Poštnina p).&.i>. » RotorM. Leto LXI	▼ Ljubljani, ▼ nedeljo 15. januarja 1933__Štev. 12 a_Cena 2 Dir
ISIS CT š^šlk T ) JC HJ
88 m B B J Ss l^m šs m .
MHBBHBH^^^	MBHHlVv	(■■BHHBBr
Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna aluiba 2090 — nočna 2996, 2994 U »50	--l«haj« vsak dan ijatraj, raze« ponedeljka in dneva po praznika
Uprava: Kopitarjeva t), telefon 2W)
Belorusko vprašanje
Waršava, 8. jan.
Revizionistična propaganda, sem pisal zadnjič, daje danes v glavnem smernice poljski zunanji in deloma tudi notranji politiki. Ona prikriva nebroj drugih problemov, navidezno manjšega obsega, a ki vendar režejo globoke brazde v življenje naroda. Vsak izmed njih se da v dvojih kavzalnih vzrokih sjiojiti s knrdinalno smernico poljske politiko, to je: na vsak način in z vsemi sredstvi ohraniti nedotakljivo ono poljsko državo, kot je izšla iz versajskcga miru.
Na primer! Z vključitvijo precejšnjega dela Bele Rusije in Ukrajine v meje poljske države je nastal zelo kompliciran problem, ki presega meje običajnih manjšinskih vprašanj, ker uvaja ne samo kompleks narodno - kulturnih zahtev na državno upravo, ampak, ker je zasejal globoka nesoglasja med katoliško javno mnenje in skuša ustvariti neko eksplozivno pokrajino, kjer se naj kosajo načela katoliške verske politike v vprašanju prnvoslavja in čisto nacionalna politična načela vlade v pogledu obrambe nacionalne meje.
Problem je po svoji obsežnosti preširok, da bi ee dal spraviti v opredele potopisnega dnevnika. Od Vilne sega dol do Karpatov. Ker nameravam pisati o Ukrajincih pozneje iz Lwowa, bom omenil danes samo vprašanje Belo Rusije. Z Belorusi je prišlo v Poljsko tudi nekaj tisoč tamošnjih uni-jatov. Naravno je, da so katoliški predstavniki ideje unije takoj smatrali, du se naj v Beli Rusiji prvič preizkusijo vse dosedanje teorije o zbližanju med obema cerkvama. Unionisti so bili mnenja, da se tem unijatoin, ki so v teku stoletij že večkrat prehajali iz pravoslavja v katolicizem in narobe, definitivno vrne unijatski vzhodni ritus. 1925 ee je tozadevno zavzela tudi papeška nuncijatura v Varšavi. In ko se je istočasno ustanovila v Rimu posebna komisija »pro Russia«, kateri je bil postavljen za predsednika škof nisgr. d'Herbigny, je poslalo vprašanje akutno. Prišli so francoski je-zuilje po<i vodstvom P. Bourgea, nekaj redempto-ristov, prevzeli so grško-unijatsk( rita« in so se nastanili med unijatskimi Belorusi v provinciji Vilne.
Leta 1927, piše škof Przezilziecki v svojem letnem poročilu v Velehradu, je obstojalo že 14 urejenih župnij, 7 župnij, ki so se organizirale, pastirovalo je nad 20.000 vernikom 25 duhovnikov, med njimi 16, ki so prešli iz pravoslavja. Leta 1929 javlja Katoliški tiskovna agencija, da je že 26 župnij, dve filiali, 22 cerkev, kjer pastiruje 25 svetnih in 7 redovnih duhovnikov, število vernikov je padlo na 16.504. Leta 1932 objavlja dr. Urban na krakovski konferenci za unijo med cerkvami, da obstoji v Sofiji Vilno 7, v škofiji Pinsk 9, v škofiji Povlask 9, v škofiji Luck 8 in v Lub-nu 3 urejene župnije, skupno 36 župnij, število »ernikov je zopet prešlo nazaj nn 20.000.
Okrog teh unijatskih župnij 9e je dvignila v poljskem javnem mnenju razburkana debata, ki česlokrat presega vse meje umerjenosti in ki grozL, da nekega dne potegne v bojni metež tudi vlado in sveto stolico, ako se v bližnjem času ne najde izhod v sprejemljivem kompromisu.
Stališča so sledeča: Katoliška hierarhija v Poljski v soglasju z vatikansko komisijo »Pro Russia« stoji na stališču, da se naj v tem opredelu ohrani unijatski iS-liis in da se naj omogočuje kon-vertitom prehod iz pravoslavja v katolicizem, ne da bi bilo potrebno zamenjavati i ritHea. Motivi za takšno stališče so misijonskega značaja. Prvič, zakaj delati težave uniji v vprašanju ritusa, ki je postranskega pomena, ako gre v istini za veliko stvar cerkvene edinosti? Drugič, kadar se bodo v sovjetski Rusiji razmere v toliko spremenile, da bo zopet mogoče misliti na organizirano pokristjanje-nje naroda, ki ga je boljševizem popoganil, je neobhodno potrebno, da katoliška cerkev razpolaga z obstoječo dušnopastirsko organizacijo, ki bo prevzela to misijonsko delo. In ta organizacija mora Btati v pogledu obredov čim bližje tradicijam, ki že niso ugasnile.
Gotovi del javnega mnenja, posebno nacionalisti, pa^ je zagnal velik krik proti takemu postopanju, češ, da je protipoljsko in proti interesom poljske države. Belo-Rusi so Rusi po narodnosti in po tradicijah. Pravoslavno bogoslužje je za njih znamenje ruske narodne pripadnosti, medtem ko je latinski ritus zamenje poljstva. Ohraniti pravoslavne obrede pomeni delati rusofilsko politiko, ustvarjati na poljsko-ruski meji nevarna ognjišča ruske iredente in rusko narodno manjšino! Zakaj, ko ni potrebno! Na drugi strani pa ni prav nič umestno, sedaj, ko se vrši zbliževanje z Rusijo, da »e katoliška cerkev na poljskem ozemlju pripravlja na kakršnekoli intervencije v Rusiji. Poljska država se ne bo skregala z Rusijo zaradi nekih nepotrebnih načrtov katoliškega orijentalskega instituta. Tako govori del javnega mnenja.
Borba je srdita in je vrgla na trg veliko to-predmetne literature.
Mene je zanimalo vedeti, kakšno stališče zavzema vlada. Razgovarjal sem se s predmetnimi referenti zunanjega ministrstva, imel dajši razgovor z ravnateljem vzhodnega oddelka v ministrstvu za prosveto grofom Potockim in slednjič dosegel, da me je sprejel v daljši avdijenci tudi pomočnik ministra za prosveto minister msgr. Zon-golovic, profesor kanoničnega prava v Vilni, li-tvanskega rodu in avtoriteta v tem vprašanju. Povsod je razgovor izzvenel v najbolj kategorično zanikanje kakšnega vladnega konflikta.
»Povejte tam doli — vaš list je največji katoliški list v Jugoslaviji — povejte, da naša vlada stoji ob strani vseh teh prepirov v javnem mnenju,« je rekel msgr. Zonglovic. »Mi smo v najboljših odnosajih z Vatikanom in nam niti na um ne pride, da bi se kot vlada mešali v zadeve, ki so cerkvene. Naša vlada pusti vse na miru in nima v tem pogledu nobenega odrejenega mnenja, in ga tudi noče imeti. Naj Cerkev sama uredi vprašanje po vidikih, ki so za njo merodajni. Vprašanje ritusa v Beli Rusiji nc predstavlja nobenega kon-llikta za poljsko vlado.«
Iz te kategorične izjave simpatičnega duhov-nika-ministra sledi, da nacionalistično javno mnenje ni uspelo speljati na opolzka pota odkritega boja tudi vladnih krogov. In to je dobro! Nacionalistični krogi, katerim se na tem polju pridružujejo iudi seveda svobodomiseln in celu socialdemokrati, hodo kajpada izigravali tu problem dalje. Upajmo, da se ne bo nikdar uresničila plaha sum-nja višjega uradnika zunanjega ministrstva, ki mi
Koroški bratje prišli v Slovenijo
Mogočna manifestacija slovenske misli
Maribor dostojno pozdravlja goste
Maribor, 14. jan.
Obdruvska prestolnica je sprejela dunes v svojo sredo brate iz Korotuna. Sprejem, ki ga je priredit koroškim pevcem Maribor, smo v našem mestu le redkokedaj doživeli. Bil je veličasten in mogočen, kakor spontana manifestacija bratske ljubezni, ki nos veže ne oziraje se na meje in zapreke. Za prihod koroških bratov je vladalo v Mariboru, silno zanimanje, dasi se je doznalo za njihov obisk šele pred dvecn« (hlevoma. Kljub kratkemu roku za priprave koncerta je bilo vse potrebno pripravljeno iu videlo se je, da so ljudje nastop pevcev že jedva pričakovali, ker so bile vstopnice komaj v enem dnevu predprodaje skoraj prodane.
Veličasten spre em na kolodvora
Koroški vlak, ki je pripeljal pevce iz Slo-venjgradca, kjer so doživeli na sinočnjein pevskem koncertu prave triumfe, je privozil na mariborsko posta jo ob 12.40. Nepregledna množica je pričakovala drage goste. Že uro prej so se ljudje zbirali ter zasedli peron in prostor pred kolodvorom, vsecn se je z obraza brala radost in veselje. Navzoči so bili predstavniki vseh mariljorskih uradov, mestne občine, organizacij in društev, Ipavčeve župe, pevskih društev itd., zastopani vsi sloji zlasti številna pa je bila mladina, vsa prekipevajoča od navdušenja. Ko je zavozil vlak v postajo, je odmevala od navdušenega vzkliku.nja, ki se je še stopnjevalo ob izstopu koroških pevcev, ki jih je vodil njihov neustrašeni narodni voditelj g. župnik Poljanec. Prvi je izrekel gostom dobro došlico v imenu mariborskega mesta načelnik dr. Lipold, ki je izražal radost in veselje, ki prešinja ves Maril>or, ko pozdravlja v svoji sredi brate iz Koroške. V imenu pevskih društev Ipavčeve župe je sipregovoril nato koroški rodoljub in neustrašeni borec iz plebiscitnih dni g. Janko Arnuš, v imenu kluba mariborskih Korošcev pa je naslovil n« nje prisrčne in v srce segajoče pozdravne besede sodni svetnik dr. Čemer. V imenu došlih se je zahvalil za pozdrave in krasen sprejem vodja cele turneje g. župnik Poljanec. V ginjenih besedah je izražal svoje veselje, ko stopa na bratska tla.
Maribor pozdravita brate
Po nuvdušenem sprejemu n« kolodvoru se je razvil no mestnih ulicah pravi triumfalen sprevod, v katerem je množica spremljala goste. Čelo je tvorila godba Katoliške omlndjne, nato so korakali Korošci s svojim vodjo Poljancem v sredi in ob njih zastopniki mesta, predstavniki uradov in društev, nato pa sprevod tisočere množice, iz katerega so doneli pozdravni vzkliki. Ob sprevodu pn so drugi tisoči delali špalir. Mesto se je odelo v nuše trobojnice, ki so ponosno vihrale s stolpov, javnih in številnih zasebnih poslopij v pozdrav. Sprevod je šel po Aleksandrovi, Slovenski, Gosposki ulici na Glavni trg pred mestni magistrat in od tu dalje po Stolni do Slomškovega trga pred škofijo ter naprej po Gledališki in Gregorčičevi na staro mestno pokopališče,
na grob največjega Slovenca
škofa A. M. Slomška. Sem, k temu našemu svetniku in priprošnjiku, k buditelju in stvaritelju naše narodnosti so poromali najprej, prva pot jih je vodila k njegovemu grobu, da se tukaj zaobljubijo.
V kapelici na Slomškovem grobu je pričakoval prihnjajoče lavantinski pomožni škof dr. Ivan Tomnžič. Ginjenost mu je zastirala besedo, ko je pozdravil v sredi stoglave množice se bližajoče Korošce in rekel:
Co >or škofa Tomaž'ča
»Predragi bratje Korošci!«
Veselje in radost me prešinja, ko vidim, da je bila bas prva pot ob vašem prihodu v Maribor semkaj, na to vsem Slovencem sveto in drago mesto, k grobu našega velikega Antona Martina Slomška. Prihaja vas v našo Slovenijo 75. Kako čudovit slučaj, ravno poteka 75 let,
ko je prihajal pokojni Slomšek po isti poti v Maribor, ko se je poslovil od svojih dobrih ; Korošcev ter odhajal na mesto svojega poslanstva, Koroško ljudstvo jc bilo Slomšku posebno pri srcu. Tu je pričel zahajati med preprosti narod, poslušati njegovo neprisiljeno. Čudovito, naravno govorico, ki si jo je prisvojil in nam jo tako lepo podal v »Drobtinicah«.
Na Koroškem se je pričelo Slomškovo delovanje, s katerim je dvignil in osvestil slovenski preprosti in zapuščeni narod. Vi, dragi bratje Korošči, ki ste vn&ki in potomci onih, ki jim je še zvenela neposredna Slomškova beseda, ki so bili učenci lega velikega učitelja, prihajate sedaj zopet k njemu, kakor so hodili k njemu vaši predniki, da jih je okrepil in ntrdil v svetem boju za svojo vero in svoj jezik, ki sta po njegovih besedah najvišji vrlini človeštva Tu ob njegovem grobu boste dobili nove okrepitve, novega poguma za nadaljevanje vašega življenjskega hoja. Dokazali ste z obiskom njegovega grob«, dn niste pozabili njegove oporoke, ki jo jc pri slovesu iz Koroškega zapuščal vašim prednikom, ko jih je zaklinjnl, naj ne pozabijo zlatih naukov, katere jim jc dajal, ter ostanejo zvesti veri in narodu. Dragi bratje, pridružite se nam v molitvi, da bi dobri Bog uslišal molitev našega naroda, da bi povzdignil njegovega največjega sina nn oltar. Imeli bomo Slomška, zavetnika, priprošnjikn. h kateremu sc bo zatekal ves slovenski narod v svojih največjih težavah in trpljenju, pri katerem bo našel utehe in tolažbe, in ki bo s svojo priprošnjo pri Bogu izprosil srečo Slovencev.«
Besede pomožnega škofa Tomažiča so zapustile globok in trajen vtis. Zu njim je spregovoril župnik Poljanec, ki je položil krasen venec iz koroškega cvetja na grob velikega pokojnika ter se nato v imenu vseh Korošcev nn tem svetem mestu zaobljubil, da ostane slovenska Koroška zvesta svoji veri in svojemu i.arodu.
Pretresljiv je bil prizor, ko je ta sivolasi, težko preizkušeni voditelj toptnneca naroda s solzami v očeh govoril to zaobljul>o. ki jo je ponovila za njim v srcih zvesta četa njegovih l>oroev. Koroško cvetje, ki so ga prinesli Korošci Slomšku kot pozdrav iz odtrgane ra dela domovine, bo shranjeno kot narodov« svetinja v trajen spomin nn ta pomembni dogodek. Ljudstvo se je pričelo nato razhajati, koroški pevci pa so se podali na skupno kosilo.
Popoldne so si ogledali Maribor, obiskali svoje tu živeče prijatelje in znance, zvečer pa je bil ob popolnoma razprodani dvorani >Uni-ona« koncert.
Koroška pesem je zadonela
tako lepa, mehka in blagodoneča danes zvečer v veliki unionski dvorani. Človek pri človeku; slavnostno utripajoče razpoloženje: bratje iz Ko-rotana pojo krasno svojo slovensko pe6em. Vzkliki, ploskanje brez prestanka, vzhičeno navdušeno priznanje. Toplo prisrčne besede prof. Mirka, ki pozdravlja v imenu Ipavčeve pevske župe, in ki poklanja bratskim pevcem krasen venec. Navdušenje, vihar, ki prihaja iz bratskih src bratom v pozdrav. 75 pevcev petih dovršeno izšolanih pevskih zborov iz Brnce, Št. Janža, Kolmare vasi, Škocjana in Libuč. Urnebesno ploskanje po vsaki pesmi, ki jih i morajo dragi in ljubljeni pevci ponavljati. Pesem za pesmijo se VTsti in ob času poročila bogato izbran spored še ni zaključen. Na oder stopa mar-kantna osebnost njihovega voditelja župnika Po-Ijanca. Vse je utihnilo, da sliši vzvišeno besedo slovenskega svečenika, borca in voditelja od Gospe Svete, kjer tako lepo in ubrano doni slovenska pesem...
Pomemben govor voditelja koroških Slovencev
Kar smo prinesli iz Koroške, je narodno blago koroških Slovencev, neoporečno pristno blago ko-roških Slovencev. Ni te dolgo, ko so gotovi krogi ▼ Celovcu celo pod navideznim plaičem zgodovine (Dr. Wutte) zahtevali dokaze, da smo koroški Slo-
venci posebno ljudstvo, ki govori poseben Jezik. Naša domača pesem Vam priča, da bije takim dokazom ▼ obraz. Naša pesem je slovenska pesem! L|adstvo, ki poje to pesem, je slovensko ljudstvol Naš nastop po Sloveniji je naša izpoved, da smo del slovenskega ljudstva. Vaše veselje nad našim prihodom je dokaz, da v nas gledate svoje naroda« brate. Ločijo nas politične meje, Avstrijci smo ii nečemo tega prikrivati. Resno si prizadevamo, di damo državi, kar ji gre, a to nas ne ovira, da da mo javnega izraza tu v Mariboru, da smo del slovenskega naroda, ki iščemo kulturne opore pri Vas, svojem materinem narodu. Zaenkrat so naše kulturne zveze z Vami še slabe. Drugi narodi so že daleč pred nami. Nemški narod ima že več let organizirane vse svoje manjšine v enotni organizaciji, ▼ kateri vsem svojim drobtinicam nudi vso svojo kulturno oporo in podporo. Tako ozko vez je nadalje pred par leti pokazal vsepoljski kongres med Poljaki, ki bivajo v raznib državah. Častno so se udeležili kongresa celo Poljaki iz Amerike. Vse le pojave je Evropa, p* tudi nemški tisk odobravala, kar kaže, da svet ooleg državnih enot priznava kulturne enote narodov, četudi segajo preko državne meje.
Slovenci še nimamo organizirane kulturne enote same, tupalam se nudi prilika, da dajemo javnega izraza, da smo bratje, četudi nas ločijo državne meje. Želja koroških Slovencev je, da se s popolnim upoštevanjem državnih mej kulturne vezi po zgledu Poljakov in Nemcev vedno bolj utrjujejo. Pri tej želji nas vodi prepričanje, da so kulturne vezi med narodnimi manjšinami in materinim narodom najboljše sredstvo za pomirjenje med narodi, ker je jasno, da kar je dobro 2a en narod, je tudi upravičeno za druge narode in v srednji Evropi ni države, ki bi ne imela drugorodnih manjšin. Morda ravno
manjšine tvoriio most sporazuma med narodi in s tem vir miru
Pozdrav goriškim Slovenccm.
Zelo nas žalosti, da materin narod nc more ob tej priliki pozdraviti bratov goriških Slovencev. Iskreno jih pozdravljamo in smo trdno prepričani, da bodo njihove nekulturne ovire tem prej odpadle, čimbolj bo rastel med drugimi večinskimi narodi duh medsebojnega sporazumevanja, za katerega se v prvi vrsti borijo organizirane evropske manjšine. Kulturne vezi dajejo manjšini potrebno oporo obstoja. Ta opora je tem potrebnejša, čim manj skrbi domovinska država za kulturno po-vzdigo svojih manjšin. Nezadostne kulturne vezi p« dajejo tudi materinemu narodu ugodno priliko, da ga drži preko spornih vprašanj r enem dela, namreč v delu za svojo narodno celoto. Jasno je, da se manjšina, ki ima pogojno vodstvo, nikoli ne vmešava v sporna vprašanja materinega naroda, jasno pa je tudi, da manjšina nima večje želje, kakor da v delu za svojo manjšino vidi materin narod združen v enotnem kulturnem delu.
Današnja Vaša sijajna udeležba nam |e najboljši porok združene misli. Iskrena Vam hvala v imenu vse slovenske Koroške. Naj duh, ki vas je zbral danes okoli koroške slovenske pesmi, raste in procvita ter rodi bogate sadove, sadove našega trajnega narodnega obstoja in kulturnega razvoja.«
Govor voditelja koroških Slovencev je zaradi avoje globoke zamisli in eminentnega pomena za narodnomanjšinsko vprašanje v Evropi sploh napravil neizbrisen vtis.
Kafco je z Indijo
Bonihav, 14. jan. A A. Sodeč po izjavah delegatov na konferenci za okroglo mizo, ki so se vrnili iz Londona, obstoji med Londonom in Dellii-jem veliko nesoglasje glede tega, ali naj se Gandhi izpusti ali ne. London stoji na stališču, da bi politika, ki bi bila zmožna ustvariti tako ozračje, da bi se dale izvesti ustavne reforme, intela za posledico zelo tesno sodelovanje med političnimi strankami. Delhijska vlada pa pravi, da je najvažnejše ohraniti v deželi red in mir, in je zato proti izpustitvi Gandhija.
Zaradi silne opozicije ortodoksnih Indov je podkralj izrekel veto zakonskemu načrtu, ki naj bi dovolil nedotakljivim svoboden vstop v svetišča. Indijska vlada je mnenja, da bi se še najlaže rešila iz sedanje zagate, če bi se napravila posebna svetišča za nižje kaste.
je rekel: »Vlada sloji popolnoma ob strnni, toda, kdo ve kako dolgo bo še mogla!« Zgodovina Poljske jc tako orgar.lčr.o povezana s Cerkvijo, da nc daj Bog, da bi se kdaj našla vlada v Varšavi, ki bi se pustila izigrati na teren lu«w ne bi več našla svojega narod a J	K.
Diehofsfta afera se čedalje bolj zapleta
Kitajci so začeli protioienzivo
London, 14. januarja, tg. V provinci Džehol to kitajski konjiški polki pod vodstvom drznega konjiškega generala Fenghajlaja ustavili japonsho ofenzivo in na več krajih prekinili japonske zvezne linije v Mandžuriji. General koraka proti man-džurskemu križišču Taonanu, iz katerega preskrbujejo Japonci svoje čet« v Dueholu s provijantom. Če bi Kitajci zasedli to mesto, bi nastalo vprašanje, če bi Japonci lahko transportirali municijo in hrano japonskim čelam.
Nadalje poročajo, da je v Džeholu onstran Velikega kitajskega zidu koncentrirana kitajska brigada pod poveljstvom generala Čansuljana kakor tudi močni oddelki dobrovoljcev ter ostanki proti-mandžurskih vojnih sil, ki pričakujejo samo ugodnega trenutka, da vpadejo v Mandžurijo.
Scvsls sc položaj — sradi tega ni izboljšal, ampak poslabšal, ker se Japonci zaradi tega gotovo ne bodo umaknili, ampak le še ojačkli svojo okupacijsko armado.
Prazno besedičenje
Ženeva, 13. januarja, ž. V ponedeljek 16. t. ol se sestane odbor dvanajstorice izrednega zasedanja Zveze narodov, ki ima urediti spor med Japonsko in Kitajem. Če se zadeva ne bo mogla ugodno rešiti, bo zaupana ožjemu krogu odbora dvanajstorice, ki bo sestavljen iz petih članov. Zaradi veUke poostritve položaja, ki je nastal z japonsko akcijo v Šanghaj-Kvanu in provinci Džehol. imajo v Zvezi narodov le malo upanja na uspešno akcijo in izgladite-v tega spora.
New York, 14 .januarja, tg. Ker je včeraj /e angleška vlada opozorila Japonsko na nevarnost mednarodnih zapletljajev, ameriški državni depar-tement ne namerava izvršiti v Tokiu kakšne svarilne "kcije. Ce ps bi se ne opustilo japonsko prodiranje na ozemlje Pekinga, bi nastala nova situacija radi potrebe zavarovanja ameriških in-Ur«Mv,
Cemu »m je podal grof Szembek m Rim ?
Poljska se hoče informirati o stališču Italije glede revizije pogodb
Razgovori z našim inozemskimi upniki
Wamawa, 14. januarja.
Grof S i e m b e k , bivši poljski poslanik v Bukarešti in po imenovanju polkovnika Beeka za zunanjega ministra, prvi državni podtajnik ln prvi pomočnik zunanjega ministra, torej ena najpomembnejših političnih osebnosti novega kurza r 1'oljski, je po obisku, ki ga je napravil v Parizu in v Londonu, potoval preko Monakovega v Rim, da obišče italijansko vlado.
0 očigled dogodkov, ki so s« nedavno odigravali po vsej Italiji zaradi trogirskih levov in ki »o povzročili besno napadanje Jugoslavije po vsem lašistovskem tisku, bi potovanje grofa Szembeka v Rim znalo povzročiti pri nas v Jugoslaviji nerazumevanje in neprijetne komentarje, osobito, ko se je zadnje mesece opazilo, da se Poljska in Jugoslavija stalno približujeta in da je polje medsebojnega sodelovanja že prešlo meje kulturnega dela. Splošni politični položaj v Kvropi nadalje zahteva, tla se to sodelovanje še poglobi in raztegne na jasno določena skupna vprašanja, Obe vladi sta r tem pogledu edini. Zato s« je zdelo ražno, di m od merodajne poljske strani slifti avtentično tolmačenje sestanka med grofom Szem-bekom in med Mussolinijem, da se preprečijo kakšne neutemeljene domneve.
Na merodajnem moda poljskega roaanjega ministrstva izjavljajo. da je potovanje grofa 8t«m-heka t Rim čisto informativnega inačaja tn je bilo določeno ie pred trogirskimi dogodki, a je moralo biti preloieno — na ialost ravno v oiračja proti-jogosloranske kampanje v Italiji — taradi nenadne smrti poljskega veleposlanika v Rimn. Da j« tako prišlo, je gol slučaj. Grof Stembek j« po •rojem nastopa smatral aa potrebno, da pred-»tari v prestolieah vseh evropskih velesil, torej tudi ▼ Rimn, da ibere rse potrebne informacije n stališču posameznih vlad t velikih vprašanjih mednarodne politik«, ki livljenj-ko zanimajo poljsko vlado. Vsaka druga razlaga je Umišljena in ilo-
hotna ta podtikaj« poljski tonanji politiki eilj«, ki Jih ona nima, ne mor« in n« »me imeti t sedanjem poloiaju Rvrope.
Političnih informacij, katere želi poljski državnik zbrati v Rimu, nI težko uganiti. Peta komisija Zveze narodov se bavi z vprašanjem razorožitve. Zadnje čase je izglednlo, da bo v »vojem delu opešala in celo ugasnila, ker »e je med velikimi silami pojavilo stremljenje, vprašanje razorožitve prepustiti sindikatu velesil, ki bi svoje sklepe diktiralo »malim« državam, kamor se prišteva tudi Poljska. Male države se v tej komisiji ne nahajajo več. Poljska in Jugoslavija Rta proti takim poskusom »abotirnnja enakopravnosti tn enakovrednosti vseh držav-članie Zveze narodov vložili protest. Dr. Beneft ni ii neznanih razlogovl Mi in Poljska imamo enak interes, da Zveza narodov ostane, čeprav je slaba in brezkrvna, a da ostane, ker jo edini meddržavni forum, kjer lahko govorimo enakopravno t ostalimi državami. Zato je potrebno, da se diplomacija prizadetih držav i vso vnemo trudi, da ohrani vprašanje razoroiitve v kompetenri ZN in da prepreči, da bi se v Kvropi vstvaril nekak diktatorski vrhovni svet velesil — ki je kljub Paul-Bonoourjevim izjavam simpatičen tudi v Franciji — kateremu bi »male« države bile isročene na milost in nemilost. V vprašanju nem-ikih repnraei| imo knuto takšnega postopanja občutili na lastnem teler
To j* eno. Druge vprašanj' - 'emer -»»orn grof Szembek imeti jasno sliko, j» - riiinnistična propaganda, katero je nemški tisk začel Izstrclja-vati li najtejjih kalibrov in ki bo ' tekočem leta povzročila gin'ohol marsikateremu evropskemu driavnika. T'nlija bo nudila informncijsk« gradivo!
Mislim, da j« to jasna »lika o sestnnku Szem-bek-Mussolini v Rimu. Nam Jugoslovanom ni neprijeten, ker »e nas ne tiče. V kolikor bo razčistil skupne poljsko-jugoslovauske probleme, zna celo biti od koristi.	K.
Belgrad, 14. Jan. A A. Od centralnega
biroja prt predsedništvu ministrskega sveta smo
dobili to-le obvestilo:
V vrsti ukrepov, ki jih Je kraljevska vlada izvršila in jih Izvršuje z namenom, da »e popolnoma sanira finančni položaj, je bilo tudi potrebno regulirati vprašanja plačil inozemskim upnikom, nasproti katerim ima kraljevina Jugoslavija obveznosti v tuji valuti. Ta potreba je posebno neobhodna, ker so vlada prizadeva, da doseže valutno popravljenje, za katero je pogoj obnova popolnega ravnotežja v jugoslovanski plačilni bilanci, ravnotežja, fci Je bilo kakor znano lansko leto skaljeno saradi zunanjih vplivov, kt niso v dosegu kraljevske vlade.
PlnanM min Mer OJorgJevH Je od Sel v Pa rt*, da pospeši razgovora i zastopniki lastnikov nnJib zunanjih posojil tn naših drugih obvez, pooblaščeni smo od finančnega ministrstva, da lahko »poročimo, da ti razgovori ugodno potekajo in da s« sme pričakovati, da se bodo kmalu — ko se urede še nekatere čisto tehnične podrobnosti, ki »e tičejo izvršitve sporazuma glede olajšav prt ureditvi naših plačil za prihodnja tri leta — končali.
Zastopniki upnikov in uradnih krogov «o |nakazali pri teh razgovorih telo veliko razumevanja in nadvBe prijateljsko razpoloženje, da a sklenitvijo dogovora znatno pripomorejo k olajšanju težkoč, ki jih Jugoslavija zdaj občuti glede na svoj« inozemske obveze.
Zakonski načrt o kmetijskih društvih
Kaj bo s sporazumom med Francijo in Italijo?
Farmacci ne veruje v sporazum
Berenger je optimist
Belgrad, 14. jan. L Kmetijsko ministrstvo j« pred kratkim izdelalo in sedaj odposlalo raznim gospodarskim ustanovam v pregled in ocenitev predlog zakona o kmetijskih društvih. V splošnih opombah je navedeno, da se smatra za kmetijsko društvo vsako društvo i neomejenim številom članov, ki ni ustanovljeno niti na delniški niti na ta-druini podlagi. Taka društva bi imela za eilj vzga-janje kmetovalcev s prirejanjem koristnih predavanj in tečajev, i organiziranjem strokovnih sestankov in kongresov ter i drugimi primernimi sredstvi za ustvaritev čimprejšnjega ekonomskega, kulturnega in socialnega napredka vasi in kmeta.
Taka kmetijska društva imajo tudi nalogo, da podpirajo vse ali satno posamezne panoge kmetijskega gospodarstva, računajoč k temu tudi ribar-stvo, da prirejajo razne razstave živine, sejme umetnih gnojil, da preizkušajo razna orodja in ! propagirajo boljše tehnične priprave za obdelova-v tem oziru bogato nje zemlje, biliše vrste semenja itd., za kar bodo i dobila pohvalo in medalje.
Z "no eaedo, društva bodo delala ■ vsemi sredstvi na *em, da se poveča in izboljša splošna kmetijska proizvodnja. Zato bo tako kmetijsko društvo ta svoje člane posredovalo pri raznih nabavah kinetijskegn materijala kakor tudi pri prodaji kmetijskih proizvodov svojih članov. Tako kmetijsko društvo bo nadalje dolžno sodelovati s vsemi kmetijskimi ustanovami in organizacijami, dajati svoja mnenja in nasvete ter predloge za vsa vprašanja, ki se nanašajo na procvit ekonomskih in socialnih razmer. Podpirala bodo delo občin, okrajev in banovin ter države pri delu za procvit
Rim. 14 jnjitmrja. Doslej Js «*roo en faSlstthil dnffvnflt priobčil uredniSVi komentar k Hvahnim
razpravam o zbližan ju med Italijo in Francijo, ki »o »e pojavile v francoskem tisku ob priliki ime-ivavanja g. de Jouve»tela za poslanika v Rimu. Izjemo je med fašističnimi listi napravil samo udarni »Regime Fascista«, gladilo nekdanjega glavnega tajnika faši<«tične stranke Farinaccija, ki izhaja v C remont. Ostali listi sledijo dosedanji taktiki, ki obstoji v tem, tla svoje mnenje podtaknejo tvojim pariškim dopimikom.
Iz pariSkih doji i sov izzveni precejšen pesimizem glede na uspehe, ki jih utegne Imeti misija g. de JoureoeJa. Pariški dopisniki namreč i nevoljo navajajo značilno dejstvo, ki karnikterizira tudi notranjo politično borbo v Franciji. Značilno je namreč. da »e sporazum i Italijo tartemajo po rezini samo glasila radikalne socialistično stranke, ta pa tam tudi kak velik boulcvamki pariški list, v ostalem pa so nevtralni listi glede »poraslima s Italijo skeptični, med tem ko ga desničarski tisk pobija. Da bi francoski narod ne želel sporazuma i Italijo, tega ne trdi noben italijanski list. Vendar pa fe v tukajšnjih političnih krogih malo upanja, da bi Francija »prejela pogoje, ki jih stavi Mussolini za spravo, kakor je malo verjetno, da bi Mussolini pristal na francoske zahteve.
Značilna je ugotovitev nekega zimskega lista, da tudi francoski levičarski politi,i ki »e sicer potegujejo za sporazum z Italijo, vztrajajo na stališčn, da ie mora ohraniti iveia med Francijo in Jugoslavijo tndi v primero, da bi »e Francija in Italija pobotali.
Kaj misli fnSifrtična Italija m x njo Mussolini, jo povedal »neodgovorni« Farinseei v svojem listu. Komentar, ki ga je napisal »Regime Fascista«, ne pušča nikake#a dvoma več o smernicah fašistične zunanje politike, ki »e tudi v bodoče ne bodo mnogo tzprememile. Farinacci ne verjame, da bi bili poskusi francoskega tiska u »pravo t Italijo iskreni. V zaman jI politiki ni sentimentalnem na mestu. Položaj Italije je danes takšen, da te pogaja lahko kot enakovredna država s svojimi sosedi. Italijansko francoski »por se je začel že v Versaillesu, in sicer s mirovno pogodbo, ki ni storila krivice samo Italiji, temveč tudi Nemčiji, Mndjarski in Bolgariji. Mogoče je, da se to nasprotstvo s Francijo po prizadevanju g. de Jouvenela tudi odstrani, toda Italija »« laveda svojih moralnih obret napram Nemčiji, Madjarski, Bolgariji, Angliji in v neki meri tndi napram sovjetski Rusiji, v kolikor gre ta vzdrževanje in okrepitev miru r določenem smislu. Tem obresam s« ne more odpovedati, ker so plod vse Mnnsolinijeve politik«, ki hi »o ji bilo treba nenadoma odpovedati, potem ko je bila ie 10 let neprestano t veljavi. Na Franciji je torej danes, da rasčiisti olnorj*, in sicer na ta način, da popravi r*e, kar je bilo storjenega slabega od bregov Drave d« Od&nftka, od Alp do Donave!
Po vsem tam je malo verjetno, da bi se Mussolini za vedno odpovedal revizionizmu in vsem intrigam, a katerimi je za majhno ceno dobil na svojo stran vse države, ki so nezadovoljne z današnjim teritorialnim stanjem, kakor so ga ustvarile mirovne pogorflbe.
lrl »t« radi poloma izgubiti zaupanj« v »amopomoči in 5« posebno tisti, ki ste pri samo-pomočih kaj izgubili, zavarujte sebe in svoje domač« pri
Jaritas", m ni,.Samopomoč"
temveč jc oddelek velike slovensko, 32 let »tare
»»»arovalnice, ki goji !• pravo in popolnoma varno zavarovanjel Prospekte dobite brezplačno: Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Karitaj«, Ljubljana.
Paril, 14 Jamarja T rcnatnera «dbora m iona nje ladev« j« »enator Bsrcnger čestital vladi, da j« imenovala Jouvenela za poslanika v Rimu. Njegovo poslanstvo naj bo odločilen lačetek ta končne likvidacijo evropskih in kolonialnih vprašanj med Italijo in Francijo ta vso dobo po mirov, pogodbah.
Mnenje uglednega francoskega novinarja
Pari«, 14. Jan. Pod naslovom »Revlzijonlzem ln
italijansko-jugoslovanska napetost« prinaša desničarski »Echo de Pariš« v današnji številki prvi članek Andreja Peronneta o Jugoslaviji. Ugledni francoski časnikar izvaja:
»Eksploatiranje ■ strani italijanske politike in žalostni, toda nepomembni incident, ter ostre besede, ki jih je pri tej priliki rabil predsednik italijanske vlade, jasno rišejo razpoloženje teh duhov ter odkrivajo namere, ki vzbujajo skrb pri vseh prijateljih miru.«
Peronnet nato naglaša, da je njegov položaj kot prijatelja Jugoslavije in Italije delikaten ter nadaljuje: »Priznati je treba, da se je zdaj jasno razkrila želja po ustvaritvi skupine, ki bi ji stala na čelu Italija, ki stremi po nemogoči hegemoniji v podonavskih državah, s čimer ruši glavni smoter mednarodnih mirovnih pogodb. Proti temu poskusu je vstala nova balkanska zveza, v kateri so države Male antante, ki je danes na vso srečo so-lidnejša nego kdajkoli prej. Italija hoče izolirati Jugoslavijo in intrigira zoper njo v Bukarešti, hkrati pa bi hotela izigrati proti njej še Madjarsko, Albanijo in Bolgarijo.
Peronnet nato omenja pogoje, ki jih je Italija postavila za vstop v svetovno vojno, in pravi: »Italija je zahtevala med drugim Gorico, Istro in Dalmacijo, to so pa čisto jugoslovanski kraji.«
Peronnet dalje govori o pariški mirovni konferenci in njenih sklepih ter nadaljuje:
»Mislim, da razplamtele strasti na obeh straneh nevarno ogražajo rapallsko pogodbo in net-tunske dogovore. Italijansko-jugoslovanski antago-nizem na Jadranu vkljub temu, da je Italija anek-tirala pol milijona Jugoslovanov, še zmerom obstoji in se ni izpolnila nobena nada, da bi se položaj v tem pogledu kaj popravil. Bati se je treba novih incidentov, podobnih trogirskemu, ki bi italijansko-jugoslovansko napetost še bolj poostrili. Toda, zaključuje Peronnet svoj današnji članek, Belgrad je po zaslugi jugoslovanskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča ohranil hladnokrvnost in svoje dostojanstveno stališče. Taka je slika v Belgradu — ali se da isto reči tudi o drugi strani?«
Belgra««8*« vesli
Bolirad, 14. jan. 1. Današnje »Službene No-vine« objavljajo zakon o znanstvenih, šolskih in kulturnih odnošajih med kr. Jugoslavijo in republiko Poljsko, ki je bil sklenjen in podpisan 2. dec. 1932 v Varšavi, in zakon o pogodbi za reguliranje plačil iz blagovnega prometa, kakor tudi 7.1 druge obveznosti med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Belgrad, 14. jan. 1. Francoski poslanik na našem dvnru, g. Nagginr, jc danes izročil r dvoru knezu Pavlu velik krit častno legije, odlikovanje, s katerim ga jc odlikoval predsednik republike.
Belgrad, 14. jan. 1. Danes 15. jan. bo seja ožjega odbora Glavne zadružne zveze, na kateri bodo pretresali važna interna vprašanja.
BelgTad, 14. jan. 1. Včeraj je bil tukaj pokopan Miroslav Bračko, dolgoletni policijski uradnik in pisar kazenskega oddelka v mestni upravi bel-grajski. Na zadnji poti »o ga spremili njegovi stanovski tovariši.
Belgrad, 14. jan. 1. S kraljevim ukazom jo razveljavljen na predlog prosvetnega ministra in na podlagi 5 42 znknna o drl. »Tctn in upravnih sodiščih, ukaz od 2(1. junija 11)32, s katerim je bil med drugimi odpuščen it državne služIte dr. Iran A m b r o i i č, profesor realne gimnazije r Kranju.
Dunajska vremenika nnpoven: Mrzlo vreme bo še trajalo nekoliko časa, ponekod se bo nekoliko zjasnilo. Novih padavin iu pričakovati.
kmetovalca in napredek kmetijskega gospodarstva.
Član takega društva je lahko vsnA jugoslovanski državljan, ki je izpolnil 21 leto starosti ki ni v konkurzu in ki ni bil kaznovan za delu, storjena iz koristoljublja. Društvo ima lahko tudi ent^a ali več fondov, ki pa morajo biti vsi namenjeni izključno za d<«wgo ciljev glavne njihove naloge, V te fonde »e bodo zbiraJe vloge darovalcev, volila, U>disi v gotovini bodisi v premičninah ali nepremični na h, prostovoljni
Crispevki itd. Ta denar v fondih pa se mora na-»žiti v državne denarne zavode ali p« maj v zavode, za katere garantira država. Ti foitdi »e po prestanku društva izroče v varstvo Državni nipotekarni banki. Če se v tekn prtih Irt ne UNtanovi nobeno »lično društvo, se Ik> d^ner po sklepu nadzorstvene oblasti, v kolikor ni bU zbran od volil, uporabil z« napredetk kmetijstva. volila pa se bodo izročila odseku zs za-dužbine pri prosvetnem ministrstvu.
Kmetijska društva te lahko grupirajo v področju vsake banovine v okrajne, oblastne in banovinske zveze. Banovinske zvrae »e med-selvojno lahko združijo, za vso državo pa sme obstojati »imo ena glavna zveza bnnovinskih kmetijskih društev » sedežem v Belgrndn. Nadzorstvo nad temi društvi Ivi vršil ban v »rojem področju, splošno nadzorstvo pa kmetijski minister. Če obstoja sedaj kako tako kmetijsko društvo, bo moralo po objavi tega /nkona prilagoditi svoja pravita pravilom teh kmetijskih društev r roku šestih mesecev.
Schleicher se ne misl umakniti
Berlin, 14. jan. >B. Z. am Mittag« pričakuje z gotovostjo, da ho bivši hitlerjevec Gregor Stra»»er imenovan ta ministra bret porttelja in ta namestnika driarnega komisarja r Prusiji namesto dosedanjega komisarja dr. Brachta. Strasser bo potem postal podkancler in nek ikšen specialni minister za razgovore s političnimi skupinami in za razprave t opozicijo v nemškem državnem zboru. Na včerajšnjem razgovoru sta se Schleicher in Ilugenberg razgovarjala o vprašanju, kaj se bo zgodilo pri sestanku državnega zbora. Če bi se pojavila kakšna nasprotstva proti vladi. Računa se t tem, da bo državni zbor razpuščm in se listi že danes spuščajo v politična razmotrivanja v tem smislu. Veliko se govori o kombinaciji, da bi Gregor Strasser, Ilugenberg in voditelj katoliških strokovnih organizacij Stcgcrvvald eventualno dobili mesta r norem re-konstruktruiranem Schleicherjcvcm kabineta. Ilugenberg sam pn je baje stavil pogoj, da se mora njegov program izvršiti tekom dolgega roka, in sicer da ga mora izvršiti ena in ista oseba .
Romunska kriza rešena
Predsednik Vajda V o wod
Bukarešt, 14. jan. ž. Aleksander Vajda Vojvod je danes popoldne oh 1.30 sprejel mandat za rešitev vladne krize in bo danes popoldne predložil kralju listo svojega kabineta. Dopoldne se je Vajda Vojvod razgovarjal t dosodanjim zunanjim ministrom Titulescoin, ki jc izjavil da jo pripravljen (udi t novem kabinetu prevzeti mesto zunanjega ministra. Designirani ministrski predsednik je odšel ob 12.30 h kralju Karlu r avdieneo, ki je trajala ono um. Ob 1.31) jc Vajda Vojvod zapustil dvor in izjavil časnikarjem, da bo še r teku današnjega dneva sestavil vlado ter da bo med šesto in sedmo zvečer predložil kralju kabinetno listo r podpis. V tej listi bo Titulescu kot zunanji minister. Ministri liodo prisego položili še nocoj.
Francija želi 40 urni delavnik
Pariz, 14. jan. tg. »Mntin« poroča, da je pričakovati iniciativo Francije za 40 urni delovni teden. Delovni minister Dnladier predlaga, da bi Francija, Nemčija iu Italija objavile svojo skupno voljo, uvesti 40 urni teden v nekaterih industrijskih panogah. Tak teden pa hi »e r navedenih treh državah uvedel šele toilaj, če hi ostale industrijske države saj r načelu pristale na tako skrajšanje delovnega časa.
