki sem ga preživel v tvoji 1 družbi. Nikdar ne bom pozabi) te 1 vožnje "domov. Oh. kaj bi dal, da bi t raja bi ta vožnja celo vernost. Reci šoferju, naj vozi počasneje. Na veselici si bila najlej>ša izmed vseh. Ali ~»i opazila, kako pože-' fjive j»ogIede so moški v pica 1 i va-1 te? Kar ljubosumen sem bil. Daj, poljubi me še parkrat. Tvoji po * ljubi so balzam moji duši. Na mašk a rad i jo je držal za roko in ves trepetal: — Ti si najlepša. Ni čuda, da si dobila prvo * nagrado. Oh ne veš. kako -em po-' nosen, da imam takega dekleta. Ti si kraljica mojega srca. Tako je govoril. Na pustno nedeljo se je pa poročil. Da ne bo kakega nesporazuma, še nekoliko pojasnila : V novembru je hodil z Marjan-- 1 C0; tri dni »pozneje se je laskal »Tul-ki; na Zahvalni dan 'je Tončki prisegal ; decembra je dal prstan Pratnc-ki; na novoletno jutro se je vozil s Pepco proti domu; na niaaikeradi je bil « Ančko; poročil se je paz Ivariko i« je baje »rečem ž njo. Že vsaj on tako pravi. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank Saber, President Louis Benedik, Treasurer PUoe of b)usineM of tiie corporation and addresses of above officer«: >2 Cortlandt 8fct Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Snndays and Holidays._ Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York ta celo leto _.f7.0t in Kanado____________.$6.00 Za pol leta----------------------$5.56 ta pol leta_______________43.00 Za inotemstvo ta celo leto —.$7.00 Za četrt leta_________^130 Za pol leta-------------$3.50 Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement.__ "Glas Naroda" ishaja vsaki dan ieveemh nedelj in praznikov. Popisi brex podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati p® Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. X> Telephone: Barclay 6189. t odporočniki, so napredovali v činu; postali debeli veliki župani. štabni črvitniki in celo Iju-dtmirzki iqrakojotKi. Ko so jo srečava! i na ulici in h' je za trenutek ustavljala z njimi, se niso mogli ltačudki: •Moj, vam |>a niti čas ne more d<> živega? Kaki vas zavidamo!"1 Olga je na vse te poklone odgo-varjala : "Ne čas, ne čas — zdi se mi, da wm morala nekoč biti lepa...." Oblačila se je zelo moderno. Hodila je elegantno, da se je ob vsakem koraku zvijalo njeno telo. iz oči pa ji je neprestano sejalo soln-ce ž id a ne volje, "Gospod polkovnik," je kdaj pa kdaj nagovorila .štabnega častnika. "prosim, ne povejte nikomur, kako dolgo se ž" poznava. "A tako. tako!.... Ha bote lahko še dalje tajili, koliko ste stari...." "Ženska, veste, je stara toliko, kolikor kaže." « Na soarcje je prihajala razgaljena iti takrat ji je sijala z lic in ramen kraljevska lejntta. Posebno / ramen; bila sn polna in čvrkta. napeta kot marmor. Celo v licih je pok&EOWtla drobne jamice. Jn če jt je kdo podnevi prisodil *rid — set let. jo j«* imel zvečer, v oddaljen«^ i dvajsetih korakov, za *ulajš>. Samo od blizu je bilo mo-poče ugotoviti, da se ji okoli oči že nabirajo gubice. Prišel je dan, ko je Olga opazila. da ima nad čelom kakor prst debel pramen sivih his. To jo jc c bodi o v >iree in oči so se ji skalile. Rekla si je: Kakšna budalost je to. da sem tako nenadoma osivela? Slab počitek v noči ? Mr. Aticrunt Mitchell, McMillan, Mich., pravi: "Jas niiu-in mogel mirno pov"lva-tl ko Kftn M Noat Vo k<*n{-anem delu nfm k< niaj Sel slaM in čutite' bolečine, »te suhi. bl*-di, Itmufenl, nrrvozni nezadovoljni, ali akn imate Ixtlne obisti In mehur. N'u-pra Trne tudi povrne spanec, povrne slast do Jedi, pomaga, prebavi, daje moč, Jaffa pplofint Bistrim tn poveča težo suhir ln iz^ rpanim ljudem. NiiRa Tone je na pro-•iaj v lekarnah in vam mora pomagati ali van ne stane nič. Prečltajte jamstvo na vH.ikt-m zavitku. (Adv.) SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ' ki jih priredimo SPOMLADI in POLETI tekočega leta: po Francoski črti preko Havre: 5. APRILA, S. S. PARIS 9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet 25. JirNIJA, S. S. PARTS, Glavni poletni izlet 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA, S. S. VULCAN L V 22. MAJA, S. S. PREVIDEN TE WILSON 12. JULIJA, S. S. VULCAN IA 26. po Holland-America črti preko Boulogne s ur Mer: APRILA. S. S. STATENDAM Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. — Zn nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA PRISTOJBINA ZA GABLE LETTER . ZNAŠA SEDAJ SAMO 75o. Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini . poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser Slate Bank 82 Cortlandt Street New York City 'h _' • -- ' - - ■ ■ ■ ■_ STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki eita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitatcljem. Na zem nprAof[ so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO SI. (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Tred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg je 88, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih aH knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zenjljevid celega sveta in vseh kon-■»tinentoVj t'skan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega JSceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEV ID bo za vas velike važnosti Ko ca boste en teden imeli, za ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SLaVENIC PUBLISHING COMPANY 82 cortian* st. , New York, N. Y. ■ _ ___ __:_3_SL, mu ii_i_ ___ mr Pred dolgimi, dolgimi leti, ko | z je bila še resnično mlada, je našla' pri česen ju med lasmi srebrno nit--,ko. Ponašala se je z njo. A ko - je začela siveti od kraja, jo je jio-j -!nas minil. Začela hi je barvati la- | -ie m uporabljati "neškodljivo" . i sredstvo. Barvala .si jih je redno .1 vsak dan in prikrivala okoliei. da j -.je siva. -j Tedajci pa zboli. Morala je le- - či v jvosteljo in ko je toliko okreva-, i . la. da je lahko vstala in je stopi-la -pred zrcalo, je strahom a spoznala da so njeni prosti lasje, ki so jih - pe.sniki nekoč opevali, prijatelji ^ [»a tolikanj hvalili, vsi siv^. i; Njeno lice je dobilo čisto drugačno barvo. Sprijazniti pa se je " morala še z drugo stvarjo: ko se' ,je natančno ogledovala pred zr- j • "eaiom, je opazila, da nima gub sa-t j m o oh očeh. amrptfk tddi ob ustni-j i'cah. In domslila .se je pripovedke o carju, ki se je. pastaral čez noč (in si je sam- priredil pogreb. Za-'.kleuila je vrata, izmila si je obraz ' z vodo in milom, počesala si sive lase in se oblekla, kakor se obla-j č i j o stare dame. 't Prevzel jo je takšen strah, da je smeh na njenih licih kar zate-mnel In se ni več ponovil. Kako strašna je i>ila ta maskerada ! Hotela .se je obleči kakor stara že» -ska. a zdaj je bila v resnici stara žena! Vprašala se je z grozo: Ali je mogoomladaii>ke in poletne žene je postala jesenska dama! Bolelo jo je tem bolj, ker si je domišljala, da "no dosedanje življenje sploh ni bilo življenje, am-l>ak samo priprava na nekaj lepega, kar se ni nikoli izpolnilo. Dolga, dolpra leta je čakala nečesa, kar ni prišlo. To so bile grozne sanjo! Nepopisno razočaranje! Sanjala je kakor dekleta v zavodih in iztezala roke po idealu, ki ga ni dosegla. Zdaj seje mahoma našla kraj hladnega, zinitsko mrzlega starega moža! Jela je razmišljati o njem. In ni hotela razumeti, da je to , kar se odpira njenim oceni, čista, pravcata resnica. Smatrala je sive lase in gube okoli u»t za kruto šalo, ki si jo je dovolila z njo mati narava. Neskončno hudo ji je bilo, ko fie: je .-ponmila zadnjega predpusta.j i Bilo je še tako veselo, razigrano!! u Gos-podiči so jo obletavali s pokloni. Tepli so se za njeno druž-> bo, hoteli so biti v njeni bližini, ! ker je biia tako mlada in izkušena j • hkratu! A zdaj ? Zdaj je njeno .mladost zapadel sneg in privlač-j 1 nosti je konec. I Mislila je in mislila in prišla' j tudi na misel, da ni ravnala prav, j ko je hotela ostati večno mlada, mlajša, nego se ženski njenih let vsekakor spodobi. Vsakdo !