g» IZHAJA VSAK ČETRTEK EEdNIŠTVO in UPRAVA: •al telpfn ri'roSt’ UIica Valdirivo 36, sella n °824- Pošt. pred. (ca-g° čel® P?stale) Trst 431. Poštni US p Vm r£>čun Trst, 13978341 et 0sMna plačana v gotovini 1 I E ° N 1 K čl ŠT. 1727 Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE Slovenski kandidat-kdo? tu l^ ne.^avnem razmišljanju o vlogi in ak-a nosti slovenskega samostojnega nasto- veri Sm° d° zaključka, da je ta 110 aktualen in potreben. Današnje raz-s.ere 1° morda še bolj zahtevajo. Manišin-nP Pr°IJIeinatika pa prav v tem politične a *.renutku naravnost terja samostojno, ^ uvisno nastopanje slovenske manjšine v.Vseh ravneh. In to še posebej na pod-ju volilnega nastopa. Včasih se nam zdi, da je razmišljanje tov5e»n tem pravzaprav odveč in da je vse s- Ze itak jasno in razločno. Tako bi tudi in Gr ttloraI° vendar pa nam stvarnost : Vsakdanjost govorita o nasprotnem. Ide-■ 0 samostojnem nastopu Slovencev tudi . zlasti na volitvah še ni prodrla v vse P asti naše manjšine in zato je tudi pre- 1Sv ° tem I3^0 ®e koristenja a-3 v°Hlnll1 listah nastopajo določeni . mdati, ki s svojim osebnim prispevkom TRST - ČETRTEK 1. MARCA 1990 LET. XL. Za še tesnejše sodelovanje med sosedi ia n . > “ J ----------------r-~r------- ^ Prizadevanjem nedvomno dajejo konja^110 podobo listi. Govor o kandidatih je , ko tu raznolik, brez njih pa je tudi vsa-n ,vplilna lista — utopija. Zato bi prav jj pai misli posvetili podobi kandidata, ali aj. le slovenskega kandidata. Kdo je 1 kdo ni slovenski kandidat? Kakšna je §a slovenskega kandidata? sk' bo kdo rekel, da je pač sloven- 1 kandidat vsakdo, ki kot Slovenec nekje stopa. Do neke mere je to tudi res. Pri Ve*1 k* torej veljalo, da je lahko tak slo-s, nski kandidat tako na neki samostojni vewenski volilni listi kot tudi na kaki listi Sl0c,«skega naroda. Vedno smo imeli zlasti ča^nske kandidate na italijanskih levila S].lh listah, pa tudi na kakih drugih. Oio Sm° tridi slovenske kandidate, reci-(pr' na mešanih, zlasti koalicijskih listah Vor7ler manjšinske koalicije za evropske tj Ve)- Tudi tu so bili slovenski kandida-’ 3 vedno kot enakopraven partner. Zakaj ^prav to razlikovanje? Ali niso vsi — konk vrsticah se želimo omejiti na leti dejstva in razmere, ki že deset- raz °značujejo naše upravno - politične še ?ere- Da so slovenski kandidati bili in drž *ak° na samostojnih kot na vse-In tavnih listah, je tudi nesporno deistvo. ne ,e§a verjetno nobeno naše razmišljanje za ,° moglo ovreči... Gre pa pri vsem tem ruS° vprašanje: koliko je lahko kan-Vpw , ,res slovenski na neki odločno neslo-ski listi? rodae k°mo tu postavljali v diskusijo na-saio G 2avesti in vsaj delno dobre vere po-Veguzaikov, ki so se tako ali drugače (naj-lat iz ideoloških, včasih pa tudi opor- dalje na 2. strani ■ Slovenija in dežela Furlanija Julijska krajina bosta v prihodnosti še utrdila dosedanje oblike sodelovanja, kar se odraža predvsem na področju gospodarske integracije. Prav tako bosta odslej na rednih skupnih sestankih razpravljali o vprašanjih, ki ju pobliže zadevata. O teh novih premikih so razpravljali v ponedeljek, 26. februarja, ko se je delegacija deželne vlade, ki jo je vodil predsednik Biasutti, mudila na obisku pri Izvršnem svetu Slovenije. Slovensko predstavništvo je vodil predsednik Izvršnega sveta Slovenije Šinigoj. Delegaciji sta razpravljali tudi o vlogi, ki naj jo Slovenija in dežela Furlaniia Julijska krajina imata v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Sodelovanje teh dveh ustanovnih članic delovne skupnosti je pomemben zgled za konstruktivne mednarodne odnose v duhu nove dobe. Srečanje med delegacijama se je začelo s prikazom novega političnega in družbenega stanja v Sloveniji, ki stona na pot pluralizma in demokracije. Med razpravo so se lotili vprašanja cestnih povezav, še zlasti gradnje osimskih cest in posodobitve železnic. Prav tako sta delegaciji razpravljali o sodelovanju na področju zaščite narave in o sodelovanju pri ustanavljanju srednjih in malih podjetij z visoko tehnologijo. Predsednik Biasutti je v tem smislu nakazal možnosti, ki jih bo prinesel zakon o obmejnem sodelovanju, ki naj bi ga v kratkem odobril italijanski parlament. Precejšnje presenečenje pa je vzbudila na- poved, da bodo v prihodnjih mesecih odprli v Ljubljani italijanski generalni konzulat, kar naj bi utrdilo že tako dobre odnose med sosednima državama. Med razpravo so govorili tudi o manjšinah. Predsednik Šinigoj se je zavzel za hitro odobritev takega zaščitnega zakona, ki bi bil kar se da popoln. Zagotovil je, da se Slovenija zavzema za zaščito in pomoč italijanski manjšini in da bo tako tudi v prihodnosti. Predsednik deželnega odbora Biasutti pa je izrazil zaskrbljenost za tisti del italijanske manjšine, ki živi na Hrvaškem. Glede zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji je Biasutti pozitivno ocenil dejstvo, da je vlada sploh predlagala svoj zakonski osnutek, čeprav je nepopoln, da pa bo že med razpravo v senatu mogoče vnesti potrebne popravke. Predsednik Izvršnega sveta Slovenije je izrazil zaskrbljenost zaradi lokacije sin-hrotrona pri Bazovici in se je pri tem skliceval na proteste prizadetega slovenskega prebivalstva. Biasutti pa je v zvezi s tem izrazil mnenje, da gradnje svetlobnega pospeševalca ni mogoče odlašati, ker bi to pomenilo izgubo že zagotovljene finančne pomoči. Zagotovil pa je, da bo dežela poskrbela, da bo odškodnina primerna ter da bodo sprejete tudi druge pobude v korist krajevnega prebivalstva. Delegaciji sta se nato še dogovorili, da se bosta ponovno srečali junija, pa čeprav bi spomladanske volitve v Sloveniji prinesle kake spremembe v sestavi slovenske vlade. Poslovil se je najbolj priljubljen italijanski predsednik V nedeljo, 25. februarja, je v Italiji in tudi v tujini žalostno odjeknila vest, da je na svojem domu v Rimu umrl bivši predsednik republike, dosmrtni senator Sandro Pertini. Bilo mu je skoraj 94 let. Splošno je bilo znano, da je bil Pertini daleč najbolj popularni italijanski predsednik, ob njegovi smrti pa se je izkazalo, da je bil tudi najbolj priljubljeni italijanski državni poglavar. Leta 1978 je prevzel nelahko dediščino dotedanjega predsednika Leoneja, ki je zapustil Kvirinal kmalu po umoru predsednika Krščanske