Stanje ruskega visokega šolstva
Moskva, 14. jan. ž. V veliki dvorani Kremlja in v navzočnosti diplomatskega zbora ter predstavnikov domačega ia inozemskega tiska, je bila otvorjena današnja seja vseruskega centralnega eksekutivnega odbora. Po kratkem govoru predsednika Kalinina, je predsednik ljudskega komi-sarlata Sulimov, podal pregled rezultatov petletke. Nato je orisal stnnic na visokih šolali r Rusiji ter ter ugotovil, da je na teh šolah okrog 200.000 dijakov.
Izredna sodišča v Španiji
Madrid. 14. jan. AA. Ministrski svet jc včeraj sklenil predložiti zakonski načrt, po katerem pridejo prestopki upora in starke r tovarnah za razstreliva in munirijo pred izredna sodišča
Ruski Ahasver
Montevideo, 14. jan. i. List »F.l Di.irlo« Javlja, da jo Trocki prosil urugvajsko vlado, da mu dovoli uastanitev r Urugvaju.
Cena kruha se dviga
Belgrad, 14. Jan. L Radii naglega porasta eni moke in ostalih pšeničnih izdelkov so vse tukajšnje pekarne in vsi peki trišali cene kruha ta pol dinarja pri kilogramu. Čeprav je teh 50 par z« posameznika .ialen kost, bo v splošnem za belgra jnko prebivalstvo to precej visoka vsota, ker predstavlja v dnevnem izdatku belgrajskega prebivalstva za kruh zvišanje za okoli 100.000 Din. Mesečno gredo torej ti povii&ki na kruhu v težke milijona. Kafcor nava<kio vsako zvišanje ccn. bo tudi lo r prvi vrsti zadelo najsi roma Sne jše sloje, za kater« predstavlja kruh glavna izdatek.
Osebne cesti
Belgrad. 14. jan. A A. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje, je povišan za šefa državne delavnice za proteze v Ljubljani, v 8. skupino Anton Tninincc, šef iste deluvnico v 9. skupini.
Belgrad. 14. jan. AA. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje, je postavljen za uradniškega pripravnika na splošni državni bolniSiici v Ljubljni, Nikolaj Graseli, absolviranl magister pharmacije v Kamniku.
Boncour zelo reduciral vojni proračun
Parh, 14. jan. A A. Ministrski svet Je odobril tisti del načrta za llnsnčno obnovo države, ki govori o varčevanju in redukcijah. Prihranki vojnega proračuna z.našajo 700 milijonov frankov.
Mraz v Nemčiji
Berlin, 14. jan. AA. Nemčijo je dosegel val mraza, ki je posledica hudih viharjev. Vreme js jasno in sončno. Preteklo noč je toplomer nenadoma padel v Vratislavi na —15 stopinj, v Berlinu na —1 stopinjo, v Črnem gozdu na —14, na Bavarskem na —15 in v Rudogorju na —18 stop. Zdi se, da bo hud mraz držal še več dal.
Drobne vesti
Rim, 14. jan. AA. Italijanska nogometna zveea je razpravljala o postavitvi velikega olimpskega stadiona v Rimu, v katerem bo lahko 150.000 gledalcev. Stadion bo zgrajen zaradi finalnih tekem za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo 1934.
Pariz, 14. jan. AA. Francosko letalo »Mavrica«, ki poizkuša postaviti nov rekord iz Pariza v Južno Ameriko, je pristalo v senegalskem pristanišču St. Louis. Do tam je preletelo 3900 km s povprečno hitrosljo 237 km na uro. Danes poleti preko Južnega Atlantika.
Cherbourg, 14. jan. AA. Sodna preiskava o požaru na veleparniku »Atlantiku«, ni odkrila nobenih indicijev, ki bi se iz njih dalo sklepati na zločinske namene .
London. 14. jan. A A. Ker ni « letalen Bertn Hincklorjii nikaklh vesti, je znano angleško letnike iu rekorderko Winifred Apponer zadel iivčnl šok. Danes jo po strašni živčni krizi izdihnila.
Manchester, 14. jan. AA. V mestu in okolici so danes čutili potres. O škodi od nikoder ne poročajo.
Madrid. 14. jan. A A. Iz Saragosse poročajo: Ker neki deček, .luan Velasio po imenti, star 8 let, ni dobil za boiič nobenih igrač, je bret rednosti svojih staršev pisal predsedniku republik« Zamori in ga prosil za darilo. Danes Je pnštns nprnra poslala dečku poštni zaroj » prekrasnimi Igračami, ki mn jih je poslal Zamora.
Rim, 14. jan. AA. 31. dec. je štel Rim LOoOOOO prebivalcev, to je za 36.000 več kakor leta 1931.
London. 14. jan, AA. Zunanji minister John Simon odpotuje jutri ob 11 v Ženevo Med vožnjo se bo za mnlo časa ustavil v Parizu.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, počasi se bo zjasnilo, zlasti v se\eniih krajih in v Printerju.
Izjava univ. prof. dr. Riharda Zupančiča
Humanizem in enotna
i
univerza
Ljubljana, 14. januarja.
V želji, da čimbolj vsestransko razjasnimo problem slovenskega šolstva in naše univerze, smo se obrnili na univ. prof. dr. K i h a r d a Župančiča s prošnjo, dn nam da kot strokovnj.uk, ne samo glede univerze, ampak sploh šolstva, primerno izjavo. G. profesor je zastopnika našega lista zelo prijazno sprejel ter nam dal temeljito izjavo, v. kateri je navedel mnogo globokih argumentov za humanistično vzgojo v srednjih šolah in za enotnost univerze. to je za univerzo z medicinsko in tehniško fakulteto.
»Na vašo prošnjo in na vaše vprašanje vam morem izjaviti,« je pričel g. profesor svoja izvajanja, »da se smatram nekoliko kompetentnega odgovoriti, saj sem bil od leta 1908 do leta 1918 ofi-cielni zastopnik v mednarodni komisiji za matematični pouk. ki je isdala zelo obširne publikacije.« (Pri tej priliki nam je g. profesor pokazal v svoji zasebni knjižnici zelo veliko zbirko teh publikacij.)
Za humanistično izobrazbo srednješolcev
»Glede našega srednjega šolstva bi bil moj odgovor zelo kratek, ako bi me vprašali pred nekoliko dnevi. Takrat bi rekel: obup! Po izjavi g. ministra prosvete pa imam zopet nekoliko nade, da se hudo žalostno stanje naših srednjih šol nekoliko popravi, in sicer zalo, ker je g. minister obljubil, da bo položil več važnosti na klasičen pouk. Nikoli se ni Ireba boriti za klasicizem kot tak, ker doživi prej ali slej sam ob sebi renesanso. Boriti se pa moramo za generacije učencev, ki bi bile hudo oškodovane brez klasičnega pouka. V tem pogledu je to. kar je ostalo na naših revnih gimnazijah brez vsake vrednosti, tako da bi celo .jaz, priznan zago-vfcfnik humanizma, prej želel, da ta rudiment od-pnfle, nego da v sedanji obliki poveča neznosno površnost, ki jo pokažejo abiturijenti naših srednjih šol.
Vsako drugo leto predavam na univerzi začetnikom na tehniški fakulteti in na filozofski. Pred-izobrazba mladih študentov pada fce nekaj let, ali padec od predlanskega leta do letos je naravnost pogubonosen. Najvišja učna uprava bi morala zato nujno poiskati vzroke. Ne govorim o popolnoma nezadostnem znanju dijakov iz matematike, ker me to ne zanima toliko. Kar potrebujem, je gotova sposobnost za logično mišljenje in pogum s trdim naporom poiskati prehod v spoznanje tam, kjer je pot težka. Vse to pa da srednješolskemu dijaku le logično izvežbanje na klasičnih jezikih.
Pa v naših šolah je tudi pouk v drugih predmetih mnogo prelahek. Tako, da žalibog abiturijen-tom lanskega leta manjkajo nekateri znaki izobraženca sploh. Ne morejo na primer fiksirati misli na eno idejo skozi par minut. Nepopisno žalostno je to na filozofski fakulteti. Na njej predavam v Ljubljani že 11 let. Vedno 9em si izbral iz mnogoštevilnih začetnikov, ki se javijo za matematiko, le malo število dobrih dijakov, a letos bo to število bržčas ničla, dasi se jih je javilo več, kakor po navadi. To bi mogel biti slučaj, ni pa slučaj, da imajo mladi gospodje tako malo lastne kritike, da niti ne vidijo pomanjkljivosti svojega talenta.
Nujno nam je potrebna reforma srednje šole, ki nam jo obljublja g. minister. Dobro bodo učinkovale poostritev zahtev, razširitev klasičnih predmetov in strožja klasifikacija.
Vendar si usojam dodati še en nasvet. Srednješolski profesor mora biti sitrog, včasih neizprosno strog, da pa more biti tak, mora biti pravičen. Srednješolski profesor pa je pravičen le tedaj, ako mu ni treba bati »e za službo, če slabo oceni sina najuglednjšega moža. Ko bi g. minister dosegel to, bi bila njegova zasluga neminljiva.«
Naš zastopnik ee je zahvalil g, profesorju za to izjave
Na to je naš zastopnik opozoril g. profesorja na to, da je že mnoga leta dopisni član akademije znanosti v Toulouse in da zaradi tega prav dobro pozna razmere v tem mestu, kjer se nahaja tehnična fakulteta.
Tehnične fakultete v svetu
»Seveda poznam razmere, ne samo v Toulouse, Jeprav tam posebno, ampak po vsej Franciji, ker sem imel nalog študirati v prej imenovani lastnosti člana mednarodne komisije za matematični pouk in pa tudi po posebnem nalogu prosvetnega ministrstva, po katerem sem študiral francoske razmere leta 1907 zaradi reorganizacije matematičnega pouka. V Toulouse eksistira priklopljena k »facultč des sciences« tehniška fakulteta, ki izdaja nastopne diplome: »diplSme dTnge-nieur-chimiste, d'Ingčnieur člectrochimiste, dTngenieur čleclricien, dlngčnieur mecanicien, dTngčnieur d'Institut agricole. Absolventi te tehniške fakultete so dokaj priznani v dri in privatni službi na Francoskem. Posebno hvalijo njihovo sposobnost za preiskovalne laboratorije, v katerih dvigajo kvaliteto proizvodov dotičnih tovarn. Tehniške fakultete, katere se parkrat skrivajo pod imenom »Instituta annexes< eksistirajo še v Caenu, Grenoble, v Lille in v Nancy. Povsod izdajajo ulične diplome, kakor v Toulouse. V Grenoble jih imenujejo DiplOmes de 1 Institut Politechnique. Tudi absolventi teh fakultet so na dobrem glasu. Francoska učna uprava je pač po dolgem izkustvu spoznala, da ne gre tratiti v malih mestih državnega denarja, kakor tudi ne delovne moči posameznih profesorjev na ia način, da bi tam usianovila ud univerz, ločene tehniške visoke šole. Celo v Parizu bi imeli danes tehniško fakulteto, ako tamkajšnja ficole Polvtech-nique, sicer vojaška šola, ne bi bila vaakeaiu Fran-
cozu pri srcu, zakaj ona je priljubljeni olrok velike revolucije. Ecole centrale pa je šola predvsem za zasebno industrijo. Druge velike tehniške visoke šole, na primer Ecole de Mineš so povsem specialne šole za absolvente že imenovane ficole Poly-technique.
Ideje ustanoviti v provincialnih univerzitetnih mestih posebne tehniške visoke šole francoska učna uprava niti razumela ne bi iu bi jo, če bi se pojavila, a limine odklonila. Zato bi bila upravičena na podlagi izrednih učnih uspehov tehniških fakultet.«
Dovolili smo si vprašati g. profesorja, ali ima kako specialno naziranje glede odcepitve tehniške fakultete od univerze v Ljubljani. G. profesor nam je odgovoril.
Proti odcepitvi tehnične fakultete
»Sem sicer, kakor marsikateri človek v mojih letih, dosleden pesimist Izjemoma pa nisem glede odcepitve, o kateri sedaj govorim.
Življenjsko izkustvo me uči. da ni tako lahko razrušiti pametnih institucij in da se take institucije, ako sc to zgodi, ponovno prerode, kakor feniks. V Ljubljani pa je združitev tehniške takultete z univerzo edina pametna organizacija vsega visokošolskega pouka, ker je vsa naša univerza nastala nu podlagi te združitve, ker so profesorji vseh fakultet skupno delali za vse druge, ker ima pri nas tehniška fakulteta tako globoke korenine v univerzitetnem življenju, da se iz tega enostavno iztrgati ne da, ako nočemo, da umreta obe, univerza in tehniška fakulteta. Ko sem v marcu leta 1919 prevzel referat za bodočo univerzo v Ljubljani pri pover
dva rektorja, ki sta še bolj dosegla tesno spojitev vseh fakultet. V materielnem pogledu imajo dijaki filozofske fakultete realističnega odseka filooofske fakultete dober del svojega pouka na tehniški fakulteti in lam jim damo marsikateri pogled v praktično življenje, ne da bi bil v škodo njihovi usmerjenosti k čistemu spoznanju prav zato, ker pri tem ostanejo na tleh svoje almae matris. Za dijake tehniške fakultete pa je pridobitev te združitve predvsem moralna. Njihov duševni nivo dvigne že sama ponosna zavest, da so univerzitetni Študentje. V isti meri učinkuje na njih njihovo občevanje s kolegi drugih fakultet d'čgal a egal, ker so s tem obvarovani grobega materialiama, ki je dostikrat na tehničnih visokih šolah razvoju tehniške znanosti v škodo. Recimo še golo resnico: Ako bi zašel na tehniško fakulteto nesposoben profesor, bi jo hitro zapustil, ker bi spoznal, da zanj v okviru univerze ni mesta in da je distanca zanj do drugih profesorjev pre-i velika. Združitev tehniške fakultete z drugimi dvigne torej nivo tehniškega pouka, oplodi nekateri študij na drugih fakultetah, dvigne nivo profesorjev tehniških ved, ustvarja iz celokupnega profesorskega kolegija korpus, ki je vsestransko orientiran in in-i formiran in je zavoljo tega, vsaj v majhnih mestih, I tako pametna institucija, da bo sama po sebi živela, dokler bodo univerze in potreba za tehniški pouk.
Z druge strani vem. da je g. minister prosvete sam znanstvenik. Kot tak bo gotovo poslušal soglasno mnenje univerzitetnih profesorjev v Ljubljani in kot tak gotovo ne jioziia drugih nego stvarne razloge. Za tako dalekosežno namero, ako bo morebiti videl, da stvarni razlogi drugod govore za izvršitev njegovih namenov, se ie danes bržčas že prepričal, da v Ljubljani govore proti tem namenom. Izvršil
OJobim« a4 Minulerit.o Kcilolr* polllike '» »orodn»90 idrovlj«
S. II«' W> «1 19- 1 l»12.
Peter Vogrič - 60 letnik
Maribor, 14. jan.
Na svojem lepo urejenem domu na Slemenu pri Selnici ob Dravi, bo obhajal dne 1.9. jan. 1933 šestdesetletnico svojega rojstva g. Peter Vogrič, daleč okoli znana dobričina. Gospod Peter Vogrič
jeništvu za pouk in bogočastje, takrat se je s 1. mar- : jih bo lam, kjer so morebiti potrebni, dopustil pa, cem začelo materielno življenje univerze z enim predalom, ki so mi ga dali v neki pisalni mizi v vladni palači, a meseca maja se je univerzitetno življenje dejansko porodilo z ustanovitvijo in s prvim predavanjem na tehniških visokošolskih tečajih, lo se pravi ua tehniški fakulteti, ki je bila potemtakem prva fakulteta na naši univerzi. Kavno, ker je bila to falkulleta. se je posrečilo dobiti zanjo profesorje tako visoke kvalifikacije, da bi se premislili sodelovati na navadni tehniški visoki šoli. Da imenujem samo našega nepozabnega dr. H i u -terlechnerja, ki bi gotovo sprejel samo pro-fesuro na filozofski fakulteti, ako tehnika ne bi bila fakulteta. Tehniška fakulteta je dala univerzi že
da se naša mlada organizacija univerze v Ljubljani mirno razvija naprej, kakor dosedaj. Želel bi samo, da bi g. minister, ki kot znanstvenik, brez dvoma največ zaupa svoji lastni sodbi, prišel v Ljubljnno in tu zastrmel. ko bi spoznal, s kakšno energijo, požrtvovalnostjo in s kakšnimi redkimi sposobnostmi so vprav profesorji te univerze v skupnem delu vseh fakultet v kratkem času in z neznatnimi državnimi sredstvi, toda s skrajno izrabo svojih telesnih in duševnih moči ustvarili celotno univerzo, katero bo, če jo bo enkrat videl, gotovo ščitil tudi on sam z vso svojo blagodejno močjo.
Zato glede odcepitve tehniške fakultete v Ljubljani ne moreni biti pesimist.«
Pitamšeeva »Država" v angleščini
Sadovi Hubtianske univerze
Jugoslovanski poslanik v Združenih oržavah, odlični znanstvenik dr. Leonid Pitamic, je izdal zdaj svoje prvovrstno življenjsko delo v angleškem jeziku v Ameriki. Angleški naslov se glasi: A treatise on the State by Leonidas Pitamic, LL. D. Tiskala in izdala J. H. Furst Com-pany, Bu.ltiinore, Marvland leta 1933. Tiskarsko je silno okusno opremljena, tiskana v prijetnem razločnem borgis-tisku na prvovrstnem papirju v običajnem formatu znanstvenih knjig.
Knjiga ni le prevod Pitamičeve Države, ki jo je I. 1927 izdala Mohorjeva družba, ampak je prav za prav njena nova, izpopolnjena izdaja. Pisatelj sam pravi v uvodu, da je njegova knjiga v marsičem revizija in dopolnilo slovenskega tlela. Posebno, tako pravi sani, se je trudil za filozofsko jasnost pri razlagi in vse-bolj se je še poglobil v posamezne državne tvorbe, zlasti je študiral uredbe ameriških Združenih držav. Upošteval je tudi razne politične probleme zadnjih iet, da ob njih svoj nauk o državi in o raznih rešitvah državnih problemov tembol j pojasni in znanstveno podpre.
Tako je postala njegova angleška knjiga »sintentičui traktat o državi«, o njeni! temeljili, zakonih, raznih oblikah in uredbah, o ustavah in upravah v preteklosti in sedanjosti. G. poslanik je izčrpno uporabil vso tostvarno strokovno literaturo in napisal pregleden, praktičen in strogo znanstven učbenik. To delo je sad njegovih študij na naši ljubljanski univerzi in pozneje v Ameriki na službenem mestu.
Odlomek njegovega slovenskega dela je izdala že I. 1930 Georgetovvnska diplomska šola
pod naslovom »Nekaj pojmov o državi in njih mednarodne faze«, /daj pa je delo izšlo \ celoti in izpopol njeno. Pri prevodu in priredbi so mn pomagali profesorji imenovane diplomske šole in kat. univerze v Washingtonu. zlasti dr. Purcell, profevsor ameriške zgodovine. Vsem tem se pisatelj v uvodu toplo zahvaljuje.
Ta klasična knjiga bo ponesla ime slovenskega znanstvenika tudi po ameriškem kontinentu, uvrstila ga bo med svetovno priznane strokovnjake državnega prava. Takih del o državi šteje dandanes svetovno slovstvo namreč zelo pičlo število. Knjiga je veliko priznanje za pisatelja samega, istotako pa tudi za našo mlado slovensko univerzo, na kateri je večinoma nastala ta knjiga. Pruv tako pa more biti ponosna na takega poslanika tudi naša jugoslovanska država, ko ima na enem najodlič-nejših mest svetovno priznanega znanstvenega strokovnjaka. Slednjič je ta angleška knjigo tudi veliko priznanje za našo Mohorjevo družbo, ki je s prvo izdajo Pitamičeve Države pokazala svojo kulturno višino in tako postala ena izmed naših na jbolj važnih založb, ne samo poljudnih, ampak tudi znanstvenih knjig, in dala našim akademikom učbenik, ki ga marsikateri kulturni in številnejši narod nima, javnim delavcem in politikom ter državnikom pu zanesljiv vodič, za mnoga vprašanja. Brez dvoma bo Pita-mičeva knjiga viplivala ne le na razvoj pravne in filozofske vede, ampak tudi na razvoj državnega življenja pri nas in drugod. Zato smo te izdaje zares lahko veseli. V Pitamicu je dobila Amerika prvega Slovenca znanstvenika.
se je rodil dne 19. jan. 1873. leta vCepovanu pri Gorici. Že od rane svoje mladosti je bil Vogrič izredno marljiv in v vsakem oziru vse življenje poštenjak, kakršnih je malo. Prevzet je strogo čisto slovenskega in krščanskega duha. Izučil se je čevljarske obrti ter se je v tej stroki specializiral pri raznih odličnih mojstrih. Od leta 1894 do 1905 je deloval v Gradcu, kjer je bil ne samo iskan obrtnik, ampak tudi vodilni član slovenskih in katoliških društev. Pridno je sodeloval pri pevskem društvu >Kres« in drugih zborih kot izvan-redno dober pevec. Slovenci v Gradcu, zlasti slovenski dijaki, so imeli v Vogričevi hiši svoj« varno zatočišče in gospod Vogrič in njegova blaga gospa soproga Marija, ki istočasno slavi svojo 60-letnico (roj. 8. dec. 1872 v Domžalah) sta v svoji znani blagodušnosti podpirala naše rojake, ki so bili vredni in jiotrebni pomoči. Leta 1905 se jo gospod Vogrič z vso svojo družino preselil v Ameriko. Sreča mu je bila na novem svetu mila. Priden kot mravlja, jiošten kakor malokdo, varčen, pameten v svojih ukrepih, slušajoč pri svojih poslih nasvet svoje dobre žene, si je gospod Vogrič v teku let pridobil v Ameriki toliko premoženja, da je pestai tam restavrater v lastni hiši v Bro-cklynu pri New-Yorku.
Med ameriškimi Slovenci uživa gospod Vogrič velik ugled. Tudi v Ameriki je ostal gospod Vogrič vedno zvest krščanskim načelom in svojemu slovenskemu narodu. Sodeloval je vsa leta prav živahno in požrtvovalno pri organizaciji slovenskega življa. Sodeloval je pri raznih drugih, posebno pevskih zborih. Ameriški slovenski listi ga štejejo med svoje vztrajne in dobre sotrudnike. V srečnem zakonu sta se mu rodili dve hčerki in dva sinova, ki so vsi prežeti duha svojega dobrega očeta in matere.
Pred desetimi leti je kupil gospod Vogrič na Slemenu v župniji Selnica ob Dravi od grofa Tel-kyja v bližini graščine Viltuš lepo vilo »Gozdni dom«, kjer sedaj živi naš jubilant življenje srečnega in zadovoljnega človeka. Vogričeva hiša je znano zatočišče vseh, ki so pomoči potrebni, zlasti njegova blaga žena Marija zasluži pravo ime »mati revežev«. Zato pa je tudi Vogričeva družina obla-godarjena z božjim blagoslovom, ker je storila v dolgih desetih letih bednim članom slovenskega rodu toliko dobrega, da se to niti popisati ne da.
Omeujamo še. da je bil gospod Vogrič za časa, ko se je odločevalo po končani svetovni vojni, kam bomo pripadali Slovenci, agilen član ameriškega Jugoslovanskega odbora. Za svoje narodno delovanje je dosegel razna priznanja in pohvale. Mož pa bi zaslužil visoko odlikovanje.
Po svoji naravi je gospod Vogrič, vkljub visokim lastnostim in izrednemu talentu, ponižne narave ter bahatosti in ošabnosti sploh nikdar ni poznal. Dasiravno šestdesetletnik, vendar je še mladostno čil in živahen ter kot izboreh pevec stalno sodeluje pri pevskem zboru v Selnici ob Dravi.
Gospod jubilant je zvest naročnik Slovenca«.
Njemu, kakor njegovi blagi gospej soprogi kličemo ob jubileju: še na mnoga leta!
Židovsko vprašanle
jProtestantizem kot potomec humanizma in , renesanse je prevzel od njiju poganski del dediščine: naturalizem. S tem je odprl vrata, da so se mogie poganske ideje vriniti v protestantsko teologijo. Druga vrata pa je odprl subjektivizmu s tem, da je zavrgel cerkvene auktoriteto in je tako Kantu in vsej nemški idealistični filozofiji utrl pot in ji omogočil, da si osvoji evropsko inteligenco. Vse to je pripravilo francosko revolucijo in združilo protikrščanske elemente v framasonske lože. Omenjena revolucija in Napoleonova era je prinesla Evropi in vsemu svetu nov dar: emancipacijo Zidov. Tedaj so ti navalili v lože, da učvrste sebe in svojo emancipacijo v vseh socijalnih razredih. In posledica je bila: Židje ne nastopajo kot Izbran mesijanski narod; v duhu tedanjega liberalizma so postali samo državljani Mojzesove vere. Vendar pa ne govorimo o židovskih Francozih, Nemcih ali Rusih, ampak o francoskih, nemških ali ruskih Židih. Židje so še naprej izraelsko ljudstvo. Dočim jim je loža omogočila, da se družabno dvignejo, so jim banke in borze omogočile, da so se opomogli gospodarsko — in to do hegemonije.
Kako pa je /. Židi danes? — Židje se radi selijo, dostikrat so v to prisiljeni, ker jih preganjajo. To jih je pa dovedlo do tega, da svoje nnetje drže v likvidnem stanju: v denarju. Radi tega so se vdali bankarstvu, delniškim družbam in borznim špekulacijam. Moderna tehnika je lesno povezana v akcijske družbe. Židje poznajo vse tajne v trgovini in na borzi in prav zato so tu zagospodovali. Denar nič ne prinaša, če ne kroži med ljudmi. Tako je vse ozko spojeno s trgovino. Zato pravijo: kjer je trgovina, lam so sigurno tudi židje. Židje pač teže za tem. da si zugotove svoj položaj in to tudi z javnim mnenjem, posebno s tiskom. Zato so prišli do oblasti, po kateri gredo tudi v vlado in čvrsto drže v svojih rokah deuar in dobiček. Židovske mase. ki so v v/, odnoevrop-skih zemljah, se selijo počasi proti zapadu Danes je glavno m<*sto židovstva Newvork.
Židovski narod kot narod pa vendar š<- ni |*i-vsem izgubil svoje mesijaneke ideje. Loža in njen potoiuec liberalizem želita s pomočjo »kraljevska
umetnosti« popolnoma izriniti z lica zemlje vse, kar je nadnaravno, a vendar tudi ona v dobi »visoke buržoazije« služi tej mesijanski ideji. V dobi »prolelariata« se socializem zavzema za isto^nalogo in še z večjim navdušenjem in energijo. Težak položaj proletariata po raznih tvornicali goji nado na boljšo bodočnost. Vse to se pa v Evropi razbije, ker imajo Židje premoč v ložah in v socializmu. Ta socialistična težnja in vera v ožitvorjeni raj na zemlji pa ni zgolj slučaj. M. Buber, teoretik židovskega duha in z njim kritik Marxovega »Kapitala« K. Frantz priznavata, da imajo Marxovd osnovni go-sjjodarski pojmi specefično oznako židovskega duha. Tako se torej človeška družba, ki se v svoji oholosti odreka nadnaravnemu odrešenju in z druge strani kriči po najprimitivnejšem osvobojenju, ta družba torej se zavestno ali podzavestno ineče v naročje Izraela. In tako dva največja sodobna protivnika: Kapitalizem in socializem stojita )>od inspiracijo in ▼ lasti Zidov. To pa dokazujeta Wallstreet v New Yorku in Kremi v Moskvi.
In kaj zdaj? Ali naj se navdušujemo za antisemitizem? Tudi za to je vedno več glasov. Hilaire Belloc opaža, da je boljševizem dovedel židovsko vprašanje v nov Stadij. In res, kdor pozna pionirje framasonske lože. velikega svetovnega tiska, gledališča, filma, književne kritike, sramotne knjige, sodobne revolucionarne agitacije, tak se bo pač oprijel le misli. Ali ni torej prva dolžnost vsakega katoličana, da postane antisemit? Pa je morda še kak drug način rešitve židovskega vprašanja?
Najprej b^rmo pravični in recimo: Kar dela mnogo Židov, tega ne smemo očitati vsem. Drugo: V presojanju židovskega vprašanja lahko zaidemo, če nas ne vodi Sveto pismo. Antisemitizem podpira rasno mržnjo, pa naj bo ie »umerjen; ali pa »radikalen«. Ta slednji gre celo tako daleč, da zavrže Sveto pismo, Kristusa in njegovo Cerkev in nauk. Narodni socialisti hočejo biti radikalni anti-semiti, a s tem prav po Marxoveni duhu postanejo njihovi dobri pomočniki. Zidov ne bo nihče vrgel z zemeljske oble. Bili so sodobniki izumrle egipt-ske kulture. Asircev, Bnhiloncev in Grkov; in bili u, j ,iA!»,>(.,i'!i,.|jn Rima ln bodo še naprej. Pa bodo |>o sv. Pavlu (Rim. 11, 261 tudi Židje nekoč postali katoličani: torej bo nekoč Bog sam rešil aeuutako vprašanja
Odlično
belo
PLATNO
Lov na divje svinje
Lov na divje prešiče
Jurklošter, 12. januarja
V sredo, 11. t. m. se je po naših obširnih gorskih gozdovih, ki tvorijo vrata v takozvani »Ur-wakk, vršil obsežen lov na divje prešiče, ki so lani po županstvu nizko ocenjeno naredili samo v naši župniji za 18.000 Din škode. Povabljeni so bili najboljSi lovci in gonjači. Osem ščetinarjev so prignali gonjači iz njihovih skrivališč. Lovci so streljali po njih, nekaj jih baje tudi zadeli — <■ padel nii noben prešnč.
Vsi so pokazali Lovcem zvite repke in na zvit način so pobegnili.
Uboj v pijanosti
Novo mesto, 13. januarja.
Danes se je vršila pred kaz. senatom petorice razprava zoper 23 letnega Kovačeviča Janka iz Se-češice. Le-ta je 20. novembra 1932 pil v družbi svojega tovariša Badovinca v vinogradu v Kamenin. Proti večeru se je vinjen vračal domov. Med pot j« je naletel na družbo SajaloviČa Nikole. Začel se je prepirati z nekaterimi ženskami. SajatoviČ ie posegel v ta prepir. Kovačevič je navalil na Saja-toviča in ga udaril z barigeljcem po glavi, nato pa suval z nožem in prizadejal Sajatoviču 6 poškodb. Sunil ga je tudi za levo uho in mu prerezal žilo odvodnico, tako da je izkrvavel in umrl. Nato je Kevačevič z nožem osuval še Maro Rabinovičevu in jo poškodoval lahko na prstancu in hujše na sredincu leve roke. Sredinec ji je prerezal lako. da je visel samo še na koži. Pri razpravi je trdovratno tniil ilpiitnip ler hr.lel zvaliti krivdo na .—i.. ,—. — - - -
svejega tovariša Badovinca 1 odi. po pričevanju zaslišsi.ih pri* je njegova I rivda popolnoma doka-(Jfcsujeo >r bil ca i let iu 1 uie»ec rublje.
Koroškim slovenskim pevcem bratski poljub!
Narodna pesem - element narodne zavesti
Da slovensk* je Korotan, narod naš dokaze hrami...
Dr. Toman.
Sirarntk je dal človeku peeem, da z njo izrazi ono, česar mu ni mogoče izraziti z nobeno besedo, da z njo izčrpa iz dna svoje duše ona čuvstva, ki Jih ne more doseči in ne izčrpati niti z najbistrej-Žim razumom. Zato obmolkne ob petju vsakdanja beseda, zato se kloni razum in se odpre le srce srcu, kajti po pesmi govori le srce s srcem. In ker črpa pesem iz srca najgloblja in najnejžnejša čuvstva in jih preliva neposredno v srca poslušalca z ono silo, ki je ne zmore nobeno drugo sredstvo, upliva na srca, budi v njih plemenita čuvstva, dviga jih, bliža jih Večni lepoti, vžiga jih za vse plemenito in vse dobro in vrši s tem ono delo pleme-nitenja, ki ga nobena druga stvar ne more vršiti s tako silo, tako na globoko in tako na široko.
Po vsej pravici torej merimo in cenimo po pesmi plemenitost ali kulturo srca in kulturo naroda. Ta srčna kultura je pa brez dvoma veliko več vredna kot splošna kultura, pod katero navadno razumemo splošno prosveto, zlasti znanstvo. Razum je nezanesljiv; razum je sicer oster, neizprosen, e človeka lahko odjtuji njegovemu božanskemu bistvu, zavede ga na stranpota, v usodepolne zmote: največji znanstvenik je lahko največji brezsrč-než. Znanost človeka prav lahko poniža z one vi-fcine, kri mu je dana od Stvarnika. Plemenita umetnost pa, h kateri moramo šteti na prvem mestu lepo petje, ta pa človeka dviga, izpopolnjuje ln bliža vedno bolj cilju, ki mu je namenjen in določen od Stvarnika. Zato je srčna kultura za človeštvo vobče veliko veliko pomembnejša od kulture razuma. Moč petja je bila v vseh vekih pri vseh narodih znana, zato pravljica o Orfeju, Arhiji, sirenah, rajski ptici itd.
V prvih povojih zadošča človeku za izraz veselja tolčenje po donečih predmetih in kričanje, o katerem je težko reči, da ima kaj skupnega z lepim petjem. V bistvu pa je to isto, kar petje, je
ona energija ftivstev, ki se nabere v srcu in sili na dan: čim nerodnejši je še človek, tem nerodnej-ši je izraz. Ko pa se človek duševno dviga, išče st vedno novih sredstev, novih poti za izražanje svojih čuvstev. Z opazovanjem in občudovanjem božjega stvarstva se mu vzbuja plemenito srce, raste srčna kultura in istočasno se mu budi v srcu tudi lepa pesem. Tako se budita in stopata vštric ti dve sestrici, podpirajoč druga drugo od stopnje do stopnje, od koraka do korak« ...
Slovenci imamo zelo lepe pesmi, umetne in ljudske; njih lepoto občudujejo in priznavajo vsi tujci, ki slišijo naše petje. S tem brezpogojno priznavajo tudii našo srčno kulturo. Tega priznanja moramo biti veseli, na nje smemo in moramo biti ponosni. In čut hvaležnosti nas sili, da spoštujemo in podpiramo vse one, ki to našo kulturo gojo iu jo z neizmerno ljubeznijo in velikanskimi žrtvami širijo. Ti najboljši pionirji naše kulture so naši pevci, zato čast in hvala jim!
V dvoboju med umetno in ljudsko pesmijo zmaga vselej ljudska. Ta je izJtiv prave narodove (ljudske) duše. Pri njeni tvorbi je sodelovalo vse ljudstvo; kakor kamen po reki se je valila iin oblikovala pesem med ljudstvom od ust do ust, od stoletja do stoletja, oprijela vse, kar je bilo res narodnega, odvrgla vse, kar ni bilo domačega. In ko je bila izoblikovana in izlikana kot dragocen de-mant, jo je prevzel ves narod za svojo in jo izročal od rodu do rodu. Zato so pri vseh narodih ljudske pesmi najbogatejši vir prave ljudske umetnosti, h kateremu hodijo po zdravo studenčnico vsi veliki umetniki, ki hoče,jo skladati (umetne) pesmi v narodnem duhu (Haydn, Dvorak, Grieg i. dr.). Ljudske pesmi so najdragocenejše narodno blago, so njegova zlata valuta. Zato so pevci, kl pojo in širijo od roda v rod te naše lepe pesmi, naši najzvostejši čuvarji narodnega bogastva in varuhi te naše narodne dediščine, ki smo jo prevzeli od svojih dedov in pradedov.
In prav ta pristnost, ta domačnost in sarno-niklost ljudske pesmi človeka tako veže z domom,
da ga ni srca, ki bi se moglo oprostiti te vezi. Kako nas veže z domovino lepa domaČa pesem v tujini i Kako nam odmevajo spomini lepe mladosti ob lepi domači pesmi! Kaj more človeka bolj prikleniti na dom kot pesem mladiih dni, s katero ga je mamica uspavala, s katero in ob kateri se je igral z vrstniki pod lipo, ki jo je pel za čredo na paši, po delu na polju in zvečer na vasi. Resnično, narodna pesem je oni element, ki z ncodoljivo silo vzbuja v človeku narodno zavest in ljubezen do rodne zontlje. Zato vsak narod ceni to svoje žarišče domovinske ljubezni in naši pevci, ki to pesem goje in širijo, vrše ž njo največjo domoljubno tleloj oni so krepki buditelji naše narodne zavesti in pravi apostoli domovinske ljubezni. Narod, ki ve ceniti svojo narodno pesem, ne bo utonil, živel bo z njo in ob njej večno, kajti ona ga bodri v nevarnosti, ona ga podžiga v boju za narodne pravice, ona mu je tudi najvrednejši slavospev ob zmagi.
Naši pevci iz Korotana so prežeti z vročo ljubeznijo do svoje narodne pesmi. Sprejeli so jo od svojih pradedov, negujejo jo, ne puste je iz rok, ohraniti so si jo znali tudi v najhujših časih in jo očuvati tako, kakršno so prejeli. Drzna je večkrat v melodiji, prilagojena njihovim planinam, vesela je in vedra, kakor je veder svež gorski zrak in kakor je veselo njihovo zdravo lice v sveži naravi, ožarjeno z žarom krepkega zdravja. Polna je zdravega humorja, kakor ga je polno njihovo srce, ki se širi po mili volji v prosiih planinah.
To prelepo pesem nam prineso koroški pevci, da nam jo pokažejo v vsej njeni pristnosti in domačnosti, še nepokvarjeno, še nemoderniziraino.
Pozdravljeni v slovenski metropoli, dragi pevci! Pozdravljeni, vi, vrli pionirji naše kulture! Pozdravljeni, vi. skrbni varuhi našega najdragocenejšega narodnega bogastva! Pozdravljeni, vi, požrtvovalni buditelji in neomajni stebri naše narodne zavesti! Sprejmite med nami, vi, kri naše krvi, naš bratski pozdrav in v znak iskrene hvaležnosti — prisrčen poljub!
Pozdravljeni! Pozdravljeni!
SmnCarshe drese
iz najboljšega švedskega lodna, kompletne, s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri
Drago schufab - Ljubljana
Kaj bo dane s ?
Drama: Ob 15: »Srce igračk«. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene.
Ob 20: »Milijoni težav«. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Manon«. Izven. Znižane cene.
Ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene.
Rokodelski oder: »Stric v Toplicah.« Ob '/,20.
Prosveta Trnovo: »Janko in Metka.« Ob J420.
šišensko prosvetno društvo: ob 8 zvečer v samostanski dvorani »Bratje«, drama v 4 dej.
Kino Kotlcljevo: Ob 144 Vihar na Mont Blanku, ob 546 in 8 Srečna srca.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Re-sljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Union: Koncert koroških pevcev. Ob 20.
šišensko prosvetno društvo: ob 8 zvečer ski-optično predavanje pisatelja g. Finžgarja
ter aentinovo milo
itd. Z velikim zanimanjem so sledili izvajanjem predavatelja vsi navzoči. Brezdvoma imajo tovrstna predavanja svoj pomen za slehernega Ljubljančana, vsled tega smo predavatelju hvaležni za njegova izvajanja.
0 Veseloigra »Stric v Toplicah« na odru Rokodelskega doma. Priljubljena igra »Stric v Toplicah« nudi vso.it udeležencem obilo neprisiljene zabave. Ztifo naj vsakrlo porabi ugodno priliko in naj pride drevi v Rokodelski tlom k predstavi Igra je temeljito naštudirana, vse vlofre so v dobrih rokah. P red p roda j a vstopnic je danes dopoldne od 10—12 in zvečer pred predstavo pri blagajni v Rokodelskem domu, Komeniskega ulica 12 Pričetek predstave je točno ob pol 8 zvečer.
©Purceln ob Gajevi ulici na prodaj. Mestna občina ljubljanska .namerava v smislu sklepa finančnega odseka občinske uprave odprodati jiarcelo ob Gajevi ulici v približni izmeri 5 «) m2. Zemljišče se bo odprodalo najugodnejšemu ponudniku, ki mora kupnino odšteti v gotovini. OTerte naj se vložijo do 20. januarja 1933 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu. Istotatn se dobe prodajni pogoji proti povračilu stroškov.
19. t. m. 3-mesečni aranžerski tečaj, katerega naloga je udeležence poučiti, kaj je trg vsko izložbeno okno, kako si ga uredimo pravilno in kakšen učinek nudi to danes tako važno prodajno sredstvo. Da bo udeležencem dana možnost res temeljito se izobraziti, kolikor bo v tem času mogoče, je društvo podelilo to nalogo že našim priznanim domačim aranžerjem: g. Brumattiju za manufak-turo, g. Koserju Antonu za modo in g. Grilcu za vse ostale stroke. 0 barvnih kombinacijah, perspektivi, simetriji, risanju in pisavah, kolikor se potrebuje pri današnjem modernem araužiranju bo predaval naš priznani g. prof. ŠanteL Imena vseh teh gospodov nam jamčijo za popolen uspeh. Kdor se zanima za tečaj, naj sporoči svoj naslov društvu ali pa na prvem predavanju, 19. t. m, ki se vrši v veliki dvorani »Trgovskega doma« ob 8 zvečer. — Društvo izložbenih aranžerjev, Ljubljana, »Trgovski dom«.
©Združenje vojnih invalidov krajevni odbor v Ljubljani javlja, da je prispel premog, član, ki .i ga želi nabaviti, naj pride s člansko knjižico in vrečami v društveno pisarno Sv. Petra vojašnico, •soba štev. 3, med uradnimi urami in sicer od 9 do 14. Premog se bo delil od 17. t. m. naprej.
O Krompir, zelje in repa. To so živila, ki jih najrevnejši sloji Ljubljane zavživajo dnevno in zato je umevno, da je lanski konzum dosegel ogromne množine. Krompirja je bilo ob gotovih jesenskih in pomladanskih tržnih dnevih na vozove in vagone na trgu. Cene so bile med 1 do 1.50 Din. Kislo zelje je bilo 3—4 Din, repa 2—3 Din. Povprečna cena za te pridelke je bila 2.50 Din. Trnov-čanke, Kfakovčanke in Barjani so bili za te pridelke oproščeni občinske trošarine. Glavni dovoz teh pridelkov pa je prihajal s Posavja, Gorenjske in z Ižanskega. Lani so pripeljali v mesto 4,460.467 kilogramov krompirja, zelja in repe v vrednosti okoli 11,251.167 Din. Iz raznih krajev države, zlasti iz Banata, Hrvatske, Bosne in Dalmacije je bilo lani uvožene razne zelenjave, povrtnine in drugih pridelkov za 1,103.190 Din, v teži 735.460 kg. Iz Italije pa je bilo importirane razne zgodnje zelenjave, paradižnikov in drugih pridelkov za 313.434 kilogramov. Za to importirano blago je Ljubljana plačala tudi prav lepo vsoto, namreč 1,097.019 Din.
Modni salon ROD1Č dr. z o. z.
M klošičeva cesta 10 P/ašči — obleke — modernizirani e
Prijateljem koroških Slovencev!
Jutri, v ponedeljek, 16. jan. pristiejo z ^r lakom ob 13.46 iz Celja in Trbovelj koroški pevci.
Dosedanja njihova pot po slovenskih mestih sliči pravcatemu triumfu, ki ga Ljubljana ne bo mogla več prekositi. A doseči ga hoče po prisrčnosti svojih čustev do koroških bratov, ki prihajajo med nas iskreni in brez predsodkov.
Pozivamo vse prijatelje slovenskega Korotana, pred vsem pa zastopnike ljubljanskih kulturnih društev, akademsko in srednješolsko mladino, strokovne in vse druge organizacije, da se zberejo ob pol dveh k sprejemu na glavnem kolodvoru.
Pri sprejemu bo svirala godba >Sloga«. Pozdravil bo koroške pevce predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Ravniliar, zastopnik mestne občine ljubljanske, zastopnik akademske mladine in odvetnik dr. Anton Urbane, podpredsednik osrednjega odbora Kitih« koroških Slovencev v Ljubljani. Nato se razvije sprevod z godbo na čelu pred hotel »Union«, kjer bodo koroški fantje nastanjeni.
Zvečer ob 20 se vrši nastop koroških pevcev v veliki dvorani hotela Union, /.bori pojejo nekaj pesmi lokalnega z.načaja posamič, nad [Kilovico program« pa skupno. Med s|x>redom govori vodja turneje g. jiosliinec Poljancc in zastopnik« Pevske zveze in Ilubndove pevske žttpe.
Po koncertu v isti dvorani družabni večer, kjer bomo ob sviranju orkestra »Sloge« in peljem Akademskega pevskega zbora prebili s koroškimi gosti pur prisrčnih uric.