>i mo-*-al tudi na zunaj kazati toliko let,1 kolikor jih ima. To ji je dalo nekoliko utehe. In v tem je nekdo potrkal na vrata. Vprašaja je, kdo hoče k njej. Pred vrati se je oglasil njen mož. | Vzravnala se je in odklenila, i Starec je začudeno gledal svojo ženo. Mar je mislil, da ima pred 'seboj prikazen? Mogoče? Ali pa ni govoril iz začudenja, ker je o-pazil na njej tako naglo spremembo. Pobožal jo je po licu in dejal: "Ne veš, kako si danes lepa! Lepša nego kdaj v mojem življenju !" Olgi so s-« oči nanolnile s solzami. Odvrnila je: "Ta lepota me ne bo nikoli vee minila." POKOP ALI SEŽIG? V Gradcu imajo prijatelji sežiganja trupel društvo "'Plamen" (Die Planine), ki skrbi po .smrti vsakega svojega člana za njegovo upepelitev v krematoriju. V ne-deljo je umrl od tega društva, industrijski uradnik Adalbert Sa-py, rodom Madžar in tudi madžarski državljan. Bil je zadnja leta član imenovane organizacije in je večkrat odločno izjavil, da .se mora njegovo truplo po smrti sežga-ti. Ker pa v Gradcu še nimajo krematorija, je zaprosilo društvo za dovoljenje preveza mrliča na Dunaj, kjer naj bi se sežgalo. Med tem so doznali za smrt najožji Sapvjevi sorodniki iz Madžarske in v Gradec se je pripeljal pokojnikov brat ki je mrliča reklamiral za rodbinsko grobnico in ga je hotel odpeljati, da se pokoplje v zemljo. Društvo "D5e Flam-rame" se je teme uprlo. Nahaja se v posesti pokojnikove OQoroge. ki zahteva upepelitev, ne pa pokop v zemljo. Ko so pokazali testament JSapv-jevemu bratu, ni hotel o izvršitvi poslednje volje umrlega nič sl}-šati. Javil se je na madžarskem konzulatu v Gradcu in je prosil konznla, naj intervenira, da mrlič ne bo sežgan, ampak prepeljan ; v domovino in jiokopan po obre-| dih svoje vere. Tej intervenciji se je društvo prijateljev za seži-iganje mrličev postavilo po robu. Slednjič je prišlo do dvojne pritožbe na oblast. Pritožil se je po eni strani pokojnikov brat, po drugi pa društvo. Oblast je spoznala, da se nahaja pred težkim vprašanjem in je zaukazala. da mora mrlič do nadaljnega ostati nedotaknjen v mrtvašijiei, med tem pa se bo odprla oporoka, da se bo videlo, kakšen je prav za prav položaj. Mrliča reklamirata za sebe v enaki meri brat in društvo, in oblast pravi, da se ne bo ozirala na prošnje ne enega ne drugega, ampak pojde ravno pot, ki jo je pokojnik določil v svoji poslednji volji. NAZNANILO. Naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih ho v kratkem ohikkal zastopnik naše? ga lista Mr. Joe Černe in ga obenem rojakom toplo priporočamo. Uprava lista. ADVERTISE in GLAS NARODA Nevaren poklic krotilcev. Krotilci", tako se naziva knjiga Henry Thetarda, ki je izšla v založništvu La Noti vel le Revue Franeai.se. Ta knjiga ni roman, marvpč monografija poklica. za katerega se navdušujejo dečki od 6.—10. leta. čeprav niso nikoli videli zverinjaka. Thetardova knji-Iga je svoje vrste unikum. Pred njim ni še nihče napi.sal popolne zgodovine krotilcev divjih zveri. Avtor je zapolnil to vrzel dokaj temeljite. j Izvor krotilstva nahaja avtor v , fenomenu phihološk^ga značaja, j Nekateri ljudje čutijo nepremagljivo nagnjenje do živali. Spiritist bi dejal, da hrepeni njihovo jastralno telo po živalskih dušah in Thetardu se zdi. da bi >e ne zmotil. So ljudje, ki jim je stik z zvermi i nekaj [nujno £>dtreb^fcgaf kakor vsakdanja hrana. Thctard. ki citira Plinia ml., Seneko. in Juve-nala, trdi. da so začeli krotiti divje zveri že v pradavnih časih, ko no prirejali Rimljani znane ijrre i v amfiteartrih. In takratni krotilci so dosegli uspehe, katerim se moramo še zdaj čuditi. Naučili, so pavijana igrati na flavto ali iz-brati iz abecede