demokracije Aldct Mora. Terorizem — tako rdeči kot črni — je tedaj bil na višku, pri ljudstvu pa je hudo šepalo zaupanje v demokratične državne institucije. Italijanska republika je doživljala svojo največjo in najhujšo preizkušnjo. Z izvolitvijo sicer priletnega novega državnega poglavarja (Pertini je tedaj i-mel skoraj 82 let) pa je Italija dobila naravnost idealnega politika, ki je s svojim zgledom, s svojo svetlo in vsestransko neoporečno preteklostjo gotovo veliko in morda celo odločilno prispeval, da so italijanske demokratične sile znale odločno reagirati na napade obeh terorizmov in ju konč no tudi premagati. Velika večina ljudstva dalje na 2. strani ■ RADIO TRST A ■ NEDELJA, 4. marca, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Drevo v oblakih«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Yesterc'ay ali Od jutri ne kadim več«; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba; 17.45 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 5. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovens' a lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.33 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Moški zbor Vres s Prevalj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš (o ekologiji); 16.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 6 marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Dramatizirana glosa: »Na slikarski razstavi« (Josip Tavčar); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Biti človek; 12.40 Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 16.45 Postni govor; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 7. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Komorni moški zbor iz Ce.ja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Sopranistka Olga Gracelj in pianistka Neva Merlak v našem studiu; 17.00 Poročila in ku'-turna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Voj a in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 8. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče« — pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Partizanski pevski zbcr iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 33 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kro i-ka; 16.00 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu; 17.00 Poročila in kulturna kronika: 17/0 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. j ■ PETEK, 9. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Moški zbor Slava Klavora iz Maribora; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Nariši mo pravljico!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.45 Postni govor; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolsio : »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 10. marca, ob: 7.00 Jutranji radi s' i dnevnik; 7.40 Pravljica; 8 00 Poročila in dežalna kronika; 9.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Kvartet Strawinsky iz Trsta; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Prečko Kosovel iz Ajdovščine; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Porcčila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...« — O 'd"ja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo \ o i Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 18.00 Ciril Kosmač: »Prazna ptičnica«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. KRIVICE SE POPRAVLIAIO Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel se je komaj poslovil od Washingtona, kjer je imel izredno čast, da je spregovoril v tamkajšnjem parlamentu, ko se je že mudil v Moskvi, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi, kot se spodobi za državnega poglavarja. Še pred nekaj meseci je v očeh uradnega komunističnega sveta velial za »reakcionarja« in »tujega agenta«, zdaj pa ga sovjetski voditelj Gorbačov sprejema v Kremliu in ga ima za sebi enakovrednega. Zares čudna so »pota Gospodova«! Predsednik Havel je prispel v Moskvo na dan, ko je češkoslovaško ozemlje zapustil prvi sovjetski vojaški oddelek. Vladi obeh držav sta sklenili sporazum, po katerem bo sovjetska vojska zapustila Češkoslovaško v treh etapah. Konec leta 1991 na češkoslovaškem ozemlju ne bo več nobenega sovjetskega vojaka. Trenutno jih je I nekaj nad 73 tisoč. Sovjetska vojska je skujmo z drugimi j silami Varšavskega pakta bila zasedla Če-] škoslovaško v avgustu leta 1968. s čimer \ je naredila konec »praški pomladi«. Ta- j kratnega predsednika vlade Aleksandra j Dubčka in njegove sodelavce je sovjetska tajna policija kratkomalo aretirala in od-1 | peljala v Moskvo. Tu so zakoniti predsta\ niki Češkoslovaške morali dejansko podP sati kapitulacijo. To je eno najbolj mrd nih poglavij v zgodovini moderne EvrOp in eno najsramotnejših dejanj sovjetskeJ režima Leonida Brežnjeva. Krivice, ki so bile prizadejane češketf in slovaškemu ljudstvu, se počasi popN[ Ijajo. Aleksander Dubček je n. pr. treri no -predsednik češkoslovaškega parlamd ta, Češkoslovaška pa je odločno stopila P pot demokracije in svobode. POSLOVIL SE JE NAJBOLJ PRILJUBLJENI ITALIJANSKI DRŽAVNI POGLAVAR H nadaljevanje iz strani 1 je ponovno začela zaupati državnim dem1 kratičnim institucijam. To je glavna zasluga predsednika P& tinija. Naj še omenimo, da je pokojnik ' kar dobro poznal tudi problematiko sti venske narodne manjšine v Italiji in da ]‘ bil prijatelj sosednje Jugoslavije, ki jo 1' kmalu vo izvolitvi tudi uradno obiskal. LEV DETELA POTRJEN ZA PREDSEDNIKA Na rednem občnem zboru Društva avstrijskih literarnih revij in avtorskih založb v prostorih Male galerije na Dunaju je bil 16.2. za dobo dveh let za predsednika spet izvoljen naš rojak, dvojezični pisatelj Lev Detela, ki društvo vodi že od leta 1986. Generalni tajnik je Franz Krahberger, nadzorni odbor pa sestavljajo Franz Krahberger (Dunaj), Otto Breicha (Salzburg), Alfred Kolle-ritsch (Gradec), Gerviald Sonnberger (Linz) in Renate Lerperger (Klostemeuburg pri Dunaju). Skupaj z revijo LOG pripravlja društvo izdajo nemške antologije »SVOBODA DUHA« o sodobni slovenski literaturi in kulturi s prispevki Rudija Šeliga, Draga Jančarja, Reginalda Vospernika, Maje Haderlap, Vladimira Vremca in Leva Detele, ki so nastopili na »Dnevu slovenske j literature« lani marca na Dunaju. Na letošnji