V torek, 17. jan. 1933 dopoldne si bodo koroški gostje ogledali Ljubljano. Deputacija se bo poklonila pri Sv. Križu nesmrtnemu spominu propagntorja koroške slovenske pesmi Oskarju Deva, kakor tudi mučeniškemu spominu župnika Gabrona, župana Kobentarju in dni pili koroških slovenskih borcev, ki tamkaj počivajo. Ob 12 pa se na glavnem kolodvoru poslovimo od milih gostov, ki se odpeljejo na Jesenice, kjer bodo imeli zvečer svoj zadnji nastop.
Mestna oličina bo za časa bivanja koroških pevcev okrasila svoja poslopja z zastavami.
Vas ne uči prati, temveč hraniti
Polovična vožnia v Maribor
in nazaj |e dovoljena z reSenjem g. ministra za	<
promet St. 107211/32 za vse posetnike Zimske-	i
športnega tedna od 12. do 23. januarja 1933.	■
V Maribor >• peljete brez vsake legitimacije	j
t celo karto. Pri Putniku ali Šport - Roglič,	j
« i , • i . i t l !i i r«n T-i■ t ,	I
VJTajsiu trg a, uuuine puuunu nu i^vnj sa dtce-	j plačen povratek.
Kino Kodcljevo: Ob 8 Srečna srca.
Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 4.
© Mestna občina ljubljanska bo ob priliki poset« koroških pevcev razobesila na vseli svojih jKuslopjili državne zas.avc. Vabim vse hišne posestnike in ostale meščane, ti« razobesijo državne zastave in se v činivečjeni številu udeleže sprejem« ob 12.30 ob prihodu vlaka na
? lavnem kolodvoru. Župan in mostni načelnik: )r. Dinko Puc, 1. r.
© 80 lclnica dobre matere. Tiha, skromna, neopažena v življenju, vendar pa velika v ljubezni, bo obhajala jutri mati g. patra Kazimirja Zakraj-ška 80 letnico svojega rojstva. Trudapolno je bilo njeno življenje. Nič nisva imela z rajnkim možem, ko sva se vzela, je pripovedovala nekoč, vse je bilo treba »prikrampljnti«. On je bil priden, zgodaj je vstajal, jaz pa tudi nisem smela držati križem rok. Zato ji je pa skromni »domek« v Preserjih tako pri srcu, da ne bi šla od tam za ves svet, ako bi jo ljubezen in skrbi za gospoda sina ne silila živeti poleg njega. Kljub osmim križem pa hodi mati vsak dan k sv. maši in sprejema sv. obhajilo. Bog dodeli dobri materi še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
© Slov. kat. akatl. starešinstvo v Ljubljani
ima dne 22. januarja 1933 ob pol 4 popoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, z običajnim dnevnim redom. Kventuelne predloge članov je treba javiti odboru pismeno tri dni prej. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsaki udeležbi. — Odbor.
© Pevcem »Ljubljane«. Pevska vaja v ponedeljek odpade zaradi koroških pevcev. Prihodnja vaja bo v četrtek, 19. t. nt. ob 8 zvečer.
© Sv. maša zadušniea za pokojnega g. Lovra Palovca bo jutri zjutraj ob 6 v križanski cerkvi.
© Šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek zvečer ob 8 skioptično predavanje, ki ga bo imel g. stolni vikar Al. Košmerlj.
© Križanska moška in mladeniška Marijina družba vabi vse svoje člane, k sv. inaši zadušnici, ki se opravi jutri, v ponedeljek ob šestih v Križankah za pokojnega člana gosp. Lovra Palovca. — V sredo, dne 18. februarja ob osmih zvečer izvencerkveni sestanek družbe. Predavanje s ski-optičnimi slikami.
© Lep kos domače farne zgodovine so slišali obiskovalci X. prosvetnega večera, ko je g. insgr. Viktor Steska nad vse zanimivo podal zgodovino Št jakobske cerkve in bližnje okolice. Nismo vedeli, da je to najstarejša cerkev na teritoriju stare Ljubljane. Večkrat je postala plen potresov in požarov, predno je dobila sedanje lice. Nad vse in-tAPAaontni oa umetniški spomeniki, ki jih hrani ta cerkev. Te spomenike so ustvarjali domači in tuji kiparji m slikarji, kot n. pr. Woll, Grohar, Robba
Mi nismo iznašli posebnega načina pranja za drag denar, pač pa da/emo našim gosoodintam odlično milo po mž/i ceni
© Delodajalci in delojemalci! Te dni bodo začeli mestni uslužbenci zopet inkasirati prispevke delodajalcev in delojemalcev za »Pomožno akcijo« mestne občine ljubljanske za podpiranje brezposelnih. Tudi večina trgovcev želi, naj se poberejo prispevki še za ostale tri mesece skupno, ker se tudi pri trgovcih stanje osebja le redko menja. i'ri obrtnikih in večjih podjetjih pa se bodo kasi-rali prispevki le za en mesec, ker se število zaposlenih večkrat spreminja. Vsi delodajalci pa se naprošajo, če bi se stanje delojemalcev na plačilnih izkazih ne vjemalo s taktičnim stanjem, da to popravijo, in da na posebnem listku potrdijo, da se inkasant pri oddaji denarja lahko izkaže. Naj ne bo nobenega, ki bi zavrnil plačilo prispevka. S tem boste pomagali »Pomožni akciji«, da bo začela bolj širokopotezno, kakor je bilo to doslej mogoče, podpirati brezposelne z nakazovanjem dela. Nam je, da bi se zaposlovalo pri jnvnih delih vsak teden menjaje vsaj po 100 brezposelnih, tako. da bi bilo zaposlenih vsak mesec po 400—500 delavcev. To pa bo možno izvršiti le tedaj, če bo imela »Pomožna akcija« dovolj sredstev na razpolago. Pri zaposlitvi se seveda ne bo moglo ozirati na tuje brezposelne, marveč le na domače.
© Ljubitelje lepega filma opozarjamo na film »Vihar na Mont Blankut, katerega predvaja danes ob Vi\ kino Kodeljevo.
Moje bi telesce revno grob zeleni že pokrival, če ne bi bil parkrat dnevno »Rizling« Slamičev užival!
© Srebrni jubilej dela. Četrt sloletja bo minilo danes, odkar je zaposlen gospod obratoVodja Joško Šubert v kemični tvornici G. Giulini, d. z o. z. v Mostah pri Ljubljani. Že pet in dvajset let službe je lepa doba, biti celo to dobo pri enem gospodarju, je pa za današnje slučaje in razmere že redek slučaj. G. Šubert je posebno veliko pripomogel k omiljenju današnje krize in neprestano deluje na tem, da se brezposelnost zmanjšuje in beda manjša. Samo kdor do dobra pozna lo zlato srce, na videz tako neizprosno, ve kaj imajo v Mostah v njem. Zato želimo, tako njemu kot njegovi zvesti družici, tla bi v miru, zdravju in za-dovoljnostl uživala sadove svojega vsestransko plodosnega dela do skrajnih mej človeškega življenja.
fT\ t, 1..} 11 o n»•n )—t' 1.. I t' _ T L.11! —:
i./ —........................ ,< ,„j , ajju iiijaiii.
Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani priredi a pričetkom v četrtek, dne
© Poglavje o milu. Mnogi pravijo, da je treba ocenjevati kulturno stopnjo naroda ali kake pokrajine in mesta tudi po porabi mila. Ljubljana dela za lansko leto izjemo, kajti porabili so Ljubljančani precej manj mila ko predlanskim. Navad-j nega mila za pranje so porabili v Ljubljani — 245.188 kg Cene temu milu so bile od 8.75 do 15.25 Din. Povprečno pa 12. Za milo so torej ljubljanski občani porabili 2,942.256 Din. Toaletnega, purfumiranega in neparfutniranega mila so grabili 23.825, sode in raznih pralnih praškov'pa 88.064 kt, za kar ie bilo potrošenih okoli 220.157 R.
© Inštalacijo vodovoda v glavni carinarnici je izvršila tvrdka Josip Mihelič in drug in ne tvrdka Teodor Korn, kakor smo včeraj pomotoma poročali.
O Pumpqrce. obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
SmučarsK«. in športne čevlje najboljše vrste v vseh velikostih, se dobijo le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica.
romno je bilo delo
okr. sodišča t ubljanskega
Ljubljana, 14. januarja.
Ljudje, tako pravijo dnevni modrijani, se v sedanjih stiskah kaj neradi pravdajo. Sodna statistika pa nasprotno govori, da se pravde prav v času gospodarskih težav silno množe. Kako so v preteklem letu vodili pravde in reševali druge sodnijske zadeve na ljubljanskem okrajnem sodišču, nam splošni izkaz pove kratko in v suhoparnih številkah.
Ob gotovih dnevih je na hodniku okrajnega sodišča živo ko v mravljišču. Advokati z aktovkami tekajo od sobe do sobe, tožniki in toženci nestrpno čakajo, kdaj bodo pozvani pred sodnika. Vse teka in bega. Soba št. 42 je n. pr. ob sobotah spremenjena v pravcato borzo, kjer stranke besedičijo in se tudi kregajo med seboj, kajti ob sobotah se tam vrše poskusi poravnav. Dostikrat je uspeh, dosežena poravnava, mnogokrat pa gredo narazen in potem se začenja proces.
Kar 44.967 novih aktov je bilo lanil Predlanskim le 36.518! Ce bi vsak spis tehtal samo 100 g. tehtajo vsi akti 4496.7 kg. Ogromna množina papirja se je porabila. Zato Kitajci nas kulturne livropce ironično zasmehujejo, da živimo svoje kulturno življenje samo nu papirju. Papir nas spremlja od rojstva do groba! Mnoge pravde so bile dolge in drage, zato so se akti močno »zredili«.
Poleg 3:i41 (predlanskim 2625) opominjevalnih in 129 (predlanskim 131) bagatelnih tožb, kjer je šlo celo samo za 5 kovačev, u so stroški narasli na 150 Din, je bilo lani 6397 večjih pravd, 594 več ko I. 1931. Pravdali so se na vse pretege. Niso odnehali in so gnali svojo stvar do zadnje inšlattce. V pravdah, ki jih obravnavajo trije sodniki, je šlo za milijonske vsote, pravijo, da za okoli 15 milijonov! 1'ravdurji pa so velikanske vsote izmotali za »štenipeljne« in takse. Pa stroški so rasli tudi v ogromne zneske! Mnogi so iz pravd kovali svetle dinarje. Pač je bilo lani mnogo tožencev, ki se za tožbe niso brigali in so bili kontumacirani. Takib zamudnikov je bilo lani 4322, drugi so se poravnali ali na kak miren način spravili zadevo »ad acla«, le v 756 pravdah so stranke ogorčeno branile svojo pravico in gnale stvar do konca. Neka pravda zaradi krave je bila lani končana. Krava je bila cenjena na 1000 Din, stroški pa so znesli okoli 15.000 Din!
Pisarna okrajnega sodišča, ki jo vodi pisar, predstojnik g. Jože Rainer, vodi tudi poverilni zapisnik. Tu overovljnjo podpise na raznih listinah. Ta zapisnik letos beleži samo 2.632 številk napram 3.985 1. 1931. Ta pojav tolmačijo tako, da so letos izostale legalizacije podpisov na zadolž-nicah, ki jih je bilo druga leta izredno mnogo.
O eksekueijah »mo že poročali. Ontenlmo še, 1 da je bilo lani pognanih na kant 63 posestev v i okolici in mestu, dočim le 34 v letu 1931.
Obrednih v slovenskem jeziku
Sveta stolica priznava slovenski narod in slovenski jezik
Ljubljana, 14. januarja.
Pari slovenski prevod rimskega obrednika je dotiskan. »fekofijski list« z dne 15. decembra prinaša na uvodnem mestu zgodovinsko objavo, katero je izdala Sacra Congregatio Ritiium v Vatikanu, da je sveti oče Pij XI. dne 23. novembra 1932 potrdil slovenski prevod Rimskega obrednika in dovolil, da ga smejo v kraljevini Jugoslaviji rabiti vsi duhovniki slovenskega jezika.
To je zgodovinsko dejstvo, ko slovenski jezik sedaj prehaja v vse cerkveno bogoslužje, delitev ■akrajnentov itd. in se bo pri nas r bodoče le sveta maša žitala t latinskem jeziku. To je naš prvi slovenski obrednik, med tem, ko so Hrvatje že od leta 1640 imeli svojega ter jc leta 1929 izšla že nova (4.) hrvaška izdaja. Sveta rimska Stolica je s tem činom na tak odličen način priznala jezik malega slovenskega naroda, ko se bodo v slovenskem jeziku delili vernikom1 sveti zakramenti in opravljali v tem jesiku vsi cerkveni obredi, med tem, ko se n. pr. pravoslavne cerkve poslužujejo še vedno le mrtvega staroslovenskega jezika.
Zgodovina slovenskega obrednika dokazuje, s kako vnemo in ljubeznijo so škofje in duhovščina
slovenskega ljudstva bili na delu, da se uresniči ta velika misel. Papež Benedikt XV. je 14. aprila 1921 dovolil, da se more uporabljati rimski obrednik, preveden na domači jezik. Na podlagi tega dovoljenja je ljubljanski škol dr. Anton Bonaventura Jeglič t soglasja z lavantinskinv škofom dr. Mihaelom Napotnikom poveril delo za slovenski obrednik Bogoslovni akademiji t Ljubljani in dne 17. junija 1921 imenoval poseben odbor, ki je smel po potrebi pritegniti tudi druge člane. Odbor je i delom takoj pričel.
Kakor hitro pa se je delo pričelo, je odbor nvi-del, da ho po i/.daji novega ccrkvenega zakonika moral kmalu iziti tudi nov rimski ritual, ki ho zelo spremenjen. Novi ritual je res izšel leta 1925 in bil res zelo spremenjen. Sedaj je bilo zopet mogoče misliti na izdajo slovenskega obrednika. Prevod je bil sedaj kmalu končan in bi ga bili že kmalu lahko izdali. Toda gospodje, ki so to reč vodili, so spoznali, da ne kaže izdajati slovenskega obrednika poprej, preden z vsemi škofijami, v katerih bivajo Slovenci, ni dosežen sporazum za enotno besedilo vseh molitev, ki se navadno molijo v cerkvi z ljudstvom. Odbor je smatral to narodno edinstro, ki se
kaže v enakein slovenskem besediln molitev, katere molijo Slovenci t cerkvah, za večjo dobrino kakor pa samo prevod obrednika, na katerega smo čakali skoraj 2000 let. Ta sporazum za enotno besedilo slovenskih molitev je bilo mogoče doseči, saj je sam Rim to zahteval. Že leta 1898 je izšlo naročilo svete obredne skupščine: »Škofje tistih krajev, kjer je jezik ljudstva isti, naj skrbe, da se uvede enaka prestava molitev in pesmi, ki jih ljudstvo rabi v svoji cerkvi.«
Na podlagi tega so se vršile selo dolge in težke obravnave med petimi škofijami, v katerih prebivajo SloTenci (celovško-krško, goriško, tržaško, la-vantinsko in ljubljansko). Ta pogajanja so bila srečno končana koncem leta 1928. Molitve pod imenom »Cerkveni molitvenik«, zaradi katerega so se pogajanja vršila, so izšle leta 1930. Sedaj je prišel čas tudi za slovenski obrednik, ki je odšel v tisk in bil dotiskan leta 1932. In 23. novembra 1932 ga jc papež Pij XI. dovolil v uporabo.
Naznanjamo vsem Slovencem to noro priznauje slovenskega naroda in njegovega jezika od strani Svete Stolico, kateri ostane slovenski narod t srečnih in žalostnih dneh uvest in vdan do konrst
V ljubljanski okolici razsaja davica
Središče bolezni občina Dobrume - Šota v Soslrem zaprla
Ljubljana, 14. januarja.
Neobičajno mehko, naravnost mehkužno rreme od novembra naprej je povzročilo na mnogih krajih, da so se pojavile med otroci nevarne nalezljive bolezni, zlasti davica. Najbolj se je ta otroška bolezen razpasla v občini Dobrunje, kjer se je virulenca silno stopnjevala in je bilo zaznamovati več smrtnih slučajev. Oboleli sta na davici celo dve učiteljici v ljubljanski okolici. Davica je pač bolezen, ki se da težko zaitreti z navadnimi preventivnimi sredstvi in je potreba, da se ze nje omejitev uvedejo najstrožje odredbe, v prvi vrsti pa najmodernejša metoda, to je cepljenje z anti-toxinom po metodi francoskega zdravnika Ra-monda. Zdravstveni referent okrajnega glavarstva dr. Živko Lapajne je zato odredil, da se je v okolici pričelo s cepljenjem vseh, tudi zdravih otrok, ki so dostikrat bacilonosci. Ti sicer mnogokrat ne obole, pač pa preneso bacile na druge, ki so za bolezen disponirani. Dostikrat pa eo bacilonosci celo od rasli, ki sicer čutijo v grlu bolečino, pa, smatrajo, da so oboleli na angini in ne pripisujejo stvari večjega pomeuu. Pridejo pa v stik z otroci, ki potem obole.
V dob ru n j ski občini se je prvi slučaj davice pojavil 10. novembra lani. Ljudje sprva bolezni niso pripisovali težjih posledic, toda kmalu se je davica silno razpasla po vaseh občine. Davica je ozdravljiva, če starši obolelega otroka takoj nesejo k zdravniku ali ga pozovejo na dom ter potem otroka oddajo v bolnišnico, kakor hitro
f>& zamude tri dni, potem pa je bolezen abso-utno nevarna za bolnika. V dobrunjski občini pa se je zgodilo, da so poklicali zdravnika še-le po enem tednu. Zato je bilo v tem kraju doslej zabeleženih 9 smrtnih slučajev. Koncem leta je bilo v občini 34 slučajev, letos pa je na novo obolelo še več otrok, stanje pa je tako, da je sedaj bolnih še 38, ker so nekateri ozdraveli. Staršem svetujemo,' da naj takoj pokličejo zdravnika in s tem reši jo svojega otroka.
Ker se je davica v dobrunjske občini poja-
Proslava 20 letnice
Slov. katoliškega akademskega starešinstva
Dne 22. t. m. proslavi Slovensko katoliško akademsko starešinstvo svojo 20 letnico.
Prod proslavo bodo dne 19., 20. in 21. zvečer točno ob 8 cerkve™ govori v koiigregacijski kapeli pni sv. Jožefu (vhod skozi viraita ob prižnicil). Govorili bodo vseuč. prof. dr. Ujčič, dr. Bhrlich in dr. Odar. Tovariši so vabljeni, da se teh govorov udeležijo v oirnvečjem številu. Vabljeni pa so tudi gg. aikademikii.
V nedeljo, dne 22. t. m. ob 8 bo daroval isto-taim sv. mašo prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rozman. Pred mašo bo imel nagovor, med mašo pa bo skupno sv. obhajilo.
Ob 10 dopoldne bo v beli dvorani hotela Union slavnostno zborovanje. Po pozdravih bosta imela slavnostna govora dr. Karel Capuder (zgodovina S K AS) in dr. Miha Krek (o programu SKAS).
Ob 13 bo skupno kosilo v veliki dvorani hotela Union. Pričakuje se, da se skupnega kosila udeleže vsi tovariši, ki se bodo udeležili slavno-sti. Da pa bo mogoče vse potrebno pripraviti, naj tovariši, ki se bodo skupnega kosila udeležili, javijo to na naslov: Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 7., najkasneje do 20. L m. Cena kosilu bo 30 Din (brez pijače I)
Koledar
Nedelja, 15. januarja: (2. nedelja po razglaše-fiju Gospodovem.) Maver, opat; Habakuk, prerok.
Ponedeljek, 16. januarja: Marcel, papež; Be-rard, mučenec.
Novi grobovi
-f- V Suhem dolu pri Lučinah nad Škof jo Loko
/e umrla vdova Marija Sede j, mati misijonarja g. Franceta Sedeja v Sev. Ameriki in sestra g. Franceta Rajčeviča, beneficijala v Vogljah pri Kranju. Dosegla je starost 73 let. Naj počiva v miru!
Osebne vesti
= Iz Ž(lezniške službe. Premeščeni so: uradnika VIII. položajne skupinee: VVolbang Artur, Litija, v Škofjo Loko; Kropivnik Stanko, šef postaje Verd, ki šefa postaje Kočevje; uradniki IX. položajne skupine: Bole Ivan, Brežice, v Zidani most; Koren Ivan, Soštanj-Topolščica, v Savski Marof; Unger Marija, Novo mesto, na Pragersko; Marolt Janez, Savski Marof, v Višnje goro; Vrečko Jakob, Kotoriba. v ftošlanj-Topolščico; Tratnik Frančišek, Stična, za šefa postaje Semič; Sclnvarz Gvidon, šef postaje Semič, v Ljubljano gor. kol.; uradniški pripravniki: Novakovič Svetislav, Lesce-Bled, v Trebnje na Dol; Orlov Viktor, prometni komercijalni oddelek direkcije, v Ljubljano gor. kol.; Zakotnik Albin. Sevnica, v Št. Iti; zvaničniki I. kategorije: Golnik Alojzij, kurilnica Maribor, v Prevalje; Perdija-Mušin Juraj, Semič, v Grobelno; Purgaj Rupert, št. Ilj, v Pesnico;
vila v takem obsegu, bo odrejeno, da ho šola v Sostrem še nadalje zaprta za 3 tedne.
Širile so se vesti, da so posebno industrijski kraji v Zasavju, tako Trbovlje Zagorje in drugi cnočno okuženi po davici. Izkazi o stanju nalezljivih bolezni za čas od t. do 7. t. m. pa dokazujejo prav nasprotno. V Litiji so zboleli samo trije otroci, letos pa le eden, dočim decembra dva. V okraju Laško, kamor spadata rudniška revirja Trbovlje in Hrastnik, so bili koncem leta 4 slučaji davice, ozdravel eden. Novega slučaja letos ni. Hujše je bilo v krškem okraju. Tam je koncem decembra bilo 21 davic, 9 ozdravelo, letos noben. Tudi v kočevskem rudniškem okraju se davica ni znatno razširila, javljenih je bilo: koncem leta 1, nanovo letos pa 3. t je sedaj ozdravel.
V Ljubljani sami je položaj dokaj zadovoljiv. koncem leta je bilo 9 za davieo bolnih otrok, v času od 1. do 7. t. m. pa sta bila mestnemu fizikatu javljena 2 nova slučaja, ozdravelo je 5 otrok.
Izolirni oddelek ljubljanske splošne bolnišnice je silno natrpan. Vse sobe so polne za davieo bolnih otrok. Revčki morajo spati drug poleg drugega. Kakor slaniki v sodu so nagneteni skupaj. Primanjkuje pač prostora. Prav ta slučaj je znova jasen in zgovoren dokaz, kako je potrebna zgradba nove odnosno razširjenje sedanje bolnišnice. Kruto se maščuje vse birokratično cincanje! Treba je energično poseči v problem, da se spravi s sveta ta pravi škandal, ki vpije, kako smo zanemarjali vitalna vprašanja o našem zdravju.
Nekateri menijo, da bo končna statistika o davici za letošnje leto daleko presegala statistiko za prejšnja leta. L. t930 so zabeležili v dravski banovini 1600 slučajev davice, predlanskim 170, lani še več.
Ker ie te dni nastopil sicer zmeren mraz, se je nadaljnje razširjenje davice v dobrunjski občini zajezilo, kajti mraz je dober pokonče-valec davice.
— sai plača Gor. Sava s svojimi 350 prebivalci skoraj toliko občinskih doklad, kakor cela občina Stražišča z 2700 prebivalci. — Ako bi se pa zgoraj navedeni zahtevi Kranja ugodilo, bi pa zopet odpadel Stražišču znaten del dohodkov, — saj sta na tem teritoriju dve tovarni, dve gostilni; zadnji že s trošarino precej prispevata v občinsko blagajno. Prebivalstvo občine Stražišča je zadnja leta narastlo nad 1000 oseb, — samih delavcev, narašča pa še vedno od leta do leta, ker se delavstvo izogiblje mesta in sili v okoliške občine. S tem pa tudi naraščajo bremena za občino. Šola bo kmalu premajhna, priseljenci bodo v par letih dobili tukaj domovinsko pravico. Kako bo mogla občina spolnovati svoje naloge, če so se ji dohodki tako silno skrčili in se hočejo zopet skrčiti na ljubo itak bogati mestni občini. Tudi ne vemo, kakšen bi bil razlog, ki bi opravičeval tako zahtevo. Teritorialno ne spada del, ki ga zahteva Kranj, prav nič k mestu, tudi drugega pametnega razloga ne vidimo. Bolj upravičena bi bila zahteva, da pride Gor. Sava zopet nazaj k Stražišču.
Sadjarji! Tudi v lepih zimskih dneh, ko ne zmr-zuje močno, je ze'o koristno brizgati sadno drevje z ARBORIN-om. Arborin dobite pri tvrdki: »CHE-MOTECHNA« družba z o. z., Ljubljana Mestni trg St. 10.
Proti gripi doseže dober uspeh s Togal tabletami. Če mnogi zdravniki z uradno potrje.iimi uverenji potrjujejo učinkujoče delovanje Togal tablet, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal tablete se dobe r vseh lekarnah, Odobr. od Min. soc. pol. in nar:1 zdr. S. br. 1137 od 5. n. 1932.
nega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah in zakona o ureditvi rednih «o-. dišč«; »Zakon o izpremembali in dopolnitvah za-; kona o podpori onim, ki jim nedostaje hrane«, i »Uredba o ureditvi izplačevanja vlog pri |>oedi-niih denarnih zavodih«, »Načrt za deveto »morti-j aacijo obveznic loterijske 2K%ne drž. rente za [ vojno škodo za proračunsko leto 193r2-1933«, »Uredba o izpremembi števila občinskih odbornikov ob-oinne Rečice ob Savinji« in »Ustanovitev davčne uprave v Kozjem«.
—	Nesreča na šolskem odru. Pretekli petek ' popoldne so otroci ljudske šole na Jesenicah pri-| redili gledališko predstavo »Božičnica jvod Triglavom«. Nastopili so tudi palčki z lampijončki. Enemu izmed palčkov, Prevoevemu Peterčku, se ]e nenadoma vnela dolga brada, kair je povzročilo na odru in po dvorani precej zmede. Med gledalci je bila pač najbolj prestrašena Peterokova mati gospa Prevčeva. Fantek je dobil precejšnje opeklino po obrazu.
—	Ponesrečil se je v tovarni K ID na Jeseni -; eah delavec Janez Robič. Hotel je zavreti precej
zagnan vagomček ozkotirne železnice, pri tem ga I je pa stisnilo med voz in podboje vrat. Poškodovan je na prsnem košu in na nogi. Prepeljali so | ga v bolnišnico.
—	I>ražha lovov. Pri okr. načelstvu v Ljub-I ljani se bodo oddajali v zakup občinski lovi za i čas od dne 1. aprila 1933 do 31. marca 1938, in
sicer: V ponedeljek dne, dne 13. februarja t L za občine Lipljenje, Šmarje, Sv. Jošt, Dolsko in Dol; v sredo dne 15. februarja t. 1. za občine Studenec—Ig, Dobrava, Tomišelj in Preserje. — Dražba se obakrat prične ob 9. Dražbeni pogoji so na razpolago na okr. načelstvu med uradnimi
Šlegel Peter, Dravograd-Meža, v Stično; zvaničniki II. kategorije: Štok Frančišek, Petrovče, v Celje; Bahun Andrej, Metlika, v Maribor glav. kol.; Kavčič Jakob, zastopstvo drž. žel. v Postojni, v Kotoribo; Pogačar Frančišek, Ljubljana glav. kol., v Škofljico; Črnologar Janez, Škofljica, v Ljubljano gor. kol; Windisch Franc, Maribor glav. kol., na Pragersko; dnevničar; Seibitz Viljem, Ormož, v Dravograd-Mežo.
telite vitaminov! Kupite
„Jaffa" pomaranče f
Lrudsko gibanie v letu 1932
Zagorje. V letu 1932 je bilo v naši župniji rojenih 166, umrlo jih je 92, poročilo se je pa 40 parov.
Šmartno pri Litiji. V naši fari smo imeli v preteklem letu 101 rojstvo in 60 mrličev. Oklicanih je bilo 27, doma poročenih pa 17 parov. Sv. obhajil je bilo 45.000.
Cerknica. V preteklem letu je bilo pri nas rojenih 84, umrlo jih je 65, poročilo se je pa samo 10 parov.
Ostale vesti
—	Odbor katehetnkega društva s sedežem v Ljubljani sklicuje izreden občni zbor, ki bo v sredo, dne 8. februarja ob štirih popoldne v posvetovalnici KTD. s sledečim sporedom: 1. Pre-memba nepotrjenih pravil. 2. Dopolnilne volitve. 3. Slučajnosti. — Odbor.
—	Deputacija iz Šmarja v Ljubljani. Včeraj dopoldne je prišlo v Ljuljano okrog 80 kmetov iz občine Šmarje—Sap. Kmetje so se oglasili najprej pri okr. glavarju dr. čnidaršiču na okrajnem glavarstvu, potem so šli k podpredsedniku Županske zveze, dr. Pucu. nazadnje pa na banovino k podbanu dr. Pirkmajerju. Kmetje iz Šmarja so prišli v Ljubljano protesitrat zaradi nameravane ukinitve šmarške občine, ki ji hočejo sedež prestaviti v Škofljico. Šmarska občina, ki obsega okrog 3000 prebivalcev, kjer je sedež dekanije. ki ima šolo in cerkev, naj bi bila menda ukinjena, ustanovljena pa nova občina Škofljice, ki nima niti šole niti cerkve. Kdo se za tako preureditev šmarske občine poteguje, kmetom ni prav jasno, so pa odločno vsi proti temu. To so jasno povedali na vseh mestih v Ljubljani ter povsod to odločno voljo tudi podkrepili z stvarnimi utemeljitvami. Kakor »m o zvedeli, eo deputaciji povsod obljubili, da ji bodo sli na roko ob končni odločitvi.
—	Na sestanku županov kranjskega okraja minuli ponedeljek so zastopniki Kranja zahtevali, naj se občini Kranj priklopi del občine Straiišče. tako, da bi mesto Kranj segalo do šmartinsikega pokopališča. Upamo, da bo upravna oblast uvidevna in da ne bo upoštevala take popolnoma neopravičene zahteve. Ze z odcepitvijo Gor. Save se je davčna moč občine Stražišča zelo zmanjšala:
—	Podružnica SPD v Srednji vasi v Bohinju
sporoča, da bo koča pod Bogatinom še nadalje odprta do 17. januarja in preskrbljena z mrzlimi in gorkimi jedili Ier toplimi ležišči. Snega je 60 cm in za smuko kar najbolj ugodno. Posetniki, ki pridejo v Bohinj, dobe vse potrebne informacije pri gosp. Tomažu Godcu v Boh. Bistrici.
—	Dijaška katoliška akcija v Ljubljani potrebuje za svoje namene knjig, zlasti: Več luči, Rimski katolik, Katoliški obzornik, Cas, dalje nemške ali francoske literature izrazito katoliško idejne vsebine. Vljudno prosimo za darove knjig, ki naj se pošljejo na škofijski ordinariat v Ljubljani.
—	Krekove slike, ki jih je založila Prosvetna zveza v Ljubljani dobijo vsa prosvetna druišta, kakor tudi Hranilnice in posojilnice v Prosvetni zvezi v Ljubljani za ceno 50 Din. Slike so izšle v velikosti 70X95 cm in so brezdvoma nalepše slike, kar jih je doslej izšlo s portretom dr. J. E Kreka. Delo je izvršila Jugoslovanska tiskarna z vso preciznostjo. Na zadnjem občnem zboru Prosvetne zveze je bilo sklenjeno, da si mora vsako društvo, ki poseduje dvorano, omisliti sliko pokojnega voditelja našega naroda. Slike so pa tudi v okras vsakemu privatnemu stanovanju, zato naj bi po njih segali tudi privatniki. Ker ie naklada omejena (300 slik), priporočamo vsem, da jih čimprej naroče ali pa pridejo osebno iskat v Prosvetno zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
—	Strokovna zveza prira nih In trgovskih nameščencev Jugoslavije t Ljubljani. Naša krščanska strokovna namešČenska organizacija je imela svoj redni občni zbor v petek, 13. januarja zvečer. Po otvoritvi in odobrenju zapisnika zadnjega občnega zbora ao podali '"nkoijooarji svoja poročila, ki so jasno govorila « delu posameznikov in oetote. Navzoči so s posebnim zanimanjem poslušali poročilo o podpornem fondu organizacije, ki je dosegel že vsoto 3koro Din 10.000. Občmi zbor je izrekel soglasno in z odobravanjem odboru za njegovo delo zasluženo razrešnico. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči funkcijonarjn: Odbor: Predsednik Božič Ivo, (konzum), podpredsednik Valant Milan (OUZD), tajnik Siegl Miroslav (OUZD). blagajnik Kranjc Janko (OUZD), odbornik Bercieri Avgust (»Pekor), namestniki Andoljšek Janez (Vzaj. posojilnica), Dobovišek Miha (tehnični uradnik) in žužek France (javna borza dela). Nadzorstvo: dr. Pokom Jože (konoipijent). Silvester Ivan (konzum) in Pavlič Stanko (OUZD). Pri slučajnostih je bilo podanih mnogo zdravih misli o finančnem stanju, o organiziranju itd.
Občni zbor je bil soglasen v tem, da je treba storiti v bodočem letu vse korake, da zraste Iz Zveze močan jugoslovanski nameščen ski sindikat, ki bo zbral v svojih vmtah vse elemente iz vrst privatnih in trgovskih nameščencev, ki so krščanskega svetovnega nazora in so pripravljeni se boriti požrtvovalno zb nameščenske pravice. V tej misli je občni zbor pozval nameščenstvo, da se oprime organizacije, ker more le po njej doseči strumno organizacijo nameščencev in delavcev!
— Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno ! bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem ! oziru zadovoljni z učinkom staroznane I »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« gren-i čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Če se otroci igrajo s smodnikom. V Vin-kovcih so se dečki, gredoč iz šole. po cesti igrali z možnarčkom, dolgim okrog 10om. Možnarček sestoji iz dveh delov, ki sta med seboj zvezana a tenko vrvico, tako da se vsa mrprava lahko drži v roki in strel,ja. V debelejšem delu naprave je cev, v katero nabašejo otroci glavice od vžigalic tn smodnik, nato zabašejo notri še tanjši del napnt-ve. Zatem primejo za vrvico in udari jo z možnarčkom ob zid, tako da nastane eksplozija In seveda močna detonacija. Na tem otroci uživajo. Tak možnarček je dobil v roke tudi osemletni Mrdjenovič Ier udaril z njim ob zid. MožnarčeC. je eksplodiral, vendar pa s« je od zidu odbil s tako silo. da je priletel ubogemu dečku v obraz ter ga močno ranil. Z ra/bito spodnjo čeljustjo in ves krvav se je deček kakor mrtev zgrudil na tla. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga poslali na kliniko v Zagreb.
—	Ivan šašelj: živali v slov. pregovorih in rekih. Novo mesto 1932 Cena 5 Din. — Naš pridni in plodni folklorst č. g. šašelj je zoj>et izdal zbirko na-rodnrga bi "ga pod geslom: >V pregovorih leži zaklad modrosti preprostega moža.« Resnično, naravnost občudovati je treba nekatere pregovore, toliko poznavanja narave in življenja izražajo. Le žal, da tudi pregovori izginjajo iz našega ljudstva. Zato je zelo koristno in važno, da pravočasno rešimo tudi to blago, kolikor ga je še med našim ljudstvom in kolikor ga je raztresenega in pozabljenega po različni ti časopisih. Na ta način bomo vsaj na papirju rešili to najžlaMnejše narodno blago, vsaj deloma ga bomo pa tudi vrnili ljudstvu. Tudi ta zadnji namen ima pričujoča šašljeva zbirka, torej mora priti med ljudstvo in zato jo vsem toplo priporočamo; posebno še našim ljudskim in šolskim knjižnicam. Upoštevajmo tudi pisateljev ideal zem: na lastne stroške rešuje celemu slovenskemu narodu njegove žlahtne umske plodove! Dobi se pri pisatlju in v naših knjigarnah.
Denilstha Alb no rorsfer
Zobna »rahsa v Logatca
ordlnira vte delavne dni raien aredo tn soboto ponoldne_Teleton 6
—	Praktična novost v avtobusih. »Tatra«, znan najlepši in največji avtobus, kar jih vozi Is Ljubljane, lasi avtobusnega podjetja »Peregrin« iz Kamnika, ima praktično napravo za ogrevanje avtobusa v zimskem času, jiodobno kot jo imajo železniški vozovi. Od izpuha je napeljana do konca avtobusa debela železna cev. ki je pod sedeži večkrat zavita. Cev se med vožnjo segreje in razvija izdatno toploto, da je veliki avtobus tudi v najhujšem mrazu prijetno topel. Ta praktična in potrebna naprava se |>osebno obnese na daljših progah in avtopodjetje Peregrin« jo bo namestilo ludi v svoje ostale avtobuse.
—	V Službenem listu kralj. l>aii.-ke uprave dravske banovine št. 4 od 14. t m. je objavljen -»Zakon o sedežih in teritorialni pristojnosti ape-lacijskih sodišč«, dalje »Zakon o izpremembi uvod-
—	»Franz Josefova« grenčica služi izvrstno pri želodčnih boleznih in boleznih na ledvicah, pri želodčnih kamnih in zlatenici.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, priporoča: Algermissen K.: Die Gottlosenbevvegung der Gegenvvart und Ilire Ubervvindung; 358 strani, nevezano 80 Din. — Antvveiler: Vom Priestertuin. 152 strani, vezano 96 Din. — Coudenhove Ida Fried.: Maria Ward. Eine Heldenlegende. 268 strani, vezano 108 Din. — Friedler: Allerhand Volk
im Gotes Reich. Zeilgemiisse Gedanken zu den Sonn- und Festtagsevagelien. 234 stami, nevezano 90 Din. — Hoornaert-Sternaux: Licht in der Finsternis. Gottes Botschaft fiir unsere Zeit. 570 strani, vezano 140 Din. — Lucas J.: Wir Kinder Gottes. Ein Buch von der Grosstaten Gottes in un6erer Seele. 450 strani, vezano 85 Din. — Pfliegler M.: Heilige Bildung. Gedanken liber Wesen und Weg Christlicher Vollendung. 179 strani, vezano 58 Din. — Ranft J. Dr.: Der Ur-sprung des katolisehen Traditionsprinzfps. 316 strani, nevezano 200 Din. — Retzbach: Die Er-neuerung der gesellscliftlichen Ordnung, nacli der Enzyklika Quadragesimo anuo. 115 stami, nevezano 52 Din. — Stonner A. Dr.: Briefe an Prie-ster. Viiterstimmen zum Pricsterideal. 108 strani, vezano 50 Din. _ Zangerl (P. R.: Nimis honorati sunt amici tui, Deus! 40 strani, nevezano 16 Din.
—	Franc Jaklič: Ljudske povesti so najbolj zrelo delo dobro znanega in obče priznanega našega ljudskega pisatelja. To delo označuje preprostost in prisrčnost, dobrovoljnost in dovtipnost, s katero nam slika kmetiško življenje. — Dasi so »Ljudske povesti« izšle že pred nekaj leti, je prav, da opozorimo nanje zlasti naše ljudske knjižnice' ki skrbe za dobro in pošteno branje. Knjigo je izdala »Nova laloiba« v Ljubljani.
—	Času primerno! Radi pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & E. Skaherne v Ljubljani odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas.
—	Damske zimske plaste v vseh kvalitetah od 240 Din naprej ima v zalogi F. L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 20.
—	Smokinge izgotovljene In po meri ima naj-elegantnejše in najcenejše Pučnik. Šelenburgovii ulica 1, nasproti kavarne Zvezda.
—	Slab duh v ustih je zelo neprijeten. Z lahkoto ga odstranite, ako redno uporabljate odlično melisno zobno pasto Chlorodont. Poskus Vas ho prepričal. Tuba 8 Din.
—	Neveste! GnsngH|nli>t IT
nhinretr/, rw,c«yln
in porcelan, fe solidno blago, kupite najugodneje pri »Jeklo«. Stari trg.
Mariborske vesli:
Ves Maribor elektriliciran
Železniška kolonija v magdatenskem predmestju dobiva elektriko
Maribor, 14. januarja.
Na desnem bregu Drave imamo v Mariboru posebno stanovanjsko kolonijo za nastavljence železnice, zlasti za one, lci 90 zaposleni v delavnicah in kurilnici! Kolonijo tvori okoli 40 hiš, zgradila pa jo je svoječasno sama železniška uprava, ki je lastnica zemljišča in objektov. Ta koonija tvori čisto svet zase. Ni priključena ndti na mestni vodovod. niti na kanalsko omrežje; in dasi v Mariboru že nad deset let v sleherni hišici sveti elektrika, so si morali stanovalci kolonije še vedno pomagati s petrolejkami. Te razimere so pcstale sčasoma nevzdržne. Pritožba za pritožbo je šla na železniško upravo. Stanovalci so zahtevali vodo, elektriko in kanalizacijo. Posnbno slednji dve zahtevi sta bili nujni. Cel ta mestni del je bil ponoči v trdi temi. ker ni imel cestne razsvetljave. Radi neizpeljane kanalizacije pa je ob času deževja vedno preplavljen. Pritožbe in prošnje stanovalcev so bile dolgo brezuspešne. Sedaj pa vendar izgleda, do se bližajo tudi za kolonijo boljši časi.
Železniška uprava je pristala na elektrifikacijo kolonije. Pretekle dni je pričelo mestno električno podjetje z napeljavo električnih kabljev im vodov. Skupno bo v koloniji elektrificiranlh 250 stanovanj, v katerih bo gorelo nad tisoč žarnic. Instalacijska dela gredo naglo od rok in v hišaih, ki so blizu elektrovodov, danfs že svetijo z elektriko. V nekaj tednih bodo imela tudi ostala stanovanja električno luč. Prav tako bodo dobile tudi ulice električno razsvetljavo, ki jo bo vzdrževala mestna občina. Elektrifikacija železniške kolonije pomeni velik korak naprej. S tem je izpeljana na področju mariborskega mesta v sleherni kot elektrika, tako da ima mestno električno podjetje le še nalogo vzdrževati in izpopolnjevati omrežje in naprave v samem mestu, glavno pokornost bo pa lahko še bolj obrnilo na mariborsko okolico, kjer že itak intenzivno deluje na elektrifikacajli. Pa tudi kolonija sama je 7, napeljavo elektrike mnogo pridobil«! Pričakuje sedaj samo še priključek na mestno vodovodno im kanalsko omrežje.
Tovarna v plamenih
Maribor, 14. I.
Okoli dveh po noči je nastal v Pobrežju pri Mariboru velik požar, katerega žrtev je posalo glavno tovarniško poslopje podjetja »Iris d. z i), z.c na Zrkovski cesti. Ogenj je opazil delavec, ki stanuje na dvorišču tovarniškega poslopja. Plameni so že švigali iz strehe, ko je naglo alarmiral sosede. Istočasno so opazili požar tudi tezenski orožniki, ki so bili v Pobrežju na patrulji. Takoj je bila obveščena najprej pobreška požarna hramba in nato še mariborsko gasilno društvo. Pobreški gasilci so bili na mestu požara v treh minutah in kniHu nato so pribrzele tudi motorke mariborskih gasilcev. Požamiki so se morali omejiti na lokaliziranje ognja, ker so se plameni v gorečem objektu že preveč r a/, vneli ter je bilo poslopje celo zavito v ogenj. Posrečilo se je odvrniti nevarnost za sosednje tovarniške obratne prostore, v katerih se nahaja talilnica, katere se je ob prihodu gasilcev ogenj že prijemal. Uničena pa je delavnica, v kateri se je nahajalo kakih 50 strojev, ki so podali radi ognja nerabni. Zgorela je na postropju streha in notranja oprema, da je ostalo le še ožgano zidovje. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno, verjetno pa je, da radi kratkega s.ika, n li pn se je razširil od vroče peči. Škode je napravil ogenj okoli 500 tisoč dinarjev, ki pa je menda krita z zavarovalnino. Poleg st Rojev je bilo uničenega tudi ......„.p„ .... „....... ., , ...
mnogo izgotovljenega blaga. Podjetje izdeluje je njegovo stanje brezupno. Kroglo si je pognal kovinske predmete in ogledala. Zadnje čase je naravnost srotli čela v glavo ter mu je prebila obratovalo v omejenem obse<*u ter zaposljevalo možgane. Stanje žene je isfotako nevarno. Do-"50 delavcev, ki so sedaj ob kruh.	bilo je štiri strele, ki sicer niso smrtni, toda
j izgubila jo mnogo krvi ter se je tudi pri njej ------bati najhujšega. Do strašnega dogodka je prišlo
borske ekspoziture delavske zbornice g. Čeh, da bi tvrdka umaknila svojo odpoved dela, s katero je odpustila vse delavstvo. Tvrdka je obdržala v službi 58 delavcev, dočim je 95 oseb vseeno izgubilo delo in zaslužek. Tvrdka ima dovolj dela in naročil, da bi lahko bilo zaposlenih polno število delavstva, vendar ne dobi iz banke denarja za izplačilo mezd.