določeno črko. razkazovali so plešoče medvede, noso- , rožce, ki so jih ubogali kakor naj-1 . . ' bolje dresirani p.si, bike, ki so znali hoditi po zadnjih nogah itd. Najbolje so "pa bili dresirani sloni. Po taktu so znali plesati, nekateri so znali z. repkom celo napisati svoje in svojega krotilca I ime. Najbolj spretni sloni >o znali hoditi cf-lo po vrvi ali pa so nosili po štirje skupaj ogromno no-silnieo, na kateri je sedel peti slon. Krotilci levov so tako dresirali kralja pustinje, da se je dal striči kakor psiček in da so lahko leve vpr^-gli in se vozili z njimi. Nekateri krotilci so znali celo zlomiti divjo naturo levov m so jih naučili loviti zajce ter jih nositi v gobeu. ne da bi jih ranili. Thetard, ki je po poklicu novinar in je bil nekaj časa krotilec, sam dvomi o nekaterih uspehih staroveških krotilcev divjih zveri. Morda se spominja Ezopa in njegovega leva s trnom v šapi. Najslavnejši rimski krotilec je bil Pa-ulus Superbus. In slučajno je bil zopet Francoz Henrv Martiii iz Marseeilla oni. ki je prvi obnovil-i .... tradicijo dresiranja divjih zveri. Od rimskih in bizantinskih časov •se je bil ta poklic skoro popolnoma opustil. Henrv Martin je bil rojen 17f»'l kot sin tovarnarja makaronov m že kot letni deček se je tako navduševat za kornedijantsko življenje, da mu je oče dovolil pridružiti se potujočemu cirkusu. Tu je nastopal nekaj let kot muzikant in jahač, pozneje je pa postal sam lastnik cirkusa. Boril se j«* z jrmo-t.nimi težkočami in bil je že na robu propada, ko se je pripetil največji dogodek v njegovem življenju. Lazil je za lepo Getrudo van Aken, čije brat je bil ravnatelj potujočega zverinjaka. Nekega dne se je preveč približal največjemu t'oročil in postal znamenit krotilec. To se je zd katerimi je bil tudi Balzac. Pole^r drugih zanimivih prigod iz .življenja krotilcev pripoveduje Thetard tudi zgodbo krotilca van Ambnrga, ki ■• seznanil /. njegovo hčerko, s katero >, p. r< 1. Njegov vnuk se je ž" kot dete igral v ■pragozdu z divjimi zvermi. N;e-... . .. . .,! gov najmt'nmejsi prijatelj je bil: m'd ved. Nekemu farmarju se je posrečilo tega medve la ubiti in| sicer samo na ta način, da mu je deček povedal, kakšni1 navade ima medved. Deček seved ni slutil, kaj na 1111 trava farmar. Mladi van A m burg je bil tako ogomn nad j farmarjevo podlostjo, da trn je skalpiral in je moral bežati. Ka-koa- Martin, tako je prišel tudi van Amburg nekoč v zverlnjak. k j t naenkrat spoznal, da ga veseli po-klic krotilca. Postal j-' slaven kroti Itn*. toda umrl je tragične smrti. Nezgod in smrtnih nesreč je v +em ploklicu več. neiro bi človek! ■mislil, da so divje zver: že po na- i ravi krvoločne. Kakor človeka, i tako popade tudi zver od časa do časa jeza ali trenutna duševna zmedenost. Pri človeku mački in psu to ni nevarno, pri levu ali ti-gru ima pa na adno tragične posledice, ker imata preveč krepke mišice. Noben krotilec ne ve, kje in kdaj mu preti nevarnost. Lahko je z zverino še tako sprijaznjen, j pa vendar ne more jamčiti, da ie* pobi v-ni in da mu ne seže po življenj«. V novejšem času skušaj ' divje zveri udomačiti. To se posreči. doki r mi mlade in slabotne. rim se p«i razvijejo, postanejo dokaj nevarni in nezanesljivi prijatelji. Thetard pripoveduje o nekem krotilcu, katerega je napa-, del razjarjeni tiger, ga podrl na tla in mu že zasadil kremplje v meso. Krotilcu je prišlo v zadnjem hipu na misel poklicati ti-gra po "menu in fo j- zadostovalo, , da se je riger takoj p »miril. T!ie-tard }iravi. da je doseirla moderna o s«> priprave bližale koncu, se je izmenjalo ]K>slovilne poljube nii d novo našlrmi Ijirbčeki. Stari vasčani so stiskali povezke jisiil in celo s!