veliki dunajski prireditvi »Literatura v marcu« v prostorih Kilnstlerhausa bo Lev Detela predaval o slovenskem pogledu na VZHOD in ZAHOD z ozirom na pomembno leposlovno delo Vladimira Bartola. V NIKARAGVI SLAVI OPOZICIJA Čeprav je dosedanji predsednik Nik* ragve Ortega do zadniega bil prepričan' svojo zmago in je obljubljal velike povf lilne reforme ter je prav zaradi tega stal na svobodne volitve v državi, je i**1 popolnoma nepričakovano pokazal, da i' na nedeljskih volitvah v Nikaragvi zmagJ la kandidatinja onozieijslce koalicije, goSp‘ Violeta Barrios De Chamorro. Zmaga opozicije je presenetila sveto' no javnost. Pri tem pa je treba prizna* Ortegi in sandinistični vladi, da sta v d" hu demokracije in spoštovanja človekovi* pravic, sprejela poraz. Daniel Orterra j1 priznal poraz in naglasil, da sandinisti morejo omalovaževati ljudske volje, ki 5; je izrekla za kandidatinjo opozicije. Za Nj karagvo se torej enajst let po revolucij1 med katero je Ortegi in sandinistom uspf lo vreči z oblasti diktatorja Somozo, P* poveduje nova doba. Slovenski kandidat - kdo? 9 nadaljevanje s 1. strani tunističnih razlogov) pridružili vsedržavnim strankam in listam. S tem pa so tudi dali slovo svoji akcijski neodvisnosti in v primeru izvolitve tudi dejanski poMtičm avtonomiji, kot kaže veliko nekdanjih in sedanjih primerov. Ali ni tu prevzela nato vodilne vloge partijska disciplina in predvsem splošna politična smer stranke, ki ne sovpada nujno s koristmi slovenske manjšine? Že iz teh nekaj vrstic bo torej lahko potegniti zaključek, kdo je lahko res pravi slovenski kandidat; kandidat, ltater‘h bomo na bližnjih majskih upravnih volitvah potrebovali lepo število. Kandidat, ki bo res odražal svojo slovensko ne le je2’ kovno pripadnost, ampak in predvsem Pc litično avtonomijo in akcijsko neodvisne8 v sklopu samostojnega slovenskega nas*0 pania. Kandidat, ki se ne bo skrival p° italijansko streho določene liste, ampak f pogumno uvrstil med svoje narodne 11 manjšinske rojake in prijatelje. V želii po čim močnejši in večji stroj' nosti naših političnih delavcev »pod strel11 hiše ene« pojdimo kljub naravnim in tdh zaželenim razlikam in pluralizmu napr'1 in to za čim boljšo uveljavitev naših maHJ šinskih prizadevanj pri nalogah, ki nas ' bližnji bodočnosti čakajo. a. b. gAgATE NAŠEGA JEZIKA °B PRIMERIH ALI OB ZGLEDIH SE UČIMO? o v^°Xenski knjižni jezik določajo zakoni, st a^rih so se v glavnem dogovorili v 19. ^oietju. »Zakoniki«, kot so slovnice in slo-arJ1, pa nimajo take podlage in vloge kot a Primer pravni zakonik ali katerakoli druga vrsta zakonodaje. Pri vsem, poseb- 0 v novejšem času, je precej dvoumno-L dvojnosti in omahovanja, včasih tudi a škodo enotnosti ali celo razumevanja. njižnega jezika in slovnice se torej ne orerno (ne smemo) nikoli učiti kot neče-a a°solutno stalnega. Jezik je živ organi--em’ ki se stalno izpopolnjuje, raste, se ri, se bohoti z novimi izrazi v leposlov-’ v strokovni književnosti, v časopisju, zakonodaji, v uradnem listu, če hočete, . P°ktiki, v upravi, v izvoljenih organih, ltc*. itd. Zanj v glavnem skrbi in ga goji šola. jena glavna naloga je, učiti in naučiti njižni jezik! Ali nam to venomer uspe? e nam ne, potem se samo po sebi porodi Pisanje, kje so vzroki, kje težave za neznanje, za nepravilno vsakdanjo pisno in Ustno rabo? , Kaj naj rečemo, ko beremo ali slišimo akele stavke: Za primer so na primer na-edli naslednji primer. Za primer naj na MrTLer P°vem0> da se »pridevniki na-i« 'aol°čna oblika) sklanjajo kot ostale pri-nvnig^e besede. Na primerih »vrabec« in *k°vač« si zapomnimo posebnost pri mo-^ 1 sklanjatvi, ko se v 6. sklonu ednine °nčni -o spreminja v -e: z vrabcem, s ko-Zakaj se to dogaja, pa ti sam »živ j »Manjšine v alpsko-jadranske gel st« ne more razložiti, kaj še, da bi mo- na kratko obrazložiti, kaj je mehčanje * kdaj imamo opravka s takim ali podob-1111 Pojavom. ■ Pa še kak stavek neustrezne rabe: Bilo' p .^kaj zgledov (prav: primerov) bolezni, j Vas Sre za poseben primer (ne zgled) i ri s lezni. V takih primerih bi moral poseči ,ain ravnatelj, vendar se učimo ob zgledih vn ne ob primerih. Slovnice navajajo šte-1 ne primere (prav: zglede). j. Kdaj bi torej uporabljali izraz »zgled«? |.ver sta obe besedi (zgled in primer), raz-Cl)i> a hkrati pomensko zelo blizu, je po s ^ e m potrebno uporabljati zgled za be-Sdnimi zvezami, ki se začenjajo z glagoli: emimo za zgled, izbrali smo za zgled, ^a]erno vam za zgled, ipd. Nerodno bi bilo i^2®niimo za primer«. Tudi drugi jeziki vv.aio za to »dvojico« dva izraza, italijanska uporablja besedno zvezo: »in questo aso« in »per esempio«, torej v tem prime-U’ za zgled. ALBANEC UMORJEN V BELGIJI tič ^ atentatu, ki ima vse značilnosti poli-Bailega umora! je bil 25. februarja ubit v odhS^U a^anski emigrant in predsednik s 0ra za zaščito človekovih pravic na Ko-u 49-ietni Enver Hadri. Albanski emi-, je čakal v avtu pri rdečem semafor-s ’ ko sta ga smrtno zadela dva strela iz pQ.e'arrjega avtomobila. Neznani morilci so v tfv1 -1!3810 zbežali. Policija je prepričana SVq. Kično ozadje atentata, ki naj bi imel 8iJ*v°r v dogajanju na Kosovu. V Bel-§tp- najmočnejša albanska skupnost, ki le okoli 15 tisoč ljudi. V slavnostni dvorani koroške deželne! vlade v Celovcu so v ponedeljek, 26. 2., J predstavili zajetno študijo o narodnih manjšinah na področju Alpe-Jadrana. Za j koroške oblasti, ki so koordinirale delo, je. spregovoril dr. Ralf Unkart. Poudaril je,! da gre za prvo tovrstno študijo sploh, ki ima za cilj objektiven prikaz dejanskega stanja posameznih manjšin v deželah in republikah delovne skupnosti Alpe-Jadran. Knjiga je zaenkrat izšla le v nemščini. V kratkem pa bodo sledile izdaje v italijanščini, slovenščini in hrvaščini. Strokovnjaki vsake deželne vlade so delovali avtonomno, zato vsaka dežela odgovarja zase, kako so bile prikazane manjšine na njenem področju. Vsekakor naj bi bila študija osnova za nadaljnje preučevanje te problematike. Med vprašanji, ki so jih zastavljali pri-! šotni, je bilo največ kritičnih pripomb za-; radi popolne odsotnosti manjšin pri izdelavi dokumenta. Dr. Unkart je na to odvrnil, da skuša vsaka manjšina prikazati svoj položaj čimbolj v negativni luči, vlade pa ga skušajo prikazovati čimbolj rož-! nato. Zato