□	Kruh dražji. 7, jutrišnjim dnem se zvišajo cene kruha za 50 par pri kg. Kilogram belega kruha bo stal poslej Din 4.50, črnega pa 4.
□	Še eno predilnico dobimo. Mariborska tekstilna d. d., ki ima svoje podjetje v Melju v Motlierjevi ulici, bo zgradila na fK>mlad poleg tkalnice še predilnico. Novo tovarniško poslopje bo stalo na drugi strani Motherjeve ceste nasproti sedanji tovarni. Dosedaj se je nahajalo predilnica tega podjetja v Varaždinu, ki pa bo še nadalje obratovala.
□	Tolovaji na cesti. V petek zvečer so ustavili na cesti med Selnico in Bresternieo trije neznanci noltovorni avtomobil, na katerem so se nahajale tri osebe. Zahtevali so, da potniki izstopijo, da jih preiščejo, ker so detektivi. Gotovo bi bili skušali potnike iz ropat da ni spoznal šofer situacije ter pognal vozilo dalje.
□	Žrtve selniške tragedije. Usodni streli v Selnici ob Dravi, o katerih smo že včeraj poročali, so globoko odjeknili v celi mariborski
- - - , 0 g!
okolici. Zakonca Seršen sc nahajata v mariborski bolnišnici. Mož ima dve rani, eno v prsi in drugo na glavi. Slednja je take narave, da
□	Pomožna akcija. Organi mestnega načel-stva pobirajo že nekaj dni naturaJije, ki so jih hišni lastniki in najemniki obljubili darovati pomožni akciji. Da se olajša zbirka, naproša mestno načelstvo vse dobrotnike, da imajo predmete, ki so jih namenili pomožni akciji ter jih vpisali nn posebni nabiralni poli, pripravljene. da nabiralcem ne bo treba hoditi po večkrat k eni in isti stranki. Nadalje so naiprošeni, da zlasti ponošeno obleko, obutev in perilo, v kolikor ni celo. izročijo v zakrpanein oziroma čistem (opranem stanju). Kdor ni vpisal pomožni akciji namenjenih stvari v nabiralne pole, naj sporoči io soeijalno-političnem oddelku mestnega načelstva, Rotovžki trg 9 (telefon št. 2755). nakar bodo uradni organi pobrali dotične predmete
□	Častno priznanje. Vrtnarskemu podjetju Iv. Jemec je bila izročena te dni krasna umetniško i zdel m na diploma kot priznanje za razstavljene vrtnarske proizvode ter celotni okusni ; aranžma ob priliki jesenske prireditve Mariborskega tedna. Iskreno častitamo!
□	Svojevrsten pogreb brezposelnega. V vrstah brezposelnih v Mariboru je bil znana prikazen 40 letni Ivan Kortnik. Zadrževal se je stalno na Glavnem trgu. kjer je bil nekak vodja skupino brezposelnih, ki jo .stalno vidimo okoli rotovža, preživljal pa se je s prenašanjem« tržnih miz in z. redkimi zaslužki, ki so mu za 1 kako delo kanili v žep. Kortnika je v sredo pobrala smrt in v petek se je vršil njegov pogreb, j Na mestnem pokopališču se je zbralo pred mrtvašnico zelo veliko njegovih tovarišev v nesreči in bedi — brezposelnih, ki so prišli spremit pokojnika na zadnji poti. Niso pustili, da bi nosili pogrribci krsto s pokojnikom, ampak so si jo njegovi najožji prijatelji zadeli na rame ter jo ponesli do groba. Pri gomili so se od njega prisrčno poslovili, nato pu so zbrali med seboj zadnje dinarje — ter dali napitnino po-grebcein in grobokopu.
□	Vzor dobrotnika. Mnogo je v Mariboru blagih dobrotnikov, ki se v stiski današnjih dni spomnijo trpečih ter tiho vrše plemenita dela usmiljenja. Med temi je gotovo eden naj-vzornejših gostilničar g. B. Vlnhovič in njegova gospa soproga, ki dajeta dnevno hrano 20 brezposelnim. Za današnjo nedeljo sta pa potom Protituberkuloz.ne lige povabila na brezplačen obed fiO tuberkuloznih bolnikov. Vzornima dobrotnikoma in podpornikoma čast in priznanje!
□	Smrt dveh starih korenin. V Usnjarski ulici 35 je umrla v petek znsebnica gospa Jožefa Klavora. Dočakala je izredno lepo starost 89 let. Pogreb bo danes popoldne ob četrt na 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. — V Slovenski ulici 4". je umrla zasebni ca gospa Ivana Cebnor v visoki starosti 83 let. Pogreb bo istotnko danes popoldne ob treh iz mrtvašnice na Pobrežju. Blagima pokoj,nicama svetila večna luč, žalujočim naše sožitje.
□	Skakalne tekme preložene. Mariborska «arnsKos|Kntna podzveza je sklenila skakalne tekme, ki bi se morale vršiti danes na bet na vek i skakalnici, preložiti. Tekme bodo n« Svečnico, dne 2. februarja.
□	Polovica dela. polovica brez dela. Pri vrihorskcai grunitolomu tvrdke Res in drug v
niči na Pohorju je posredoval tajnik mari-
v vinjenosti. Po sredi pa je ljubosumnost, ki je moža tako mučila, da je v objemu alkohola pozabil na vso razsodnost ter segel po smrtonosnem orožju.
□	Vse je poceni. Včerajšnji trg je bil srednje založen. Na 32 vozovih so pripeljali kmetje razne pridelke, novrtnino in sadje. Cene so bile zelo nizke, po nekod so znatno nazadovale. Tudi živinski krmi cenn pada. Bilo je na trgu 10 voz sena po 75—85 cent in 2 voza otave po 85—05.
□	Otvoritev drsališča. Mestno olepševalno društvo v Mariboru otvori danes drsališče pri Treh ribnikih v Ribniškem selu. Drsališče borle ločeno na tri ograjene oddelke.
— Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josei« vode. — »Franz-Jossl« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Konjice
Zvočni kino imamo odslej tudi pri na«. Društvo »Rdeči križ« v Slov. Bistrici je otvorilo v tukajšnjem Katoliškem društvenem domu svojo podružnico. Otvoritvena predstava je bila že preteklo soboto. 0'bisk je bil zlasti v nedeljo zelo velik. — Danes se bo predvajal len zvočni film »Dežela smehljaja«. V naslovni vlogi nastopa ' znani nemški tenorist Richacd Ta-uber. Predstave se vršijo ob sobotah oh 20, ob nedeljah po ob 15. ob pol 18 in ob 20.
Egiptovska tema pokriva naš trg ob sedanjih zimskih jutrih. ko gredo ljudje k ranim sv. mniSfim. Mislite, da »šparamo«? Kaj še! Bomo pa zopet poleti prižigali cestne svetilke že ob štirih popoldne, kakor se je to dogajalo pogosto lansko poletje. Prosimo tiste, ki imnjo z lučjo opraviti dn v času poledice in slabih potov pustijo luči goreti vsaj do 7.
Celie
& Karofflri pevci pridejo. Z današnjim vlakom, ki prihaja ob 11 iz Maribora, pridejo v Celje tako težko pričakovani slovenski koroški pevci. Apeliramo na vso slovensko celjsko javnost, da se udeleži slovesnega sprejema na kolodvoru, kakor tudi da polnoštevilno obišče popoldanski koncert, ki bo ob 4 ▼ veliki dvorani Celjskega doma. Isto-tam se bo vršil zvečer ob 8, toda v mali dvorani, družabni večer, na katerega so najprisrčneje vabljeni vsi prijatelji slovenskega kulturnega življa. Hišni posestniki -izobesite v pozdrav dragim gostom na svojih hišah zastave.
et Prosvetno-gospodarska tečaja KPD v Celju. Odbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju je sklenil, da priredi v tem mesecu dva prosvetno-gospodarska tečaja. Tečaja sta predvsem namenjena članstvu KPD v celjski okolici in članom onih katoliških prosvetnih društev v širši celjski okolici — vpoštev pride tu predvsem Savinjska dolina — ki nimajo sama prilike, da bi prirejala podobne tečaje. Zato pričakuje odbor KPD iz vrst članstva omenjenih društev, da bo udeležba na obeh tečajih polnoštevilna. Prvi tečaj bo v nedeljo 22. t. m. in sicer za fante. Tečaj se bo začel po 8. maši in se bo vršil v Domu v Samostanski ulici. Na tečaju bodo predavali: g. Vinko Zor, tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani o »prosvetnem delu«, g. Mihelčič Alojzij, ravnatelj celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice o »zavarovanju« in g. Levstik Miloš, nadučitelj v p. o »sadjarstvu«. Popoldne bo istotam prost razgovor o prosvetnem delu v Celju in njegovi bližnji in širši okolici. — Zborovanje bo končano, da se bodo udeleženci lahko odpeljali s popoldanskimi vlaki. — Drugi lečaj se bo vršil v nedeljo 29. t. in. in je predvsem namenjen ženam in dekletom včlanjenim v Katoliških prosvetnih društvih. Natančnejši spored za ta tečaj bomo še pravočasno objavili. Težke razmere, v katerih živimo, upamo, da bodo privabile na ta dva tečaja čimveč udeležencev, da se malo skupno pogovorimo o načrtih za bodočnost.
0 Prosvetni večer KPD. Jutri v ponedeljek ob 8 zvečer bo v mali dvorani Ljudske posojilnice IV. prosvetni večer KPD v Celju. Na tem prosvetnem večeru bo predaval g. I. Avsenek, industrijalec iz Ljubljane o evropskih gospodarskih enotah. Vstopnine ni, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov.
& Zadružni tečaj se je vršil v Domu v Samostanski ulici od torka 10. do sobote 14. t. m. Udeležencev tečaja, ki so bili vsi iz celjskega okrožja, je bilo nad 30. Predavala sta g. Pušenjak Vlado, nadrevizor Zadružne zveze in g. Urbanija Anton, revizor Zadružne zveze o zadružništvu. Razen tega so udeleženci dobili praktičen pouk o knjigovodstvu, denarnih in blagovnih zadrugah in o sestavljanju vseh potrebnih vlog. V soboto 14. t. m. je na tečaju predaval ravnatelj Zadružne zveze iz Ljubljane g. Franc Gabrovšek o položaju na denarnem trgu in o izgledih za bodočnost. Tega predavanja so se udeležili tudi zastopniki zadrug vi Savinjske doline. Po predavanju se je razviha živahna debata glede raznih vprašanj, ki so v zvezi z zakonom o zaščiti kmeta.
gf Primarij dr. Pestotnik Franc, §pecijalist za živčne bolezni in šef bolnišnice za duševne bolezni v Novein Celju, ordinira za živčne bolezni počenši z 16. jan. v Mestni hranilnici, Krekov trg št. 7, Celje, dnevno od 2 in en četrt do 4 in en četrt popoldne.
iS! 0 občnem zboru čebelarskega društva. V torkovi številki smo poročali o občnem zboru celjske podružnice čebelarskega društva. Med drugim smo tudi navedli, da je bil na mesto dosedanjega predsednika g. Kosija izvoljen g. Gaberšek. Gospod Kosi je bil predsednik čebelarske podružnice okrog 25 let in si je pridobil zanjo velikih zaslug. »Slovenčev« dopisnik je poročal o tem občnem zboru edino kot kronist, kar stori v vseh podobnih slučajih. Na tem mestu tudi omenjamo, da je bila g. Kosiju, ki je odložil predsedniško mesto že med letom, izrečena na občnem zboru za njegovo delovanje topla zahvala.
Plai
Tujci v Ptuju. Naše mesto .je poselilo v preteklem letu 3222 tujcev; od teh je 2365 naših državljanov. 857 pa inezemcev.
Nezgode in nesreče. 12 letni učenec Jožef Pere je padel na tla na pločniku in si zlomil levo roko v zapestju. Pri stroju si je hudo razinesaril-a desno roko 30 letna Roza Kokot iz Brega. — S težkimi poškodbami so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico posestnika Filipa Zavca iz Slatine v Halozah. Nepoznani ljudje so ga ponoči napadli na cesti. — Ne/inan človek je oddaj v nočni urni strel iz puške n« 27 letnega viničarja Alojzija Armiša iz Bišečke-ga vrha. Preiskava je v teku. Vsi poškodovanci se lečijo v tukajšnji bolnišnici.
Vrbo kradli in koše prodajali. Kakor smo že svo.jčas poročali, so sredi meseca novembra preteklega leta neznani storilci porezali okoli 3000 vnbinih kultur v nasadu ptujske »Pletarne« ter povzročili 2800 Din škode. Ptujski onnžniki so končno tatove izsledili in te dni se je vršila pred ptujskim okrajnim sodiščem proti njim razprava. Na obtožni klopi je bilo 8 osumljencev, ki so kradli vrbine kulture ter iz njih pletln koše. ki so jih večinoma prodali v Mariboru Obsojeni so bili vsak na 21 dni zapora in na skupno odškodnino »Pletarni« v znesku Din 3000. Kazen so sprejeli.
Tedensko službo požarne brambe ima od 15. do 27. t. m. prvi vod, prva desetina in sicer četo-vodja Enn-cst Dasob in desetnik Ljudevit Kropf. Reševalna shižiba: šofer Ivan Omulec. desetnrik Miha Zamuda, od moštva pa Norbert Murko in Konrad Somer.
Zastonj
ne dajejo nikjer — zares dobro in poceni pa kupite vseh vrst oblačilno blago pri na*. —
Po reklamni ceni pa
Crepe de Chin dvojne Sir. . .	Din 36.—
Pravi angleški kamgarn 150 Sir.	Din 138.—
Pemislite o tem pred nakupom	in oglejte si našo ogromno izbiro
specialna trgovina
Novak, Ljubljana
Kongresni trg 15
(Nasproti nunski cerkvi)
Ljutomer
Trije kralji. Šostn predstava Prosvetnega društva na odru Katoliškega doma prinese Ljutomeru zopet nekaj novega in modernega. Uprizorimo najmočnejše Tiinmenniaiisovo odersko delo »Trije kralji«, božično legendo v treh zgodbah. »Trije kralji« predstavljajo miselno boj zlega in dobrega v človeku, zmago miline in dobrote nad sirovostjo. Saj stremimo zu novo smerjo poduhovljenega ljudskega teatra. Prepričani smo, da bomo tudi s to predstavo, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dner 22. j«n. nudili občinstvu gledališki in umetniški užitek. Začetek oh 3 popoldne. Predprodaj« vstopnic v okrepčevalnici vinarske zadruge.
Vrhnika
Prosvetno društvo ponovi danes ob 3 poj>ol-dne v Rok. domu dramo »Stilmondski župan«. Ta popoldanska predstava je namenjena predvsem občinstvu vrhniške okolice, kateremu je omogočeno, da se vrača še pred nočjo na domove. — Vabimo torej naše okoličane, da pridejo v obilnem številu obiskat »Stilmondskega župana«. — Vstopnice se dobe pri g. Jezeršku v Rok. d«mu. Prosvetnega dela krona pa bo gotovo proslava 25-letnice Prosv. društva na Vrhniki, katera se bo vršila prihodnji mesec. Občinstvo že danes opozarjamo na to proslavo. — Kolikor smo zvedeli, namerava Prosv. društvo ob priliki proslave uprizoriti prvo slovensko dramsko delo: »Matijček se ženi«. Natančnejši program proslave sporočimo pozneje.
V židovskem mravljišču
Na Poljskem, januarja 1933.
Nedavno, novembra 1932, so izbruhnili proti-židovski nemiri najprvo v Lwowu, za tem tudi po drugih večjih poljskih mestih. Med vojno smo večkrat čitali o protižidovskih pogromlh. Kdor nikdar ni videl na svoje lastne oči, kaj je židovski ghetto, kakšni šo židovski deli mest, si ne more pod po-gromi predstavljati ničesar.
Zidov je na Poljskem ogromno. Vsako mesto jih ima. V Varšavi jih je več ko tretjina, v Lwowu polovica prebivalstva, v VVilni tretjina, drugod ista razmerja. Strašna narodna manjšina 3—4 milijonov, fanatična, vjedljiva uš, trmasta ko parazit, ki pije kri na glavni življenjski žili. Varšavski ghetto je mesto za sebe s svojimi 400.000 Židi. Komaj da si človek, ki pozna Žide samo iz llice v Zagrebu, upa prestopiti v Nalevski, kjer prebivajo te ogromne mase Izraela.
Ulice, ozke, mračne in tužne, se križajo v nervoznem neredu, po njih pa teče, da teče ko reka, mnogolična množica ljudi, kam, jih mi i/, juga nismo videli. Kakor da bi gledal kup mraveli, kjer vse miga, kjer vse bega, kjer vse nekam sili, se porazgublja, zopet prihaja na dan, križem kra-žem, navidezno brez cilja in reda v strašni, srce stiskajoči — tišini Pa dva, po trije v eni vrsti gredo moški po ulicah, mladi in sivolasi starčki, podobni drug drugemu, bledih izčrpanih obrazov, globokih oči, ki nikamor ne gledajo, v dolgih, zamazanih in mastnih kaftanih, ki padajo daleč pod kolena, kjer se telo zgubi navadno v velikanskih drsajočih čižmah. Na glavah čepe neke čudne črne okrogle čepice, podobne dalmatinskim, izpod njih silijo črni ali rdeči ali sivi mastni kodri. Ko sence se podijo ti kaftani mimo, venomer, brez prestan-ka; človek se čudi odkod prihajajo in kam neki beže! Tu in tam kakšna suha, odsekana beseda, rojena nekje globoko v grlu, nato široka, brez-vsebinska, nepotrebna kretnja z roko in sence z bledimi obrazi v črrih, sivih ali rdečih okvirjih se podijo zopet dalje.
Med vratmi revnih, pol razpalih hiš se stiskajo otroci, dekleta in mastne žene z lasuljami na glavi. Bledi obrazi teh deklet in žena, med katerimi so v cunje povite krasotice. Zgnečeni v žive majajoče se kupe, govore, govore, da Bog pomagaj. In UM1111' od vrat do vrat, od ulice do ulice, dol po celena'-' «t izraelskem Nalevskem. Kaj neki si imajo povedati? Izza njihovih v uniazanosti tonečih dvoriščih vidiš viseti obleko, perilo ali karkoli že so te cunje r barvah in oblikah, kakršnih še nisi videl.
Le kadar pride kakšen avtomobil dol po ulici, se vse hitreje zgiblje. V časih, ko strahopetno tihotapiš med temi kaftani in te gledajo ti živi kupi črnih oči med vratnimi podboji, te prestraši rezka beseda. Mravlje pospeše korake in hišna vrata bruhajo na ulico nove mase naroda. Kaj se je zgodilo? Bog ve kaj! Človek nikdar ne ve, kaj lahko razburi to ljudstvo. Pogled na tujca? Trda, raz-žaljiva beseda pri kupčiji? Kakšna vest iz oddaljenega dela židovskega mesta? Bolezen? Smrt? Kot blisk gre ta vest po ulicah in hišah, razveže jezike, vzbuja radovednost, kajti nobeno društvo na svetu ni znalo vzgojiti tiste notranje povezanosti mer. svojimi člani, ki se od pamtivekov vzdržuje med židovskimi družinami.
Od česa živi ta narod? Ni je statistične ustanove, ki bi mogla na to odgovoriti. Zdi se, kot da morajo živeti od neprestanih čudežev. Trgovci so morda vsi! Prodajajo vse dol do praznih škatljic za žveplenke.
Ghetto je ena sama, velika trgovina. Prodajalne tako velike, da najdeta v njih prostora samo žid in kupec. Toda Ghetto sega tudi dalje po mestu kot rak. In ko si zapustil glavne ulice mmlf—e Warszave in zavil od Marszalkovvske v stran, že si med kaftani in med miniaturnimi prodajalnami. Nekateri so se povzpeli in njihove izložbe so polne luksusa in svetlobe: židja, ki so se iz ghetta preselili med denarno in trgovsko buržuazijo in čakajo samo, da po vplivu denarja sedejo na vrat tudi političnemu življenju.
Strašna narodna manjšina, smo rekli, samozavestna in žilava. Povrhu vsega pa indiferentna v pogledu poljske državnosti. Židu je vseeno, kdo gospodari v državi, Nemec, Rus, Poljak. Vsakemu se prilagodi, vsakogar jezik se nauči, vsakega brez očitkov vesti tudi ob prvi priliki izda, če je tako treba^ Nekdo je rekel, da bo Poljska pokazala svojo državniško modrost in svojo konstruktivnost, če bo znala rešiti problem svojih Židov: najprej v socialnem pogledu, ker ghetto naravnost vpije po najradikalnejših zdravstvenih reformah, potem pa tudi politično, ker bo židovstvo treba spojiti z ve-•ikim pozitivnim tokom poljskega narodnega življenja. tako da mu bodo služili, a ne mu nad vladal i Velika naloga bratske Poljske! In ji bo, tako se zdi, kos!
Sedaj pa grem zopet gledat, kako gre spat Izrael!	K.
Polzvedovaniff
— Podpisana potrebujem za pridobitev invalidnine dve priči, ki bi mogli potrditi, da je bil moj mož Franc Šmid v vojni. — Moj mož je služil pri K. u. k. Feld. Art. Reg. 28, baterija 5, Feldpost 386. Če bi bilo komu kaj znano, da bi bil ž njim v vojni služil skupaj, naj mi blagovoli sporočiti proti povračilu stroškov na sledeči naslov: Neia Šmid, tov. del. Inteka — Kranj.
fieVuBca.
S sekiro na svojega moža
Narobe oblečena srnica izdala morilko
Maribor, 14. januarja
Kar dvoje strahotnih zločinov je obravnavalo mariborsko okrožno sodišče tekom tega tedna: pred sodniki sta se zagovarjali dve zakonski ženi radi umora laslnih mož. V ponedeljek je bila obsojena Anlonija Ranerjeva iz Pobrežja, ki je usmrtila svojega moža s sekiro, danes se je pn radi povsem sličnega zločina zagovarjala pred velikim "•natoin pocestnica Neža Novak iz Strezetine; tudi ona je usmrtila svojega moža s sekiro. In čudno se v obeh slučajih vjemajo tudi ostale okolnosli: obe ženi sta bili vdovi, ki sta se vdrugič poročili, obe že v zreli starosti in v obeh primerih je bil prvi povod, ki je rodil zločinsko dejanje, isti.
Zgodba strašnega dejanja, ki ga navaja državni tožilec v svoji obtožnici proti Novakovi, je naslednja: V poletju leta 1931 sla se spoznala ob- J dolženka in njen pokojni mož Tomaž Novak. Oba ! sta bila vdovca, vsak z otroci iz prvega zakona, j Pokojnik je bil delavec, brez premoženja, obto- ! ženka pa je imela hišico in za oral grude. Pred poroko sla se oba dogovorila, da ostane pri hiši samo najmlajši otrok od moža, obdolženka pa obdrži pri hiši obojo svojih otrok. Obetala sla si, da bosta z otroci lepo ravnala. Toda ravno v deci je ležala prva kal sporov in nesporazumov, ki so obema potem zagrenili življenje. Novakova slika svojega pokojnega moža kot. delamržaeža, tihotapca, ki je imel opravka tudi s tatvinami. Bil je z ženo sirov ter jo ie pretepal. Na drugi strani pa slikajo priče obtoženko, da ni oslala svojemu možu ničesar dolžna. Prepiri so se vedno bolj stopnjevali ter postali tako nevzdržni, da je postalo življenje za oba pravi pekel. Zlasti žena je po?tajala vedno bolj nervozna in razdražljiva. Dne 17. septembra lanskega leta je moral pokojni Tomaž Novak v Maribor na razpravo pred okrožno sod šče, da se zagovarja radi tatvine. Prišel je v Maribor peš, ker ni imel denarja za vlak. Obsojen je bil na tri mesece zapora, toda le pogojno. Domov se je vračal zopet peš. Ko je prišel dne 20. septembra zvečer domov, je bila žena neprijetno presenečena. Za trdno je pričakovala, da ji bodo moža obsodili na daljšo kazen ter ga kar pridržali v zaporu; za nekaj mesecev je upala, da bo imela mirno živ-
Gerbičev glasbeni večer
Treba je priznati, da glasbenih večerov, ki se vrše v krajših časovnih inervalih v mali dvorani Uniona in so namenjeni vsej javnosti in obenem radijskemu prenosu, ne smemo kar tako prezreli. Kajti gotovo imajo svojo temeljito upravičenost in velik pomen za vsakega slovenskega glasbenika.
Veliki, pomembni glasbeniki so pri nas redkost in imajo menda prav radi tega še svojo posebno zgodovino. Večinoma so v svojem življenju jako vpoštevani možje, z veliko avtoritativno silo. Dokler delajo in posvečajo svoje sile glasbenemu razvoju, uživajo spoštovanje, njih dela pa se z veliko vnemo izvajajo. Toda po njihovi smrti se vse spremeni. Slava potihne, vplivna mesta zasedejo drugi, njihove sldadbe pa kljub kvaliteti romajo v arhiv, kjer [»stanejo predmet edinole še glasbenemu zgodovinarju. Ob kaki obletnici se morda še otresejo prahu in se povzpno na pult dirigentov, nato pa zatonejo v mračno pozabljen je. In vt&udar bi mnoge izmed njih lako po svoji kvaliteti, kot še:zlasti po svojem slovenskem izvoru zaslužile neprimerno večje pozornosti, ki je potrebna za osvetljevanje naše glasbene preteklosti. Kajti kakor je res, da moramo vztrajno slediti smerem najsodobnejšega razvoja, tako je ludi vzgojno važno in za bistvo slovenske glasbe v njenem razvoju potrebno, da se zdaj pa zdaj ozremo v preteklost. — Omenjeni glasbeni večer je zato hvalevreden. Poskusil je vsaj skromno osvetliti življe« nje in delovanje Gerbičevo. Profesor dr. Mantuani je podal izčrpno, kolikor je v kratkem času bilo mogoče, njegovo pestro življenje in njegovo veliko delavnost. Gerbič je bil muzik nadpovprečnega formata. Mnogo je potoval po svetu in deloval v raznih centrih, nabral si znanja in razširil obzorje, z vsem pa se je na prošnjo vrnil v domovino in v Ljubljani prevzel mesto ravnatelja Glasbene Matice. V tej svoji funkciji si je pridobil izredno zaslug za razvoj in dvig naše glasbe, tako koncertne, kot operne, ki jo je sain organiziral. Tudi kot komponist veliko pomeni; njegove skladbe so moč-<io invenoijozne in arhitektonsko trdne. Od teh smo nekaj krajših stvari tudi čuli. — Kvartet Glasbene Matice je zapel več njegovih preprostejših moških zborov: Ozka brvica, Deklica mila, Vabilo, Pastirček, Siavček, Ljubici pod oknom, Pred slovesom, Tam pri hudem mostu in Vinsko. Izvajanje je bilo v splošnem skrbno izdelano. Hiba je bija le v pretirani sunkovitosti, ki zabrisuje linijo. — Gdč. Korenčanova in gdč. Rudolfova sta prikupno zapeli tri dvospeve: V noči, Cvetice in Pomladni klic; spremljal jih je doumeto g. Gallatia. — Culi smo tudi štiri klavirske skladbe: Preludij s fugo, Romanco in dve Mazurki, ki jih je tehnično in luuzikalno lepo podala gdč. Poženelova, in še tri solospeve: Kam, Kakor dih in Trubadursko. Prvo je izvajal dramatično g. Likovič, drugo gdč. Korenčanova in tretjo gdč. Rudolfova. — V vseh skladbah je bilo mogoče čutiti veliko umetniško silo skladateljevo in skrbno kompozitorno izdelavo. V splošnem pa je bil večer skromen, vendar prepričevalen dokument Gerbičevega glasbenega dela.	V. U.
Izšla je 6., zadnja številka preteklega letnika »Zborov«, Prinaša sledeče skladbe: J. Pavčič: s Da te ni«, za trospev ali troglasen moški zbor; L. Puš: »Spomini« za moški zbor; V. Mirk: O,j, jablane« in »Sinoč mi dragi«, dve krajši skladbi za tnoški zbor in tenor-, odnosno sopran-solo; J. Ocvirk: »Zvončki« za mešan zbor; I. Mustoč: »Nabrala je jagode«, za mešan zbor; S. Premrl: »Smrečica« za dvoglasen otroški zbor s spremljavo kla-vteja. — Književna priloga vsebuje nekaj pesmic, L Peruzzija nadaljevanje članka o Mateju Hubadu in končno razne glasbene novosti in poročila. — "•odpirajte revijo! Naročajte jo še nadajje!
Obmejni kontraband
Cerknica, 13. januarja.
Kakor smo že poročali, so naši ljudje ob ju-goslovansko-italijanski meji našli nov vir dohodkov. Prenašali so moko, meso in razne druge reči iz Jugoslavije v Italijo. Nekateri so pri tem zelo dobro zaslužili. Pretekli teden in tudi že prejšnji teden, pa je začela italijanska financa v 1'oslojni vse to prenašanje (pri nas imenujejo »kontrabant«) ustavljati. Ljudi primejo, jim vzamejo vse blago in denar, in kar je glavno, »Obmejno karto«. Poleni jih pa pošljejo z vlakom do Rakeka. Nekateri so s to prepovedjo zelo oškodovani. Ker to prenašanje prepovedujejo, pa cvete tembolj pruvo ii-hotapstvo.
ljenje. Nasprotno pa je moža silno razdražilo, da ga žena ni pričakovala z večerjo ter da je želela, da bi bil zaprt. Nastal je zopet spor, ki se je končal s tem, da je mož ženo izsuval iz hiše, sam pa je legel spat. tez kako uro se je žena vrnila iz bližnjega gozda domov ter legla. V glavi pn so ji rojile strašne misli. Predočevaln si je svoje neznosno življenje, kateremu ni od nikoder rešitve. V tem premišljevanju se ji je rodil v glavi strahoten naklep. Tiho je vstala, stopila v vežo po sekiro ter se vrnila z orodjem k spečemu možu. Pristavila je ob postelji stol, nn kateri je stopila, da bi dobila ugodnejši položaj za udarec, nato pa je zamahnila z vso silo po moževi glavi. Prvi udarec je možu zdrobil senčnico, poškodoval možgane te razklal čelni del lobanje. Drugi udarec je priletel nekoliko nižje ter mu zdrobil čeljust. Padali pa so še nadaljni mahtjaji, ki so dokončali strahovito delo. Ko je videla, da je mož mrtev, ga je sveže preoblekia, si ga oprtala na rame ter ga pol nesla, pol vlekla kakih 200 korakov od hiše. Drugo jutro pa je prihitela vsa objokana v Ivanj-kovce k orožnikom ter jim pripovedovala, da so ji ponoči ubili moža. Na meslo zločina je prišla sodna komisija. Sodniku je takoj padlo v oči, da ima mrtvi oblečeno srajco narobe in da so bose noge čisto brez prahu. Od hiše do mesta, kjer je mrtvi ležal, pa se je poznala sled v travi. Ko so še našli na postelji, na kateri je bil mož ubit, krvave sledove, se je žena, ki je poprej trdovratno tajila, zrušila ter priznala dejanje. Povedala je, da je izvršila zločin v strahoviti razburjenosti, ko ni bila odgovorna za usodepolno dejanje. Obtoženko sta preiskala v zaporu sodna psihijatra, ki sta mnenje, da je bila njena vračunljivost ob času dejanja radi živčne obolelosti in rudi razmer, v katerih je s pokojnim živela, nekoliko zmanjšana, kar pa je smatrati v primeru njenega zločina le za olajševalno okolnost.
Neža Novak je bila obsojena na 4, leta robi je in 4 leta izgube državljanskih pravic. Z ozirom na njeno nosečnost so jo začasno izpustili na svobodo. Kazenskemu senatu je predsedoval vss. Lenart, prisedn;ki pa so bili vss. dr. Tonrbak in Zemlji« ter ss dr. Kotnik in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Jančič.
Marjan čadež:
LiuoV.ansbo vreme preteklega tedna
od 7. do 14. januarja
V	tem tednu je bilo iprva vreme precej iz-premenljivo: V soboto smo imeli sneg, v nedeljo menjajoče se oblačno vreme in v ponedeljek meglo V torek so se prikazali oblaki, nekako 3COO m visoko, v katerih je pihal sever. Smer vetra se je polagoma izpremenila v severovzhodno, ki se je prvič opazila v sredo. Severovzhodni vetrovi so od tedaj naprej pihali do konca tedna in od četrtka je nastopil isti veter tudi pri tleh.
Sneg, ld je v soboto precej padal, se je radi temperature nad ničlo močno topil in ga je bilo zvečer le 2 cm. Čez noč se je zjasnilo in v ne-nedel.jo so več ali manj zakrivali nebo nižji oblaki, tako da je bila nedelja v splošnem lep in miren dan. V ponedeljek je barometer močno padal (znižal se je za 7 mm) in megla, ki se je razprostirala nad Ljubljano je naslednji dan popoldne izginila in s tem se je začel nov tip zimskega vremena — vzhodno vreme. Do tega časa se je sneg že precej stopil in le višje ležeči travniki so bili
še beli. _ V sredo je bilo večinoma jasno in nebo
se je začelo šele pozno zvečer oblačiti. V četrtek zjutraj je bilo razen na Gorenjskem povsod oblačno, na Kamniških planinah in na vzhodu pa je že padal sneg, ki se je malo pred osmo uro pojavil tudi pri nas in je nekaj časa celo močno padal, vendar ni pokrajine nič pobelil. Ves ta dan je bilo oblačno, veter je s prašnih cest vzdigoval prah in barometer je dopoldne po malem padal, popoldne se je pa dvigal. V petek smo imeli slično vreme in po 6. uri popoldne je začelo močno snežiti in se je do 11 zvečer nabralo 1 in pol cm snega, ki je bil popolnoma suh In kristalast. Snežiti je polagoma ponehalo in v soboto zjutraj je bilo oblačno.
V	času ko je pihal v oblakih vzhodnik, se temperatura med dnevi ni dosti razlikovala: najnižje dnevne temperature so bile, razen v petek, ko je bilo —2° C, okoli ničle, najnižje pa od —3n do —4" C. — Najvišja temperatura tega tedna je bila v soboto 7. t. m. 2.5° C, najnižja pa v sredo zvečer —4" C; barometer je stal najvišje v nedeljo in obenem najvišje v januarju 715 cm, najnižje je pa stal v četrtek 739 mm. V treh dneh so nastopale padavine in jih je padlo od 7. ob 9 zjutraj do 14. ob 9 zjutraj 4.5 mm.
Tovarniška zaloga vseh vrst tkanin za posteljno, telesno in nam'zno perilo ter vseh izdelkov trž<ške predilnice. — Ugoden nakup za hotele, gostilne, neveste, itd. Vedno sveže in novo blago po dnevni ceni. Prepričajte se sami o kakovosti in vrednosti blaga. — Zahtevatje vzorce!
Kie? -^ P. Straftv, Tržič
Dravska banovina.
Jesenice
Koroški pevci bodo prispeli na Jesenice dne 17. t. m. z vlakom ob 14. Na kolodvoru jih bodo sprejeli zastopniki združenih jesen škili'pevskih zborov, nakar bodo pod njihovim okriljem priredili v dvorani Krekovega prosvetnega doma popoldne ob 15 koncert za mladino, zvečer ob 20 pa koncert za odrasle. Cenjeno občinstvo vabimo, da se tako sprejema na kolodvoru kakor koncerta udeleži v čim večjem številu.
Litira
Pozdrav koroških pevcev. Jutri v ponedeljek »e bodo peljali z opoldanskim vlakom proti Ljubljani koroški pevci. Litijska JugosSov. Matica vabi vse, da pni h i te na kolodvor k pozdravu bratov s Korotana. Vstop na kolodvor bo ob tej priliki prost. Društva, ki se udeleže jiozdravn korpora-tivmo (z zastavami), naj se prijavijo zaradi razporeditve tekom ponedeljka dopoldne pri tajniku Jugoslovanske Malice, učitelju g. Zupančiču. Litija naj v ponedeljek manifestira svoja čuvstva do naših severnih stražarjev.
Zagorje
Smrt kosi. Tekom tega tedna so umrli trije majhni otroci. Pretekli teden pa jc v ljubljanski bolnišnici umrla in bila 8. jan. v Ljubljani, pokopana družinska mati Antonija Punce. Zapustila je tri majhne otroke, mo/;i pa ima v Ameriki. V marilioski bolnišnici jc umrl g. Alojzij Wake. znani posestnik in gostilničar. 1'okopaii so ga v sredo v Muriboru. Naj v miru počiva tu!
Pri zimskem športu
NIVEA-CREME... OLJE
Nadrgnite si pred odhodom na planine vsa svetlobi in vetru izpostavljena mesta z Nivea-Creine ali Nivea oljem ter ponavljajte to masir. nje med potjo po potrebi čim večkrat. — S tein zmanjšate nevarnost pred nepri etnimi solnčniini opeklinami in se Vam ni treba bati, da bi koža i ostala suha.
N vea Creme in Nivea olje da Vaši koži tisto čudovito le: o bronasto barvo, s kalero sp tako radi vračamo s spoitinh i oho lov domov. Samo Nivea-Crenie in Nivea-o je vsebujeta kozi soroden in ko-iouegujoč eucerit.
Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24
Kmni
Večer francoske popevke (chanson) pripravlja, kakor izvemo, Krožek prijateljev Francije v Kranju. ! Vršil se bo v sredo dne 18. t. m. v gimnazijski telovadnici ob 20. Na sporedu je kratko predavanje o ! francoski »chanson« v slovenščini. Predaval bo pred- 1 sedirk krožka prof. Niko Kuret. Temu pa bo 6le- | dil spored francoskih popevk. Recitirali bosta glč. i Jolanda Kimovčeva in Marica Majdičeva, ]>eI pa bo g. prof. Kuret. Pri klavirju bo. sodelovala gdč. Rav- i niikova. Na ta večer, ki bo nudil izredno zanimiv i vpogled v francosko duševnost ter ljudsko žilje in j bitje, kranjsko občinstvo opozarjamo. Vstopnina bo i prostovoljna, sporedi se bodo dobivali pri vhodu v dvorano.
Nova trgovir.a. Na zelo prometni točki, to je v poslopju gosp. J. Majdiča poleg gimnazije, se bo v lokalu, ki je dosedai služil za trgovino z žitom, jutri otvorila nova trgovina z železnino »Kovina« d. z o. z. V novi trgovini bo mogoče kupiti prav vse predmete iz železninarske stroke, zato čila-teljem »Slovenca« novo trgovino priporočamo.
Zopet produkcija kranjskih šahistev. Znaki kažejo, da so kranjski šahisli pridno na delu. Po dobro uspeli simultanki gosp. Šorlija na praznik Sv. Treh kraljev ima:o danes zopet svojo prire- ' ditev. V lovski sobi hotela »Stara pošta« bo danes popoldne ob pol 3 igral simultanko proti 20 igralcem gosp. Feliks Globočnik, duša šahovskega življenja v Kranju, kateremu gre zasluga za tako visoko razvito stopnjo šaha v Kranju. Prijave sprejema gosp. Hinko Singer. Prihodnjo nedeljo dne 22. jan .arja bo v igTalni sobi gostilne »-pri Jo-štarju« igral simultano gosp. H. Singer, gosp. F. Trčka so pa povabili na boj navdušeni šahisti v Stražišču. Kranjski Jahisti pa obetajo še več večjih in manjših prireditev.
Zobni atelje
Franc Hotehaker, Kran)
radi olpotovanja do nadaljnega ae sprejema strank
K davčnemu predavanju, ki ho v ponedeljek popoldne ob pol 2 v Ljudskem domu, se poleg obrtnikov in podeželskih trgovcev še prav posebno vabijo vsi podeželski mlinarji, katerim bo to predavanje trdi koristilo, obenem se bodo pa pogovori o ustanovitvi svoje skupne organizacije, nn * • w
»Ptičar«. Ko sem bral v nedeljskem »Slovencu« poročilo o uprizoritvi »Ptičarja«, sem jo zvečer mahnil v »Naš dom«, da vidim, če je stvar res vredna take hvale. Moram reči, da nisem bil razočaran. Če izvzamemo par malenkosti, je bilo vse na odru na svojem mestu, zlasti pa so bile vodilne vloge solistov posrečeno zasedene, tako da skoraj ni mogoče reči, kdo je svojo vlogo bolje rešil. Mirni in dostojanstveni nastop kneginje je ravno tako ugajal kot živahnost in razigranost Kristine. Koliko vaj in koliko truda je bilo f>olo-ženega v samospeve, v katerih sta s tako natančnostjo obdelali vse višine in nižine! Isto moremo reči o moških vlogah. Ne bom našteval posameznikov. Saj smo jih vsi videli in slišali. In zbor? Še in še bi ga poslušali, pri vsakem prizoru je prehitro odšel za kulise. Presenetila me je tudi i nova scenerija in ko sem povprašal, kdo je delal ; vse to, se mi je reklo, da je vse to delo društvenih j člnnov samih. Če upoštevamo, da je ista tržiška »Krekova družina« pred enim mesecem uprizorila z velikim usjiehom »Hamleta«, potem moramo reči, da je ta diletantski oder eden med prvimi podeželskimi odri. Pričakujemo, da nam bo tudi v bodoče nudil še kak umetniški užitek.
Kakor izvorno, bo »Ptičar« ponovljen prihodnjo nedeljo popoldne (vsi sedeži že razprodani) in naslednjo nedeljo zopet zvečer. Zadnja predstava bo na Svečnico popoldne, na kar naj bodo j opozorjeni zlasti okoličani, ki do sedaj niso mogli priti na vrsto. Na splošno željo občinstva, doma-! čega kakor tudi okoliškega, bo v februarju ponovljen tudi »Hamlet«, ki je mnogim še bolj uga-j jal kakor opereta.
Umrl je po kratkem trpljenju 27-1 etni pre-dilniški uslužbenec Alfonz Schvveiger. Pokopali smo ga včeraj. N. p. v m. I
Kamnik
Nevarni gosti. Trije brezposelni popotniki so se oglasili te dni na Godiču pri Kamniku in prosili nekega posestnika, naj jih vzame čez noč pod streho. Enega človek že vzame, posebno če vidi, da se mu lahko zaupa, za tri se pa že težko dobi prostora v hiši, zalo jih je gospodar napotil dalje. Potrkali so na vrata osamljene velike hiše na i Zduši z isto prošnjo. Gospodar, ki stanuje sain z i ženo v hiši, seveda tudi ni mogel sprejeti pod streho treh neznanih možakarjev, na skedenj pa niso hoteli iti. Ko so videli, da nič ne opravijo, so pričeli razgrajati in groziti gospodarju, da mu bodo zažgali hišo. Ta pu je hitro poslal nekogn po orožnike. Tega se je trojica tako prestrašila, da jo je hitro pobrala čez travnike in njive naprej.
Smuka na Menini. Z Menine planine poroča i oskrbnik, da je nn podlago 20 cm starega snega jiadlo v noči na soboto 10 cm pršiča. Smuka je baje prav ugodna.
Novo mesto
Predavanje. Danes popoldne ob 4 se vrši v dvorani Prosvetnega doma predavanje jiisa-teljo Franca Finžgarja o staroslovunski Panonski državi in o današnjih razmerah v sedaj po-tujčenih krajih. Predavatelj 1h> kazni zelo zanimivo slike s svojega potovanja in /. mednarodnega zborovanja Pen-k luba v Hudim pošti. Prepričani smo, dn bo to predavanje občinstvo v velikem številu poselilo.
Županstvo mestne občine Novo meVo razglaša, da se vrši prihodnji veliki sejem Anionov — v torek j*> sv, Antonu, t. j. dne 24. jan. 1933.
Trbovlje
Naborni obvozanri iz drugih občin, ki bi v
Trbovljah radi šli na nabor v I. 19S3, naj se na občini aglasijo ob uradnih urah iin prinesejo seboj potrebne listine.
Volivne imenike popravljajo ta mesec na županstvu. Vsak se lahko osebno prepriča, če je vpisan, med uradnimi urami do 31. januarja. Kdor fli vpisan, pa inislii, da ima volivno pravico, laliko zaihteva, da ga vj>'šejo.
Ostavko na občinsko službo je podala Anica Pleskovič.