*klenit-e vina banditom, ki so bili sedaj iiijh patroni in varuhi. — Ah, ta mož ne bo nikdar več korakal nazaj po tej poti! — ie si. tkala neka stara ž<-irska v svoji veži. — To j<- vojna na smrt! — Pa kakšna vojna,'babica! -- je zaklical neki vesel devko, ki jo bil dob»ren, da ndejstvi njeno prerokovanje šc pred potekom na-ilaPjne noči. To j«* bil v«V*»i krik vojaka, pod vsakim podnebjem in vsako zastavo, če je bila -stvar zavojevanje ali obramba!— — Well, naj bo smrt za liuiza in Koeosa, — je za vpil neki star mož, ki se jo naslanjal na pripnuste berglje. — Obesili so mojega iaiita na mojo la>tno jablan. k>'r jim ni hotel dati e«dinega konja, kaii-n ira sva imela tu svoje majhno delo na farmi, na frriču. Vzeli conama konja >r ^ra /.w jecljali j>r»-ko mrtvejja trupla mojega de»'ka, r* t veren psiček. De-i Hea jr bila /meM-nia rn * d so j/a m i ter izbruhi ljubosumnosti, poljubi in odvračanji. N«'famiMjama z ljubeznijo, razven v svojih sanjah t-er samot-r,rh gorskih razmišljanjih, jo je dejansko življenje spravilo popol-noma i/, r« da. Kot violina v rokah blaznega godbenika, ki ne zna pe-'i sama ali upirati blaznim nagonom godibeiiika, je vibrirala od wdm> izpreininjaj' ib se čustev, nekontroliranih v prvotni strasti kratkih izkušenj. ^ S m E B _ — V r«'sniei blazna! — je zakričal Gaucho, ko je zadržal njeni roki, ^ katerima je okušala ]K>ti>niti njegov vinski kozarec z njegovih nsf, da jih lahko poljubi zojn-t. — Ti si vse ob enem, jaguar, f/riiea, /criska in otrok, n.oja ljubica in sovražnica. Jaz moram pobegniti proč v bitko, da rešim s«, o je lastno življenje pred teboj! Izpraznil je svojo čašo, jo nato ujel v svoji roki ter jo dvignil na kolena. — C'haqtiita. ura je .prišla. Jaz te ne bom pozabil, ni*" za en trenutek, — jjuz. tnk'sreni Caueho, ki je prisegel, da ne bo ljubil no-iiene ženske, ra'zveti če je bogata in odlična, obdana o l vrtov palače in tisočerih služabnikov, pripravljenih na njen ukar! — Jaz pij sem najbolj siromašna d«klica na sv "t'i, — je mrmrala, s solzami v o-eb. - TJaz+r^rana, nevedna in ti praviš, kruta! praviš, da jaz ne v< jn. kako ljubiti t«' sladko? Kako pa bi mogla, tSaiicho tuio? Ti vi prvi moški, kojega ustnice so se dotaknile mojih. I*« stala pa bom stara v nežnostih. Naučila se bom prav vsake' stvari, katere ve ženska, da te obdržim zase! Nj«'»ii rdet"-i nstniei sta m- tresli in njeni dolgi trepalnici sta bili oroštiti, ko je zrla v požel jive oči mojstra svojega srca — Jaz ne bom pozabil. — je rekel enostavno. — Cliaf|uita, Te 11 a c ne vrnem, kajti take stvari se dogajajo, si zapomni, da bo ■nosi zadnja bestida : — <*ha<|uita, jaz te ljubim! Njena gol« ramena sta se tresla v višku terorja. t), moj -lad k i. junaški Gaucho, jaz se ne bojim za tebe! Culi s' n n-r: stare ženi-ee, da lahko vedo ženske stvari irlede moža. katerera l tubi, o. /i» , bom da! Mijrticln naročilu, da naj ga spodi s palico. < »braz < haquite s*- je naenkrat izprcmcnil ter p<*>tal temno-jdeč. — - .1,:/. !)■ bom <4**1 a! a tukaj! — je zakričala. Ti me varaš. Vrgel bi me v jarek, kot par obnošenih škornjeiv! Njene «>."• -so -r razširile in -tresla je glavo nestrpno. — Jaz bom sla s teboj! Gaucho je dvignil, ko je vstal s svojega sedeža za mizo. — Z P.ogom. draga moja! — j,- rekel in njegov smehljaj je bil naravnost blaznost vzbujajoč, ko se je globoko priklonil, kot kava lir. Vrgel ji je poljub s svojimi čednimi prsti. -— Jaz odhajam na vojno za tebe, ljubljena. Vrzi mi rožo za dobro sre6o! Stal je pri vratih in njegove oči so sedaj žarele. —■ ti ukazujem, da me vzemi s seboj! — je izjavila deklica, ki je hitro spoznala svoje gos|KKlstvo nad tem smehljajočim se vladarjem moških. — 1 "kaznuješ— Zasmejal >e je. — Močna 'beseda z zelo majh-o zenwke za velikega band it a. ki plaši generale in govemerje! Ukazuješ? — Ja&i, jaz bi rada to, Gaucho iniio! Njegova veselost je narasla. Njena sveža, mlada nesramnost ga je popolnoma razorožila. NeuMraienost njenega duha se je iz-rstno prilegala njegovi lastni, nekonvencijonalni