so strokovnjaki po njegovih besedah skušah po svoji vesti prikazati dejanski položaj. Zavedali so se, da se število pripadnikov manjšin stalno niža. V posameznih deželah je ta upad že dramatičen, čeprav prihaja tudi v zavest večine nujnost, da se manjšine ohranijo, saj predstavljajo bogastvo tudi za večinsko skupnost. Do tega prepričanja prihajajo tudi drugod po Evropi, zato je delovni skuono-sri v ponos, da je opravila omenjeno delo. | To naj bi bil le prvi korak, je še dodal predstavnik koroške deželne uprave, ki mu bo še letos sledil kongres o manjšinah v Benetkah, na katerem bodo nastopih predstavniki samih manjšin. ! Razprava se je dotaknila tudi položaja] Slovencev na Koroškem, pri čemer je na-j letela na dodatne kritike trditev, da je pravni položaj koroških Slovencev lahko za . zgled marsikateri evropski državi. V ime- j nu udeležencev iz Slovenije je dr. Klemenčič ugotovil, da so izhodišča sestavljalcev posameznih predstavitev manjšin dokaj različna, zato študija ne omogoča popolne primerjave med posameznimi manjšinami.1 Knjiga naj bo torej izhodišče za manjšinski kongres Alpe-Jadran, na katerem naj nastopajo manjšine kot subjekt. BREZIGAR KRITIZIRA STUDIJO V zvezi s študijo je deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar izdal kritično tiskovno poročilo. V njem sicer poudarja pozitivno dejstvo, da je delovna skupnost čutila potrebo, da naroči raziskavo o stanju narodnih manjšin v raznih deželah, županijah in republikah, ki so njene članice, prav tako je pozitivno ocenil tudi napoved, da bo še letos v Benetkah kongres manjšin Alpe-Jadran. Kritiziral pa je dejstvo, da manjšine sploh niso bile povabljene, da bi sodelovale pri raziskavi, ki jih zadeva. Še posebej je Brezigar kritičen do dejstva, da je dežela Furlanija Julijska krajina, ki je naročila študijo o slovenski manjšini na svojem ozemlju, pristala na ločevanje med Slovenci v tržaški in goriški pokrajini in Slovenci videmske pokrajine, ki jih označuje za skupnost slovenskega jezika Julijskih Predalp in Kanalske doline in da torej Slovence obravnava ločeno. WILLY BRANDT ČASTNI PREDSEDNIK TUDI V VZHODNI NEMČIJI Socialnodemokratska stranka Vzhodne Nemčije je na kongresu v Lipskem proglasila za častnega predsednika Willyja Brandta, nekdanjega zahodnonemškega kanclerja in sedanjega predsednika socialistične internacionale, ki je obenem častni predsednik tudi pri zahodnonemški socialnodemokratski stranki. Imenovanje je nov dokaz volje po združitvi. V svojem nastopu je bil Brandt zelo oster do komunistov. Z njimi je konec, je vzkliknil, in drugače tudi ne more biti, ker so zlorabili splošno zaupanje in prikazovali diktaturo kot svobodo. Za predsednika vzhodnonemških socialnih demokratov je bil potrjen dosedanji začasni predsednik Ibrahim Bohme. Po napovedih lahko računa njegova stranka na volitvah 18. marca na absolutno večino glasov. Bush in Kohl o nemški združitvi Bodoča Združena Nemčija mora ostati polnopravna članica Atlantskega zavezništva, Sovjetski zvezi pa se ponuja varnostna koncesija na ta način, da bi lahko sedanja Vzhodna Nemčija imela poseben vojaški status. To je prišlo na dan ob koncu dvodnevnih pogovorov, ki sta jih imela v Združenih državah ameriški predsednik Bush in zahodnonemški kancler Kohl. Prvi je na skupni tiskovni konferenci naglasil, da poteka postopek nemškega povezovanja hitreje, kot je bilo predvideno, to pa ne pomeni drugega kot preprosto ugotovitev, da bo pač Nemčija združena predčasno. Kohl, ki se je pridružil tej ugotovitvi ameriškega predsednika, pa je še posebej spregovoril o problemu meja bodoče Združene Nemčije. Ponovil je svojo znano tezo, da se morata o nedotakljivosti meja dokončno izreči bodoči parlament Združene Nemčije in njegova bodoča enotna vlada. Zahodna Nemčija skratka zaenkrat ne mara podajati slovesnih dokončnih izjav v tej kočljivi točki, za katero so občutljivi še zlasti Poljaki. Na neko vprašanje, ah se ob takem stališču morda skriva kako slepomišenje, je vskočil predsednik Bush in odločno izjavil, da o tem ni govora. Kohl je ameriškega predsednika podrobno seznanil s svojim načrtom glede postopka nemškega združevanja. Ta načrt predvideva, naj bi se v Vzhodni Nemčiji ustanovilo pet dežel, njihovi parlamenti pa naj bi se potem izrekli za vključitev v skupno nemško državo. V Zahodni Nemčiji je takih dežel enajst. Bodoča enotna Nemčija naj bi bila torej sestavljena iz šestnajstih dežel. OBČNI ZBOR JE BIL PREKINJEN V dvorani Trgovinske zbornice v Trstu je bil 26. februarja občni zbor tržaške pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev, na katerem bi morali tudi obnoviti vodstvene organe. Volitev pa sploh ni bilo, ker zaradi nasprotovanj ene izmed komponent niso mogli sestaviti liste kandidatov. Občni zbor je bil dejansko prekinjen, o njegovem nadaljevanju pa bo odločal vsedržavni predsednik organizacije, ki bo po vsej verjetnosti poslal komisarja, da preveri položaj in skliče nov občni zbor. Do spora je prišlo, ker vodstvo organizacije ni sprejelo zahtev skupine slovenskih članov po spremembah v vodstvu in Unija Italijanov Istre in Reke na obisku pri Slovenski skupnosti te ju MEŠANI PEVSKI ZBOR SVETI JERNEJ prireja Ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture VEČER SLOVENSKE PESMI posvečen 85-letnici skladatelja Ubalda Vrabca v nedeljo, 4. marca, ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah Sodelujejo: zbori VESELA POMLAD - vodi Franc Pohajač; Saša Martelanc s priložnostnim govorom; zbor »SOVODENJSKA DEKLETA« - vodi Sonja Pelicon; Mladinska skupina Finžgar j evega doma z odlomki iz zbirke novel »Ob kresu življenja« Zore Tavčar Rebula - pripravila Lučka Susič; Mešani pevski zbor SVETI JERNEJ - vodi Janko Ban. Povezava: Nataša Sosič - Fabjan. VABLJENI! po preveritvi dosedanjega dela. Vse to je prišlo do izraza že v poročilu dosedanjega predsednika Neva Radoviča, ki je bil z]a-sti kritičen do delovanja stanovskih struktur Zveze neposrednih obdelovalcev in še zlasti do dosedanjega ravnatelja. Zahteval je tudi enakopravnost za slovensko komponento v združenju in preveritev vloge in odnosov v okviru političnih strank, v okvir katerih spada Zveza neposrednih obdelovalcev. Ker ta komponenta ni naletela na pozitiven odgovor v vsedržavnem