Skrb za najmlajše v Trbovljah.— lo najlepše osvetljuje [KSlovanje otneš-ke posvetovalnice. Vsak ponedeljek in četrtek jK>j»hine srečuješ mlade mamice, ki nosijo svoje malčke, skrbno zavite, na pregled v posvetovalnico tam za staro bolnišnico. V 1. 1932 je bilo na novo pregledanih 219 otrok, ponovnih pregledov pa je bilo 1681, skui>aj torej 1850 pregledov. Poleg nasvetov, kako ravnati z dojenčki,, so se dajala zdravila, bilo pa je razdeljeno med nje tudi 217 1 mleka. 801)0 gr ribjega olja in še več Vigantola. 97 pa je bilo obdarovali ih z otroškim perilom. Oskrbna sestra je napravila 145 obiskov na novo in 418 ponovnih posetov. Posvetovalnico vodi skrbno in veliko ljubeznijo do malčkov gdč. Boškinova. Pri vseh pregledih pa sodelujeta gg. zdravnika dr. Jensterle in dr. CizJ. Oskrbne slrcške — 6000 Dim — nosi občina, osebje pa plača država, prostore za to socijal.no napravo pa daje na razpolago rudnik.
Kakor so v začetku matere z nekim strahom gledale na to posvetovalnico in n.ič prav rade prihajale, pa se sedaj z zaupanjem obračajo do te človekoljubne naprave, ki deluje z ljubeznijo in najboljša voljo, da lejiša življenje njihovim ljubljencem.
Danes sprejem koroških Slovencev ob pol 1 pred rudniško restavracijo na Vodall. Bratje jk>-zuiravljeui!
Jezica
O občnem zboru stoženskega gasilnega društva smo prejeli: Andrej Zorman ni član društva, ker ga v smislu društven.h pravil občni zbor ne more in ne sme sprejeti. Merodajni župni in zvezni faktorji so namreč ugotovili, da člane sprejema in izključuje odbor. Odbor je dobil popolno zaupnico od strani članov in je bil absolutorij soglasno odobren. Odbor je do danes vršil vse te'.;oče pos!e v redu. Izredni občni zbor je odbor sam sklical. Z ozirom na razne govorice o komisarju itd. pa ugotavljamo, da za enkrat ni povoda, da bi politična oblast posegla mes, ker so vse knjige v redu. Upamo, da bo današnji izredni občni zbur malenkostna nesoglasja poravnal. Edina točka dnevnega reda je volitev odbora in eventualni predlogi.
Koliko smo porabili vode v letu 1932. Naša občina dobiva vodo iz mestnega vodovoda. Vodovod je napeljan v 5 vaseh občine. Tomačevo in Jarše še nimata vodovoda. V letu 1932 je bilo 317 odjemalcev vode iz mestnega vodovoda. Vsi ti so porabili 10.742 m8 vode, kar znaša po sedanji ceni 2.99 Din 32.064.76 Din. Za vodomer so plačali ti odjemalci 11.412 Din. Skupaj so tedaj pln čali naši občani izvzemši Tomačevcev in Jaršanov za vodo in vodomerščino 43.476.76 Din. Tudi to je že lepa vsota. Se veliko več so pa plačali za električni tok. O porabi električnega toka bomo še poročali.
Pasja faksa. Kakor je objavilo županstvo v nedeljo, dne 8. januarja t. L, da morajo vsi lastniki psov v smislu sklepa seje 29. decembra 1932 plačati pasjo takso v znesku 25 Din in 2.50 Din za pasjo marko. Ta taksa je bila sklenjena v sklepu seje 29. decembra 1932, kakor je bilo to objavljeno dne 1. januarja 1933. Vsled tega je pobiranje te takse preuranjeno, ker niti sklep ni postai pravomočen, niti ga še ni banska uprava dravske banovine potrdila. V smislu zakona o ob-; činskih taksah se smejo takse pohirati šele takrat, , ko so od nadzorstvene oblasti potrjene.
Težkoatletska sekcija SK Ilirije bo priredila danes popoldne ob 3 v Društvenem domu svoj pro-, pagandni nastop. Vsi prijatelji športa se vabite, da se prireditve udeležite!
Novo davščine. Občinska odbor je sklenil v svoji seji 29. decembra 1932, da se ho pobirala taksa za izdajo živinskega potnega lista polog stroškov za tiskovine še po 2 in 3 Din za vsak potni list. Dalje se bo pobirala taksa za odobritev parcelacije po 50 Din.
Moste pri Ljubljani
Naša kuhinja v »Ljudskem domu«. Število podpiranih z opoldansko hrano se množi od dne»a do dneva. Zadnji čas je bilo razdeljenih nad 50 porcij na dan, a lačni še vedno prihajajo. — Kaj bo, kadar zmanjka sredstev, ki niso neizčrpna? -Zato prosimo: Darujte vsi, ki to premorete, vsak po svoji moči; prispevajte v denarju in živilih. Vsak dar povrne Bog stotero, ako je dan iz dobrega namena in srca. — Nihče ne more nikomur prepovedati ali zabraniti prostovoljnih darov. -Elizabetna in Vincencijeva konferenca sta upravičeni pobirati prostovoljne darove v denarju in ži vilih. Nihče nima pravice jih pri tem ovirati. Zato se ne dajte begati po nikomur. Posebno pa priporočamo in prosimo: Segajte pridno po listkih (liu-ponih) z napisom — »25 par Ljudska kuhinja M os t o« — ter jih podeljujte lačnim siromakom namesto denarne miloščine. Samo s temi listki, ki se dobivajo v polab po 16 kuponov jp mogoče dobiti kosilo v naši kuhinji. Vsi drugi listki ne veljajo za nas nič! — Opozarjajte nn to drug drugega. — Vsem dobrotnikom in našim podpirateljem pa za vse: Srčna hvala! — V Imenu Elizabetne in Vincencijeve konference: F. K—n.
Fotoamaterji!
Pnoprnup v*5"1 »•,Pa<iT0» Vnm
■	jCp0 in p0lCBi napiavi
loloaddelek Juonc n«. ftniftfnrno
---B--------•-"<—---
Ljubljana	Zahtevajte ceniki
Karitativno delo in ubozna oskrba
Trebnje
Za karitativno delo, za dobrodelnost, je potreben dobršen del ljubezni in požrtvovalnosti, ki morala imeti svoje korenine v globoki zemlji večnih ltršffanekih načel in božje postave: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Pred to postavo, dano in izrečeno pred več ko 1900 leti po samem bo-žiem Odrešeniku, zatemnijo vsi posvetni zakoni o podpiranju ubogih, ker jih ni narekovala ljubezen, ■marveč so bili dani po nujni sili, ki je v današnjih razrvanih in težkih časih dosegla svoj višek. Zato sc mora dati vse priznanje in vsa podpora za podpiranje potrebnih r>. vežev in ubožcev predvsem dobrodelnim zasebnim združbam (karitativmm organizacijam), kakor so Elizabetne in Vincencijeve konference, ki so včlanjene v skupni in osrednji or-sanizaciji: Karitativni zvezi. Je že res, da je skrb za uboge določena tudi z raznimi ubozmmi postavami ter naložena zlasti občinam, in deloma višjim obla-stvom, sedaj banovinam kol naslednicam bivših deželnih avtonomnih uprav (deželnih zborov iu od-
b°r°Toda iz izkušnje vemo, kako rada odpove javna skrb za uboge, ki se ji«m je pridružila sedaj se cronina množica brezposelnih. Le4i seveda niso ubogi v smislu še veljavnih deželnih zakonov, so pa vendar-le podpiranja potrebni, ako vzlic prizadevanju, trudu in tudi volji res ne morejo dobiti dela. — Komu je naložena skrb za brezposelne? Nekaj misli o tem sem napisal že v zadnji številki »Domoljuba«, ki jih tukaj ne bc»m pouavljal. Lahko pa rečem, da tudi v te.ni pogledu — s podpiranjem brezposelnih
—	prednjači zasebna dobrodelnost. 0 tem bi lahko pričali tisoči in tisoči naših gospodinj po naših mestih, trgih in vaseh, do najoddaljenejših sel v hribih Pričala bi lahko naša župnišča, ki se jih ne ogne nihče takrat, kadar prosi, dočim marsikomu duhovnik sicer ni drugega kakor »prokleti far«; v Širokem loku pa se marsikak prosjak izogne cerkvi. Zgodilo se je, da je v mnogih krajih trkalo na vrata 15, tudi do 20 takih prosjaikov dnevno.
Ali ni to v največji meri zasebna dobrodelnost posameznikov, ki se ne morejo odkrižati prosjakov drugače nego z darom? Toda ta dobrodelnost ni organizirana. Zato so bile pri nas že pred več ko pol-stoletjem po zgledih v drugih državah ustanovljene Elizabetne in Vincencijeve konference, lu so spričo naraščajočega uboštva tudi pri nas v zadnjih letih
—	lahko rečemo — postoterile svoje delovanje s podpiranjem potrebnih in ubogih ter njihovih družin, zlasti otrok. — Kako pa morejo te karitativne organizacije drugače podpirati na stotisoce potrebnih — zlasti revnih družin — kakor z nabranimi darovi v blagu in denarju? Na tisoče bosih in pol golili otrok je bilo obutih in oblečenili po požrtvo-\ al ne m delu, s trudapolnim zbiranjem po hišah in trgovinah, kjer nabiralci niso bili povsod iu vselej sprejeti najprijazneje, marveč so morali požreti marsikatero trpko, kakor da bi prosjačili ali prosjačile uabiralke milodarov — zase. Koliko bede so utešile nad vse marljive in požrtvovalne članice Elizabeta i h kouferenc in koliko solza bednih mater in otrok so izbrisale z naprošenimi darovi v obleki in obutvi! Koliko stotisočem lačnih so utešile glad Vincencijeve konference samo v naših krajih! Ne bom navajal podrobnega dela vseh karitativnih organizacij. Ne morem pa preiti tega, da ne bi omenil Vincencijeve konference gg. misijonarjev — oo. laza r i siov v Ljubljani v zvezi z Marijinim domom, kakor tudi druge, ter ealezijanskega Mladinskega do-,nia« na Kodeljevem v Mostah pri Ljubljani in drugih salezijanskih zavodov. Vsi skupaj sicer ne potrebujejo hvale iz človeških ust, ki je itak ničeva-
Ogorčiti pa mora vsakega poštenega človeka, da se n a idejo ljudje, ki imajo sicer polna usta besed za zabavljanje, a prazne roke za delo; ki požrtvovalno in zares trudapolno, vsesikoz nesebično delo iz ljubezni do bližnjega ne samo omalovažujejo, marveč ga hočejo celo omejevati in preprečevati. Upamo, da so Uuki primeri redki, a že en sam bi bil preveč.
Svoj članek bi lahko zaključil. Toda vprašanje o karitativnem delu v okviru Cerkve ui njenih nespremenljivih naukov o ljubezni do bližnjega po krščanskih načelih je tako važno, da res zasluži še par odstavkov. — Ali ui Cerkev a svojim božjim Ustanoviteljem tista najmočnejša in edinstvena ka-ritativna organizacija, ki je skoro skoz devetnajst stoletij sama izvrševala vso dobrodelnost in je morala sama podpirati ter vzdrževati reveže in uboge? Ali ni bil tisti Ustanovitelj sam, ki je dejal: Množica se mi smili? Ali so bili morda sodobniki božjega Ustanovitelja — farizeji in pismouki — tisti, ki so imeli skrb za reveže? O, ne! Kajti kako bi mogel sam božji Odrešenik povedati tisto tako lepo priliko o bogatinu in ubogem Lazarju? Priliko, ki velja prav tako danes in bo neizpremenjeno veljala, dokler bo živel na zemlji človeški rod. — Koliko farizejev in pismoukov imamo še danes, ki si polnijo svoje mošnjičke; koliko bogatinov — kapitalistov, ki jim je karitativno delo tuje, in ki imajo za svojega trpečega brata samo prezir in zasmeh, dostikrat celo bič, ter vseskoz zaprto srce in zaprte rolke. Ni jim zadosti niti to. Ovirajo celo delo drugih najbrž meneč: Ako ne jaz, tudi ti ne smeš brez mene.
Vse navedene karitativne organizacije imajo svoj izvir iz Cerkve same. Zato tudi nihče nima pravice vtikati se v njihovo delovanje. Da, cerkvene občine so bile tiste, ki jim ie bila skoz malo manj ko devetnajst stoletij — od prvega počet k a prepuščena vsa skrb za ubožce; ko je vladala že med prvimi kristjani bratska in sest reka ljubezen, in iko so delili bogati svoje premoženje z ubogimi po načelih res pravega iz krščanske ljubezni izvirajočega prvega krščanskega komunizma. Kako pozno se je_ zavedla posvetna oblast svoje dolžnosti, skrbeti za uboge! — Naj mi bo dovoljeno, navesti nekaj zgodovinskih podatkov iz zakonodaje v prejšnji državi o ubožni oskrbi, ki po večini velja 5e danes.
Viri nam poročajo o cesarskem patentu Ferdinanda I. z dne 15. oktobra 1552. leta, ki je prvič odredil za tedanje avstrijske dežele, da mora vsako mesto in vsaka komuna (občin v današnjem pomenu tedaj še ni bilo) vzdrževati svoje reveže, tuje za delo sposobne berače pa kaznovati. Kako so se izvrševala določila tega ces. patenta, ne vemo. Bržkone ?o bila ob homatijah takratne dobe kmalu pozabljena ter skrb za uboge kot popred prepuščena cerkvi in zasebni dobrodelnosti. Šele cesar Jožef II. je leta 1782. uvedel — ne državne, ne deželne, tudi ne občinske, — marveč farne (župnijske) ubožne naprave! S lem je bila skrb za uboge v Avstriji sistematično urejena. Seveda niso mogle te farne uboine naprave popolnoma odpraviti vseh nedostatkov ubožne oskrbe, vendar pa so ee po uradnih ugotvitvah in virih pokazale za dobre.
Kesneje je posedla v ubožno oskrbo državna zakonodaja z občinskim zakonom iz leta 1840., nato pa zopet z novim okvirnim državnim občinskim zakonom iz leta 1802., na kojega podlagi so potem de-•> dni zbori pocdinih kronovin sklenili občinske rede (zakone) za svoje dežele. Toda tarne ubožne naprave so ostale tudi še nadalje. Odpravljene bi naj bile potem, ko je bilo z novini in pri nas še sedaj veljavnim domovinskim zakonom z dne 3. decembra 1863. leta. drž. zak. št. 105, občinam (deloma tudi deželam) naložena skrb za uboge. Vendar pa je trajalo še dokaj dolgo, preden so na podlagi domovinskega zakona in občinskih zakonov posamezne dežele sklenile, odpraviti farne ubožne naprave kot zakonite
cerkvene institucije (ustanove). Za bivšo Kranjsko n. pr. se je zgodilo to šele z zakonom z dne 28. avgusta 1883. leta, dež. zak. št. 16. Hkrati je bil objavljen ubožni zakon za vojvodino Kranjsko istega datuma, dež. zak. št. 17. Dežela Koroška je uredila ubožno oskrbo ter jo naložila občinam z zakonom z dne 22. maja 1880, dež. zak. št. 18. Za bivšo Štajersko veljajo določila zakona o oskrbovanju ubožcev po občinah z dne 27. avgusta 1896, dež. zak. št. 63.
Nobeden izmed navedenih zakonov pa ne izključuje podpiranja siromakov po drugih dobrodelnih napravah, društvih ali karitativnih organizacijah, najmanj po Cerkvi, torej tudi ne pobiranja prispevkov in sredstev za to po pooblaščenih članih. Saj določa n. pr. § 6 ubožuega zakona za Kranjsko celo, da veže občino dolžnost skrbeli za uboge le toliko, kolikor se ne morejo preživljati sami, ali ako ne dobivajo od dobrodelnih naprav, od društev ali od zasebnih dobrotnikov potrebne pomoči. — Naše občine menda sploh pozabljajo ali pa ne vedo, da morajo po § 35., odst. 2., ubožnega zakona za Kranjsko vabiti k sejam občinskih odborov, na katerih se razpravlja o ubožni oskrbi, tudi župnike, ako spada k župniji vsaj tretjina prebivalcev občine, dalje da se morajo talce seje posehe sklicevati, in da imajo na teh sejah župniki tudi pravico glasovati. Kdo bo torej po vsem tem še odrekal pravice zasebni dobrodelnosti, karitativnim organizacijam in Cerkvi, ki jim gredo v zadevah ubožne oskrbe v vsem obsegu?! Kje bi bili ubogi, ako bi bili navezani samo na podpore občin, kjer je še danes običajni način ubožne oskrbe pošiljanje ubožcev na prehrano od hiše do hiše, in ako bi ne bilo zasebne dobrodelnosti? Saj vemo, da dajejo nekatere občine še danes po 10, 5X>, 3o Din podpore siromakom na mesec. Po 50 Din so že redke, še bolj pa po 100 Din. izvzemši nekaj večjih občin.
Torej: Ali smo sedaj na jasnem v zadevi zasebne dobrodelnosti?	Fran Kristan.
Koroška Bela
Važna občinska zadeva — t. j. ali naj ostane naša občina neokrnjena ali naj se združi z jeseniško ali kako drugače že — se je reševala že dalje časa in na občinski seji v četrtek 12. januarja se je soglasno sklenilo, da naj ostane občina v istem obsegu vnaprej, kot doslej, ker ima vse pogoje za svoje vzdrževanje. Pozdraviti je ta sklep, ki je bil poslan na merodajno mesto. Kvečjemu ta izpreinemba bi se mogla storiti, kar pa nikakor ni zahtevala ali kako vmešavanje v zadeve druge občine, če bi se kdaj BI. Dobrava združila z našo občino. — Na isti seji se je povišala trošarina na alkoholne pijače, kar je tudi umestno za javni blagor.
SkoSia Loka
»Voda« na odru Prosvetnega društra. Živahni naš diramatičmii odsek se je takoj lotil najnovejše slovenske komedije in jo vprizoril danes zvečer ob 8 uri v Društvenem domu. Glavne vloge so v rokah naših najboljših igralcev. Ker je že precej razprodanega, si preskrbi!« vstopnice pravočasno.
Žalostno štrlita v zrak prazna nosilca sveti lik na obeh straneh kipa sv. Janeza Nepomuka na kapucinskem mostu. Ker je sv. Janez mestni pa-tron, naj bi mu občina posvetila malo več pažnje. Al/i pa morda Olepševalno društvo? Sploih so nekatera znamenja v mestu in okolici precej zanemarjena.
Misijonska predavanja p. Kereca preteklo nedeljo so nad vse lepo uspela. Obakrat je bila društvena dvorana nabito polna navdušenjih poslušalcev. Za darove se g. misijonar vsem lepo zahvaljuje. — Na prihodnjem prosvetnem večeru bo predaval prof. dr. K. Capuder o balkanskih vojnah s skioptioiiimi slikami.
Dev. Marija v Polja
Dobrodelna prireditev. Danes popoldne na zabavno prireditev kolesarskega športnega društva »Zarja v Vevčah, ki bo v dvorani gostilne Frana A.nžura. Ker je čisti dobiček namenjen tukajšnji Vincencijevi konferenci za podpiranje ubogih in brezposelnih, vabi društvo vse prijatelje in posedujoče sloje, da se v obilnem številu udeleže. Začetek ob 3 popoldne. Vstop prost.
Prosvetni večer bo jutri v društvenem domu. Spored: Igra »Trije tički« in skioptične slike: Grozote svetovne vojne. Vstopnina običajna.
Davica. Ker je bilo zadnje čase v občini več slučajev otroške bolezni davice, je zdravstvena oblast odredila za 18. t m. (ob pol 9 pričetek) obvezno cepljenje otrok, ki se bo začelo 18. januarja ob pol 9 dopoldne. Ne zdi se nam prav, da občina zahteva za tozadevne listke po 50 par. Res to ni velika vsota, a spričo velike brezposelnosti, ki je sedaj v t bčini, družina brez zaslužka In z več otroci tudi to vsotico težko pogreši. Občina pa ima za take slučaje itak potrebno iz tozadevne proračunske postavke. Upoštevajte, prosimo!
Šmartno pri Litiji
Končno je del novega nadarbinskega gospodarskega poslopja gotov in se že uporablja. Svinjaki čakajo še na zidavo. Dejanski stroški so veliko manjši, kakor je predvideval proračun, ker so ljudje v lesu in vožnjah veliko sami prispevali. Ni nesreče brez sreče. Z ogorelinii tramovi, katerih je bilo na vozove in so se. oddali brezplačno, in z odpadki tesanega lesa so se revnejši sloji v Šmartnem za vso zimo, nekateri za vse leto, preskrbeli s kurivom.
Cerklje ob Krki
Trije kralji so bili na odru našega Prosvetnega društva zadnjo nedeljo. Režijo je vodil ostno-šolec g. Stanko, dočim je na harmoniju spremljal juri8t g. Pleterski. — Dobro je izpadlo in so ljudje odhajali zadovoljni. — Cisti donos je šel v dobrodelni namen.
Nov odbor si je izbralo članstvo Prosvetnega društva na rednem občnem zboru dne 1. jan. L 1. Soglasje vseh članov in vse vasi je nnjsigurnejše spričevalo lepe bodočnosti. V slogi je inočl To velja dandanes bolj kot kedaj preje.
Našo občino, ki šteje nad 5000 ljudi, bi neka koalicija — kljub nejevolji in protestom uglednih in pametnih davkoplačevalcev, kot je n. pr. trgovec Rudmnn v Krški vasi — radi raztegnili na vseh sedem vetrov in jo razbili kot stekleno posodo. Pa ni prav, če ima kdo svojo na gaji vosi za m od rej So stvar, kot je morda beseda pametnih ljudi!
Cerknica. Prosvetno društvo pripravlja za prihodnjo nedeljo krasno burko irodejanko »Charle-jeva teta«. Igro so pri nas ie igrali (pred 4 leti), vendar se bo igra igrala še enkrat
Čakali smo ga in čakali. Pa koga? Novega učitelja in upravitelja za šolo v Nemški vasi. Od L novembra do danes so morale tri učne moči oskrbovati šostrazred.no šolo. Da na ta način kljub prizadevanju in dobri volji ni cno-goče doseči kakega uspeha, je pač več kot jasno. Čudno se nam to zdi, da ne dobimo pomoči, ko toliko učiteljic in učiteljev čaka brezposelnih. Kakor slišimo, se je nekaj zganilo in upamo, da kmalu pozdravimo novega učitelja. Otroci še danes ni-so pozabili nn bivšega upravitelja g. Novaka, ki nas je v jeseni za-| pustil. Upamo, da bo novi nadomestil izgubo i prejšnjega. Ko govorimo že o šoli, naj o:ne-! nimo še to, da smo Trebanjci zelo ukaželjni. i Pa ne samo ukaželjni, ampak tej želji tudi radi , ustrežemo. Poleg rednih fantovskih sestankov, ki se. vrše vsak teden, in dekliških vsakih 14 i <1 ni. imamo dva jezikovna tečaja: nemški in i italijanski. Ne bomo zaostali za drugimi.
Ljubezen in krščanska dobrodelnost ni nič no-j vega. Najdemo jo v vseh časih od Kristusa do da-| nes. Res pa je, da skoraj nobena doba ni bila Iju-I bežni in usmiljenja bolj potrebna kakor naša. Zato i je treba to čednost danes pri vzgoji otrok zelo j poudarjati. Da so otroci za lo dovzetni, nam priča . dejstvo, da so naši otroci obeh šol, trebanjske in | nemškovaške, za domače reveže, zlasti za otroke, j napraviti zbirko. Znosili so skupaj jabolk, moike, kaše, obleke in nekaj denarja. Kako so jim gorele ! oči od veselja, ko so zbirali te majhne darove. Ni j bilo veliko, pa kdor je videl, s kakšno važnostjo in ! skrbjo so se lotili tega dela. je v teh darovih ve-j liko videl. Še 'bolj so bili veseli oni, ki so od teh i malih dijakonov in dijakoma darove prejeli. Vsa | čast trebanjskim otrokom!
Pri vsoj krizi smo le še humoristi ostali. Na občini imamo kajpada tudi ječo. Pa gre včasih katc naš faram tja na oddih. Oddih je sicer dober, želodec pa ga nič kaj ne mar«. Zato n,i nič čudnega, če je oni dan neki tak oddiihovalec prinesel s seboj kar dve kokoši, štiri piščance in »banko« vina, da bi vsaj nekaj opravila imel med »počitnicami«. Smo pač vsi podpore potrebni, pa tudi naša ječa.
Ruše
Prvi mrlič. Ljudje radi povprašujejo, kdo bo prvi mrlič v novem letu, ali moški ali ženska. in delajo potem .sklepe za celo leto naprej. V Rušah je prva umrla gospa Marija Seifrid, po domače Dobnikova na Lobnici. Bolehala je dolgo na srčni slabosti in vodeniki. Njen pogreb je bil včeraj. Zapušča 4 odrasle sinove in eno že poročeno hčerko.
Knjižnica Prosvetnega društva je tudi letos naročena na 4 književne zbirke in ima zato za svoje člane najnovejše leposlovne knjige na razpolago. Knjige se dobivajo v kaplaniji. Člani plačujejo samo nuijhno izposoje val ni no.
Pomožna akcija podpira 171 oseb. Odbor mora posto|>ati previdno in strogo, ker se oied resnično revne vrivajo tudi nevredneži, ki prodajajo svoje pridelke in potem prosijo :■ < javno podporo. Ža take izkoriščevalce javne dobrodelnosti seveda ni niti pare!.Drugi pia dobivajo krompir, fižol, moko in slanino.
Dotty milo
Lavendel, Buttermilk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica
SK Korotan. Danes ob pol 10 obvezni sestanek za prvo in rezervno moštvo. — Tajnik.
Sahljaška sckcija SK Ilirije Ima svoj redni trening v ponedeljek 16. t. m., za začetniški tečaj ob pol 7, za nadaljevalni tečaj ob pol 8. Udeležba je strogo obvezna. — Tajnik.
SVETOVNI REKORDI V LAHKI ATLETIKI
Že zadnjič smo omenili, da je 90 priznanih svetovnih rekordov samo v moških panogah lahke atletike in da vlada radi neenotnih mer v tem pogledu pravi kaos. Američani in Angleži se kar ne morejo otresti jardov in milj. Že itak je v tekih, metih in skokih radi različnih dislanc toliko panog, kakor jih zlepa ne najdeš drugje. Mi se bomo držali le meterskih mer in bomo podali le one svetovne rekorde, katerih dislance so označene v metrih in v katerih se običajno tekmuje. Olicijelna lista svetovnih rekordov je pa tale:
Teki. 100 m (VVilliams, Kanada iu Tolan, ZDA) 10.3 s.; 200in (Metcalf, ZDA) 20.5 s.; 100 m (Carr, ZDA) 46.2 s.; 800 m (llampon, Anglija) 1:49.8; 1500 m (Ladoumegue, Francija) 3:49.2; 5000 m (Lehtinen, Finska) 14:17; 10.000 m (Nurnii, Finska) 30:06.2 : 20.000 in (Nurnii, Finska) 1:04.38.4; 25.000 m (Martellin, Finska) 1:22,28.8; 30.000 m (Ribaš, Argentina) 1:40,57.6; enotirni tek (Nurnii, Finska) 19.210 metrov.
Štafete. 4X100 m: ZDA 40s.; 4X400 m ZDA 3:08.2; 4X800 m Boston 7:41.4.
Zapreke. 110 m (Beard, ZDA) 14.2 s.; 200 m (Brookins, ZDA) 23 s.; -100 m (Taylor, ZDA) 52 s.
Skoki. V višino z zaL (Osbome, ZDA) 2.03 m, v višino z mesta (Goehring, ZDA) 1.67 m; v daljavo z zaL (Namber, .Japonska) 7.98 m; v daljavo z mesta (E\vry, ZDA) 3.47 m; troskok (Nambu, Japonska) 15.72; skok s palico (Miller, ZDA) 4.315 m.
Meti. Krogla (Douda, Čehoslovaška in Heljas, Poljska) oba 16.05 m; obojeročno (dr. Darany, Ma-d jarska) 28.67 m; kopje (JHrvinnen, Finska) 72.72 m; obojeročno (Hackner, Švedska) 114.28 m: kladivo (Ryan, ZDA) 57.77 m; disk (Jessup. ZDA) 51.73 m; obojeročno (Nicklander, Finska) 90.13 m; desetoboj (Bausch. ZDA) 8462.231.
Hoja. 3000m (Rasmussen, Danska) 12:53.8; 5000m (Schvvab, Švica) 21:57.8; 10.000 m (Rass-mussen, Danska) 45:26.4; 15.000 m (Rassinussen, Danska) 1:10 "3; 20.000 in (Valente, Hal.) 1:36:34.4; 25.000 (Val . Italija) 2:03,00.4; enourna hoja (Laines, Angina) 13,275 metrov.
Če se zanimaš za stvar, pa si zabeleži vse rekorde, potem jih pa sproti popravljaj, kadar bo postavljen kak nov.
Svetovna trgovina 1933
Švicarska zunanja trgovina za 1932 kaže, da je uvoz padel za 488.5 milj. frankov na 1.762.7 milj., izvoz pa v še večji meri: za 547.8 na 801 milj. fr. S tem je pasivnost narasla za 902.4 na 961.7 milj. frankov. — Angleška zunanja trgovina kaže tele rezultate: uvoz je padel od 882 inilj. funtov na 703 milj. ,izvoz pa od 389 na 3(35 milj. funtov. Zaradi večjega padca uvoza se je zmanjšala pasivnost angleške zunanje trgovine od <109 na 287 milj. luntov
šterlingov. — Holandski uvoz je lani v pr'mert s prejšnjim letom padel od 1.893 na 1.800 milj. goldinarjev, izvoz pa istočasno od 1.312 na 844 milj. Zanimivo pa je zabeležiti stalno naraščanje izvoza radijskih aparatov in potrebščin (Philips). — Poljski izvoz je lani padel od 1.878 na 1.0.S3 milj., uvoz pa od 1.462 na 862 milj. Zaradi večjega zmanjšanja izvoza je bila trgovinska bilanca pasivna za 222 mili v primeri s 464 milj. zlatov.
Enotna organizacija gostilničarjev v Sloveniji.
Banska uprava v Ljubljani je potrdila pravila Zveze zadrug gostilničarskih obrti za dravsko banovino. Zaradi tega sklicujejo načelstva zadrug v Ljubljani, Celju, v Novem mestu in Laškem ustanovni občni zbor zveze, ki bo v sredo 18. januarja ob 10 dopoldne v restavraciji Zvezda. Vsaka zadruga ima za začetih 20 članov enega delegata. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo pripravljalnega odbora in či-tanje pravil. 2. Poročilo likvidacijskega odbora imovine bivše zadružne zveze za ljubljansko oblast v smislu sklepa zadnjega občnega zbora. 3. Volitev zvezinega širšega in ožjega odbora. 4. Sklepanje o proračunu Zveze za leto 1932-33, določitev članarine. 5. Sistem izi ran je zvezinega pisarniškega osebja in sklepanje o ureditvi Zvezne pisarne v splošnem. 6. Sestava in sklepanje resolucije na pristojne oblasti za obrambo stanovsko gospodarskih interesov, sklepanje o smernicah Zveze. 7. Posvetovanje o tujskoprometnih zadevah, sklepanje o pristopu Zveze k Zvezi za tujski promet. 8. Določitev kraja za prihodnji Zvezni redni občni zbor. 9. Sklepanje o »Samopomoči« in event. preosnovi stanovskega zavarovanja za celotno Dravsko banovino. 10. Slučajnosti.
Pogodba z Nemčijo. Kakor znano je lozanska pogodba ukinila tudi blagovne reparacije. V naši državi pa .se gradi z reparacijskimi materialom most Belgrad—Pančevo, pa tudi most Belgrad—Zemun. Slednji most se bo po pogodbi med nemško vlado in našo državo dovršil do konca prihodnjega leta. Nemčija nam bo plačala del stroškov, zato pa bomo v Nemčijo izvažali naše proizvode.
Peko v Nišu. Peko, tvornica čevljev v Tržiču, je otvorila podružnico v Nišu.
Letošnji kožuhovinski sejem v Ljubljani se bo vršil dne 23. t. m. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj plemeniti pridelek, naj čimprej pošljejo svoje blago na »Divjo kožo«, Ljubi,jana — velesejem.
Produkcija petroleja je lani v Rusiji padla od 22^40.000 ton na 21.397.000 ton.
Končno poročilo o Kreugorju. Sedaj je končano revizijsko poročilo o Kreugerjevem koncernu. Revizijska tvrdka Priče, Waterhouse in Co. je preiskala bilance 160 tvrdk v Evropi in drugod. Končno je ugotovila, da so tovarne in družbe vredne 775 milj. kron, v bilanci pa so bile izkazane 7, 1.711 milj. Faktični dobički so v zadnjih 14 in pol leta znašali 151 milj. kron, izkazanih pa je bilo 1.179 milj. Po-tvorbe v knjigah so bile opažene že za leto 1917, nadalje 1923 in 1924, najhujša pa je bila potvorba 21 milj. funtov Italijanskih zaklndnih listov.
Svetovna industrijska produkcija, o kateri smo že poročali, je bila lani zelo majhna. Zanimivi so naslednji podatki o deležu posameznih držav na svetovni industrijski prodiikciji v lelu 1932 (v oklepajih so navedeni podatki za 1928): Unija 34.5% (44.8), Rusija 14.9 (4.7), Anglija 11.2 (9.3). Nemčija 8.9 (11.6), Francija 7.0 (7.0). Japonska 3.7 (2.4), Italija 3.4 (3.2), Indija 2.1 (1.3), Kanada 2.0 (2 2), Švedska 1.2 (0.9), Belgija 1.1 (1.1), Avstrija 0.6 (0.6), Poljska 0.6 (0.8), Madjarska 0.4 (0.4), Čile 0.2 (0.2). Ti podatki kažejo velik dvig ruske industrijske produkcije, ki jc danes že na drugem mestu na svetu. Rusija je leta i928 bila na petem mestu (za Unijo, Nemčijo, Anglijo in Francijo), leta 1931 je prišla ua drugo mesto, kjer je še sedaj. Delež
Češkoslovaške je znašal 1928 1.6%, leta 1930 pa prav toliko. Za kasnejša leta ni podatkov.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Korošca Antona, neprot. trgovca, Malahorna-Oplot-nica. Narok za sklepanje poravnave 14. februarja, prijaviti je terjatve do 9 febr., nudi 10% v 10 mesečnih obrokih.
Vpisi v zadružni register: Edinosl. vzajemno gospodarsko društvo, Maribor, r. z. z o. z. (načelnik Sterbal Martin, Ptuj) in Zadružna elektrarna v Mekinjah, r. z. z o. z., Mekinje (načelnik Gamis Fran).
Vpisi v trgovinski register: Kovina, družba z o. z., trgovina z železuino v Kranju (60.000 Din, poslovodje: Goetz Rudolf, Gorjanc Franc, Majdič Jožef in Zabret Jožko); Franc Bernik, družba z o. z., Ljubljana (modna trgovina, 41.000 Din, aporl 1000 Din, poslov. Bernik Franc); Fototehnika, družba z o. z., Ljubljana (10.000 Din, poslovodja Pučko Feliks), Radio Doberlet, družba z o. z., Ljubljana (20 tisoč Din, poslovodji Doberlet Milenko in Dolenc Alojzij) in Strojno pletilstvo Franc Krašovec. dr z o. z., Št. Vid pri Stični (22.000 Din, poslovodji Kra šovec Franjo iu Meinel Rihard Walter).
Borze?
Dne 14. januarja.
Denar
Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znatnejši, znašal je 1.44 milj. Din v primeri z 0.65, 1.84, 1.6 in 2.0 milj. Din v prejšnjih tednih. - Največ prometa je bilo v avstrijskem zasebnem | kliringu.
Curih. Pariz 20.275. London 17.435, New York I 519.62, Bruselj 71.975, Milan 26.60. Madrid 42.475, I Amsterdam 208.70, Berlin 123.425, Dunaj 73.02 in 61.10, Stockholm 95.15, Oslo 89.75, Kopenltagen 87.80, Sofija 3.76, Praga 15.38, Varšava 58.15, Alene 2.75, i Carigrad 2.475, Bukarešta 3.085.
Žitni trs
Chicogo. Pšenica: marec 48.25, maj 47.75, julij 48.50. Koruza: marec 27.25, maj 28.625, julij 29.75. Oves: marec 17.50. Rž: marec 25.375.
AiVinnipeg. Pšenica: jan. 46, maj 17, julij 48.
Živina
Mariborski sejem dne 13. januarja. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 51 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašički 7—9 tednov stari kom. 120 do 150 Din, 3—4 mesece stari 325—360 Din, 5—7 mesecev stari 400— 450 Din komad; 1 kg žive teže 6.50—7 Din, 1 kg mrtve teže 9.50—10 Din. Prodanih je bilo 19 svinj.
Les
Veliko je zanimanje za deske smreka-jelka, kakor tudi za bukove test one. Nobenega interesa pa ni za drva. V nasprotju z minulimi leti je bilo pričetkom te zime (zlasti v decembru) živahno povpraševanje po različnem lesu. To dejstvo pa je pripisati predvsem bojazni italijanskih trgovcev varnih. da bo povišala Italija carino na les. in sicer kaikor se je pričakovalo že s 1. januarjem 1933. Kot pa se je sedaj izkazalo, je bila ta bojazen neupravičena in so govorice o novem povišanju carine brez podlage. Zato pa so povpraševanja po novem letu padla, izvzeuiši za omenjene vrste lesa.
»»Trgovski lisU-J
Japonski prazniki
(Iz pisma Japonca-esperantista)
Japonci imajo mnogo praznikov, kajti malo dnt v lotu mine, ki ne bi bili praznični, pa naj bo to e verske ali narodne strani. Vsaka pokrajina pa praznuje poleg splošnih še svoje posebne praznike.
V januarju je novo leto, ki ga praznujejo pet dni. To je največji japonski praznik.
Od 14. do 16. julija je praznik staršev. V teh dneh tekmujejo otroci, kako bi razveselili svoje starše, ki jih skoraj obožujejo.
Tudi božič se praznuje, pa le v mestih, kjer je več kristjanov.
Važen narodni praznik je >Su:mov<, jaiponski boj. Pripovedka pravi, da je živel pred več kot 2000 leti orijaik Nomi-kio-Sukune. Boril se je s Taima-ko-Kehaja, katerega so vsi sovražili radi njegove ošabnosti. Boj se je vršil na dvoru Mikade (ceeajja) pred ogromno množico. Zmagal je Nomi, uporabljajoč svoj posebni način boja. Od tistega časa so začeli gojiti umetnost borenja. Dandanes obstoja v Tokiu močan Muib. Vsako leto dvakrat se vršijo tekme. Borijo se nagi drug proti drugemu na trgu Dohjoo (ki služi temu namenu). Borci se prepašejo s svilenimi predpasniki, ki so večkrat veliko vrednosti. Dovoljeno je 48 načinov borenja.
Praznik žetve je koncem oktobra in v začetku novembra. Vaška mladina gre v vaško svetišče, da moli k bogm, ki je ustvaril vas in vaščane. Tako svetišče se nahaja v vsaki vasi. V sprevodu vodijo lepo okrašenega konja. Ob tej priliki streljajo s starinskimi puškami. Pri svetišču pleše lepa mlada deklica. Duhovnik opravi slovesne molitve, ponoči pa se vrši procesija z lučkami. Pri slovesnosti uživajo kokošje meso, govedino in tudi svinjino.
Zanimiv je obred na praznik »Tanabata«, ki se praznuje 7. julija, na čast dvema zveadama. Kitajska legenda pripoveduje sledeče: Na nebu sta dve lepi zvezdi. Prva je moškega spola in se imenuje Kengju, druga pa ženskega z imenom Šukujo. Ti zvezdi se nahajata na obeh straneh srebrne reke (najbrž Rimske ceste, op. prev.'), ki se imenuje Ginga. Ljubita se iu hrepeoila po združenju. Usmiljeni bog jima da milost, da se vsako leto enkrat snideta, to je 7. julija. To milost uživata do jutranje zore. Tako legenda. Mladina praznuje ta praznik na sledeči način: mladeniči in mladenke nosijo v sprevodu bambusove palice, okrašene z raznobarvnimi papirji. Na palice so pritrjene raznovrstne svetilke. Na oltar polagajo raznovrstne slalka-rije. Prepevaje se zahvaljujejo bogu in zvezdam.
Kvvanon s 1000 rokami varuje japonsko armado v Mandžuriji. V Tokiju so slovesno odkrili K\va-nona a 1000 rokamii in sicer v svetišču Paionjd. Kip predstavijo patroma ces, armade v Mandžuriji.
Ženske se vadijo z novimi plinskimi maskami. V Berlinu se je začel ženski tečaj, ki naj bi obravnaval obrambo £ plinskimi maskami pred plinom. Ker mislijo nekateri kemiki, da se bo bodoča vojna obrnila v zaledje, se je Nemčija predvsem na to stran vrgla, da temeljito pouči civilno;
'judstvo o obrambi pred plinom.
Španska šola
Španska vlada se je vrgla poleg verskih preganjanj z vso močjo na delo za podvig narodne izobrazbe. Kakor znano, je španski narod jako zaostal na polju kulture in šteje visoko število
analfabetov. Glavna skrb novega režima pa je _
znižanje nepismenih državljanov. Po izvestju ministra prosvete Bernarda de los Rios je bilo leta 1831 7(XX). a leta 1932 1580 novih šol. Posebni tečaji so izšolali za le nove šole 5000 učiteljev. Poleg ustanavlja španska vlada |x> vseh pokrajinah čimveč ljudskih knjižnic. Seveda pa gredo vse te na novo ustanovljene šole in knjižnice za tem, da iztrgajo novemu španskemu rodu vero očeto\ iz srca.
, mama, leta Ida atoku ul. • •«
Kralji romajo v Rim
Naravno čudo
Nad if.iO.OK* škorcev je iz neznanih vzrokov priletelo v amer. metropol New-York, in se ugnez-dilo po strehah in nebotičnikih. Njihovo glavno stanovanje pa je vendar v podstrešju umetniškega muzeja Metropolitana«. Čez dan nudijo li nave-janci mnogo zabave radovednim Ne\vyorčanom in tako prečcsto..rat posredno ovirajo ogromni cestni promet; čez noč in v zgodnjem jutru zapojo in s tem prirejajo tako šuinen koncert, da ni že mnogo hiš nekaj dni zatisnito oči.
Prirodoslovci si ne morejo razložiti Čudovite ptičje invazije, saj kje je še čas, ko bodo prihajali pevci iz toplega juga . ..
Nemška kolonija v Rio de Janciro je nabrala toliko podpore, da si bo zgradila prekrasno bolnišnico v braziljskem glavnem mestu. Zgradba, katere temelj je že postavljen, bo imela ogromen kompleks z najnovejšimi sanitetnimi pripravami. Slika: Model nove bolnišnice v Rio de Janeiro.
Rojstva padajo tudi na Japonskem
Medtem, ko je bil doslej japonski narod v vednem naraščanju novih članov, tako da je bil prostor domačih otokov že davno pretesen 7-a vse prebivalce, je začelo zdaj po vzorcu evropskih držav padanje novih rojstev otrok. Pravkar izišla statistika kaže razliko 1930. in 1932. leta. V prvem slučaju se je rodilo 861.893 otrok, torej dnevno 2381 otrok; v drugem slučaju pa se je rodilo 809.552 otrok, torej 52.341 manj kot leta 1930, v katerem je naraslo med tisoč prebivalci okrog 14 novih .. . Kljub temu nazadovanju pa je prirastek japonskega naroda še vedno tolik, ^a se mora dati Japonski v tem pogledu drugo mesto med narodi sveta, dočim zavzema Nizozemska procentuelno prvo!
Za novega japonskega poslanika v Berlinu je imenovan prejšnji namestnik zunanjega ministra japonske vlade. Naga i.