duši. Njegove oči so hitro premerile zidove in strop ob tem koncu sobe. Kiio je enoti nadstropno razširjenje večjega kompartmenta. Zidovi so brli iz lesa in ne preveč močno spojeni. Miguel, pokliči godbenike, ee jih je kaj tod naokrog! Mi odhajamo na vojno skupai, — moja ljubica in jaz, — na način, kot se sjmdobi našemu visokemu stanu! C'haquita, kot argentinski ka-valir »e moram pokoriti vašim poveljem! Živalska duševnost. Nadaljevanje PROUČEVANJE ČVTIL — POT K SPOZNANJU ŽIVALSKE DUŠEVNOSTI Ze stari misleci stoiki so trdili, da ni v pameti ničesar, kar ni šlo skozi vrata naših čutil. Človeški razum nima razen čutil še drugih organov za spoznavanje ^na-njega sveta, vendar se na njo ne omejuje. S svojim razvitim razumom je izumil pripoočke. s katerimi je razširil in povečal zmožnosti čutil. Tako je n. pr. človeško oko spoznalo veliko več, odkar sta iznajdena drobnogled in daljnogled. Dokler človek ni imel t "h pripomočkov, ni vedel niee.sar o oddaljenih zvezdah, o baeiih in drugih nevidnih živih, o stanicalij itd. Obilen obseg predstav človekove duše pa še ne dokazuje, da se ne bi bil-- vse te sposobnosti razvile v teku stoletij in Csfx'letij. Tudi tega ne, da ne bi našli zarodkov duševnih sposobnosti i pri živalih, llližj" ko so nam živali |w> ustroju svojili čutil. t.m lažje si zamišljamo njiliove notranje ]>oT-ut-ke. Kakor nam je prim -rievalni študij živalskega telesa omogočil večje umevanje človeškega organizma tako nam utegne proučavanje živalskih čutil razkriti še rnnog^ u-ganke naše duševnosti. Volilno mesto v prirodi si je pridobil človek po zaslugi dveh prednosti: .s svojim govo. m in z ustrojem roke. ki je zmožna svdbodn'h, umetniških gibov. Duševni pojavi so nri živalih t "ju manj pomembni, čim globlje gremo po lestviei žival4va k lrž-jim vrstam'. Če Vgledamo razvoj, delo in boje čebel ali mravelj, se nam zares zdi, kakor da bi zrli prebivalstvo nekega drugega planeta ; marsikaj nam tudi ostane neumljivo in zagonetno. Vzr.e te- __------I mu pa imajo tudi žuželke, našim čutom podobna počutja, le o sluhu vemo še razmeroma mido. KA J PA NAGONI Do nedavnega so pripisovali vse, kar je žival storila, "nagonu" ali "instinktu" (slednja beseda ]*>-teka od latinske instinguere, nagibati, vzpodbujati). Žival postopa brez vsakršnega razmišljanja, mehanski, zato se ne more zmotiti, ker jo ravna notranja, podedovana sila, ki je pri vsaki vrsti neiz-premenljiva in nnliva povsod na enak naein, stremeč predvsem po ohranitvi posameznika in vrste. Potemtakem 'bi bila žival živ stroj brez vsakršno lastne volje; piščanec, ki se je pravkar zvalil, jame takoj hoditi in zobati, račka pa plavati, vse to po notranjem nagonu, ne-da bi ju kdo učil. r— Tako se je splošno trdilo. A tudi v tem je napaka: Piščanec brez koklj'* o-stane S—Ifi nr popolnoma brez mori, no ume hoditi in ne zobati; koklja ira nanči tega v teku .">—R ur. seveda je zmožnost hoje xdru-ž na s prirojenim mehanizmom u-dov. Tudi račke potrebujejo 1—2 ilni. da se na vodi v domač i jo, a mati jih k temu oči vidno sdi. Tu li ne drži. dab i nagoni v vsakem primeru kazali živali pra-: vo pot. Tak oje n. pr. znano, da ; ptice selivke včasi zgrešijo smer. j ve asi ] >a se vračajo prezgodaj; ov- j ee. ki jih pošljejo v neznano jim pokrajino na pašo. pe zastrupijo s strupenimi rastlinami, ki jih domače ovce ne marajo. Domače živali nam pričujejo, kako se izpre-minjajo nagoni in prilagojujejo r.o vim razmeram: živali izpremenc način prehrane, način, kako si gra de gnezda; izgube svoje divje last-i nosti. Kf^s |ia je. da posamezni na j g~ni živalim prirojeni in jih podedujejo. liC-ti uplivajo na n j1 ne-j zavestno. Kako naj bi si siee" raz-, !