merilu — prisoten je bil tudi deželni predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev, senator Miccolini, ki je obenem tudi podpredsednik vsedržavne zveze — je prišlo do nepopravljivega nesoglasja in torej do prekinitve občnega zbora. Položaj Slovencev v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji je bil predmet poglobljenih razgovorov na prvem uradnem dvostranskem srečanju med zastopniki Slovenske skupnosti in Unije Italijanov Istre in Reke 23. februarja v Trstu. V delegaciji Unije so bili predsednik Silvano Sau, predsednik komisije za stike z matico Leo Fusilli in prof. Ugussijeva, za Ssk pa so bili prisotni deželni tajnik Ivo Jevni-kar, deželni predsednik Marjan Terpin, podtajnik Andrej Bratuž, podpredsednik Rafko Dolhar, deželni svetovalec Bojan Brezigar, tržaški pokrajinski tajnik Miro Oppelt, tržaški predsednik Zorko Harej in člani vodstva Alojz Tul, Antek Terčon in Marij Maver. Delegacija Ssk je gostom prikazala narodnopolitični trenutek Slovencev v Italiji, priprave na upravne volitve, zlasti pa gledanje na vladni osnutek za zaščito Slovencev. Italijanski zastopniki iz Istre pa so prikazali položaj svoje organizacije v času velikih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji, skrbi in upe svoje narodnostne skupnosti. Na dan je prišlo, da je veliko problemov podobnih ali skupnih, zato je treba okrepiti solidarnost med manjšinama. Kot postavlja Ssk v ospredje stikov z oblastmi j in političnimi zvezami v Sloveniji tudi! pravično reševanje manjšinskega vpraša- J nja, tako tudi Unija podpira zahtevo Slo-! vencev v Italiji, da bi se vladni osnutek korenito izboljšal. Obe manjšini naspro-! tujeta narodnostnemu preštevanju kot! sredstvu za priznavanje pravic. Sklenjeno je bilo, da organizaciji dasta skupno pobudo za seminar o manjšinskem šolstvu. Ob priznanju za slovenski ustavni popravek, j ki italijanski in madžarski manjšini zagotavlja zastopanost v skupščinah (občinskih in republiški), je bilo na srečanju rečeno,! da bi morala taka zaščitna norma velja' Ja za vsako manjšino. Obe organizaciji s* 23 obsodili nedavno streljanje na jugoslova£ J" sko-italijanski meji, glede Delovne skupi1* 0 sti Alpe-Jadran pa sta ponovili zahteh nt naj ustanovi stalno konferenco zastopa kov manjšin tega področja. hc -o— PREJELI SMO: IZ DELOVANJA SKGZ V ponedeljek, 12. t. m., se je v Trst1 ^ sestal novoizvoljeni izvršni odbor Slovet sj ske kulturno gospodarske zveze, ki je ra! p pravljal o programu dela za tekočo sez* r, no. Podčrtana je bila potreba po tem, <*■ L se odbori SKGZ v najkrajšem času org1 fr nizirajo na podlagi agilnih in stvarnih pr£ či gramov, pri katerih naj bo upoštevan da* r; kritične in ustvarjalne razprave z zadnje ga občnega zbora, pa tudi nedavnega gla' n nega odbora SKGZ. Splošno je bilo mfl3 v nje, naj bo delo področnih in pokrajinski* 2 odborov v čimvečji meri realen odraz p® ii treb in interesov slovenske narodnosti1! d skupnosti v treh pokrajinah. V tem sh1' p slu je bila v razpravi potrjena odločite'' n naj SKGZ v kratkem organizira napoV3 d dano programsko konferenco. s Člani izvršnega odbora so razpravlja1 c tudi o vladnem osnutku zaščitnega zakon3 q za katerega so v teku izdelave amandm3 ž jev, ki jih v okviru zveze izdeluje stroko)! ? na delovna skupina. Glede tega vprašanj* so se predstavniki SKGZ istega popoldne , va udeležili srečanja s senatorjem Spe*1 J čem, na katerem so različne komponent c naše skupnosti izrazile nujnost aktivneg' 1 sodelovanja za izboljšanje Maccanicoveg' t osnutka, ki bo šel po predvidevanjih ' l kratkem roku v razpravo v senatno usta'r no komisijo. Ob 20-Ietnici otroškega pevskega zbora Slovenski šopek iz Mačkolj l OSKAR KOGOJ IZDELAL PREPOZNAVNI ZNAK ZA PRVENSTVO V LIPICI V Lipici bo prihodnje leto, od 11. do 15. septembra, evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju. Že nekaj mesecev se pridno pripravljajo na ta dogodek, saj bo prispeval k ugledu slovenske kobilarne. Organizatorji so tudi razpisali natečaj za znak, ki naj bi spremljal ta športni dogodek. Mednarodna komisija je izbrala osnutek znanega oblikovalca iz Mirna Oskarja Kogoja. Vzorec za konja, ki naj bi bil nekakšen zaščitni znak svetovnega prvenstva v Lipici, je Kogoj dobil na situli iz ha^ta-ške dobe, ki je bila najdena v naših krajih. Otroški pevski zbor Slovenski šopek iz Mačkolj praznuje letos 20-letnico obstoja in delovanja. Ta dogodek bo proslavil z jubilejnim koncertom v nedeljo, 4. marca popoldne, v srenjski hiši. Ob tej priložnosti bo izšla tudi tiskana brošura o zgodovini in delovanju zbora od prvih začetkov do danes. i Vaški otroci so že od leta 1949 d ali e peli ob raznih prireditvah, kot so materini dnevi, pustovanja in razne verske slovesnosti. Leta 1970 pa ie skupina staršev dala pobudo, da bo otroški zbor imel stalne va-1 je za najrazličnejše nastope. Po treh letih rednega delovanja si je nadel ime Slovenski šopek. Razumljivo je, da se je število malih pevcev z leti stalno spreminialo iz naravnih na tudi drugih razlogov. Ena takih kriz je za krajše obdobje nastala leta 1981, ko so nekateri starši zaradi razprtij v vasi odtrgali od zbora kar 15 članov, j Zelo konkreten sad uspešnega dela je bila izdaja velike gramofonske plošče z 21, pesmimi, ki jo je Slovenski šopek izdal ta 1980. V vsem tem dvajsetletnem obclok ju je nastopal na raznih kulturnih prir? ditvah tako v domači vasi kot v drug1*1 krajih, na mladinskih pevskih revijah, H3 radiu in na samostojnih koncertih. Vsa*'1! prvo nedeljo v mesecu poje pri mladins*)1 maši v domači cerkvi. Vsako leto tudi pr1’ reja praznovanje tepežnice v vasi. Ob ko*1' cu vsake letne sezone pa se člani zbor3 skupno s starši podajo na poučen izlet '' razne kraje tostran in onstran meje. Kot vse podobne otroške skupine, tul*1 za Slovenski šopek velja poudariti, da P°’ leg delovanja kot takega opravlja zelo ka ristno nalogo vzgajanja pevcev za bodoc! pristop v zbore odraslih ali kakršno Ih)*1 pevsko udejstvovanje. Tako je iz njegovi*1 vrst nastal dekliški pevski zbor, ki prav ta’ ko uspešno nastopa v naši javnosti. Otroški pevski zbor Slovenski šopek z-od vsega začetka pripravlja in vodi Ljub3 Smotlak, ki zanj vsestransko skrbi. 