Nevarna vožnja
»Pravda poroča, da .so koncem decembra do speli v Moskvo udeleženci vožnje ledolomilca '.'Si-birjakova«. Mesto jim je priredilo na jaroslavskem kolodvoru slovesen sprejem. Poročevalec Pravde« je govoril z voditeljem skupine, kapitanom Šniid-tom, ki mu je pojasnil glavne podrobnosti nevarnega potovanja Sib i rja kovač. Najtežja proga nas je čakala na sredi )>oti, v vodovju rta Čeljuskina in Severne zemlje. Sklenili smo, da bomo Severno zemljo obkolili od severne strani. Ubrali smo torej ono plovno vodo, ki ni nikoli videla nobene ladje, in se prerili do 81.5 stopinj severne širine. Kmalu smo ugotovili, da je zatrpana severna In vzhodna obaln Zemlje /. gostim težkim ledom, 'la je pomenil za »Sibirjakova prvo resno zapreko. Večkrat smo morali rabiti dinain.it, a naposled smo vendarle .srečno zmagali ta del proge. Letos smo imeli opravka z izredno neugodno morsko strujo. Prinesla nam je naproti mnogoleten led. tako zva-no »tečajno steno.. V boju z njim smo izgubili prvi lopatni list ladijskega vijaka. Zavili smo okoli Severne zemlje in vzhodno od Tajmirskega polotoka srečno ušli ledu. Potovali smo nairej proti ustju Lene. Tu nas je zelo ovirala odsotnost vremenskih in radiopostaj. Naš brzojavni uradnik je obupal pri oddajnem aparatu, ker ga ni nihče slišal. A vendar smo potrebovali manj kakor mesec dni za vso pot j od Arhangelska do ustja Lene. Zato smatramo, da i je morska zveza Lena—evropski del SSSR popol-| noma izvedljiva. Ureditev tega prometa mora biti prva naloga naših pomorskih oblasti. Vsi *mo bili zelo veseli, a kar je lepo. traja le malo časa. Na poti od ustja Kolitne do Beringov ega preliva smo naleteli na skoraj nepremagljive ovire. Težek led, skozi katerega je romala ladja, je bil še bolj mogočen kakor ob Severni zemlji. Povprečno je bil 3—4 metre debel. Kosi ledu, ki jih *e odkršil ledo-lomilec, se niso zxlrobili pod vijakom »Sibirjako-vat, temveč se mu upirali kakor kupi kamenja. Vijak je izgubljal vedno nove lopatne liste in naposled 10. septembra ostal popolnoma gol. Vsi smo morali na delo. V teku napornih šestih dni smo prekidali 400 ton premoga, na ta način dvignila krmo ladje nad vodo in se lotili popravila. A led je pritiskal vedno močneje. Naposled, ko smo bili samo 90km oddaljeni o<l našega cilja, Beringovega preliva, se je zlomila pod tem pritiskom temeljna gred in ves vijak je padel na dno morja. Zdaj nam ni bilo več treba kuriti strojev. Razvili smo janr« in po dolgem mučnem boju za vsak meter pot.j smo naposled ušli ledenemu objemu. Vsi smo se oddahnili, ko je 1. oktobra splavala ladja v odprto morje Beringovega pretiva.«
»Nekoč je doživelo moje gledališče naravnost orjaški naval.«
»Kaj pa ste igrali takrat, gospod ravnatelj?«
»Nič. Gorelo je ...
Ognjegasec pozabil brizgalni co
Da profesorji in ostali smrtniki pozabljajo dežnike, klobuke in podobne odvisnosti, je precej razumljivo; da pozabi ognjegasec brizgalnice, je pa vendarle dokaj čudno. To se je zgodilo v New Jer-seyu. V oddaljenem izletnem kraju je nastal ogenj. Sirene zatulijo, ognjegasci se naložijo na vozove in v dir! Ko pa so se pripeljali na krai nožara, so opazili, da niso vzeli s seboj najpotreb i rekvizitov pri takem opravilu — brizgalnic, marveč so j te ostale v gasilskem domu...
------»Mama
Dva kralja, dva ekskralja in približno sto prin-cev bo romalo ob priliki svetega leta v Rim. Njihov obisk je uradno naznanjen. Od prejšnjih obiskov se bo ta pred vsem v tem razlikoval, da bodo vladarji izstopili šele v Vatikanu, nič se ne bodo torej dotaknili rimskih tal. Tudi jdm ne bo treba predhodno obiskati italijanskega kralja Emanuela, kakor je bila doslej navada. Topot bodo sprejeti naravnost od vatikanskih dostojanstvenikov.
Oba kralja, ki sta prijavljena, sta Viktor Ema-nuel (Italija) in kralj Albert (Belgija). Spremljala ju bosta kraljici. Dalje so se prijavili ekskralj Alfonz in ekskraljica Viktorija (Španija), ekskraljica Amalija (Portugalska) in nekdanja cesarica Žita. Romal bo tudi afganistanski ekskralj Amanullah, ki se nagiba h katoličanstvu. Poslednjega pa ne spremlja njegova žena, kraljica Surija, ker sloni njun zakon po mohamedanekem obredu na poliga-mični osnovi. — Ti obiskovalci si bodo po obisku pri pa[>ežu ogledali vse rimske bazilike, lu so materine cerkve prvega krščanstva. Spremljalo jih bo vatikansko vojaštvo.
Poleg teh pričakuje Vatikan nekaj najvišjih državnih funkcijonarjev, ki pa niso kronani. Med drugimi sta to avstrijski zvezni predsednik Miklas in francoski predsednik Lebrun. Tema bo menda sledilo precejšnje število južnoameriških državnih predsednikov. Vendar pa je več najvišjih državnih
glav v južni latinski Ameriki, ki ne smejo zapustiti svojih držav ...
Sleherni kardinal kakor tudi vsi škofje in nad-škofje bodo romali v svetem letu v Rim. In sleherni teh bo vodil svojo družbo romarjev v sveto mesto. Romarji bodo obiskali predpisanih sedem cerkva, nato pa jih bo sprejel papež v avdijenco. Ob tej priliki bo izročil lastnoročno vsakemu romarju medaljo v spomin na sveto leto. Vsak dan bo sprejemal papež i>oleg svojega vsakodnevnega opravila svetoletne romarje od jutra do večera. Le popoldan si bo privoščil nekaj trenutkov počitka. Če pomislimo, kako obiski utrujajo in kako v visoki starosti je papež, bo to zanj pač mukepolno opravilo.
Ako bodo takozvana sveta vrata« cerkve, svetega Petra v svetem letu odprta, še ne vemo. Navadno odpro ta vrata (ob koncu slehernega svetega leta znova zazidana) vrata le v normalnem svetem letu, to je vsakih 25 let. zadnjikrat se je lo zgodilo 1925. leta. N' jubilejnem letu 1929.. katerega je papež Pij XI. radi svoje 50 letnice mašuištva napravil za sveto, niso bila vrata odprta. Tokrat pa bodo bržkone izjemno odprta.
Komite za sveto leto ima v svojem programu dve veličastni razsvetljavi \ cerkvi sv. Petra iu sicer na velikonoč in na binkoštni dan; poleg tega bo slovesna procesija sv. Rešnjega Telesa iz Petrove cerkve v Lateran.
»Farmeir Lloyd George« med brezposelnimi. Lloyd George, ki je bil med svetovno vojno angleški ministrski predsednik, se je i»o umiku iz politike posvetil svojemu posestvu v Surrey-u. Svojemu nasprotniku Macdonaldu je dal na njegov parlamentarni govor o pomoči brezposelnim najboljši odgovor s tem, da je nastavil na svojem posestvu veliko število brezposelnih delavcev. — Slika: Lloyd George daje navodila brezposelnim pri delu.
MLADI SLOVENEC
M. K.-
Stric Matic
Teta Meta prag pometa, stric Matic pa sem in tja, ko da bi po njenem taktu polko plesal, hopsasa!
Pa je le pijan naš striček. >Fej te bodi, stokrat fej!« tetica ga zmerja, krega — on pa pleše kar naprej...
A nekoč jo bo izkupil silriček naš, to dobro \em: kuža Lajež si nabrusil zobke svoje bo ob njem.
In takrat bo konec polke. Javkal bo naš stric zapiti: »Res hudo je, če nas mora pes spodobnosti učiti!«
Andrejček sirota
Ko sta Andrejčku umrla očka in mama, ga je vzela k sebi stara mati. Skrbela je zanj kakor za lastnega sina. Andrejček ji je pomagal na polju in v hiši, kolikor je pač mogel — in tako sta nekaj časa živela srečno in zadovoljno.
Ko je Andrejček dovršil deseto leto, je stara mama zbolela. Skrbno ji je stregel, a vsa njegova skrb in ljubezen nista odvrnila božje poslanke smrti od hišnega praga. Prišla je neopaženo sredi noči in tiho upihnila stari ženici pojemajočo lučko življenja.
Andrejček je ostal sam, čisto sam na svetu. Iskal je zavetja pri sorodnikih, le-ti pa so ga sredi najhujše zime neusmiljeno napodili od hiše.
Žalostno je taval sirotek po samotni cesti in premišljeval, kam naj krene. Obupal je bil nad dobrosrčnostjo ljudi v domači vasi, zato je sklenil, da se napoti v svet. Službe in sreče iskat.
Njegov cilj je bilo mesto, ki je ležalo daleč od njegove rodne vasi. Tri dni je potoval; njegovo prenočišče so bili samotni kozolci sredi polja, njegova edina tovariša — mraz in glad.
Ves preinražen in lačen je slednjič dospel v mesto. V gostih kosmičih je naletaval sneg. Revnim ljudem je bil ta sneg prava dobrota. Našli so vsaj skromen zaslužek. Na stotine rok je marljivo dvigalo težke lopate sredi zasneženih mestnih ulic.
Pred trumo takih mož je Andrejček obstal in jih zamišljeno opazoval.
»No, kaj pa ti, potep?« ga je vprašal star možakar z dobrodušnim obrazom, ki je prav tako kakor njegovi tovariši marljivo metal težke snežene kepe na kup.
»Delal bi rad, da bi si kaj prislužil,« mu jo zaupno povedal Andrejček. »Lačen sem in brez doma.«
To je slišal paznik, ki je nadzoroval može in fante pri delu. Stopil je k Andrejčku in ga prijazno vprašal, odkod je in kaj išče v mestu.
Andrejček mu je začel pripovedovati, kako srečno sta nekaj časa živela s staro mamo, kako je v to srečo posegla smrt in kako je zdaj sam in zapuščen.
»Veste,« je končal svojo žalostno povest, »nočem beračiti, ampak delati. Tako hudo je biti lačen.«
»Dobro,« je dejal paznik, »verjamem ti, da je vse to res, kar si mi povedal. Delo dobiš pri meni, če hočeš. Vzemi onole lopato, ravno pravšna bo zate. Ce boš delal pridno, ti ne bo žal «
Andrejček je bil vesel, da nikoli tega. Z veliko vnemo je začel kidati sneg, kakor da je to že od nekdaj njegov poklic.
Ko se je znočilo, je paznik spet stopil k njemu in mu dejal:
»Zadovoljen sem s teboj, dečko. Pojdi z menoj domov. Postrežem ti s toplo juho in tudi spiš lahko pri meni.«
Andrejčku so zažarele oči. Kaj takega ni pričakoval. Sel je z dobrim možem domov in ko si je potolažil glad, je v topli postelji pokojno zadremal.
Njegova radost pa je bila Se večja, ko mu Je nekega dne paznik dejal:
»Veš, Andrejček, tudi jaz sem imel nekoč takšnega majhnega, pridnega dečka, pa mi ga je vzela smrt. Ostani ti namesto njega pri meni, da mi ne bo dolgčas samemu. Ali hočeš?«
Andrejček je radostno prikimal — in vse hudo je bilo pozabljeno. Našel jo svojo srečo
Voth in tislca
Volk in lisica sta živela skupaj. Volk je bil oblasten gospod in lisica je morala izpolniti vsako njegovo željo.
Nekega dne je volk dejal:
»Lisica, preskrbi mi kaj dobrega za pod zobe, sicer pohrustam tebe!«
Lisica je odgovorila:
»Poznam kmeta, ki ima v hlevu mlada Jagnjeta. Pojdiva tja!«
In sta šla.
Lisica se je pplazila v hlev in ugrabila jagnje. Volk ga je pohrustal, pa še ni bil sit, Hotel je lisici ukazati, naj mu prinese še eno jagnje. Medtem pa je lisica izginila. Volk je odlomastil v hlev sam; ker pa je bil pri svojem opravilu preveč glasen, ga je zaslišal gospodar. Prihitel je v hlev in ga s korobačem nabunkal, da je komaj odnesel pete.
Vzdihujoč in tarnajoč je prišepal k lisici za renčal nad njo:
»Ti si vsega kriva, malopridnicak
JLisica pa se je branila:
»Sam si kriv! Zakaj pa si tak požeruh?«
Naslednjega dne sta volk in lisica spet odšla na potovanje. Med potjo je volk oblastno dejal:
»Lisica, preskrbi mi kaj dobrega za ju-žino, sicer raztrgam tebe!«
Lisica je odgovorila:
»Poznam kmetico, ki bo nocoj kuhala štruklje. Pojdiva tja!«
In sta šla.
Lisica je kar koj izvohala, kje stoji skleda s štruklji. Potegnila jo je k sebi in jo nesla volku. Volk je štruklje pohrustal, kakor bi mignil — pa je bil še bolj lačen ko prej. Hotel je ukazati lisici, naj mu prinese še eno skledo štrukljev. Lisice pa ni bilo nikjer več. Zalo je šel sam ponjo. Bil pa je silno neroden; skleda mu je padla na tla in se razbila.
Gospodinja je zaslišala ropot. Pritekla je in ko je zagledala volka, je poklicala ljudi. Ljudje so se oborožili z vilami in cepci ter tako neusmiljeno obdelali volka, da je komaj še mogel prikrevljati k lisici nazaj.
Jezno je zarentačil nad njo:
»Ti si vsega kriva, malopridnica!«
Lisica ga je zavrnila:
»Sam si kriv! Zakaj pa si tak požeruh?«
Tretjega dne sta zopet šla od doma. Volk je postal lačen in ukazal je lisici-
»Preskrbi mi kaj mastnega, sicer po-žrem tebe!«
Lisica je odgvorila:
»Poznam hišo, v kateri so klali prašiča in imajo nasoljeno meso v kleti. Pojdiva tja!«
Sla sta in lisica je kmalu našla okno, skozi katero sta se splazila v klet. Privoščila sta si nasoljenega mesa do mile volje.
Lisica pa je bila prekanjena in je mislila na vse. Medtem, ko se je volk gostil z mesom, je ona večkrat smuknila skozi okno ven in spet nazaj.
Volk se je razsrdil:
»Ali te luna trka, kali? Cemu neprestano skakaš ven in noter?«
Lisica je napravila nedolžen obraz in de jala, da hodi na stražo. V resnici pa se je hotela prepričati, če se ni preveč odebelila in če je okno še dovolj široko, da lahko smukne skozenj, kadar bo sila.
Volk se je pomiril in brezskrbno hrustal dalje.
Gospodar je zaslišal ropot. Prihitel je, da vidi, kaj je.
Lisica je pravočasno skočila skozi okno in pobegnila. Volk je hotel skočiti za njo, a ker se je preveč najedel mesa, je obtičal v oknu. Gospodar ga je s takšno silo udaril z vilami po glavi, da je obležal mrtev.
Lisica je bila na moč vesela, da se je iz-nebila oblastnega požeruha in židane volje je odskakljala nazaj v gozd.
Pogledal sem na roke in videl, da iz njih letajo čebele. Zelo sem se razveselil. Materi prinesem pečene golobe, sem si ves srečen dejal, ogromno kad medu in še sekirico povrhu.
Ko sem prikorakal domov, sem hotel kad odložili v shrambi. Rinil sein jo skozi vrata
—	pa ni šlo. Razjezil sem se, razbil kad z medom na drobne kose — in jo tako spravil v shrambo.
Potlej sem šel v hišo. Tam so pripravljali zame botrinjo. Vzradostil sem ^ in začel v slamnatih šlapah s papirnatimi podkvami plesati po izbi.
Začeli so kričati nad menoj: »Počasi, fante, počasi!« Vzel sem z mize hlebec, ga vtaknil v usta in rajal dalje.
Mati me je posvarila: »Počasi! Tainle v piskru je morje, ki se bo razlilo, če boš tako divjal!«
Jaz pa nisem hotel slišati ničesar. Veselo sem plesal dalje, da so iz papirnatih podkev letele iskre. Kmalu sem s copato zadel ob lonec in ga prevrnil. Morje se je razlilo po mizi, po izbi in po postelji.
Starši so zbežali na peč, ali morje je ra-stlo pod njimi.
Ročno sem razluščil grah. Zrnje sem spravil v žep, iz luščin pa sem napravil čoln, v katerem se je vsa družina rešila na kopno
—	le jaz sem utonil. In od tistega dne živim še danes ta dan. Zdaj pa izračunajte na prste, koliko je v
tej pravljici resnice!
Z A......BISTRE GLAVE
Rešitev zlogovnice
1.	Letai čas: Zima.
2.	Praznik v letu: Sveti Trije kralji.
3.	Mesec: Januar.
4.	Voščilo: Srečno novo leto!
Topot je bilo vposlanih rešitev ko listja in trave. Nič manj ko 5G4 jih je Kotičkov striček prejel do Četrtka.
Za nagrado sta bila izžrebana dva: Tilka Zoreč, učenka V. razr. v Stični, in Nadina Mohorič, učenka III. razr. v Dravljah 153, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Prva dobi knjigo: Michaelis: Bibi, druga pa Prigode malega Nonnija.
Zgodbica brez besed
Pije Majdka...
Pije Majdka naša, pije mlekce sladko, belo, viha nosek, svetlo gleda, muza se veselo.
Kaj ni očka nekdaj rekel: »Vino, pivo, žganje — to za nas je korenjake; drugo — prazne sanje ...?«
Hrabro pil je, — in hiral; smrt je privihrala, zamahnila s koso... očka v črno jamo dala ...
Leto dni je zdaj od tega — Majdka pa še pije mlekce sladko, mlekce belo, kakor roža klijel
Šaljiva pravljica
Ko sem se rodil, me je poslala mati v mlin. Mlinarja pa tedaj ni bilo doma. Odšel je bil v gozd po jagode.
Vprašal sem mlinarico:
»Kdaj pride mlinar domov? Rad bi mlel, potrebujem kolačev za botrinjo «
Mlinarica je odgovorila, naj počakam, ker ne ve, kdaj se mlinar vrne.
Zagledal sem v kotu sekiro. Hotel sem jo vzeti v roke in si jo ogledati.
Mlinarica je dejala:
»Ne dvigaj sekire, bo imela kmalu mlade sekirice.«
Jaz je pa nisem ubogal. Obrnil sem sekiro na drugo plat. In glej čudo: pod njo je ležalo sedem mladih sekiric.
Mlinar jo je primahal domov in dejal:
>1, kaj pa si naredil, fantek?«
Bil je zelo vesel mladih sekiric in podaril mi je eno od njih.
Vzel sem jo in odšel domov. Ko sem korakal skozi gozd, je zdajci priletelo po zraku sedem na ražnju pečenih golobov.
Mislil sem si: »T' bi bili kakor nalašč za botrinjo!« In hajdi za njimi.
Ko sem jih dohitel, so sedli na velik hrast in smuknili v duplino.
Splezal sem na hrast, vtaknil v odprtino roko — pa ni šlo; vtaknil sem nogo — zastonj. Ujezil sem se, se zvil v klopčič ter zlezel ves v duplino.
Pobral sem golobe in odhitel domov.
Med potjo sem srečal kmeta, ki je na hrastu mlatil pšenico. Pleve so padale na tla, zrnje je letalo na listje. Zaklical sem kmetu:
»Kaj delaš, prijatelj? Kaj takega še nisem videl!«
Kmet se je zasmejal in dejal:
»Tudi jaz še nisem videl, da bi tak fantek, kakršen si ti, imel toliko čebel.«
čakali. Boš videl, kako bomo klali našo debelo pujso. Gotovo boš zbežal, ko jo boš zagledal, kajti takih zveri nimate v Ljubljani Podobna je medvedu, samo tako kosmata ni. Povabim Te na klobase. Ce boš pa pujso držal, dobiš še rep. Tudi jaz sem ga zaslužil pri sosedu. Mimogrede si lahko ogledaš lišo, v kateri 6e je rodil pesnik Prešeren.
Te pozdravlja v veselem pričakovanju Janez Mulej, učenec III. razreda v Vrbi pri Žirovnici.
Nesrečni moj Janez! Tvoje bridko tarnanje me
je tako presunilo, da sem se najprej milo zjokal, potem sem Te pa hitro postavil na prvo mesto v kotičku. Upam, da je zdaj Tvoje nesreče konec in da se boš tako radostno nasmehljal, ko boš zagledal svoje velečislano ime natiskano, da bo odjeknilo do Požgančevega očeta na luni, ali pa še dalj...
Tvoje povabilo pa je prečudna zmešnjava. Najprej me vabiš, naj pridem gledat, kaiko boste klali pujso, potem pa praviš, da bom zbežal, ko jo bom zagledal. Čemu naj potem hodim k vam, če bom moral kar koj vzeti podplate pod pazduho in jo ucvreti nazaj — brez klobas? In rep mi obljubljaš, če bom pujso držal medtem, ko ji bo ljuti gospod mesar upihal luč življenja. Čemu mi bo rep? Ali naj si ga zataknem za klobuk? Saj bi se mi še vrabci smejali, če bi jo s takšnim »pušlcemc okrašen primahal nazaj v Ljubljano... Ce mi obljubiB slo repov, ne pridom! Še nadležna niuha bi so mi smilila, če bi jo moral med klanjem držati, pa so mi uboga pujsa ne bi, ki živi duši ni storila žalega. Neee, dragi moj, nič ne bo z mojim obiskom, nič. Moraš pa že kakšno imenitnejšo re^ iztuhtatl, da me izvabiš tja!
Pozdravljen! — Kotičkov striček.
44« Dragi Kotičkov striček! Po <jolgem času
Ti pišem tudi jaz. Povabim Te v naše lepo Mozirje, kjer se boš lahko sankal po mili volji. Za smučanje je letos slabo. Snega je prav malo, a še ta se bo pri tako milem vremenu razjokal do kraja — na veliko žalost vseh ljubiteljev zimskega športa...
Obiskujem IV. razred tukajšnje šole. Poučujeta nas gdč. Pevnikova in gospod župnik. Oba imamo ze' radi.
Te pozdravlja Magda Kočar, učenka 'V. razreda v Mozirju.
Draga Magda! Po mili volji se bom lahko sankal. Če pridem v Mozirje, praviš. Koj zraven pa pristavljaš, da smučarjem letos slaba prede, ker sneg štrajka. Kako se bom smučal po mili volji, če ni snega? Mar po pesku in blatu? Po pesku in blatu se lahko smučam tudi v Ljubljani — o. s peskom in blatom smo v Ljubljani tako bogato založeni, da ga nam ne bo zmanjkalo sto let. Sicer pa se smučat ne bi prišel tudi tedaj. Če bi bilo snega na kupe. Kajti se pozimi najraje smučam v sobi za toplo pečjo ...
Lep pozdrav! — Kotičkov striček.
447. Predragi Kotičkov striček! Lepo Te prosim, ne vrzi mojega pisemca v koš! Če ga vržeš v koš, se Ti ne bo dobro godilo, če ga pa v kotičeK daš, se Ti bo godilo dobro.
Jaz imam malega brata, ki je dobil za božič lepo račko, pa jo je ze stri. ima že dva zobka. dva mu pa še rasteta. Mnogo zabave imam z njim, ker ie sedaj najbolj luštkau. Kobaca kakor rakec. Nekaj časa hodi po hrbtu, nekaj časa pa po trebuščku.
Božične počitnice so minile. Zdaj se spel pridno učimo, da dobimo lepa izpričevala
Lepo Te pozdravlja Marica M a t k o , učenka V. razreda. Sv. Peter v Savinjski dolini.
Draga Marica! Trdno upam. da se mi bo zdaj na moč dobro godilo, ker sem ustregel Tvoji žt-lji. Če se mi pa ne bo, Te pokličem na odgovor, kajti je vesoljni svet priča, kaj si mi obljubila, če Te v kotiček dam. Poskrbi torej, da se mi bo godilo imenitno, kakor se je na primer veleblagorodne-mu kralju Tratarati v Deveti deželi, ki je imel cekinov kakor cigan uši in si je vsak dan lahko privoščil toliko ocvrtih pišk, kolikor si siromak niti starih žemelj privoščiti ne more. Samo tako klavrnega konca si ne želim, kakor ga je doživel veleblago-rodni kralj Tratarata. Se mu je namreč trebušček od samih dobrot nazadnje napihnil tako. da ga je moralo sto najmočnejših strežajev podpirati — in še mu niso bili kos. Nekega dne je trebušček počil in pokopal pod seboj vse: strežaje in kralja Trata ra to ...
Tvojega bratca bi tudi jaz rad videl. Ali ne bi mogel ob priliki prikobacati k meni v Ljubljano? Mu bom postregel s ptičjim mlekom in z zvrhano pestjo svetlih gumbov, ki jih gotovo prav tako rad vtika v usta, kakor sem jih nekoč jaz, ko sem bil njegovih let...
Na svidenje torej! — Kotičkov striček.

Napišite k tem slikani primerno besedilo in iztuhtajte zraven koncc za četrto sliko, ki ho objavljena prihodnjo nedeljo. Najboljši spis bo nagrajen, nekaj drugih rešitev pa bomo priobčili
Kešitvo pošljite najkasneje do Četrtka, dne IS), t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca? v Ljubljani.
STRIČKOV KOTIČEK
Halo otroci!
Vesol dogodek v božični noči
Ko 6ta oe vračala moj oče in moja sestra na sv. večer od polnočnice domov, sta zapazila na cesti čudno živalco. Stopila sla bliže, posvetila s svetilj-ko in zagledala lepega srnjačka, ki je mirno stal tam in se ju ni bal. Vzela sta ga s seboj domov. Srnjaček je bil bolan, zato je bil tako krotek in se ni prav nič upiral, ko sta ga odvedla s seboj.
Zdaj je srnjaček že zdrav in vsi ga imamo zelo radi, posebno pa jaz —
Milka Š t a n g 1, učenka VI. razreda v Selnici ob Dravi.
445. Dragi Kotičko« striček! Danes se zopet oglašam. Ze dvakrat sem Ti pisal, pa ne vem, zakaj 9em tako nesrečen, da nisem za Tvoj kotiček.
Lansko leto si obljubil mojemu bratcu, da prideš v Vrbo. Prida letos, ker smo Te lani zastonj
Ali že veste vsi, katera dva slovenska mladinska lista sta najlepša, najzanimivejša, najpoučnejša in najzabavnejša?
Če še ne veste, Vam povem jaz, Kotičkov striček, ki Vam pač ne bom priporočal nekaj, kar ne bi bilo dobro za vas:
Najlepša slovenska mladins ka lista_s ta
„Vrtec" in „Angelček"
Prosite očka in mamo, naj Vam ju še danes naročila. Postala Vam bosta najboljša prijatelja in Vas učila, vzgajala in zabavala s svojimi pesmicami, povesticami in slikami, da bo veselje!
Naročnina za oba lista skupaj znaša samo 20 Din. Pomislite: za borih 20 Din boste dobivali »Vrtec« in »Angelček« vse leto! Lahko tudi naročite vsak list zase. »Vrtec« posebej stane za vse leto 15 Din, »Angelček« po sebej pa samo 5 dinarjev.
Naročila je poslati na naslov: Uprava »Vrtca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 91.
DELAVSKI VESTNIK ŽENA IN DOM
Delavska stanovanja
Kako obnovimo sianovanie
Peti kongres delegatov delavskih zbornic je med drugimi vprašanji obravnaval tudi vprašanje delavskih stanovanj. Naš list je o tem že poročal. Mislimo pa, da je prav, če temu vprašanju posvetimo na tem mestu še par vrstic iu ob tej priliki tud; pogledamo, kaj pravijo o delavskih stanovanjih naši zakoni.
O delavskih stanovanjih govoriti je pri nas skoraj nemogoče, ker to kjer delavec stanuje sam ali pa z družino, to je komaj vredno imena sta- , novanja. To so kleti, podstrešja in barake. Delavsko stanovanje je šele pesem bodočnosti. Nočemo trditi, da bi sploh ne bilo delavca, ki ne bi imel j zdravega, sončnega, svetlega in prostornega stanovanja. So tudi taki. toda ogromna večina živi v 1 nezdravih, zatohlih, vlažnih, temnih in premajhnih stanovanjih. Kdo je kriv lega žalostnega sta- 1 nja, kdo je kriv, da je radi slabih stanovanj delavska mladina slabotna in bolehava? Kdo je kriv. da zahaja delavec raje v gostilno, kot v svoj neprijazen dom? Vsega tega so krive previsoke najemnine in prenizke, krivične delavske plače. V dokaz temu. da so pri nas najemnine previsoke, naj služi dejstvo, da smo glede najemnine ena najdražjih držav v Evropi. Naš človek mora plačati za stanovanje od ene tretjine do ene četrtine svoje plače. Jasno je, da je ta odstotek prevelik. S čim pa naj plača hrano, luč, kurjavo, obleko, šolo in davke? O kulturnih potrebah in o zabavi sploh molčimo. Resolucija kongresa delavskih alornic zahteva glede tega to-le:
Glede stanovanjskih najemnin naj se prisilno ugotovi stanarina za -stanovanje in lokale v predvojnih zgradbah na bazi 1 : 10 ali 1 : 11, v povojnih zgradbah pa z ozirom na stvarne stroške, tako da renta za vloženi denar ne sme biti večja kakor 4%, amortizacijski rok pa 30 let. Prekoračenja teh cen' bi se imela kaznovali po zakonu o pobijanju draginje in zn kazen bi se odvzeli presežki nad določenimi cenami in 10% normalne stanarine. Dalje mora državna oblast omogočiti gradnjo novih
stanovanj na zadružni podlagi. V to svrho naj država osnuje splošni stavbni fond. V ta fond bi__ se vnašale dve tretjini vseh sredstev državne hipote-karne banke, ki jih daje za zidanje, dohodek od specijelne doklade na neposredne davke 10O milijonov letno, posebni davek na nezazidane parcele posebno v središču mesta, posebni davek za luksuzna stanovanja v mestih, 1%, najmanj pa 2 odstotka od vseh občinskih dohodkov v proračunu, kazni za prekoračenje normalnih cen, lokalov in vsa razpoložljiva sredstva delavskih socialno političnih uslanov i!d. Zadružni stavbni delavnosti bi treba lo posvetiti največjo pažnjo. —
Bojimo se, da bo ostala ta resolucija smmo na papirju, kakor so ostala samo na papirju glede stanovanj in tudi glede marsičesa drugega določila zakona o zaščiti delavcev in pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih, ki določita, da mora vsako večje podjetje, oddaljeno nad 3 km od naseljenih krajev, če ni v bližini lokalov, ki bi jih mogli delavci uporabljali za sla-novanja, napraviti zdrava, udobna delavska stanovanja. V leh stanovanjih ne sme biti manj nego M kub metrov prostora za vsakega delavca. Visoka morajo biti najmanj 2.60 m. Vsaka delavska rodbina mora imeti poseben oddelek. Se polno drugih določil je, ki jih ne bomo navajali. Navesti hočemo le še eno. namreč to. da je delavcem pre-. povedano stanovati v delovnih prostorih, skladiščili ali kateremkoli drugem prostoru, ki služi trgovinskemu ali industrijskem namenu. — Tako govore zakoni in vendar, kdo se zmeni za to!
Delavska stanovanja so važen del delavskega vprašanja. Nnjmanje, kar zahtevamo glede tega je, da se izpolnil jejo obstoječa zakonska dnločila in da se izvedejo resolucije kongresa delavskih zbornv. Zavedati pa se moramo, da bo treba se mnogo borbe, preden bo živel delavec v stanovanju, ki bo zdravo, udobno in prijetno. V tej borbi pa moramo sodelovati vsi I
Nekdaj
Moderno zdravstvo, pomanjiianje delovnih moči in prerarnovrslni interesi, ki jih prinaša življenje sodobni ženi nič manj kak r možu, so temeljito izpremeniK lice stanovanjske opreme. Nova, gladka, vseh nepo relmili okraskov prosta, praktična oprava pač vsakomur ugaja, a marsikdo ne zmore stroškov za novo pohištvo. Bilo bi tudi škooa, če bi staro pohištvo enostavno zavrgli in si kupili novo, ko bi morda denar koristneje uporabili v druge namen«. Pomagati si moremo na ta način, da staro pohištvo moderniziramo. To moremo storila deloma sami, deloma s pomočjo Iznajdljivega mizarja in tapetnika brez posebno velikih slr<>'-ov
Sedaj
lom ta /.otam damo čis o novo lice, ako jih opremimo z belimi ali modernimi vzorčirstimi varovalnimi prevlal anii.
Po^favje o vaencih
Civilizirano barbarstvo in nekaznovani zločin imenuje neki srbski socialni pisatelj postopanje z vajeuci v naši državi. Pravi: z vajencem se posto-pa. kol da ni človek. Za vajence ue veljajo določila zakona o zaščiti delavstva, posebno ne določila o delovnem času češ. ker ne dobivajo plače, ne veljajo tudi ne določila o higieni v delavnicah. Spijo v hladnih delavnicah, po dva na eni postelji, bolni skupaj z zdravimi. Hrana, ki jo dobivajo, je slaba in nezadostna, obleka pomanjkljiva. Zgleda, da dejansko tudi ne veljajo za vajence določila obrtnega zakona. Saj se za vzgojo vajencev nihče ue b a.
Zato pa naši vajenci duhovno ;n telesno propadajo, kar vidimo iz sledeče tabele:
leto	povprečna teža starosti vajencev dijakov
14	38	44.5
15	41	40.0
16	45	55.0
17	19	60.0
povprečna višina vajencev dijakov
114.6	151.0 148.5	156.9
150.7	162.4 158.0	167.5
Propadanje je očividno in ta proces se vrši pri 100.000 vajencih v naši državi. Tak je torej naš delovni naraščaj. Kakšen pa bo bodoči nosilec našega gospodarskega napredka?
Pravilno zaposlenje učencev in mladostnih delavcev, njih pravilno izučavanje in pusečanje šol in tečajev mora po zakonu nadzirati inšpekcija dela. Ce vidi inšpekcija dela, da postopa delodajalec z vajenci tako, da je v resni nevarnosti njih lelo m njihova duša. sme takega delodajalca kaznovati na ta način, da mu za eno leto prepove imeti vajence. Gotovo bo marsikdo radoveden, koliko delodajalcev je bilo v naši državi tako kaznovanih. Temu povemo, da še nihče in to kljub temu, da se gode vajencem tako vnebovpijoče krivice, da bi se moralo čez polovici delodajalcev prepovedati, da bi imeli vajence v svojem obratu.
Naj navedemo še eno statistiko in sicer to, kako umirajo pri nas za jetiko mladostne osebe (od 14. do 20. lela). če se oziramo na njih socialni položaj. Od sto oseb umre 1. delavske mladine (va-jcnci, pomočniki) 69 oseb; 2. kmetske mladine 9 oseb; 3. obrtne mladine 8 oseb; 4. uradniške mladine 7 oseb; 5. trgovske mladine 4 osebe in 6. mladine industrijcev in rentnikov 3 osebe.
Te številke govore jasno in glasno obtožbo in sicer obtožbo zoper krivice obstoječega gospodarskega reda. Te številke pa obtožujejo tudi nas. ker ne povzdignemo še' bolj našega glasu za odpravo tega nečloveškega ravnanja z vajenci.
Kdai sme član O UZD klicati zdravnika na svoj dom
Gornje vprašanje nam je stavil neki delavec iz ljubljanske okolice.'Ker je stvar važna za vse člane OUZD, prioboujemo odgovor na tem mestu.
Bolni član sme klicati zdravnika na svoj dom le tedaj, če .je njegovo zdravstveno stanje tako, da ne more a»m osebno k zdravniku. V vseh drugih slučajih pa mora priti bolni član sam k zdravniku. Čim je torej zdravniška pomoč na zavarovančevem domu upravičena, nima član radi zdravniških obiskov nobenih stroškov. Neupravičenih obiskov seveda OUZD ne plačuje. Daljše obiskovanje bolnika, ki je navezan na posteljo in ni zmožen hoditi k zdravniku, odredi zdravnik sam po lastni uvidevnosti.	.„ , ,. ,. ,
Seveda je bolni član upravičen klicati na doni le onega zdravnika, ki je zanj pristojen m ne vsakega poljubnega zdravnika. V nujnih slučajih, ko bi imelo klicanje in čakanje pristojnega uradnega zdravnika lahko usodne posledice, se sme k icati za prvo pomoč tudi zdravnik, ki m zdravnik za člane OUZD. je pa za bolnika lažje m hitreje dosegljiv kot uradni zdravnik. Vendar pa sme olan k icati neuradnega zdravnika res le za prvo nujno pomoč, nadalje pa se mora obračati nn uradnega
zdravnika.	, ,.
Prednje velja tudi za slučaj, da oboli ali se ponesreči svojec ali svojka člana OUZD.
Delavski spori
Zimski šport in delavec
Najbolj znani zimski športi so: smučanje, drsanje in sankanje. O lepoti in koristi zimskega športa ni potrebno mnogo govorili. Saj vidimo, da postaja smučanje naš ljudski spori. Tisoči in tisoči- lbcejo po napornem delu okrepitve v beli naravi. Biti v naravi se pravi biti bližje sebi in Bogu.
Današnji čas zahteva velikih in požrtvovalnih ljudi. Ne ljudi, ki samo besedi« jo. ampak ljudi Jas-
nih in trdnih nazorov, ljudi, ki imaio močno voljo, veselje do dela in tndno vero. Teh lastnosti pa ne vzgoji urad, delavnica, gostilna ali kino. Pač pa more dati to narava, in samota in mir. ki vliidata v njej. Svobodna .i nepokvarjena narava odpre In jHiglobi človekovo notranjost in približa človeka Bogu.
In ker delavstvo krvavo p it rt-huje takih velikih mož. prlejmo na naravo in na šport, predvsem na zimski šport kol na ono mogočno sredstvo, ki more — ne samo okrepiti naša telesa, ampak tmli poglobiti naše duše, utrditi naša načela, vzbuditi veselje in voljo za delo in za borbo za osnovne člo-ve-k - pravice, ki so ilanes trko zelo teptane.
Res je. da je lažje gojiti zimske 9norte onemu, ki se po lepem smučanju lahko vrne v topel in prijazen dom. kar pa je dano le malokateremu izmed delavcev. Toda to nas ne sme ovirati, da bi zaklade, ki jih ima priroda, prepuščali samo gospodi. S korajžo in hidi z žrtvami si moramo osvojiti tudi zim »ki šport. Ne zato. da postanemo športni rekorderji, temveč zato, da postanemo bolj iz-vežbani borci za delavske pravice.
Delavsko vprašanje in mladina
Ob sebi se razume, da se	sunili skrinj,
omar itd., ki imajo starinsko	in umetniško
j vrednost, ne l>omo dotikali in	skrbeli le za njih ohranile^
Pismo mladca
Gospod urednik! Mislim, da se nam nihče ne more čuditi, ako se bolj zanimamo .za usodo delavca. za delavsko in sploh socialno vprašanje, kol pa 60 se zanimale za to prejšnje generacije. Dora-šča! smo v časih in še sedaj živimo v časih orjaške borbe delavstva, proletarijata na eni strani z izkoriščevalci delovne meči. to je kapitalisti na i drugi strani. Na lastni koži občutimo strašno nesorazmerje, ki vlada na svetu: v rokah maloštevilnih se kopiči bogastvo, ogromna množica pa tipi rev- j ščino in lakoto. Kakor gobe po dežju vstajajo od vse(wvsod preroki, ki z bleščečimi gesli ponujajo odrešilne programe, nauke in manifeste. So pa v ogromni večini to le krivi preroki, ki skušajo iz svetovnega kaosa in nereda, iz brezposelnosti, revščine in gladu služiti svoji sebičnosti.
Zato pa se nam zdi nujno potrebno, da aktivno posežemo v delavske in sploh v vse socialne probleme, da skušamo priti resnici do dna. Če pri tem iskaniu kdo zaide, mu ni toliko zameriti kot onemu, ki se iskanja novih potov sploh lotil ni. Mladina ima danes malo kažipotov in vodnikov, sama in brez pomoči mora tavati, iskati in živeli. In vendar ima ta mladina že usoehe. Stopite, gospod urednik, v podeželsko fantovsko društvo, v delavsko društvo, stopite med akademike in srednješolce. Vsi govore samo o enem: o delavskem vprašanju. o razrednem boju, o kapitalizmu in komn-| nizmu, o papeževih delavskih okrožnicah ild. Mo-1 tite se, če mislite, da se-mladina — pa naj bo i 18 letna ali 30 letna — razgovarja le o sporlu. pro-I menadi in izletih. Mladina vneto in skrbno spremlja vsn velika vprašanja, posebno pa danes najvaž-neiše delavsko vprašanje, mladina veruje v zmago pravice nad krivico in v zmago duha nad snovjo!
Drobne vesti
50.000 delavcev iz republike Poljske je moralo radi vedno večje brezposelnosti zapustiti Francijo.
Tisoč malih delavskih stanovanj bodo /gradili socialni zavodi v Pragi. Dosedaj so porabili za gradbo že poldrugo milijardo dinarjev kreditov.
V premogovniku Decator v Zodinjenih državah je eksplozija podzemskih plinov zasula 52 rudarjev v 200 metrov globokem rovu.
Število brcTnosolnih v Poljski se je zvišalo koncem leta 1A32 na 220.245 oseb. Glavno mesto Varšava ima 20.139 brezposelnih delavcev.
3R00 sezonskih prekmurskih delavcev, kateri so prišli iz Slavonije in Vojvodine, je prineslo s seboj 13 milijonov dinarjev zaslužka.
Po zadnji uradni sta'istiki znaša število brezposelnih v USA v začetku leta 19S3 11.590.000 oseb.
Fordove avtomobilske tovarne v Detroitu v Ameriki so pretekli mesec sprejele v delo 15.000 novP delavcev.
2000 delavcev bodo, na novo zaposlili Slevrovl zavodi, ker eo dobili velika naročila iz Amerike.
Pri javni borzi dela v Osiieku je bilo do konca decembra 1932 prijavljenih 1081 brezposelnih delavcev.
13 rudarjev jo izgubilo življenje. 14 !>a ie bilo hudo ranjenih v premogovniku Nagv Man vol; na Madiarakem radi eksplozije.
Naše slike kažejo, kako je treoa to izivršiti. Glavno načelo je: proč z vsemi nepotrebnimi nastavki, policami Ln drugimi, okraski, pa dobimo moderne omare, modeme mize in stole, moderne postelje.
Opozarjamo zlasti, kako imenitna moderna postelja »coucbe« se da napraviti iz starih posteljnih blazin na vzmeteh. Prevlečemo jo z modernim blagom, pritrdimo štiri okrogle noge, ki jih dobimo pri strugarju — dobro je, če noge opremimo s kolesci —-. par blazin, pa imamo couehe. — Ogoljenim oblazinjenim sto-
Lepota in zdravje
Jajca, Iepotilno sredstvo
Jajc ne rabimo samo za umivanje las, ampak tudi za nego obraza. Sicer je dandanes polno kozmetičnih preparatov, a vendar so nekateri lasje in polti, za katere so jajca boljša.
Za' umivanje las je treba štiri do šest jajc, pri čemer rabiš rumenjak in beljak vsakega /.ase. Najprvo zmoči lase s loplo vodo (ne z vročo), potem temeljito vtri rumenjak v lase in jih »plahni. To ponovi večkrat, dokler ne porabiš vseh šest rumenjakov. Nato si pomalem vti-raj še stolčeni beljak, prav tako kakor rumenjak, dokler vsega ne porabiš. Lase temeljito splahni za vsakim vtiranjem. in sicer v mlačni vodi Zadnji vodi, v kateri splahneš lase, dodaj sok pol limone na liter vode.
Ce so tvoji lasje plavi in zelo mastni, lahko rabiš stoičen beljak za suho umivanje. Vzemi dva beljaka in jima dodaj pol žličke soli. S to zmesjo si namazi lase in lastšče. Ko se je posušilo, lase izkr.ači. Tako suho umivanje plavih las pa ne more nadomeščati navadnega umivanja z vodo in milom. To je le za silo, če lasje postanejo preveč mastni med prvim in drugim umivanjem. Beljak jih na-' pravi lahke in zračne.
Ako imaš povečane znojnice in hrapavo ter nagubano kožo, so jajca zelo dobro sredstvo, da te nedostatke omiliš. Za mehko, občutljivo kožo pa niso priporočljiva. Preden si obraz nainažeš z jajcem, si ga moraš seveda temeljito umiti, in sicer najprvo s čistilno kre mo, potem pa z milom in s toplo vodo.
Rumenjak in beljak stolči vsakega zase. Najprvo namazi beljak in pusti, da se ti po-juši ua koži sam od sebe. Potem namazi drugič. Ko se dsiigi beljak posuši, namazi še z rumenjakom. Jajce ima lo lastnost, da kožo močno krči Ko si namazala če« gube pazi, da '••žig kožo gladko, ko se jajce na njej suši. Če ne ravnaš tako, ti postanejo gube in črte še bolj globoke.
' Tako-jajčjo plast obdrži četrt ure na obrazu, potem jo zmij z mlačno vodo. Ne rabi vroče ali pretople, ker bi se plast strdila in bi jo teže odstranila. Ce je koza ol>eulljiva, rabi kremo ali olivno olje, preden zmi ješ jajčjo plast. Tako lahko postopaš enkrat na teden.