<ž>l; jiojav. tem, zakaj izlegla se je bila iz-, jajčka, potem ko stariŠev že zdavnaj ni bilo več. Vse gosenice pav-linčka pastojiajo na enak način kar pričuje, da je njih delo čisto nagonsko, brez vsakršnega sodelovanja zavesti. Z druge strani pa se sposobnosti, ki so si jih pridobili stariši. prenašajo na potomce. Lovski in| ovčarski p°s nudita najpopularnejši dokaz. I A/J SO ŽIVALI ZGOLJ OŽIVLJENI STROJI? ) Motili bi se. če bi sklepali, da . v. I obvladajo nagoni samo žival, človeka pa ne. llrez prirojenih nago-1 nov bi človek sploh ne mogel ži-j veti. V vsem našem dejanju in ne~ hanju se neprestano spajajo nagoni 7, zavestnim duševnim delovanjem; kajpa, to spajanje se odigrava navadno zgolj pod zavestjo. Razlik je smo ta. da pri živali pre- SKUPNI IZLET na novem in najbolj moderno opremljenem parniku STATENDAM HOLLAND-AMERICA LINE preko Francije, priredimo 26. APRILA 1929 DEVET DNI V JUGOSLAVIJO oziroma ITALIJO Izborna hrana — Vzorna postrežba Udobnost, Hitrost. L'godne železniške zveze. Na razpolago so nam boljSe k:U;ine v sredini parnika~ Za. vsa pojaun'la se obrnite čimpreje na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt S«, New York. N. Y. ««*-Tanie- uamiko^ « StHppiitg 1*. marca: Westphalia Hamturf 20. marca: Lev-lsthan. Cherbourg 21. marca: President® ^"llson. Ti »t Berlin, Bremen 22. marca: AqultaJiia, Cherbourg 23. marca: DeutschJand. Hamburg. Cherbourg Augustus. Nupoli. Genova 26. m*rca: Columbus, Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart. Bremen. Boulogne Sur Moj Volendaxa. Boulogne Sur ile\ Itot-terdam 29. marca: lie de France. Havre Berengari^. Cherbourg 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg, Aniwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer Rot terdam 3. aprila: America. Cherbourg. Kremen 4. aprila: Dresden. Cherbourg. Bremen 5. aprila: Paris, Havre. (Izlet) Olympic. Cherbourg 6. aprila: Albert Rnllin Hamburg. r*lierbourK Conte Biancamono, Napoli. Genova Kako se potuje t stari kraj in nazal v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ atari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih atvareh. Vsled naše dolgoletne i»-kušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo^ vedno le prvovrstne brzopartike. Tudi oedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit ia WashinKtoua, bodisi za eno leto ali 8 mesecev in se mora delati proftnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. (X, na generalnega naseliiičkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 ae nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodi-;! v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svojo lastn« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija Je v veljavi xv> va ameriška priseljeniška postara. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje ien« in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mote a katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in po. ljedelcl, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavne prlpuščeni ▼ to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, neča« klnj itd., ki spadajo kvoto brea vsake prednosti v isti, pa ae m ■prejema nlkaklli proSenj aa axn*> rikanake vlaeje. R DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 29. mar.; 19. apr. Paris 5. aprila; 26. aprila. France 3. maja; 24. maja. fOb Dolnoil.l Najkrajfia pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijaea in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateretrakoll pooblaSCenega agenta S FRENCH LINF 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. vladujejo nagoni, pri človeku pa zavestno duševno delovanje čedalje bolj potl-ka nagone v ozadje. Imamo obilo dokazov, da pri roden človek kaže v nekaterih rečeh .skoraj tako .spretnost kot izobražen; o marsikom ur se trdi, da " p<*sluša svoj nagon" in njemu zaupa. Ko bi bile živali res samo stroji. kakor pravijo nekateri ljudje, bi morale astati v vsem svojem živ-Ijenskem delovanju, v navadah in v nagonih in v nagonih neizpre-menjene; njih dejanja bi so dala žo v naprej natanko dognati. Mojro če je, da pokolenja živaLskih velikanov, ki so živela v praveku, niso imela zadostne prilagodljivosti in toliko razvitih možganov, da bi lahko izpreminjali svoje svoje navade, zato pa so morali rzumreti. ŽIVALSKA ČUVSTVENOST IN RAZUMNOST Živalska duša očituje .