1 1 80-LETNI jubilej LJUBKE šorli-bratuž tplf^^aV^am0 novo, popolnejše poročilo o po-jubl V00era’ na katerem so počastili 80-letni ja Pesn*ce Ljubke Šorli. Poročila nismo ob-1 v prejšnji številki, ker smo ga prejeli z _ . °' ^aj °L tej priložnosti opozorimo, da je 10 1C° nJenem častitljivem jubileju počasti- udi Slavistično društvo Trst - Gorica. Sloves-*°st je bila 1. Lodnjič. marca. Poročilo bomo objavili pri- (Ured.) * ; ^ občuteno slovesnostjo so se goriške hr °aš/ce organizacije v soboto, 17. fe-n- aria’ spomnile 80. rojstnega dne pesteh U e Šorli-Bratuž. Prireditev je po- qai v Katoliškem domu v Gorici, obse- skn ^a recttol poezije in proze ter pev- Fr ' )j}asPene točke. Besedila sta bra]a rec^l ■ Žerial i-n Fanika Klanjšček, nekaj acij Pa je izvajal še živeči sodobnik »BOTTEGA DEL VINO« Mi^ta Bratuža, 88-letni Anton Budin iz čeln?" ^a glasbeni spored so poskrbeli u-Tic °l P^as^ene9a centra Emil Komel iz Go-’ j7} to instrumentalisti ter mali pevci. . Vlsek prireditve pa so vsekakor pome-Pozdravi predstavnikov različnih slo- Pili Za*?1 organizacij oz. ustanov, ki so jih in ivr^a^ Franle’ civilizacijski izziv. PETI FILM VIDEO MONITOR V Kulturnem domu v Gorici bodo v dneh e 2. do 6. marca priredili filmsko revijo z naS*( vom »Film Video Monitor«. Gre za prireditev, jo že pet let prireja goriški Kinoatelje. OrgaI! zatorji so tudi letos ostali zvesti prvotnemu receptu in bodo predstavili javnosti novosti sloVf! ske filmske, televizijske in video proizvodni Organizatorji bodo letos predvajali najboljše me. ki so jih na Slovenskem posneli v minuk desetletju, predstavili pa bodo tudi retrospe^1 vo filmov, ki jih je zrežiral Jože Babič. Koncertno leto Huberta Berganta ^Pomenek s slovenskim orgelskim virtuozom ertom Bergantom je postal že nekakšen obi- Hubi žaj, ki jakega leta. Obisk glami i vedno du se ga pri Novem listu držimo ob izteku pri umetniku, ki živi z or- 1 Ul vsem, kar kraljico glasbil spremlja, je Pomenljiv dogodek, toliko bolj ob pregle-^oncertae žetve minulega obdobja. Tudi le-ton ^ nam odkriva svojski orgelski mara- ’ ^ mogoč le ob izjemnih poustvarjalnih ^-ugijah, čeprav mojster sam ugotavlja, da je je 7°Pa^ mani kot teto prej. Z našimi očmi pa vilo^ nastoP°v v tetu 1989 vendarle izredno šte-_ ’ vredno posebne pozornosti. Pri tem je v robnem šlo za 33 recitalov, v ostalih 45 kon-Pa se je Bergant predstavil z različnimi oertanti. Po mesecih so si nastopi sledT ^ 'le- januarja 5, februarja 4, marca 3, aprila r>' jun*ta t2, julija 11, avgusta 6, septem-a 8, oktobra 6, novembra 5 in decembra 7. Gorica, Trst... Ge bi stanki s°kani takol, Prav v P3 bi mojster izbiral naj lepše koncertne po-6 v letu 1989, bi se največkrat zaustavil naši deželi, Gorici in Trstu, popotoval i tri se v Zagreb in Zilino. V Gorici je izvedel samostojne koncerte s tremi različnimi spore-i v največji goriški cerkvi Srca Jezusovega. Tu ‘Ptajo , ............. , I Gre Sedaj tudi dober instrument z 28 registri. tfžaški jj 2a Prvotne Zaninove orgle, ki jih je tvrdka °Veretto obnovila, povečala in prejšnjo pnev-a sko frakturo predelala v električno. Tudi v j stolnici Sv. Justa se je Bergant predsta-sb; recitalom in ravno tako v Žilini na Češko-j askem. v prepolni zagrebški katedrali pa mu božpiPadel prvi del slavnostnega koncerta ob icnih praznikih, na katerem je nastopil tudi Prim-ij sk na Ruža Pospiš-Baldani. Zagreb je obi-kon tUdi v juniju, ko je ravno tako v katedrali tlCertiral z violinistom Damirom Kukolom. Past, naši deželi pa je nanizal še vrsto drugih °Pov, največ spet v Gorici. Na tem mestu omenimo še recitale v Gorici (Sv. Rok in stolnica), Marianu, Krminu in Romansu. V matični domovini so pri recitalih prevladovali koncerti v primorskih cerkvah: Vrtojba (dvakrat), Kromberk, Kapela, Ajdovščina, Sežana, Most na Soči, Vipava, Grgar, Tolmin, Semoas, Branik, Postojna in Šempeter (dvakrat). Pri Kristusu Odrešeniku v Novi Gorici je izvedel tri recitale za novogoriške šole, »šolski« koncert pa je imel tudi v Vipavskem Križu. V ljubljanski stolnici sta se zvrstila dva »kongresna« nastopa. Ob opisanih okvirih je recitalom dodati še gostovanji v Škofji Loki in na Reki na sosednjem Hrvaškem. Mozaik nastopov s sokoncertanti Iz pregleda nastopov s sokoncertanti izhaja, da se je že ustaljenim oblikam sodelovanja pridružilo še nekaj novih kombinacij. Z goriškim zborom Ars mušica je Bergant nastopil v Rutarsu, Tržiču, Biljani, na Kapeli in v Gorici (Sv. Rok), z violinistom Marcosigom na1 gostoval v Sostegnu, Maleju, Val Gardeni in Val Badiji. Največ je bilo koncertov z nekdaniimi opernimi pevci, Zlato in Dragišo Ognjanovičema J ter Marcelom Ostaševskim, vsega skupaj 19: Les- J ce, Šentvid, Rače, Grosuplje, Šentjur, Leskovec,1 Jezersko, Cankova, Murska Sobota, Kobarid, Brežice, Izlake, Dravograd, Slovenske Konjice, Semič, Mavčiče, Preddvor, Lenart in Železna Kapla na Koroškem. S Slovenskim oktetom je koncertiral v Radencih in Karlovcu. Tu je imel še dva koncerta, najprej s pevko Karmen Palaiso, pozneje pa s trobentarjem Grčarjem. Z le-tem je nastopil tudi v N. Gorici (»šolski« koncert), na Bledu in v Laškem. Na blejskem Otoku je gostoval tudi s pevko Hajdarevič. Koncertna pot ga je popeljala tudi v Rogaško Slatino, kjer se je predstavil s Slovenskim kvintetom trobil. Dodati je še nastope z nekaterimi zbori: bolgarskim zborom iz Vrače (v Ločniku), oktetom Vrtnica (v Sempe-1 tru), Fanti treh vasi (v Biljah) in z mirenskim župnijskim zborom (na Mirenskem Gradu). Posebnim priložnostim sta bila namenjena koncerta z različnimi izvajalci na Sv. gori (otvoritev muzeja) in v ljubljanskem Cankarjevem domu (dobrodelni nastop). Od starih mojstrov do improvizacij Jagoda Martinčevič je v zagrebškem Vjesni-ku zapisala: »Hubert Bergant je v ambiciozno izbranem programu od starih mojstrov J. Arca-delta in J. Pachelbela vse do apartno modernega sozvočja O. Messiaena prikazal prefinjen o-kus v skladni povezanosti z nadrobnim poznanjem skritih bliščev orglanja. Se posebej pa so ugajale ljubke skladbe iz zbirke 'Noel varie’ L.J.A. Lefebure Welya ter 'Priere et Berceuse’ A. Guilmanta. Gre za glasbo, bližjo naši dobi, ki, kot se zdi, še vedno najde nove možnosti 'kraljice glasbil’. Koncentracija in disciplina Huberta Berganta v najrazličnejših zahtevnostih tako izbranega programa je potrdila visoki mednarodni sloves enega naših najboljših orgelsk:h moistrov.