Jedilnih - ribji leden
nr«jfn». »n-tvuliiilalrn unla t 7aral*nii Aiškil
illivnoin	|>"» I ■»!"••«	—	—c----»-
Ponedeljek: Sadje. Pečena ščuka s tartarsko omako. Salata in jajnine (špageti) s paradižnikom.
Torek: 9adje. Sipe v rižu s parmezanom. Salata. Jabolčni štrukelj.
Sreda: Sadje. Jegulja z grahom iu pečen krompir. Salata. Korenjeva torta.
Četrtek: Sadje. Hrenovke iz rilbjega mesa. la-lata s krompirjem. Krhko cvrtje.
Petek: Sadje. Sardine s karfijolo, jajca /. rže-nim kruhom. Gobov riž in salata.
Sobota: Sadje. Ocvrta ščuka in salata. Koruzni pečenjak in vkuiha.
Nedelja: Sadje. Ragu juha. Postrvi in krompir. Sailata in možganove rezine. Karamelova -ponjava.
V Ljubljani imamo tvrdke. kjer veduo dobimo vsake vrste ribe: ščuke, postrvi, karpe, jegulje, aimerikanske some, tunine, rake. morske rake itd.
Ker so pa ribe drage, zlasti iz našega Jadrana, jih gospodinje redko kupujejo. Mi tudi nismo tako spretni ne vajeni pripravljati ribe kakor so Primorci. Vendar jih lahko pripravljamo na razne j načine. Ribe bi bile lahko cenejše. V Nemčiji so ribe zlasti pozimi poceni in navadna ljudska hra-j na. Vsaka večja občina ima svoj poseben železni -! ški voz za ribe. Obč-anom oskrbe ribe najbolje j vrste. Ribje meso je redilno in lahko prebavno. Riba ima: 16—18% beljakovin, 1—2% tolšče, 60 do 80% vode, nekoliko rudninskih snovi, vitaminov in 1% ekstrativnih snovi. Jegulje, karpj in slaniki imajo veliko tolšče. Vse ribe imajo veliko kleja-stili snovi, i kg morskih rib (če niso mastne) ima 170 g beljakovin, 10 g tolšče — 790 kalorij. Ti podatki nam dokazujejo, kakšno redilno vrednost | imajo ribe.
Jegulje pripravljamo takole: Živo jeguljo &F ' žimo. kadar jo ' /čemo ubiti, s prtičem. Jegulje ! imajo gladko kožo, zato ie ne luščimo, arvp,ik kožo snamemo. Ribo priveženio pri glavi na kak žebelj ali kavelj, okrog vratu kožo prerežemo in poteg nemo navzdol. Lahko jo položimo tudi v vroč pe pel, jo obračamo na vse strani, jo vzamemo z debelo ounjo iz pepela in kožo kaj lahko oderemo. Majhnih jegulj ne odiramo. Tudi ue pečemo ali varimo jegulje, ne snamemo kože. temveč ji samo s peskom odrgnemo -sluz, s soljo dobro oleremo in čisto speremo.
Na poseben način pripravljenim (marintira-nim) jeguljam kože ne snamemo.
Jegulja t grahom. Neodrto veliko jeguljo -/.vežemo na koncu. Na olju »pražimo čebulo, peteršilj. pridenemo malo popra i-n soli. Ko čebula »rumeni, denemo jeguljo v olje. Ko <m vse olje. oziroma vsa mokrota osuši, jo dnšimo s paradižnikovim sokom. Nekoliko pozneje Uodenemo prevrni grah iz kozarcev ali iz pločevinastih škatelj. Ko vse to pre-vre, je jegulja z grahom pripravljena
ff
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
M. S. — S. Zastoj r rasti (pri dvajsetih lotih rmate višino dvanajst in polletne deklice) se dogaja iz različnih vzrokov, največkrat zavoljo motenj v nekih t zv. krvnih žlezah, včasih pa tudi zaradi drugih nedostatkov. Ugotoviti bi trchalo, kako se je vršil razvoj v otroških letih in od kdaj je opaziti zastoj, prav tako splošno zdravstveno in razvojno stanje posamičnega drobja in udov, marsikdo je namreč vrideti nizek zavoljo sključene hrbtenice aii vpognjenih beder. Ce je nizka rast zavoljo krvnih žlez, je večkrat možno pospešiti jo z uživanjem nekih izvlečkov ia takih žlez, ki jih predpiše po večkratnem opazovanju zd ravnik. Neke važnosti je tudi prehrana, rastno pobudo dajejo zelenjave, paradižnik, korenje in sadje, ki je močno barvano, vse kolikor se da uživati v presni obliki, prav tako rumenjak in jetra, priporoča se tudi ribje olje. Potrebno je {ribanje na prostem, zlasti hoja in vse proste vaje. Pišite mi, sklicujoč se na ta odgovor, čez pol leta!
M. B. — S. Slntant iitok izven mesečne dobe pomeni neko razdraženo stanje. Ako ne morete ugotoviti in odpraviti vzroka, je zdravniška pomoč gotovo umestna. Morda vam s to ureditvijo izginejo tučfi tisti mozoljčki!
Ista. Llšaj in izpuščaj ne va" menjujeta na lnhteh. Iz vašega pisma ni prav nič razvidno, kakšen je prvi in kakšen drugi, zato ne morem nič svetovati kaT na slepo. Opravite še to nadležnost hkrati s prvo!
J. H. — K. Razbeljena domišljija, ki se vam fe očitno razpasla že v privide (iluzije) in čutne blodnje (halucinacije)! Vse. kar hočete videti na drugih, je po vašem pismu sodeč, samo nebogljen terodefc bolne duševnosti v vas! Pustite druge v miru z njihovimi dejanskimi ali njim obešenimi pqgre5ki ali slabostmi, skrbite zase in svoj mir! Zavedate se že svojega čudaštva, zato poiščite v domačem kraju zdravnika svojega zaupanja, da pomaga vam preko nevarnih vrtincev! Meni pa ne pišite več. ker je nn razdaljo vsak pameten razgovor nemogoč in nesmiseln.
A. B. — Lj. Bruhanje devettedenskega dojenea dokazuje neprimerno hranjenje. Dvomim zelo. da je kateri zdravnik naročil poleg hrane na prsih še dajanje kravjega mleka z vodo in pšeničnega zd roba v tej dobi! Vedite, da je prirodna hrana dojenea do približno devetega meseca na materinih prsih in ker ne teče iz njih nič drugega kakor navadno, sove človeško, mleko in ker naj bo umetna ali dodatna hrana kar se da podobna prirodni, zato se mi zdi, da je vaš otročiček zelo pameten, ko zavrača tako nasilje. Ne pišete, zakaj ste se zatekli k zdravniku po nasvete, najbrž zavoljo otrokovega nezadovoljstva v obliki kričanja ali neuspevanja. Otrok je tudi ob polnih materinih prsih nezadovoljen Ln bolan, ako ni pravega reda. Otrok kriči in se zvija, ker je res lačen, še večkrat pa zavoljo bolečin, mraza, mokrote, slabe lege itd. Ce ga mati podoji. ko mu želodčok še ni prazen, se začasno pomiri, a želodčna prebava je že motena, kar se kaže v bruhanju, kmalu tudi v napenjanju in vetrovnih krčih, v zaprtju ali driski. V tem položaju je dojenje kvarno, dokler se prebava ne uredi, kar se doseže s pol- ali celodnevnim poetom, ko dobiva otrok samo kakšen prav šibek čaj (kamilčni ali ruski), oslajen s saharinom. Po tem postu naj pride dojenec spet na materine prsi, in sicer v rednih odmorih 3 ur, še bolje bolj redkoma. Ako se izkaže, da so obroki nezadostni, kar se da točno dognati samo s tehtanjem otroka pred pitjem in po njem, in sicer vsaj dva dni po vrsti predpoldne in proti večeru, in ako se ne da proizvodnje mleka pri materi povišati do potrebne množine, potem šele pride v pošte v umetna — dodatna hrana, in sicer v primerni kakovosti, primerni množini in primer-
nih obrokih. Ali je bilo vse tako ali vsaj približno tako ukrenjeno? Ce ne, začnite s postom in nadaljujte, kakor povedano, morda je še mogoče zadevo rešiti povoljno za otroka in mater.
Isti. »Štiridesetaki« so menda tiste kraste na glavi in licu, ki se delajo iz gnojnih mozoljčkov. Posvetujte se vendar s kakšnim strokovnjakom za otroške aH kožne bolezni, morda se da ta sitna bolesten v prvem početku še zatreti. sicer se vtegne raztegniti na štirideset — tednov ali še dalje. Poleg kožnega zdravljenja je važna preureditev prebrane!
F. O. — K. Božjastni so tisti napadi, ki jih opisujete zelo značilno. Zanimiv je njihov postanek: prvi napad po večdnevnem »krokanju« in drugih nerodnostih. Dosedanje zdravljenje je tako rekoč brezuspešno in bržkone ostane tako, dokler ne pre-menite razmer. Ce le morete, pustite službo vsaj za tri mesece in živite, kar se le da priprosto in če le mogoče kako izven zaprtih prostorov. V tem letnem času je v naših krajih kajpada težko najti primerno zaposlitev; na kmetih je lažje, kjer se tudi pozimi vrše opravki na prostem, morda tudi pri mestnih vrtnarjih. Sploh sta ta dva poklica za ljudi vaše bolezenske čudi najbolj priporočljiva. Kako si uredite življenje v bližnjem času in kes-neje, se posvetujte z zdravnikom, ki vam je pri rokah in ki se ga držite, da vam napadi minejo. Poleg primerne zaposlitve vam treba primerne hrane, ogibljite se vsega, kar živce draži.
I. P. — Lj. Zaprtje po operaciji slepiča vas nadleguje, ko je bilo iztrebljanje poprej v redu? Gotovo so vam naročili, ko so vas odpustili iz bolnišnice, da skrbite za redno iztrebljanje. So poleg hranivnih sredstev tudi nedolžna čistila, ki se dajo jemati brez škode in >ne odpovedo« tako zlepa. Ta so: ricinovo olje. grenka in karlovarška sol. razne grenčioe; marsikomu zadošča pitje navadne vode zjutraj na tešče po požinkih. Zaprtje ni posledica operacije, marveč posledica vnetja okoli slepiča ozir. slepega črevesa, ki se je že močno razpaslo na okolico in napravilo zarnslice, operacija je prišla v vašem primeru že nekoliko pozno. S časom se porazgube po navadi tudi te motnje.
Isti. Neobčutnost ali otrplost okoli brazgotine je po operaciji kaj navadna posledica, ki premine čez nekaj časa sama po sebi, ko se vrastejo iznova živci, ki so morali biti pri operaciji v koži prerezani.
Isti. Gnojenje šivov po uspeli operaciji in za-celitvi rane je znana in neredka sitnost, ki je ni zakrivil operater, niti ne šivilo (ali šivarsko blago), vzrok menda tiči v vas. da vaše telo ne prenaša tujih snovi in jih izloča. Svetujem vam. da ne pack al e sam okoli ognojnin ali celo v njih, da se vam kaj ne pritakne. Prepustile rajši to odgovornost svojemu 7/1 ravniku.
Isti. »Konjederci«, ne zdravniki da so nam operaterji, kakor da se je izrazil o njih operater v velikem evropskem mestu nasproti bolniku-rojaku, ki da je moral biti zaradi slabo uspele operacije doma, ponovno operiran v tujini. Vam se zdi ta nelaskava ocena opravičena že z ozirom na svoje izkušnje, jaz pa menim, da si je tisti vaš znanec-rojak zgodbo bržkone izmislil »zaradi lepšega«; zakaj značilno je za mnogo naših ljudi, da radi v nič devajo domače stvari in domače ljudi, zakaj močno dvomim, da bi tisti tuji operater, ki je vendar izobražen in olikan Evropejec, rabil take izraze o stanovskem tovarišu, četudi »na Balkanu«. In če bi bilo vse res, kar trdite, vedite, da uspehi, ki jih dosezajo zdravniki v naših skromnih in tesnih razmerah, ko morajo odpuščati komaj pol-ozdravljene iz zavodov, ne zaostajajo za uspehi v velikih in sijajno opremljenih in bogato podprtih zavodih Srednje Evrope, kar pričajo statistike!
H. J. — B. - Z. Z. — Lj. Zaradi brezimnosti — nič.
Pravni nasveti
Novi občinski zakon. A. L. M. Načrt novega vanju moža, ako bo on pred kazenskim sodiščem Občinskega zakona še ni zakon in se tudi še ne ve, j obsojen.
v ■»_ _ ____i___:__n lmlrmitvii cnr rvm o.m Vi n m i 7.nm !	L'__
Povečanje okna. K. š. V. Navesti morate razlog, radi katerega branite sosedu povečati okno. Tedaj bi mogli podati mnenje, če je razlog upravičen. Če radi povečanega okna nimate nobene škode, ne vemo, zakaj se temu upirate. Točne določbe ni v- gradbenem zakonu, koliko mora biti poslopje oddaljeno od sosedovega sveta. Vse takšne ugovore povejte pri stavbno-komisijski razpravi, ki se vrši na kraju gradbe. preden se izda stavbno dovoljenje.
Lovska zakupnina. O. Ž. J. Določbe o lovski zakupnini še niso nič spremenjene, zato imate po našem mnenju pravico do na Vas odpadlega deleža.
Patent. O. D. Kdo bi bil pripravljen kupiti pa-tenlno pravico in to na Poljskem, tudi mi ne vemo. Inserirajte v časopisih. Tako vprašanje vendar ne spada med »pravne nasvete«.
Poslovanje krajevnega šolskega odbora. R. K. Poslovanje Vašega krajevnega šolskega odbora, ki ga opisujete v dopisu, kaže, da odborniki ne znajo uveljaviti svojih pravic in dolžnosti in so odrinjeni od poslovodje (šolskega upravitelja) v vloge statistov. Predsednik in blagajnik morata biti točno informirana o denarnem poslovanju, saj je vendar predsednik nakazovalec, dočim ima blagajno voditi blagajnik, oba pa odgovarjata materijelno in kazensko. Šolski odbor predstavljata uradno njegov predsednik in poslovodja in torej predsednik so-podpisuje dopise. Zakon nikjer ne govori o kakšni »■uradni molčečnosti« članov krajevnega šolskega odbora. Kakor vsak olikan človek odgovarja na dopise, tako uradov kakor privatnih oseb. tako delajo tudi uradi. Učiteljeva izjava, da ni dolžan odgovarjati na dopise župnega urada, je veliko tvboi-no spričevalo, ne samo dotičnega učitelja, ki bi mu priporočili, da si ogleda kakšno knjigo o lepem vedenju, ampak tudi za posamezne odbornike, ki jim pač ni mogoče pomagati. Priporočamo jim, naj si ogledajo zakon o narodnih šolah, kjer bodo videli napisano, kakšne so njihove pravice in dolžnosti.
Občinske ceste. L. N. Zakon o samoupravnih cestah ne predpisuje tečno širino občinskih ceet-Pač pa določa, da se občinske ceste grade tako, da ustrezajo vozilom, ki se rabijo v dotični občini in potrebam krajevnega prometa. Občina sama zopet lahko razširi občinsko cesto, ako so jo mejaši z odoravanjem zožili, ker od ceste odoranega zemljišča mejaši niso mogli pripoeestvovati. Če pa hoče drugače razširiti občinsko cesto, mora potrebno zemljišče kupiti; ako ga lastniki nočejo prodati, naj pa zaprosi bansko upravo za razlastitev.
Dvanajsti otrok. T. A. V. V dopisu omenjeno prošnjo bi bilo poslati na pisarno dvornega marša-lafa v Belgradu in to potom banske uprave.
Sodišče delavskega zavarovanja. J. J. N. Delavsko zbornico ste zaprosili za neko poizvedbo pri sodišču delavskega zavarovanja v zadevi Vaše pritožbe radi rente. Ker niste prejeli odgovora, prosite, da bi mi intervenirali. — Obrnite se vendar sami na sodišče, kar pismeno. Gotovo Vam 'bo odgovorilo. kar želite. Čemu iščete posredovalcev, ki sploh niso legitimirani, da bi v takem slučaju poizvedovati! ali intervenirali.
Tožba proti kmetu. I. K. M. Tožba proti kmertu je mogoča, samo izvršba ni dopustna. Odvetnika najbrž niste pravilno razumeli. Sicer se pa le njegovih nasvetov držite, ako ste mu stvar izročili in nikar ne hodite po nje za njegovim hrbtom drugam.
Plača nje dolga s tujo vložno knjižico. J. K. B. Hranilne knjižice niso zakonito plačilno sredstvo, zato ne boste mogli prisiliti denarnega zavoda, da sprejme v kritje Vašega dolga hranilno knjižico druge osebe. Le zlepa se dogovorite.
Kmetijski nasveti
Kmetovalčeva opravila v prihodnjem tedna
Na domu in okrog doma. Deni vse v red v
gospodarskih poslopjih in prostorih. Čitaj dobre knjige in razmišljaj o svojih gosp<xiarskih razmerah, pred vsem, kaj moraš ukreniti, da bo letošnje leto v gospodarskem oziru boljše kot 1. 1932.
Poljedelstvo. Zima prisili kmetovalca, da omeji ali popolnoma preneha z njivskimi in travniškimi deli. Le tu pa tam mu še včasih dopušča vreme, da še dokonča ne popolnoma dovršeno predzimsko oranje. Čimbolj se zemlja obrača, tem vež nam vrača. Nobeno obračanje zemlje pa ne donaša toliko koristi kakor predzimsko.
Živinoreja. Kar je bilo navedeno že zadnjič, velja ludii za prilhtodinji teden. Ako le mogoče
če bo uzakonjen in s kakšnimi spremembami. Zalo na tem mestu še ne moremo razlagati in dajati pravnih nasvetov. Sicer je pa naš list že obširno pisal o njem.
Odtegljaji pri zgradarini. A. U. T. Vprašate, kaj se sme pri zgradarini odbiti, namreč od kosmate davčne osnove. Ali se smejo odbiti izdatki za živež družine? — Od kosmate davčne osnove, to je od letne najemnine ali pri hišah, ki niso dane v najem, od vrednosti letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje, se po zakonu smejo odbiti stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo. Vendar višina odbitkov ui prepuščena volji davčnega zavezanca, ampak zakon do^ loča, koliko se sme odbiti. V vaseh se sme odbiti 30 odstotkov.
Taksa pri prevzemu posestva. F. Š. L. Prevzeli boste posestvo, na katerem bo pa precej dolga, ker bratje in sestre niso izplačani. Ali se plača taksa od celokupne vrednosti posestva, ali se odračmia dolg? — Taksa se plača od vrednosti ^posestva. Razume se, da «1 dolgov ne bo treba plačati takse, ker dolgovi vendar ne tvorijo vrednosti.
Kronska upokojenka. S. S. M. Iz vašega dopisa ne moremo uganiti, če je »vzgojnina« za sina ura-čunana v penziji, ki jo prejemate. Obrnite se radi pojasnila na računovodski oddelek, ki vam pokojnino nakazuje.
Kazen za smrtno poškodbo. I. R. Z. Ali je možno, da dobi storilec, ki je ženo tako po glavi udaril, da je takoj nato umrla, nizko kazen in da poleg tega še podeduje premoženje po njej. Kam se je obrniti, da bi bil storilec primerne kaznovan in da se razveljavi ženitovanjsko pismo? — Zločine proti življenju zasleduje državni tožilec in je samo temu treba tak zločin prijaviti. Sodišča pa sodijo po zakonu, ki predpisuje tudi kazni za posamezne zločine. Koliko bo dobil zločinec v gornjem slučaju, se ne more vnaprej vedeti, ker se pri odmeri kazni upoštevajo razne olajšalne in obtežilne akolnosti. Ce bo premilo kaznovan, se bo državni tožilec gotovo pritožil na višje sodišče. Kar 6e pa tiče dedovanja, pa zakon določa, da oni, ki je izvršil hudodelstvo proti zapustniku, ni vreden dedne pravice dotlej, dokler ni moči doznaH iz olkolnosti, da mu je zapustili' Ipustil. Na zapuščinski razpravi naj lorej zakon ; dediči umrle žene ugovarjajo dedo-
tem, da dodaš 20 J vode. To je redko apneno toliko ali apneni belež, ki v slučaju razkuženja prcM rdečici popolnoma zadostuje.
Ne delaj tudi sosedom velike škode s tem, da ne prijaviš občini, če ti je obolel en ali več prašičev na enakih znakih, na vročioi. Le s takojšnjo prijavo je mogoče kužmo bolezen čimpreje zatreti.
Vinogradništvo in kletarstvo. Za vtinograde pripravljaj kolje. —■ Glavno kipenje vina je dokončano. Vina pretakaj. Za pretakanje -mora biti vino čisto. Šibka vina pretakaj prej kot močna. Istotako pretakaj vina. ki Imajo malo kisline, bolj zgodaj kakor ona, ki imajo več kisline. Pretakaj le ob mirnem, jasnem četudi mrzlem vremenu. Šole zalivaj redno in skrbi, da so vedno polni.
Sadjarstvo. Odstrani iz sadovnjaka suha drevesa. Odžagaj suhe in polomljene veje na sadnem drevju. Ostrgaj liišaje in mah z debla in vej sadnega drevja, tikropi z arborinom sadno drevje, »ko to dopušča vreme, da uničiš s takim škropljenjem sadne škodljivce in si zagotoviš boljšo sadno letino j>a tudi lepše in bolj zdravo sadje.
Vprašanja in odgovori
Kako napravim trajni travnik? C. L. V. — V
svojem vprašanju želite vedeti, kako napraviti trajen travnik, kakšno travno mešanico in kdaj^jo je posejati na napol močvirnato zemljo, kakšno množino na ha in kako k temu gnojiti. — Najprej morate vedeti, da je na močvirnatih travnikih vsaka izboljšava skoraj brez uspeha, če se jih prej ne osuši. Močvirnati travniki imajo kislo zemljo, v kateri ne uspevajo niti detelje, niti sladke trave. Iz takih zemljišč najprej odvedemo vodo, potem šele jih lahko izprenienimo v trajne travnike. Že osušeuo zemljišče preorjite že pred zimo ali pozimi globoko in ga pustite v odprti brazdi do spomladi, da temeljilo premrzne. Istočasno ga potrosite z žganim apnom ali apnenim prahom — odpadkom iz apneuc —, ki zemljo razkisa. Spomladi pognojite s hlevskim gnojem in posadite krompir ali koruzo. Po tem letu bo šele zemlja pripravljena za setev travne mešanice. Jeseni jo zopet preorjite srednje globoko in sledeče pomladi pognojite s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo. Nato posejte oves na redko kot zeščitni sadež in med njega travno mešanico. Te rabite okrog 50 kg na ha. Travne mešanice so različne za srednje ležke zemlje, za težke, za peščene in za barske, zato morate pri naročitvi semena vedno navesti tudi vrsto zemlje, da se Vam dopošlje prava mešanica trav in detelj. Ing. L.
Kako je najbolje pokladati koruznico? R. P. K. Ker je letos pri vas pomanjkanje sena, hočete svojo živino krmiti tudi s koruznico, ne veste pa, kako bi vam ta najbolj zalegla. — Koruzna slama je tečna, ker vsebuje mnogo škroba in beljakovine in je redilnejša nego pšenična slama. Vendar če jo pokladamo celo, jo gre veliko po zlu, ker obere živina le liste, trdo steblo pa odpade v gnoj bre« haska. Tudi zrezapa malo koristi, ker je pretrda in težje prebavljiva. Vendar se da pripraviti, da postane živini okusna iu lažje prebavna. Pripravite jo na sledeči način: Na slainoreznice zrežite koruznico, slamo in seno v enakomerno rezanico. To spravite na kup in jo polijte s toplo vodo, v kateri je raztepljena kuhinjska ali živinska sol (približno 3dkg na glavo in dan. Primešate ji lahko tudi nekoliko otrobov in klajnega apna. Želo primeren je tudi dodatek zrezane pese ali repe, ki nadomesti del vode. Vse to dobro zmešajte, stlačile in pustita dva dni na miru. V tej dobi 6e koruznica napije slane vode, ugreje in okisa; redilne snovi v njej postanejo lahko prebarvne in krma okusna. Tako prirejeno rezanico živina rada žre in koruznica v njej se vsa dodobra izkoristi. Okisana krma nam pozimi nadomešča zeleno klajo.	Ing. L.
Ajdove slame ni pokladati kravain-molznicam. I. L. G. Vsled primanjkovanja krme bi radi po-kladali tudi ajdovco — ajdovo slamo, ni vam pa znana njena krmilna vrednost. Tudi vam jo sosedje odsvetujejo, češ, da slabo vpliva na mlečnost. — Ajdovca vsebuje skoraj ravno toliko hranilnih snovi kakor slama jarih žit, vzlic temu ne dosežemo ž njo takih uspehov kakor z ječmenovko ali ovsen-ko. Vzrok je deloma pretrda slama, deloma težko prebavljiva sestava redi ln i h snovi. Nasprotno so izkušnje pokazale, da je ajdovca v večjih množinah pokladana živini naravnost škodljiva, ker povzroča razne bolezni. Zato treba pri pokladanju največje previdnosti. Najbolje jo je mešati z drugo klajo: senom in slamo v rezanci, in sicer kvečjemu do četrtine dnevnega obroka. Tako zmešano rezanco osolite in ovlažite, da postane lažje prebavna, potem jo lahko pokladale volom in mladi živini Krave-molznice pa ni priporočljivo ž njo krmiti, ker je dokazano, da ajdovca slabo vpliva na mlečnost.	ing l.
Vprašanje: Sosed mi pravi, da je letos krma bolj slaba in da moram dajati živiui tudi živinsko
Kozolec ob vrtu. K. A. D. Sosed namerava ob vašem vrtu ]>ostavi1i kozolec-dvojnik. S tem bi vaši hiši, ki ima proti sosedovi strani, odvzel svetlobo. Vprašate, v kakšni razdalji od vaše hiše sme kozolec postaviti? — Točnega predpisa o tem ni. Pri stavbno-ogledni komisiji, ki se bo morala vršiti pred graditvijo in h kaiteri boste kot sosed povabljeni, lahko navedete svoje ugovore proti zgradbi komolca. Ako bo županstvo zgradbo vseeno dovolilo, imate zaradi odvzemanja svetlobe pravico tožiti. Vendar vam povemo, da so pravde zaradi jemanja svetlobe zelo kočljive, zlasti če gre le za neznatno zmanjšanje svetlobe.
Taksa od pogodbe za zgraditev hiše. Š. F. P Tudi vam je finančni OTgan vzel pogodbo, ki ni bila kolkovana. Kdo je dolžan plačali to takso? — Na podobno vprašanje smo odgovorili na tem mestu v božičnici številki 24. decembra 1932. Prečitajte!
Taksa za kazenske prijave. L. J. M. Kazenske ovadbe, s katerimi se prijavljajo kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so takse proste. Zasebne tožbe radi dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo, se morajo pa po predpisih kolko-vatj.
Zgradarina. J. Z. V. Tesarski delavec ste In imate poleg tega malo kmetijo. Vprašujete, če ste dolžni plačati zgradarino. — Ker se ne pečate izključno s kmetijskim delom, ste dolžni od svoje hiše plačevali zgradarino.
Obseg pašne pravice. P. K. Na Vašem pašniku ima sosed služnostno pravioo paše. Skoraj vsako leto pase več živine. Kako bi mu to zabranili? — Ako je število pašne živine zadnjih 30 let menjavalo, se mora vzeti srednje število iz gonje prsih treh let. Ako se tudi to ne dožene se je treba pravično ozirati deloma na obseg, deloma na kakovost pašo in upravičencu vsaj to ni dopuščeno, da pase na .tujem več živine, kot jo more prezimiti s krmo, pridelano na goepodujočem zemljišču. Tako določa zakon. Če se z upravičencem ne moret* zlepa zme-
-j«: :<m%«Aa pjvjtffrt prtj na
Oče z desetimi otroki. J. R. B. Le one osebe z devetimi ali več otroki so proste davka, ki njih davek v vseh davčnih oblikah ne znaša nad 1<>00 Din. Ker Vaš davek znaša 5000 Din letno, niste oproščeni.
tehtaj živali vsak mesec in urraviuavaj krmljenje j	sol. Koliko soli je potrebno živini? — A. B. v S.
trnlii po živi teži živali. Primerno rej eni in ne pre- ;	Odgovor: Poleg fosforovokislega klajnega apna,
več shujšani živini za delo pokladaj takrat, ko nič |	ki ga morate pokladati živini zlasti pri letošnjem
. . . . ....	.	.	__, _____•zimskom lrrtnltuiiii, r\ r\ c\f\ llKl»n n ti A lrArlnlfMtininA
ne dela, le toliko krme, da ostane pri svoiji živi teži. Isto velja tudi za take živali, ki so dorastle in ne donašajo začasno nikakih dohodkov. Mlečne krave krmi po dnevni množini mleka. Cim več mleka, tem več in boljše krme je treba. Da pa lahko tako urediš krmljenje mlečnih krav, tehtaj ali meri mleko vsake krave posebej pri vsaki molži en in isti dan v tednu. Zabeleži si dam in množino mleka, ki ga .je dala vsaka krava pri vseh molžah istega doc. Iz take poskusne molže na določen dan v tednu boš lahko preračunal, koliko mleka ti da vsaka krava v enem lotu. To tii bo prišlo prav tudi pri odbiranju telet za plemensko rejo na podlagi mlečnosti. Posebno pa in jo in skrb posvečaj brejim živalim. Telico ali jamico pripusti prvikrat k plemenjaku, 'ko menja najbolj srednja sekalca, torej v starosti VA do 2 let. Mlado svinjo pripusti prvikrat v starosti enega leta. Živali, ki jih pitaš, tehtaj vsakih 10 dni. Pitaj hitro. Čini večji je dnevni prirastek na živi teži pitane živalii, tem ceneje bo pitanje. Zato skrbi, da boš pololadal v krmilih živalim, ki si jih odločil za pitanje, do- ! volj redilnih snovi- Ne krmi prevečkrat, toda ved- j no ob uri in izdatno. Po vsakem krmljenju privošči pitancem popoln mir. — Odstrani nad t ni leta ] stare kokcšri. Ostale krmi dobro in redno, da bo- i do dobro nesle oziroma da začno nesli čimprej.
Živin ozdravstvo. Vpošrtevaj. da prašiči, repi je- ! n,i proti rdečici pred 4 do 6 meseci, niso več cnb- j varovani pred okužen jem. Zalo razkuži dobro svi- j njak, zlasti naj to stori oni posestnik, kjer se je i letos ali preje pojaviiki rdečica. Temeljiti} očisti strop, stenfi, tla svinjaka, gnoja in druge nečistosti, polivaj stene in Ida z vročo vodo. kaiteri si dodal sode (na vsak škaf vroče vode pol kilograma sode) in ga naio preberi z npneni m beiežeim.
Ne razsipaj r. apnom, ne napravi pregostegn. Apneni belež napraviš: 1 kg živega apna dodaj '/.i I vode, nakar dobiš sveže rrašemo apbo in iz te zmesi napravi« šele razkuževalno sredstvo s
zimskem krmljenju, da se ubranite kostolomnice pri odrasli in mehkokoslnosti pri mladi živini, mora dobivati živina redno tudi kuhinjsko ali živinsko sol. Živina opozarja mnogokrat že sama svojega gospodarja, da ji primaujkuje soli. Pri takem pomanjkanju po kuhinjski soli in fosforovokislem apnu gloda živina jasli in zidovje, liže nam roke in obleko, je tnršava, nje dlaka pa je sršava ali ku-štrava. Kuhinjska sol je nujno potrebna v prebavnih šokih in krvi. Mlečna živina jo rabi pri tvorbi mleka. Ce pokladate živini mnogo takih krmil, v katerih je obilo kalija, n. pr. v senu, krmski pesi, krompirju itd., je potrebno, da dobi živina s takimi krmili obenem tudi živinsko sol. Na splošno primešavajte živinsko sol vsakemu krmilu, ki ni dovolj slastno in brezhibno. Težko prebavljiva in taka krmila, ki so manj vredna in manj primerna za krmljenje, napravite s pridatkom živinske soli bolj užitna. Živina jih potem raje žre, obenem pa pripomore primešana sol, da se bolj izločujejo prebavni šolo in prepreči marsikatero motenje v prebavilih. Zato jKikladajte dnevno primerno količino kuhinjske ali živinske solj svoji živini. Pri pokladanju soli pazite na to, da bo čim bolj enakomerno porazdeljena in pomešana med enim ali drugim krmilom, ki je namenjeno za krmljenje živine. — Množino soli določajte po vrsti in živi teži živine, po kakovosti krmil in namenu krmljenja. Na glavo in dan lahko odmerite sledeče količine soli: konju 15—25g (gramov), goveji živini 20 do 50 g, ovci. kozi, prašiču 4—8 g. Če so krmila obimovita in zelo težko prebavljiva ali če je v njih mnogo kalija (seno, pesa, krompir itd.), lahko zvišate količino živinske soli za govejo živino do 80 g, za ovce, koze do 12 g za prašiče do 15 d. Preko teh količin pa ue sme iti. — Kavina ali čajna žlička polna kuhiujske ali živinske soli tehta 4 do 5 g.
Ing. A. P.
VATA
za odeje in v tablah vedno v zalogi
Tovarna vate Arbeiler. Maribor
Zahtevajte vzorce i d cenili
Citat elj e m „ Slovenca " za nedeljo
EBBR
Maarten Maartens:
Zločin ali dobro delo
Dogodilo se je pred mnogimi leti... to j« vse, kar morem povedati iz svoje preteklosti. Takrat sem bil še mlad fant, danes sem že v zrelih letih. Vem, da je od takrat preteklo že mnogo let. Je pač tako. Če je življenje dan za dnem, leto /.a letom vedno enolično, potem pozabimo, kdaj se je to in ona pripetilo. Tedaj sem bil nagle krvi. Ne verjamem, da bi danes to napravil. Postal sem hladen in moji lasje so osiveli.
Dokler nisem prišel s kmetov v mesto, je bila moja usoda povsem nezanimiva in taka bi bila tudi ostala. Bil sem siromak, vzgojili so me v neki mali sirotišnici. Ko sem dorasel, sem opravljal od časa do časa pisarniško delo. Kajti že kot otrok sem imel lepo, enakomerno, urejeno pisavo, kakor da bi bila izklesana. Znal sem tudi dobro računati. Za kaj drugega nisem bil uporaben.
Bil sem star 20 let, ko je umrla stara gospa, ki je iz radodarnosti vzdrževala našo sirotišnico. Bila mi je edina zaščitnica, ki je postopala z menoj kot mati s svojim otrokom; ©dino, da je bila previsoka. V tem se je razlikovala od prave matere. Vendar pri vsem tem je imela vedno najboljše namene.
»Moji preljubi otroci,« je večkrat rekla, oblečena v svilo in krzno, »mislite vedno na to, da vas ljubim bolj kot vse drugo. Tako kot bi bili moji lastni otroci« Ko je umrla, so sirotišnico zaprli in jaz sem bil prepuščen samemu sebi. Vendar! Ni prav, da tako govorim.
Njen nečak, ki je bil njen glavni dedi*, mi je preskrbel v mestu pri starem Abramsu, posojevalcu denarja, pisarniško delt-. Stari Abrams je že umrl, sedaj sem pri njegovem sinu.
Tako sem prišel v mesto kot 22 leten mladenič. Nikdar poprej nisem bil zapustil sirotišnice. Čutil sem se osamljenega in nesrečnega. Ali, kako sem bil zapuščen! Kako neumni so mladi ljudje, da se žnlostijo radi samote! In prav tako stari. Seveda, če vedno na to mislimo. Toda, misliti na to je brezpomembno. Pa vseeno se jaz še danes nisem privadil na osamljenost.
Nikdar ne bom pozabil prvega večera v novem mestnem stanovanju. Glede sobe ne bi mogel ničesar pripomniti. Bila je zračna. Skozi okno sem lahko videl vrhove dreves na bližnjem pokopališču. Toda Boševa vdova — moja gospodinja — ki je pred 10 leti umrla ... Vedno je sicer molčala, če pa je kaj spregovorila, se je vsakikrat sprla. Njena hčerka je imela podobne lastnosti; po vrhu tega je Se trpela zaradi naduhe in je bila pohabljena. To niso bili ljudje, ki hi mladega človeka Vsaj včasih razveselili. Tega niti poskušali niso. Ne verjamem, da bi bil tisti večer pretakal solze, saj to ni moja navada. Bil sem pa nesrečen, tako nesrečen kot še nikdar poprej.
Po nemirni noči sem se naslednjega jutra ves utrujen in nemiren odpravil na novo službeno mesto. Ti zlati časi, v predsobici sem čakal nekaj minut, da je prišel moj šef. Koliko ljudi sem videl od tedaj, ki so še z večjo nevoljo čakali nanj. O pokojnem Izaaku Abramsu morem povedati samo slabe stvari. Zakaj pa bi mu prizanašal? Bil je kot hišni posestnik in posojevalec denarja vseskozi skopuh, hinavec, ki je živel le od tega, da je izkoriščal in izrabljal nesrečo ljudi, njihovo slabost in naivnost »Največji norec je tisti, ki je dobrodušen,« to je bil njegov najljubši i®rek. Takoj prvi dan sem spoznal, kako slab človek je bil in zagabilo se mi je delo pri njem.
Toda pri vsem tem ni bilo ničesar zločinskega ali nepravičnega pri njegovem poslovanju, če proučimo vsako posamezno njegovo dejanje. Če norec potrebuje denar, zakaj ga ne bi pretkan človek posodil. Sicer pa sem bil morda tudi jaz norec, da sem čez pametno in dobičfcanosno podjetje zabavljal. Dobička nosno za druge. Zaslužil sem 800 mark letno, sedaj
jih zaslužim 1500. — Počasi bom prišel do tega, da bom svoje delo prav rad izvrševal, čeprav se mi jo zagabilo. Prekanjenost in spretnost starega šefa sta mi delali trajen užitek. Pri sinu ne opazim teh lastnosti in sedaj mu jaz pri tem pomagam.
Prvi dan sem se čutil dvakrat nesrečnega. Ves vesel sem se oddahnil, ko se.a bil prost. Tedaj sein saj lahko zapustil umazani pult, umazano pisarno in umazane akle, da se zopet naužijem svežega zraka. A ne tistega čistega s kmetov. Četudii ga sedaj toliko ne pogrešani, pobitim še vedno za kratek čas na kmete. V splošnem mi ni več I ako hudo, če moram zopet na delo.
Namenoma sem najel sobo v bližini pisarne. Za pot dolgo kake pol milje, sem potreboval 10 minut. Danes jih rabim enajst. Res ne vem zakaj. Saj človek pri 56 lotih še ni tako star.
O pobi, ki pelje po siromašnih ulicah srednjega mesta, nimam kaj posebnega povedati. Če si predstavimo: na obeh straneh visotee hiše, ki postajajo vedno manjše, čim bolj »o oddaljuješ iz mesta. So to večji del najentniške kasarne, na oknih cvetlični lončki in umazani! otroci, tu pa tam ozka pregraja za vozfFke z zelenjavo, z lajnami in otroki pri igri. Nad vsem tem malo motnega neba, vlažnega in soparnega.
Prvo popoldne — ko sem se okrog petih vračal — so se mi zdele ulice grde in zanemarjene bolj kot kedaj kasneje. Morda zato, ker je bil vroč in lep julijski dan. Morda zato, ker me v vsej tej gneči ni poznala nobena živa duša.
Tisti lepi večer sem šel ves zatopljen v žalostne misli. Nekam strah me je bilo in sklonil sem glavo. Na vogalu ulice sem glavo dvignil, da bi videl pravo pot. Poti nisem bil vajen. In ravno na vogalu ulice, imena te ulice se še danes ne upam povedati — se je pripetil tisti veliki dogodek — začetek vse čudovite zgodovine!
Stari možakar, ki je baš opravljal čevljarska dela, je dvignil glavo. Za trenotek mi je pogledal v oči in se zopet sklonil. To je bilo vse.
Sedel je na slamnatem stolu pred svojo revno hišico in krpal stare čevlje. V njegovi bližini sta se igrala njegova otročička s kroglicami. Postaren je bil. A iz obraza mu je sijala samo dobrota. Poklonil se je in dejal: »Dober večer.« Samo to.
Tudi jaz sem se mu priklonil in odšel. Zdi še ml, da sem odslej lažje stopal in pri srcu mi je odleglo. Našel sem prijatelja. Svet slednjič le ni tako samoten kot se zdi.
Zvečer sem večkrat mislil na starega čevljarčka. In tudi spal sem mirneje. Predvsem so se moje misli ustavljale <v pisarni in pri šefu; tu pa tam se mi je zbujal nejasen spomin na nekaj prijetnega. Če sem se tedaj zamislil, sem se v mislih znašel pri čevljarčku.
Naslednjega jutra me je zaskrbelo, ali ga bom zopet srečal. Rad bi bil vedel, če je zopet na svojem včerajšnjem mestu. Komaj sem se zdržal radovednosti, ko sem se bližal omenjenemu kraju. Hitel sem dalje, kolikor sem mogel in res, bil je tam. Obstal sem poleg njega silno radoveden. Prepričan sem bil, da se včerajšnji dogodek ne bo ponovil. Nasmehnil sem se svoji neumnosti. Pogledal me je iu vdano pozdravil: »Dobro jutro.« Odzdravil sem in šel dalje. Jasno mi je bilo, da bi pogrešal, če bi mislil, da me moj novi prijatelj ne bo spoznal. Kako smešno je lo, vendar kako pomembno v mojem naivnem in enoličnem življenju.
Po teh dogodkih sem delal še z večjim veseljem, čeprav me je Abrams, stari obreldji-vec, ki je le najslabše mislil o ljudeb, motil s svojo hudomušnostjo.
Cevljarčkovi jutranji in večerni pozdravi — le smejte se, če vam je drago — so me razveseljevali v mojem življenju. Naravno, da sem
imel tudi druge prijatelje, a mnogo jih ni bilo. Zdi se mi, da sem dolgočasen človek in bi lahko marsikaj drugega počel, kakor bi se tudi lahko marsičesa dragega lotil. Zdi se md, da bi si pač lahko poiskal kako drago službeno mesto kot to, katero so takorekoč našli zame.
Vendar pa ini to nikdar ni prišlo na misel. Smatral bi to za grdo nehvaležnost svojemu spoštovanemu dobrotniku. V splošnem sem si dobro opomogel. Prislužil sem svoj vsakdanji kruh, ki sem ga mirno užival v svoji sobici. Marsikateri vzame življenje tako, kot mu drugi predpišejo. Imel sem grozen strah pred odpustitvijo, brezposelnostjo, uboštvom in stisko, čevljarček in jaz sva se drug dragemu resno priklonila, ne da bi kaj izpregovo-rila. Vse poletje je sedel na prostem. Začetkom oktobra se je preselil v hišico. Sedel je poleg razbitega okna. Nikdar ga nisem videl drugače.
Tako je teklo moje življenje 17 let. To je dolga doba, pa le tedaj, če na to mislimo. Življenje, v katerem se nič posebnega ne zgodi, j® v.eskozi dolgočasno, vendar vseeno hitro mine. Moje vsakdanje delo je bilo enakomerno in redno, pravtako kakor moja tedenska plača. Ne morem reči, da sem bil s svojo usodo zadovoljen. Pa tudi nezadovoljen nisem bil. Vedno sem mislil, da je najbolj pametno, da ne razmišljaš preveč za in proti. Tisti čas sem se zanimal za Abramsovo hčerko, pa to ne spada sem. Sedaj ima 7 otrok, razmršene sive lase in telesno je oslabela.
Čevljarček je životaril dalje svoje življenje, neopazen. Zjutraj in zvečer, nikdar nisva zamudila najinega pozdrava. Včasih se je pripetilo, da se je nasmehnil, a redko. Pazno sem pričakoval njegovega nasmeha in to sem dočakal le enkrat v mesecu. V svojih mislih sem ga imenoval »Amosa« brez posebnega vzroka. Zdi se mi, da mu je to ime pristojalo. In razmišljal sem o brezkončnih povestih o njegovem življenju, medlem ko sem šel po poti. V resnici nisem pravzaprav ved'el ničesar. Okrog hišice, kjer je stanoval, je bilo vedno polno ljudi, vendar nisem mogel najti nobene zveze med njimi. V prejšnjih letih ni igral tako velike vloge v mojem življenju, kot sem mu jo pozneje pripisoval. Večji del sem se zanimal za pisarno in za dom. Sprijaznil sem se le z redkimi ljudmi. On je bil na vsakdanji poti do pisarne stari možakar na vogalu, ki je pri kimal dober dan.