š«1 dru<,re e-fekte in miselne gr'bljaje. Sem ,ouis. Hamtiure. Cherbouric President IIurdinK. Cherbourg. Bremen 15. aprila: Reliance Cherbourg. Hambur* Berlin, Cherbourg. Bremen 17. aprila: Aquitajiia. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President lioosevelt, Cherbourg, Bremen 19. aprila: Vcendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg C>'nt<> Grande. Napeli Genova 23 aprila: Columbus. Cherbourg. Bremen 24. aprila: Berengaria. Cherlw>urg George Washington, Cherbourg. Bremen 25. aprila: J Stuttgart. Boulogne Sur M«r. Bre- men 26. aprila: statendam. Boulngnp. Pur Mer. Rotterdam. NdS i*l»t. Paris, Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli. Genova 27. aprila: Oeutschlajid. »'herbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 1. maja: M.iuretania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 2. mala: Dresden. Cherbourg. Bremen 3. maja: France. Havre Vulcania, Trnt Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. mala: Be!genland Cherbourg. Antwerpen llinnekahda, Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherl>ourg. Hamburg I-eviathan. Cherbourg 8. maja: Auitania. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen 9. mala: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maia: lie de France, Havre. (Glavni pomladanski izlet ) Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. CherlK>urg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. maia: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin, Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoli, Genova 13. maja: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja: Paris. Havre Berengaria, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 17. maja: New Amsterdam, Boulrrgne Sur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg I^apland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer CoIumbuR. Cherbourg. Bremen Roma. Napoli. Genova 18. maja: St. Louis. Cherbourg, Hamburg 22. ma!a: President«* W'lson, Trat (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. maja: France. Havre Veendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. maia: Minnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg1. Hamburg I.evlathan. Cherbourg Conte GraJide. Napoli, Genova 29. mala: Aquliania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. maja: I'e de France. Havre Hztetl Ktatendam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 26. junija: Paris, Havre (IZLET) 26. julija: ' lie de Francs, Havre (IZLET) STATE BANK IS Cartload! Bte** VSEBINA; Jugoslovanski motiv . Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veko Izgubljena Kolnmbina Thomas Alva Edison Poganka Nov triumf človeškega genija Soči vni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premoč Trideset let Mozambiqna Vročinski rekordi prejšnjih ' stoletij Granate iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne izplača CITAJTE z" Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV t GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekspodi ci j Z letalom preko Severnega te* čaja Nobilova blamaia Novel in papirnati denar \ Združenih .državah O dednem pravu In zapuščia-skem davkn Ivan Zdrman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozetncl in lovsko prava Žena in mati v tgodevinl Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke s livade za mlado In stare M I Najvišja poslopja svete Saljivke ln zbadl£vka Koliko prednikov Ima vmak človek ■ ^ J -^^e^imfead^ •• i-M v.. ■ ** '. -i :