« Lahko rečemo, da so v tej kratki kritiki dobro strnjene naj izrazitejše značilnosti Bergantove umetniške karizme, od suverene o^g0!-ske interpretacije do prostornih programsk'h razsežnosti. Vendar pa niegovo poslanstvo seCTa še korak dlje. Na spominskem večeru na Mirenskem Gradu je na posebno željo prirediteljev v program uvrstil tudi orgelske »improvizacije« in se potem ob njih tako razigral, da so po splošni oceni prerasle v najlepšo točko sicer bogatega koncertnega sporeda. Spet smo se prepričali, da se v mojstru ob izrednih poustvarjalnih zmožnostih skriva tudi izjemna ustvarjalna moč. Takšno bogastvo orgelske glasbe namreč lahko pride le od največjih mojstrov. Leto 1989 pa sta zaznamovali tudi dve tekmovanji mladih organistov. V prvem (Ločnik, N. Gorica in Fogliano) je šlo za skromnejše okvire s petimi tekmovalci, v ljubljanskem Can- dalje na 8. strani ■ J°ŽKO SAVLI Zlatorog slovenski simbol XV. deželi na jugozahodu Evrope, v Spari ’ ie narodna žival bik (taurus), s kate-gm bojujejo na bikoborbah po arenah, k 0rbe so se izoblikovale že nekako ob j Sq CR 16. stol. iz viteških iger, v katerih so Vl,tezi preizkušali svoj pogum. Spanci k, Cela stoletja vodili boje proti Mavrom degS? bili na začetku 8. stol. zasedli vso v°\ Bikoborbe pomenijo še danes pre-2 aUSn^0 Poguma za tiste, ki se spopadejo tud'1Vjirni kiki. Kakor nekoč vitezi, tavo a^1 .banes marsikateri bikoborec izgubi v Ri svoje življenje. jav a severu Evrope, na Finskem, so na tarok01- P°vPraševanju dognali, da je med Hajk a!anjim ljudstvom izmed vseh živali kled Poljubljen medved (ursus). (51) rpl;Ved je značilen tudi za sosednjo Ka-skp °’ kji §a Porekla. 3 e skpoZ’ _Kier ie prvotno prebivalstvo fin- Ijepj0-110 Povpraševanje o najbolj priliub-Sk riv.ll so izvedli pred leti tudi na Dan-srcu ’ in dognali, da je ljudem najbolj pri aa a (cygnus), za kar je povod zna-, iz k . ersenova pravljica o grdem račku, a efega se je razvil lep labod. 52) Nor- vežani so svoj čas navedli, da jim nekaj pomeni povodni kos (cinclus cinclus), čigar lik pa nikoli ni postal kakšen narodni s;m-bol. (53) Na Švedskem naj bi bil takšen priljubljen ptič kos (turdus merula), (54) ki prav tako nima vloge narodne ptice. | Pač pa lahko za nordijsko ljudstvo Laponcev na severu Skandinavije povemo, da jim je narodna oz. življenjska žival severni jelen (rangifer tarandus), ki jim daje mleko, meso, kožo, oz. usnje za obleko, in jim služi tudi kot vprežna žival. Ob Baltiku živi vrsta jelena velike postave, z lopatastimi rogovi, imenovana los (alces alces); prebiva najraje po močvirjih gozdovih. V deželi Latvija velja za značilno žival in se nahaja tudi v nekaterih grbih. Na južni strani Baltika leži dežela Po-morjanska, pripadajoča danes Poljski. V tej deželi prebiva jezikovna skupina Ka-šubov, ki je deloma še ohranila prvotm jezik, imenovan tudi slovinski. Staro znamenje te dežele, ki ga najdemo tudi v njenem grbu, je bajeslovni grif (gryps). Za območje Poljske, Lužice in Polabia je veljal kot sveta ali totemska žival tur (bos primigenius), ki je tod živel celo do 17. stol. Polabski Slovani na območiu Braunschweiaa in Liineburga so imeli npr. za veliko nesrečo, če ie kak tur popinil in so mu sredi vasi naredili grob. Več novskih kraiev nosi imena, ki so izvedenke od besede tur. Starejša poročila rovoriio tudi o običajih, v katerih je ta žival nastopala. (55) Tura imata v svojih grbih deželi Sp. Lužica in Mecklenburg. V Vzhodni Evropi je stara živalska simbolika skoraj zabrisana. Rusijo, bodisi nekdanje carstvo kakor sedanjo sovjetijo, simbolizira v časnikarskih poročilih medved, ki pa seveda ni narodna žival pri Rusih, temveč od zunaj pridan satiričen lik, skorji da karikatura, ki prikazuje moč pa tudi nerodnost. Sicer je pri Rusih do neke mere značilen žerjav (grus). Letenje žer-iavnv naznani a niškemu človeku prihod pomladi. Pri Ukrajincih se v njihovih pripovedkah pojavlja volk (lupus); v zahodnih predelih te dežele je volkovom patron sv. Miklavž (Mykola), v vzhodnih pa sv. Jurij. (56) Pač pa je volk (lupus) nacionalna žival pri Romunih, volk iz Karpatov kot vtele-šenje vsega skrivnostnega demoničnega sveta. Pri Čehih je narodna žival gotovo jelen (cervus). Po stari pripovedki naj bi prišli tako težki časi, da bo na mostu v Pragi prej videti zlatorogega jelena kakor IZ ur 34] tel sel čel Po T OGROŽENA DVA MILIJONA PREBIVALCEV Koncertno leto... Na izrednem zasedanju Sovjeta ljudskih poslancev Mogilevske pokrajine v Belorusiji so celotno področje razglasili za območje ekološke in radiološke nesreče. Ljudski poslanci so naslovili ultimat na vodstvo pokrajine z zahtevo, naj se čim-prej odpravijo vse posledice črnobilske katastrofe. Zaradi radiacije sta dva milijona prebivalcev še vedno ogrožena, poudarjajo poslanci. Izredno zasedanje Sovjeta so sklicali po številnih množičnih zborovanjih, na katerih so predstavniki Beloruske ljudske fronte zahtevali, naj pristojne oblasti takoj odgovorijo na žgoča vprašanja v zvezi z odpravo posledic črnobilske katastrofe. Udeleženci zborovanj so poudarili, da so razmere v prizadetih krajih skrajno zao-1 štrene in da je prebivalstvo trdno odloče-i no takoj zapustiti domove. Nihče pa ne j ve, kam naj gre. Poslanci so pozvali Gorbačova, naj na zasedanju vrhovnega Sovjeta podrobno proučijo črnobilsko katastrofo, obrnili pa so se tudi na Organizacijo Združenih narodov in na človekoljubne or-, gnaizacije ter na posameznike s prošnjo, j naj pomagajo pri odpravljanju kritičnega stanja. nadaljevanje s 7. strani karjevem domu pa je potekalo I. evropsko tekmovanje mladih organistov do 25. leta starosti. V obeh primerih je Bergant predsedoval tekmovalni žiriji. 1990: Varna ... Naše zanimanje je končno poseglo še v letošnje leto, ki je že prineslo lepo koncertno doživetje. V mislih imamo gostovanje v Bolgariji in recital v Festivalskem in kongresnem centru v Varni. Nastop na mogočnem instrumentu, ki premore 55 registrov in 32 kombinacij, je seveda pomenil poseben umetniški užitek. Po koncertu v Sofiji leta 1986 je to pot šlo za drugo Bergantovo predstavitev v Bolgariji. P. B. »LE MONDE DIPLOMATIQUE« O MANJŠINAH SPREMEMBE V VATIKANU Papež Janez Pavel II. je imenoval novega tajnika v kongregaciji za zadeve svetnikov. To je 50-letni poljski duhovnik Ed-j ward Nowak, ki je postal tudi nadškof.1 Prejšnjemu tajniku je zapadel petletni I mandat. Prefekt kongregacije pa je še naprej kardinal Angelo Felici. Februarska številka »Le Monde Diplo-matique,« ki je priloga znanega pariškega dnevnika »Le Monde«, prinaša zemljevid evropskih narodnih manjšin in razmišlja o sedanjih tudi mednarodnih pobudah za splošni manjšinski statut. Pri tem je pa avtor člankov oz. sestavljalec zemljevidov »pozabil« na slovenski manjšini v Italiji in Avstriji ter kaže le slovensko prisotnost v Jugoslaviji. Pariški Slovenci so zato poslali na uredništvo uglednega francoskega dnevnika protestno pismo. VELIKE SPREMEMBE TUDI V BOLGARIJI Bolgarska komunistična partija je spt jela zahtevo opozicije, da se razpustijo pa tijske celice na delovnih mestih. Zaradi ga vprašanja so se bila prekinila poga)' naj med oblastmi in opozicijo 12. februa1 ja, ker je bila partija nepopustljiva. OP1 zicija je kljub temu potrdila manifestad. v središču Sofije. Na zborovanju se . zbralo nad 150 tisoč ljudi, ki so protestih proti počasnosti pri sprejemanju ref oj1 in vzklikali gesla proti komunistični park Partijsko vodstvo je tudi sklenilo, 6 predlaga spremembo datuma osrednji državnega praznika. To ne bo več 9. sej tember, ki je obletnica dneva, ko so le; 1944 prevzeli oblast komunisti, pač pa marec, ki je obletnica rojstva neodvis1 bolgarske države na podlagi mirovni, sporazuma med Rusijo in Turčijo leta l8/l Glede volitev komunisti pristajajo f preložitev prvih svobodnih volitev na Bc garskem od maja na junij, vendar opozt ja vztraja, da bi jih prenesli na novembe da se lahko nanje sploh pripravi. Mesec maja pa bo partija izvedla glasovanje mE svojimi člani o tem, ali naj se njeno $ spremeni iz komunistične partije v socia' stično stranko. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 BREZPOSELNOST V SLOVENIJI Zadnji statistični podatki kažejo, da se je lani brezposelnost v Sloveniji povečala za eno tretjino. Brez dela je bilo 33.796 ljudi. Največ brezposelnih je bilo med niže izobraženimi in pa med ljudmi, ki so bili zaposleni v podjetjih, ki so zašla v stečaj. PROCESI V ROMUNIJI Iz Romunije prihajajo vesti o števili11 procesih proti pripadnikom politične P1 licije Ceausescujevega režima. V Bukarf-ti sodijo štirim častnikom Securitateja, j so pomagali pri predsednikovem begu 1 prestolnice. V Temišvarju je pred sodni' 21 visokih častnikov omenjene policije-mestu Šibju, kjer je med represijo izg11 bilo življenje 90 ljudi, so pred dnevi kpa čali dva procesa proti pripadnikom polit,( ne policije Securitate. pa Čeha. (57) To prerokovanje izhaja vsaj iz 16. stol. Za Madžare je narodna ptica štorklja (ciconia), ki gnezdi na kaminih hiš po panonskih vaseh. Postala je neločljiv del o-grske krajine. Bližnja Hrvaška si je po narodnem prebujenju izbrala za svojo narodno žival lik iz grba Slavonije, to je kuna (martes), ki je bila zajeta že leta 1531 v grb kralja Ferdinanda. Zaradi hrvaškega nacionalizma med zadnjo vojno, ko so celo denar imenovali po kuni, se danes ta nacionalni simbol ne spominja več. Pri Srbih je moral biti nekoč živalski znak veper (sus scrofa), ki navadno ponazarja bojevitost. Veprova glava s čekani se že leta 1606 pojavi v grbu cesarja Rudolfa II., predstavljajoč srbsko deželo, četudi ni spadala pod cesarstvo. Po osvoboditvi izpod Turkov je kraljevina Srbija i-mela v grbu le orla. Toda kot grb avstrijske Vojvodine v letih 1849-60 nastopa spet veper. Najdemo pa ga tudi kot grb neugotovljive srbske dežele Trivalija. 58) Za Bolgare se v avstrijskem grbu iz leta 1806 nahaja znak volka, ki je mogoče vzet iz domačega bajeslovja ali pripovedništva tega naroda. Vendar tega zaenkrat ni bilo mogoče preveriti, niti ne dognati, kakšen simbol bi ta narod imel v liku kake živali. Pač pa je za Makedonce kot živalski simbol značilna ovca, ali bolje oven (aries). Makedonska pripovedka o ovnu z zlatimi rogovi predstavlja nekako vzpore-; den lik zlatorogemu kozorogu, in kaže na sončni simbol. Pri Albancih nastopa kot narodna žival koza (capra), če bi sodili po nekaterih znakih. Albanski narodni junak Jurij Kastrio-ta - Skenderbeg je zapustil krono, ki jo( krasita dva ukrivljena kozja roga. Svoj čas j je bila shranjena v Budimpešti. Izročilo pravi, da so koze rešile Skenderbegu živ-j ljenje. Zunaj Evrope je prav tako nekaj izredno značilnih narodnih živali. Pri Arabcih je narodna žival kamela (camelus). Po njihovi legendi (59) sta Alahu po stvarjenju človeka ostali še dve kepi ilovice; iz ene je potem ustvaril palmo, iz druge pa kamelo. Zato naj bi bila kamela Adamova sestra. V južni Aziji je kraljevska jezdna žival s Ion (elephas), sveta tudi božanstvoma In-dri in Šivi. Danes je slon narodna žival kraljevine Tajske. Na polotoku Malaja živi znameniti malajski tiger (panthera tigris), ki je danes narodna žival Malezije. Za Kitajsko, ki se ponaša verjetno z najbolj staro simboliko na svetu, je bajeslovni zmaj (draco) simbol kitajskega ljudstva in države, in najdemo tudi povsod tam v svetu, kjer živijo skupine Kitajcev. — Sosednja Japonska nima izrazitega živalskega znamenja, najbolj značilna je za to deželo opica, znana z imenom rdečeli^ makak (lyssodes fuscata), ki tukaj živi-japonski umetnosti je nevsahljiv vir na' dihov, posrečeno izdelane kipce te opice 5 razpošiljali tudi v svet, kjer je svoj ci veljala za modno živalco, kakor »bamb>* (60) Za svet je značilno, da je to najbo severno živeča opica. (Dalje) 51) Povzeto iz: Siiddeutsche Zeitung (12.5.), & nek: Sommerferien in Nordfinnlands unV® fdlschter Natur, Miinchen 1987, str. 40 52) Prijazno sporočil: Dansk Folkemindesaml*11 (12.6.), Kobenhavn 1987 (Iorn Pio) 53) Sporočil grboslovec Harald Nissen, Univeh tetsbiblioteket (10.7.), Trondheim 1987 . 54) Sporočil grboslovec Lars C. Stolt (1.5.), Stoc holm 1987 < . 55) Povzeto iz dela: J. Kollar, Staroitalia sP janska, Dunaj 1853 ^ — J. G. Keiszler: Reisen durch Deutschla11 Hannover 1776, str. 1377 a — Piešni ludi Polskiego, Lvov 1838, str. F" 56) — prim. B. A. Rybakov: Jazyčesto drevH rusi, Moskva 1987, str. 710 sl. — Sporočil Ukrains’kij vil’nij universi* (29.6.), Miinchen (Bogdan Mykytiuk) 57) gl. C. Zibrt: Zlaty jelen na Pražskem m