In ko ga vendar nekega poletnega jutra ni bilo na običajnem mestu, sem osupnil. Nikdar niti mislil nisem na to, da bi bilo kaj takega mogoče. Razumljivo, da je moral biti bolan. Preden sem se zavedel, kaj počenjam, sem stopil, v hišo, odrinil solina vrata z razbitim steklom in pogledal noter.
Starček je sedel za mizo in si glavo podpiral z .rokami. Pred njim je ležal kos papirja.
»Kaj vam je,« sem dejal glasno. »Ali vam morem na kak način pomagati?«
Komaj sem verjel, da sem po sedemnajstih letih res govoril z »Amosom«.
Zdrznil se je in pogledal kvišku. »0, dobro jutro!« je dejal. »Ste vi? Hvala, i\Te!« Na njegovem obrazu in v njegovih besedah je ležala tako globoka zaskrbljenost, da nisem mogel oditi.
»Kaj je vendar?« sem rekel. »Kar povejte, saj sva malodane stara prijatelja!«
Nasmejal se je kljub tolikim skrbem. »Vi mi ne morete pomagati!« je s trpkostjo odgovoril. »Nihče mi ne more pomoči; prepozno je. Kaj naj napravijo norci, kakršni smo mi, s tako umazanimi lopovi kot so posojevalci denarja?«
Napel sem ušesa. »Toda na posojila se nekoliko razumem,« sem dodal. »Imam prijatelje v tej stroki. Ali je to dolžno pismo? Če vam more sploh kdo kaj pomagati, potem sem jaz prvi.«
»To je težko o-pravilo, ne morete imeti nobenega prijatelja v tej stvari,« mi je dejal.
Pomolil mi je pismo in prvo, kar sem opazil na njem, je bila moja lastna pisava.
To je bilo dolžno pismo Jakoba Ranklina, ene izmed žrtev Abrainsovih sleparstev. Sleparsko? Seveda kakor vzamemo. Mož, zeljar, si je bil iaposodil 5000 M proti pogoju, da postane vsa njegova obrt last upnika, če ne bo pred ali na dan 22. julija dolžne vsote z .10% povrnil. Bilo je 22. julija.
»To je mož moje hčerke,« je pripomnil čevljarček. »Ubožci so si mi upali šele davi povedati. Iz dneva v dan so odlašali. Sedem jih je: oče, mati in pel otrck. Nocoj bodo vrženi na cesto.
Obotavljal sem se, kajti nisem vedel, kaj bi svetoval.
»In niti ni bilo treba, da je prišlo do tega,« _e nadaljeval. »Mogel bi vam oskrbeti 5000 M, prav toliko bi jih mogel dobiti, toda ne v enem poldnevu.«
»V resnici,« sem jecljal. »Da prav toliko imam, toda treba mi je 21 ur, da pridem do njih.«
»Listina vam dopušča čas do šeste ure zvečer.«
»To prav nič ne pomaga. Bojazljivi reveži in če je obrt sploh kaj vredna, je vredna 16.000 M.«
»Ali se ue imenujete Amos?« sem dejal neposredno. Pogledal je jezuo. »Jaz sem Tho. mas Ruff,« je odvrnil. »Kaj naj to pomeni?«
»Veseli me, da sem zvedel za vaše ime,« sem dejal. »Gospod Ruff, to je vaša hčerka, ste rekli.«
»Da, to je moja edina hčerka, ki ji nt enake na svetu. Tudi Jakob je dober, čeprav malo bolj boječ. Iu otroci — ljubi dobri otroci!« Nato je premolknil in iazvenelo je kot pritajena kletev. »Da morejo Obstojali taki lopovi,« je rekel. »Želim, da bi mogel ubiti takega lopova, ki je izstavil lo dolžno pisano.< Pri tem je kazal na moje pismo, ki je ležalo na mizi. ■
»Gospod Ruff, ali sem vas pravilno razumel, da bi mogli dobiti denar do danes zvečer?«
»Najkesneje do jutri zjutraj.«
»In ste prepričani, da oskrbi te denar?«
»Popolnoma gotovo.«
»Tliomas Ruff, dovolite, da še enkrat pogledam pismo?«
Dal mi ga je preko mize, vzel sem ga, mirno preči tal in raztrgal na dvoje.
»Za božjo voljo, kaj počnete?« je zavpiL
»Motite se,« sem dejal mirno. »Dan i^tir-ljivosti je triindvajsetega, čas imate do jutri zvečer.«
»Kako je to nespametno! Vrnite mi tafcoj raztrgano pismo! Ali ste znoreli?«
»Preskrbite si denar,« sem dejal in potisnil raztrgane kose v svoj hlačni žep. »Čas imate do jutri. Denarja ne bodo zahtevali pred. šesto uro zvečer. Skrbite, da bo vaš zet jutri pripravil dolžno vsoto z 10% obresti. Čim manj pa boste o tem govorili vi kakor on, tembolje za vas. Ne recite mu ničesar, samo zagotovita mu denar. Pozdravljeni!«
Zapustil sem hišo in odhitel v pisarno. Spisal sem prav tako dolžno pismo še enkrat, toda z izpremenjenim datumom in ga položil med ostale listine, še preden je prišel moj šef; razumljivo, da sem strgal izvirne papirje kakor dvojnik pri Amosu.
Ko je Abrams urejeval dnevno pisarniško delo, je rekel nenadoma: »Danes zapade neka vsota. Dobra špekulacija, kot se mi zdi. Ne verjamem, da bi mogel mož plačati.« Pri tem si je počasi mel roke.
»Katera je?« sem vprašal in stopil k omari, kjer so bile shranjene take stvari.
»Ranklin,« je odvrnil stari Izak.
»Jakob Ranklin, zeljar.«
Privlekel se»m kopijo in jo položil nazaj. »Jutri,« sem dejal mirno in odšel za svoj pult.
»Kaj?« je za vpil Izak.
»Terjatev bo šele jutri zapadla,« sem odgovoril in pisal dalje.
Stari Izak je potegnil svojo temno belež-nico: »Dvaindvajseti som zapisal,« je rekel.
»Vi ste se zmotili,« sem odgovoril in pomočil pero. »Na listini je zapisano triindvajsetega.«
Pisma o slovenski književnosti
XI
Stanko Vraz je bil sin vzhod noštajerske zemlje v dobi, ko je njeno kulturno samoto začel vznemirjati piš vseslovanske regeneracije, ki je vel s severa, duh slovenskega narodnega preporoda, prihajajoč iz središnje slovenske skupine, in težnja, dvigniti rodno narečje iz ljudskih ust v knjigo, ki je vrela iz domačih tal. Po svojem telesu tn značaju je bil Vraz tip j panonskega« človeka, ki živi na ozemlju od južnozahodnih Karpatov (Slovaško), prehaja v silno razredčenih pasovih čez ogrske nižine v Slovensko krajino (Prekmurje) in Medjimurje, sega čez Muro na Štajersko ter čez Dravo na Hrvaško. Zahodna meja panonskega človeka je radi posebnih zgodovinskih dogodkov (prodora Hrvatov do Jadranskega morja, preseljevanja južnoslovanskih rodov radi turških bojev itd.) težko določljiva.
Ta človeški tip označuje v socialnem oziru neko »tovarištvo«, ki se izraža v tem, da obdelujeta zemljo posestnik in nemanič v nekem solidarnem čuvstvu, da je sad zemlje prve, posest, dobiček ali plačilo pa manj važna stvar. Življenje st zagotavljala na podlagi prastarega nabiralnega gospodarstva: ti meni delo, jaz tebi živež. (Danes je ta vez zrahljana, v gotovih pokrajinah docela pretrgana po kapitalističnih gospodarskih vidikih, ki so razrušili tovarištvo.)
V duševnem oziru je najtipičnejše za panonskega človeka, da je sovražnik samote. Njegova hitro vzrojljiva duša, ki vedno niha med dvema skrajnost ima, je še vsa otroška, zaupljivost in ra-
dovednost jo gonita neprestano v družbo, nikdar ne more molčati, še v najhujših bolestih se mora izpovedovati, v samoti pa poje in govori sama s seboj. Ni obdarjena z močno tvorno domišljijo, s,nmi v šiirne bolj kakor v višine in globine, »tovarištvo« jo usposablja bolj za kritiko kakor za tvornost, konservativna je, dasi jo vznemirja novost, pasivna, čeprav je trda in dosledna v življenju, ki si ga je naložila. Če jo primerjamo z dinarsko dušo, kakor nam jo kažejo srbskohrva.ške narodne pesmi, Njegošev: Gorski vijenac, Mažura-ničeva: Smrt Smail age čengiča, Moštrovičevi kipi v narodnostni epohi itd., vidimo, da je njena sila v tovariškem duhu, ter da se bodo njene vrednote pokazale zlasti v bodočnosti — v socialnih pre-uredbah, ki čakajo naš svet.
Noriška duša je življenjski izraz cloveka-lndi-vidualista, kateremu sta samota in trpljenje vir navdihnjenja in moči. Življenjske upravičenost ji daje njena organizatorična sposobnost, tvorna moč in vitalni optimizem, neomajna vera v napredek človeštva. Njene napake so: licemerstvo, pridobi-vaštvo, kruto preganjanje nasprotnikov ter ozko-srčno preziranje vrednot, ki so izven okvirja njenega obzorja, ki si ga je izvrtala v višino in globino.
Stanko Vraz je bil potomec premožnejšega kmetskega, oziroma vinogradniškega očeta iz skrajne meje vzhcdnoštajerske zemlje. Po rodbinskih zvezah in očetovi želji je bil namenjen za duhovski stan. Zanimivo je, da ni obiskoval varaždinske gimnazije kakor na pr. njegov poznejši sošolec slavist Miklcšič. Vzhodnošlajerski Slovenci (Prleki) so imeli s kajkavskimi Hrvati do naših časov dvoje skupnih prosvetnih n«ta5Kr. Vsrsždhiško gimnazijo in božjo pot k Majk7 Biatrifflki vHrvaškem Zagorju. Prvo so opustili v začetku druge polovice
19. stoletja, Majko Bistričko pa obiskuje starejši rod še danes.
Ko je Vraz končal mariborsko gimnazijo, se je vpisal leta 1830 na graško vseučilišče, kjer je bila ie izza Gajevili študijskih let južnoslovanska tradicija. V Gradcu je doživel Vraz kritične čase kot dijak in kot slovenski pesnik. Po izjalovljenih poskusih, da bi prodrl v Kranjsko čbelico in Ilirski list s svojo slovensko pesmijo, ki je bila glede na jezik spesnjena v vzhodnoštajerskem narečju ter le na rahlo približana književni slovenščini, glede na v.-ebino pa domoljubnega, satiričnega in erotičnega značaja, ko mu je usahnil, preden je vzcvetel almanah Cvetlice, ko je tretjič poromnl na Hrvaško, ki jo je razvnemal Gaj z imenom in idejo Ilirizma, ki ga je proklamiral v 48. številki prvega letnika Ilirskih Novin, je izšla slednjič balada Stana i Marko v Danici, podpisana od Stanka Vrazi, Ilira iz Štajera, dočim se je do takrat podpisoval Jakob "rass Cerovčan.
Štajerski narodni in literarni krog je vznemirilo to početje. Kljub ljubezni do rodnega narečja, kljub zanimanju za gesla slovanske regeneracije na temelju »literarne vzajemnosti« so se močno zavedali kontinuitete: Trubar-Preseren-Vraz.
Tudi Vraz se je ustrašil, ko je vid*d svoje delo v ilirščini. Dne 25. oktobra 18.15 je pisal Gaju: »Murko još ne zna niš o toj baladi, a ja si lasno domislim, šta o njoj sudit Če: on me kudit bude kako heretika.« — »Moj brat Miklošič ju prečlevši muča. On ne može pregoreli mojeg ilirekog pera. On ga naziva, kako više pisah, izdajicam.«1
Vraz je iskal tolažbe pri prijatelju dr. KoCe-varju, ki je * zanimanjem gledsl na Vra?KJv<5 lite-
1 Gradja, VI, 310
ramo in narodno delovanje. Ohranjeno je Kočevar-jevo pismo, v katerem tolaži Vraza, češ, saj ta njegov korak ne pomeni programa, temveč je le dokaz, da so Slovenci pripravljeni, da 9e s Hrvati politično zedinijo. To pismo se glasi v odlomkih: »Kaj sen v Danici nekaj Vašoga stvorenja (Stana i Marko) Čital, se mi je dopalo, Skoda kaj sen vsake besede ne razmil. Gospod Miklošič tomu dobro nedela, kaj Vas ovadlivoom imenuje, ve je drugo ne, kak skušnja. Dobro bi bilo, da bi so vsi južni Slovenci bar dušno zjedinili, kaj pa drugač dovršeno ne bo, kak, da pokažemo, do so vseh stvorenja in lastnosti, enim kak drugim važne. Vi ste z Vašoj pes moj pokazali, da smo mi pripravljeni se z Hrvati »jediniti, ako ravno drago narečje govorimo. Da bi le Hrvati naše lastnosti poštuvali.« — 11 koncu ga rahlo opozarja, kam naj svoje slovstveno delovanje usmerja: »V Ljubljani bode {belica na skorem v dveh bukvicah na svetlo zišla. Le skerbte se Vi in g. Miklošič in pokažte Krajncom in Harvatom, da i štajerski Slovenci nekaj zmoči znajo.«'
Tako Vraz ni vedel, kaj bi in kako bi. Kakor vešča se je zaletaval rdaj v slovensko zdaj v ilirsko žarišče. Še leta 1836 je poročal šafariku, da hoče v gra.škem dijaškem krogu Slovence obujati tako, da jih bo navajal »se vsem slavenskim jezikom priučovati in je na cesto napeljati, lepoto in ob! in osi našega lastnega narečja v pamet vzeti in spoznati, ktero bi se že slebodno se sestrami v rod postavilo bilo, de bi jemu solnčeoe miV.1 sijalo blo.«*
Vrazov« korespondenca v zagrebški vseuči-liški knjižnici.
• Djela V, 14»
Stopil je k omari. Pregledal je akte in Aamrmral. Ni imel rad, da bi se motil.
»Navsezadnje ni to nič posebnega,«: je dejal. »Samo jezi malo Človeka. Morali boste iti po denar. Jutri moram odpotovati ua neko dražbo.«
>Da, spominjam se. Nič ne de. pa pojdem.«
»Ne zmorem vsega. To delo ni za vas. Samo pokažite vse. Premehkega srca ste. Sposobni ste le za delo ob pultu..
»Vem, da si tako mislite, gospod Izak. Storim pač, kolikor zmorem.
Tisti dan čevljarček ni sedel pri svojih vratih. Naslednji dan sem napravil v svoji zadregi ovinek.
Moj šef je bil ves dan z doma, to sem vedel naprej. Ob Šestih sem vzel klobuk in odšel ija preko iia ono cesto, kjer je stanoval Bank liri.
Takoj, ko sem stopil k vralnicam, sen) iipoanal jaz njega in on mene.
»Stopite bližje,« je poklical.
V hiši zadaj za policami so bili Thomas, njegova ljubka hči in dvoje plavolasih otrok.
»Sedite,« je dejal Ranklin. Toda meni je bilo ljubše, da sem stal.
»Torej?« je rekel Thomas.
»Imate denar?« sem vprašal.
»Da, tu je!«
»Torej iz/plačajte nni!«
»Vam?« sta zavpila istočasno oba.
>Da meni! Nikar ničesar ne izprašujta! Tu je pobotnica.«
Molče sta položila denar na mizo. Ko sem videl, da je denar v redu, sem ga spravil in jima izročil pobotnico starega Izaka z mojim podpisom.
»Zelo mi boste ustregli,« sem rekel, -»če tega ne boste nikdar omenili. To je v vašem kot v mojem interesu!«
Ponudil sem roko, sin mi jo je dal, stari Amos pa je odklonil.
>Bil je vendar dvaindvajseti!« je rekel nenadoma stari Amos.
Nisem odgovoril. Obrnil sem se in hotel oditi. Med vrati pa sem vendar še postal.
»Molčite o tem,« sem dejal tako presunljivo, kolikor sem mogel. »Vpoštevajte! Molk je neobhodno potreben prav t ako radi vas, kakor tudi radi mene!« Nakar sem odšel in še istega večera ob poz/ni uri, ko se je Izak povrnil, sem mu izročil denar.
Bil je skrajno nejevoljen in zimerjal me je. Dražba — šlo je za kmečko posestvo — mu je prinesla velike ugodnosti. A naslednji dan se je opravičeval radi očitkov, ki so bili — kot je sam rekel — čisto neopravičeni. Toliko da sem odgovoril.
Ko sem šel mimo čevljarčkovih vrat, sem bil ves nemiren. Opazil sem, da je bil njegov običajni prostor prazen, tudi pri oknu ga ni bilo. To pot pa vendar nisem vstopil, da bi ga poiskal. Nikdar več rti sedel zunaj, pa tudi ne v kotu pri oknu. Samo enkrat sem naletel nepričakovano na cesti nanj. Gledal je proč.
Kmalu nato se je preselil k svojim otrokom. Najbrž še ni umrl. V njegovi izbi biva sedaj neka žena, ki zbira kosti in cunje. Rada pije. Nihče več mi na moji vsakdanji poti ne reče: »Dober dan«.
Torej kar sem pravkar pripovedoval, je tisti veliki dogodek iz mojega življenja 56ih let. Zdi se mi, da je bilo to edino dobro delo, ki sem ga kdaj storil. V vseh drugih primerih sem pustil, da se je zgodilo, kakor je pač prišlo. Marsikateri bi smatral to dejanje za zločin-sivo. Namreč zakon, sodniki in pravniki. Ce bi kdo skozi 30 let vršil tako delo kot jaz, bi se smejal nad tem, kaj smatrajo pravniki za zločin in kaj ne. Toda mnogi dobri ljudje bi morda dejali, da je bil to greh. Morda, da je bil. Mogoče sploh nimam prav — ne vem. Nisem toliko pameten človek in tudi moje življenje je bilo tako dolgočasno. Le rad verjamem, da je bil to greh. Pa četudi je bil, ne morem za to. Le Boga zahvalim, da em imel toliko poguma, da sem to storil.
Frtaučhu Gusll m a beseda
Zoščenko:
Predstava v kina
Nočem reči ničesar proti gledališču, ali kino je pa še imenitnejši. Bolj praktičen je nego gledališče. Ni treba na primer človeku j odlagati površne obleke in tako si prihraniš zmerom deset kopejk. Tudi se ni treba briti — v temi ti ne vidi nihče v obraz.
Samo težko je prii.i v dvorano. Zelo težko je. Lahko ljudje koga do smrti zmečkajo.
Ali vse drugo je zelo imenitno. Celo ne naporno.
Na god moje soproge sva oba šla skupaj v kino.
Kupila sva vstopnice in zače.a čakati.
Bilo je veliko ljudi tamkaj in vsi so stali pri vratih.'
Nenadoma se vrata odpro in gospodična pravi: »Noter.«
Najprej se je pričelo rahlo suvanje, zakaj vsakdo je hotel ujeti boljši prostor.
Množica je planila k vratom, ki so se zagozdila.
Tisti, ki so stali zad, so pehali spred stoječe, ki pa niso mogli naprej.
Mene pa je hipoma stisnilo in me zaneslo na desno.
Batjuška, sem si mislil, ne bi rad zdrobil duri.
»Mehčan — sem kričal — ne tako hitro, za božjo voljo, lahko zdrobite z menoj vrata.«
A nevzdržno so pehali naprej. Od zadaj me je sunil neki vojak posebno brezobzirno. Prebodel mi je, pasja duša, naravnost hrbtišče.
Brcnil sem tega hudičevega bojevnika. >Pustite, meščan — sem dejal — svoje arabske šale!«
Nenadoma me je nekaj dvignilo kvišku in me udarilo s črepinjo ob vrata.
Tako, sem si mislil, zdaj so pa začeli z občinstvom po vratih mlatiti.
Hotel sem priti vstran od teh vrat. Začel eem si z glavo utirati pot. Niso me pustili skozi.
In tedaj opazim, da sem »bvisel s hlačami na kljuki.
Kričijo vame:
»Rešite se, tovariš! Zad stoječi hočejo tudi noter.« gggggg'
Leta 1036 je pripravljal prevode Schmidovih povesti v slovenščini. V počitnicah 1896 je potoval zopet na Hrvaško, kjer se je zaljubil v Ljubico Cantily. Toda domovina ga ni izpustila iz objema. Radi svojiih ilirskih prizadevanj je postajal osamljen celo v graškem krogu, zJasti kar mu je umrl prijatelj in rojak Dragotin Šamprl. Neka mučna tegoba ga je navdajala radi večnih opominov prijateljev, naj se loti resno učenja, zlasti pa, ker Je Be vedno tekmoval v duthu s Prešernom. Še enkrat mu je poslal nekaj pesmi za Obelico ter resignira-no pripomnil: »seveda, če jih gosi>od Kastelic ne bo Obdolžil srbske ali pa celo ruske miselnosti.«'
Aprila 1837 je sklenil i »dajati ailinanah Metuljček, ki bi naj tekmoval s f ".belico. Prešerna je prosil peroti. Metuiljček ni poletel v sonce. Podjetje, ki ga je dobro formuliral Miklošič, kakor poroča Vraz Murscu na dan svetega Jurija 1837,6 bi dalo slovenski književnosti dvojno korist. Vraau, ki je 'bil poln pesmi, a ni mogel najti veje, s katere bi jih ziažvrgolel med Slovence, bi biila dana možnost, da pesni v slovenščini. Prešernu, ki je sameval v Ljubljani, bi tudi koristilo tekmovanje, ali vsaj sotrudništvo z mladim Vrazom, ki je radi »tovarištva« neprestano uihajal iz slovenskih sotesk v ilirsko ravnico. Metuljčkom bi mogli dobiti sintezo panonskega in noriškega slovenskega dualiz-«nn, v kali 'bi bila zadušena že takrat vsaka misel, 4a naj Slovenci opuste jezik, ki jiim ga je »Bog dal«.

Že precej douh je ud tega, kar je »Društu za varstvu žvali« sklicu gor na Rožnpoh pr Obrsnet u velikem sali ena kumferenca, pa jest du dons nism pršou zraun, de b Čast i-tem braucem in dražestnem brau-kam u tem, ket vesta krunist, točn puroču, ke je »meri tulk štofa pr rokah, de člouk na ve, ki se ga glava drži.
Noja, sej se ni Slu za druaga, kokr za tista radio kukuca, ke je pustala »rtu sojga puklica.
Prouzaprou je »Društu za varstvu žvali« ta reč res mal prepozn u roka uzeu, 'ke pu loč zgunit nč na nuca. Kukuca je hin, pa je fertik. Ampak, kdu s je pa mislu, de u tku liitr pu ne. Sevede, gespud inženir že lohka žlebedraja du punuči kar naprej in naprej, ke se zjutri lohka du eneh enaj-steh u pojstl crklaja. Noja, pa člouk ma tud čist drgačna pluča, kokr ena taka boga žvauca, ket je kukuca. U Zagrebe pa u Belgrade tud, sa pa čist drgačn Ide, ket pr uas. Tam maja srce za žvati, za tu pa rajš kar pu kalil razibijaja. kedr je treba, kokr pa, de b kašna žvau martral.
»Društu za varstvu žvali« b mogu prouzaprou že tekal umes pusečt. ke sa slišal, kuku kukuca zavle prenaporne službe rapidn dol jem le. Sej nI niela nubenga glasu več. Kar neki stokala je, nč druzga. Ce se društu tekat ni nč za kukuca am uzeu, nej b pa gespo.ska uunes pusegla in društiu razpestila, al pa sej predsednka udžagala. Kdur na stri soja doužnost kokr se šika, se ga razreš, pa je fertik.
Puglejte, kasne ktumedje sa ble zadnč u Belgrade zavle tisteh pudgan. Vs Belgrad je biu u luft. ke sa jh tli en gespud i iz strupam ukul prna-šat. No, zde j je ta reč tnal utihnla in pudgane se
•	Djela V, 168.
•	»Ti mu daš, Miklošič reče, gobec, g. Terste-njak noge. jaz drugo truplo. Dr. Prešern nam more peroti poslati.« (Djela, V.)
In kako sem se hotel osvoboditi, ko so pa neprenehoma suvali in nisem mogel geniti z nobeno roko.
»Postojte vendar,« sem kričal, »hudiči! Pustite, ne vleči te mi hlač dol. Dovolite, da se človek predvsem reši kljuke. Hlače se vendar trgajo «
A niso me poslušali. Vedno dalje so se pehali.
•Gospodična,« sem rekel, »okreniie se vsaj' za božjo voljo! Proti moji volji me bodo stresli iz hlač.«
A gospodična stoji že sama cisto bleda v obraz, hrope in se prav nič ne zanima, da bi gledala name.
Nenadoma je bilo k sreči zopet bolje.
Ali sem se rešil kljuke, sem mislil, ali pa so me stresli iz hlač.	.,. !
Sedaj sem ugledal nekoliko širši prehod pred sabo.
Oddahnil sem se Se ozrl okrog. Moje hlače so bile ua meni. En del na eni nogi je kljuka raztrgala na dvoje in je pri hoji plapolal kot jadro.
Tako, sem si mislil, slačijo občinstvo.
V takem stanju sem začel iskati svojo soprogo. Videl sem, da so jo porinili noler v orkester, sedela je tamkaj in se ni upala geniti.
Sedaj so, hvala Bogu, ugasnili luč in predstava se je začela.
Kakšen film pa je bil to, nit i povedati ne morem. Neprestano sem se ukvarjal s svojimi hlačami.
Bučko sem k sreči našel prt sv 'jI soprogi. In neka dobrodušna dara" je vzela štiri bucike iz svojega perila. Nitko sem našel na tleh. Pol predstave sem jo v temi iskal.
Zvezal sem in zašil vse skupaj, kakor se je dalo in tu se je k sreči končala drama. Šli smo domov.
A. F.
Z a ha i ima'o zidarji strežače ?
Star aidar, ki je prepotoval veliko sveta, j mi je povedal tole povest:
Živel je nekoč iinovit, toda samosvoj grof j z imenom Baraba. V velikem in razkošnem gradu je imel nebroj dvorjanikov, ki so mu a.regli in hodili ž njim na lov. Ko se je nekega dne grof Baraba sprehajal okrog svojega gradu, je opazil na več krajih v zidu precejšnje luknje. »Stoj!« si je rekel — »to lx> treba popraviti! Sicer se mi grad šo pred smrtjo razruši.« — Toda takrat ui bilo niti blizu niti daleč še nobenega zidarja, ker so tisti grad, kakor pravijo, pozidali še ajdje. Kaj je storil grof Baraba? — Pljunil si je v roke in se sam ognjevito lotil dela. Veliko je trpel in mnogo časa je porabil, ko si je sam nosil skupaj težke kamne in si delal malto. In tudi zidarskega orodja ni imel ubožec. Sprva je metal inab.o kar z roko na zid in jo je tudi kar z roko razgladil. Malta mu je tako razjedla kožo, da nvu je kar padlo z rok. Tedaj si je pa le napravil leseno lopatko, s katero je onieta-val, in bilo je bolje. Toda ker je vse sam delal, je bil zelo utrujen Slednjič še je spo-prijaznil z mislijo da bi bilo prav, če bi mu kdo pomagal in stregel. »Hej, pa res,« se je potrkal po glavi, »ti butica neumna, zakaj pa imaš dvorjanike! Ti gospodje se zabavajo v gradu, jaz pa sem že napol mrtev pri tem delu. Peklensko tele!« Takoj jih je poklical in fini gospodki so morali delati malto in nositi kamenje skupaj, da so debelo gledali in postrani tiščali jezike iz ust. Tako so bile kmalu vse luknje zazidane. In od list i krat, nirnviio, imajo zidarji tudi strežače. Ker pa je bilo prvemu zidarju naše velikesti in naših moči ime Baraba, zato še danes pravijo ponekod zidarjem — barabe.
Prijateljstvo
spet lohka unterholtaja in sa dobre vole. Pr nas pa kar teb nč men nč žvau martraja tulk časa, de žalusln konc stri.
Pr tisi kumferenc na Rožnipoh ma tekat sklenil — prouzaprou jesl ne, ke jest sni biu sam ket puručvauc zraun puvablen, za guvorl pa n Um mou prou nč, sam žiuja sni žihr zaupou. če je pnšlu kej tacga naprej. Noja. kokr žilir tud drug pr kašneh sejah al pa kumferencah. Pa pukimat jm tud nubedn na more brant, ke zatu sa ja zvolen. Astn, tekal srna sklenil, de se more iz radio Iblana usaka perutnina udpraut, pa nej u že kukuca, cajzlc, petelen, al pa kašna druga laka žvau. Še radiokuimari sa Strogo prepuvedan. Če glih čja. de jm kašna žvau unterholtenga dela, kedr glih ni kašne muske, al pa kašnga prefesarja pr rukah, pa nej nastauja pr radio kašnga mačka, de jm u mjaukiu — u<b pundelkeh jm ga u dau marsker rad breziplačn na razpulagajne. Mački sa že tkualtku navajen pu noč ruguvilt, zatu se ni za bat, de b jm u jetka padu.
Gespud derehtar ud radio sa pa protestiral in sa reki, de kukuca mora bt, drgač raj use skp u štih pesteja. Prveč zatu, sa reki, ke sa Ide že na kukuca navajen, kukuca pa na Idi. Drugeč pa tud zatu, ke mama kukavic pousod zadost pr nas, tku, de se ni za bat, de b nam jh kerkat zmankal
Ke nam je šilu prec u glava, de maja gespud derehtar prou, sma se pa pučas uglihal. Ampak sam pud pugojam, de se kukuca kulker mugoče šona in na sme ceu večer kar naprej in naprej kukat, ampak tku, de u sam trikrat zavestjo za-kukala, pol se more pa tulk uddehM, de u spet mal h sap pršla, pol pa žiher spet trikat za kuka. Tku, de na uja nene pluča preveč trpele. Če uma pa sprevidi, de kukuca tud tega na prenese in de b začela dol jeimat zavle preveliega napora, ji u mogu pa guslar na puinuč prskočt, tku, de u en dan kukuca u dinst, en dan pa guslar. Na ta viža se u pa tud tistem ustregl, ke pugervaja sam narodna glasba. Tku uma zadel kar dve muhe na en žl..k.
A nis-rna fajn rešil ta kučliva zadeva? Sej sma pa tud du treh z.jutri tuihtal in tuhtal.	F. G.
Bridka resnica je: starejši ko postajamo, samotneje je okrog nas. Prijateljstva, ki so se zdela nekoč večna in neminljiva, se razprše kakor prah. Ciun bolj dozorevamo po letih in spoznanju, tem bolj se rahljajo in razvezujejo odnošaji s prijatelji in prijateljicami iz mladih let. Slednjič pa pride za vsakogar ura, ko mora spoznati, da mu je iti svojo pot samemu, da se ob vseh udarcih usode ne sme zanašati na nikogar drugega kakor na Boga in na samega sebe.
Dekleta so na splošno že od otroških let dalje bolj nagnjene, da sklepajo prijateljstva, kakor pa fantje. Rade se shajajo s prijateljicami iu dele z njimi sto majhnih skrivnosti. Obetajo si večino zvestobo iin trdino verujejo vanjo. Lepe sanje! Ko jih življenje na kraju šolskih let loči in razprši na vse vetrove, v najrazličnejše poklice, se kmalu odtuje druga drugi, iin če se čez leta snidejo slučajno ali namenoma, se kmalu uverijo, kako malo skupnega je med njinui, kako ima vsaka svoje lastne težnje iu cilje, kako tnalo umevanja za tuje, kako jih veže le še kakor pajčevina tenka mit spominov.
Morda je v življenju zmerom tako, da ostane od mnogih mladostnih prijateljstev le redkokatero, morda eno edino. In še velika sreča, če nam ostane vsaj ta eden edini človek, h kateremu se moremo zateči tako v radosti kakor v bridkosti.
Bistvo pravega prijateljstva za zrelega človeka ni več v vsakdanjih sestankih in medsebojnem pripovedovanju vseh vsakdanjih malenkosti, marveč v tem. da vemo za prijatelja, prijateljico, in za njegovo brezpogojno, vedno pripravljenost, da nas posluša in razume. Najsi prebiva daleč od nas, naša sreča je v zavesti: nekje na svelu je človek, ki v njegovem srcu naša radost in bol pristno, veliko odmeva. Tak prijatelj je neizčrpen zaklad in kdor ga ima, ne more biti nikdar povsem beden, povsem nesrečen.
Vedeti pa moramo, da je vsak človek svet zase, »nebesno telo«, zavito v lastno ozračje, kateremu naj ne prihaja preblizu noben drug človek, tudii najljubši ne. Neizbežno sledi drugače odboj z motnjami in katastrofami. Vsa obzirnost prijateljstva in ljubezni mora stre-miiti za temi, da ohranimo pravo razdaljo iin ne vznemirjamo ozračja našega druga.
Sah
Turnir v Hastingsu je zopet končal z zmago praškega velemojstra Flohra, ki dosega stalno dobre uspehe, kar je dokaz njegove visoke klase. Iz devetih dosegljivih točk jih je dosegel Flohr sedem, kot lansko leto. Nevarnega konkurenta je imel letos Flohr v našem mojstru Pircu, ki je v prvih kolih hitel od zmage do zmage, toda je po nesrečnem porazu proti Jaoksonu zaostal, Česar kljub nadaljnjim uspehom radi kratkosti turnirja ni mogel popraviti. Pire je dosegel s šest in pol točkami drugo mesto — samo pol točke za Flohrom — kar je zelo lep rezultat. Tretje in četrto mesto sta si delila madjarski mojster L. Steiner in angleški prvak Sultan Khan s pet in pol točkami.
V rezervnem lurnirju je zmagal s sedem in pol točkami češki mojster Rejfif, ki je bil tudi lansko leto prvi.
Iz lurnirja v Hastingsu prinašamo danes partijo Jackson : Flohr, ki je bila igrana 2. jan. 1933 v V. kolu.
Caro-Kann obramba
Jackson : Flohr
1. e2—e4, c7—c6; 2. d2—d4, d7-d5; 3. e4X d5, c6Xd5. (Ta vnrijanta Caro-Kann obrambe daje težko in nevarno igro za oba nasprotnika, ker so kmetje razdeljeni nesimetrično.) 4. Lfl—d8, %R—cfi: 5. c2—c3, S«8—f6; C. Ul—f4, Lc8-g4; 7. Sgl—f3. e7—e6; 8. Dd1—b8, Dd8—c8; 9. SIS— efi. (Previdneje bi bilo Sbd2.) 9. —, Sc6Xe6; 10. d4Xe6. (Tukaj bi moral vzeti s tekačem, ker je
kmet eo v nevarnosti, da ga črni osvoji.) 10. —, Sf6—ci7; 11. Db3—a4, Lg4—ho; 12. S>bl-d2, a7 —a6; 13. Lf4 g3, Lf8—e7; 14. Tal— cl. (Boljše bi bilo takoj 0-0.) 14. —, b7—bo; 15. Da4—f4, Dc8—d8. (Preti Lg5.) 16. Sd2—f3. g7-g5. (Drzna in energična poteza, ki potisne belo damo nazaj in obenem meri na kmeta e5. Igra postane sedaj zelo ostra. 17. Df4—e3 (na Dd4 sledi Lc5!) g5— g4; 18. Si3—d4 (na Sd2 bi beli ne izgubil kmeta, toda bi prišel v slabo pozicijo); 18. —, Le7—g5; 19. Lg3—f4 (izsiljeno) Lg5Xf4; 20. De3Xf4, Dd8 —c7. (Flohr dobi sedaj kmeta, toda Jackson se junaško brani in prisili Flohra. da za zmago uporabi vse svoje znanje.) 21. 0—0, Dc7Xe5; 22. Df4 —h6. Lh5—g6; 23. Tfl—el, De5—h5; 24. Dh6— e6, Lg6Xd3; 25. De3Xd3. 0—0; 20. h2—h3l (Jackson lovi Flohra. Na 26. gXh3 bi sledilo 27. Te3 in beli bi dobil močen napad s trdnjavami na črno kraljevo krilo.) 26. —, Kg8—h8! 27. Tel—e3, Tf«—g8; 28. Tol— el, Dh6-g6; 29. Dd3—fl, g4X h3; 30. Te3—h8, e6—eo; 31. Sd4-f3, Dg6—f5. (Brani kmet.. e5 in napada stolp.) 32. Kgl—hI, Ta8—e8; 33. Te1— eS. Sd7—f6! 34. Sf3—h4, Df5 —efi; 35. Sh4—f3, Sf6-g4; 36. Te3-e2, f7—f6; 37. Dfl— bi, De6—d7; 38. Dbl—el, e5—e4; 39. Sf3—d4, Sg4—e5; 40. f2—f4? (Črni si je. zgradil že silno pozicijo in sedaj mu ta naoaka prinese še kvaliteto.) 40. —, e4Xf3 e. p.; 41. Sd4Xf3. Se5— d3! 42. Del—d2 (42. Dh4. TXe2; 43. DXg7, Dg7; 44. Sg5 ne gre radi Sf2+); 42. —, Te8Xe2: 48. Dd2Xd3 (na DXe2 odloči Sf4.); 43. —, Te2Xg2; 44. Th4—h6. Dd7-g7; 45. DdS-eS. Tg2—gQ; 46. Th6—h4, Tg3—h3! in beli je v naslednji potezi mat.
Problem št. 2.
E. Ferber.
Beli: Kg6, Dal, Tbl, Tb2, P: a4, d2 (6 figur).
Črni: Ka5, P: g2, g7 (3 figure).
o ri c d e t g h
Mat v treh potezah.
(Rešitev problema št. 1.: 1. Kg3—h2!. Sdl —
12, a) 2. Sg2—e3, 1...... e5—e4, b) 2. Sg2—f4«.
1...... Sg5, c) 2. h4Xg5+! Zelo lep problemi)
Anton Fuchs
kleparska delavnica, Gosposvet-ska cesta 16, „Pri Levu"
izvršuje vsa kleparska in lesocement-na dela pri novih zgradbah, kakor tudi pri starih, najsolidneje. po zmernih
Oblastveno dovoljena
razprodaja
vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri
Oblačilni C« wfl«r«?€3"
Mestni trg 17/1, Ljubljana
Na Jezerskem smučarji vriskajo
Jezersko nad Kranjem je tipičen primer: I kako slabo poznamo sami svojo lastno deželo v zirnsko-sportncm in tujsko-<prometnem pogledu in to celo v neposredni bližini. Do letos smo Jezersko mirno pustili spati spanje pravičnega. Vso dolgo dobo nad 22 let, odkar se ie jel razvijati pri nas zimski šport, nismo vedeli, da pozimi Jezersko sploh kaj pomeni. Spričo tega ni torej nič čudnega, če širša smučarska javnost Uiko mojim člankom kakor ing. Lavrenči-čevim poročilom o izvrstnih snežnih razmerah o priliki prvega smučarskega tečaja no Jezerskem ni verjela in so si zlobni jeziki izkonstru-irali modro pogruntavščino: »Badjura vas samo »»larlm«, da bi vas v svoj tečaj izpeljal iu je-zerjanska gostišča napolnile.
lake vesti so seveda odvrnile prav mnogo gostov od Jezerskega, vendar pa zlobnim jezikom ni popolnoma napelo. Sv. Trije Kralji lia Anclnoveni so imenitno zavezali jezike tem zga-parjem. Dosegli sino vendar, da je za- kratke dobe smučarskega tečaja obiskalo Jezersko nad 100 gostov. Vsi so bili priča: da nismo nikogar »farbali«, temveč govorili resnico, da smo imeli dovolj snega in sicer najboljše kakovosti, da smo drsali po isk rečem se, kristalnem, rahlem, debelem srežu v jasnem mraizu, ko so drugod plavali po lužah ali trobentice in telohe trgali. V dobi občutne snežne krize, ko je iug tako močno zalagal, da ni le prekopnela skoro vsa Slovenija, temveč so stokala in tarnala za snegom proslula avstrijska in švicarska zfcnovišča, je Jezersko sijajno in ne samo slučajno prestalo svojo prvo preizkušnjo kot zimovišče, oolj nego sem si sam predstavljal in slutil ob lanskem premotrivanju kraja. V Jezerskem ter Ravenski in Makekovi kočni smo našli vrednega sovrstnika Kranjski gori s Planico v Slovenski Sibiriji, tako da vemo sedaj še za en prav zanesljiv gorski kot, kjer se stalno mudi prelestna zima in kjer najdemo sneg, ko ga drugod ni.
Navedeno dejstvo ni brez pomena za našo deželo in še posebej za Jezersko, poleti že dobro znano letovišče. Z ureditvijo drugega velikega zimovišča na Gorenjskem v Sloveniji — in za tako je poklicano Jezersko z ugodnimi vsestranskimi pogoji za zimski šport — se bo sleherno leto naraščajoči zinisko-sportni tok lepo razpo-delil, gostom bo dana večja menjava in možnost, da vidi jo več lepih krajev, po drugi strani pa pridobi Jezersko za cele štiri mesece daljšo sezono na leto, kar pomeni znatno korist v na-rodno-gospodarskem oziru.
Želimo, da Jezerjani ne bi pustili v neniar letošnjih izkušenj in znamenj za novo sezono napredka v svojem kraju, ter da bi se že na bodočo zimsko sezono |k> možnosti pripravili, kako bi se čimbolj prilagodili na nove zimske goste in njih potrebe. V ta namen naj služi nekaj blagohotnih praktičnih migljajev.
Dohod na Jezersko
Spričo dejstva, da sili iz mest največ gostov ob sobotah in nedeljah, bilo bi umestno, da vpelje Avtoprometna družba Jezersko ob sobotah in dnevih pred prazniki redni avtobus, Jšiibi odhajal pozimi ob pričetku smučarske sezone od kolodvora Kranja takoj po prihodu popoldanskega vlaka iz Ljubljane ob IS.15, vračal pa naj bi se z Jezerskega od štularja ob nedeljah in praznikih tako, da bi pripeljal goste k večernima vlakoma, ki odhajata iz Kranja ob 19.01 in 19.30. — Ob dneh večjega navala naj bi stal na Jezerskem 1 avtobus v rezervi, da bi prevažal goste med Kazino in Štularjem, jim skrajšaval pot na Anclnovo, na Jezerski vrh in do drugih vežbališč, da ne pridejo smučarji k cilju na vežlio utrujeni in speiinni. — Tudi vnaprej naj bi vozil avtobus goste v zimsko-»|x>rtni opremi po letos določeni znižani ceni (tja in nazaj 30 Din), za posebne avtobuse po naročilu izven rednih voženj pa naj bi se vpeljala posebna taksa.
Prepričani smo, da se bo A vtoprometna družba Jezersko, ki je letos neglede na žrtve, v polni meri ugodila težnjam smučarjev in ki razpolaga z zadostnim vozovnim parkom, da obvlada tudi večji naval zimskih športnikov, tudi v bodoče zavedala svoje važne naloge v pospeševanju turizma in zimskega športa in prav želimo ji, da bi pri tem našla polno razumevanje in podporo tako s strani publike kakor s strani oblastev. To bi bilo tembolj umestno in potrebno, ker je imelo ]Mxljetje doslej večji del leta mrtvo sezono in Ik> mogla družba le v slučaju vsestranske podpore in zasiguranja svojega gospodarskega obstoja tvegati nadnljne investicije, ki naj služijo izboljšauju in modernizaciji prometa vobče in na Jezersko |K>sebej.
Gostišča
Hotelu Kazino (OTfner) v Spodnjem kraju na Jezerskem je bila letos prizidana depen-danca, ki bo že do prihodnje letne sezone urejena z modernim komfortom. Potreba |>o takem domu, ki bo mogel ustreči tudi razvajenim gostom, se je na Jezerskem že dolgo čutila. Prav hvaležni smo gosipej Offnerjevi, da se v tej težki dobi ni strašila žrtev iii je zgradila poslopje, ki bo ustrezalo večjim zahtevam ter s tem pripomogla, da bo šel odslej razvoj na Jezerskem hitreje od rok kot doslej. — Ne bo odveč in prav pozdraviti bi bilo, ako bi dobila slično moderno urejeno denendanco in v pri-kirpljivem stilu tudi gostilna Pri štularju v Ravni na Jezerskem, soj je že letos izkusila, da ima mnogo premalo prostora in ni mogla niti prvega smučarskega tečaja spraviti vsega pod streho. Istotako bi bilo dobro za ostalo prebivalstvo, da bi si tudi druge kmetije uredile, (kakor n. pr. v Kranjski gori in v Ratečah) vsaka po 1 ali 2 stihi s pečmi, kar bi vsaki hiši vrglo čez leto izdatno vsoto za prilioljšck.
Noben dinar izdan v te svrhe na Jezerskem ni proč vržen denarn! Vse se bo dobro izplačalo, kajti sleherno leto vstajajo nove trume turistov in smučarjev ter drugih odmora in razvedrila potrebnih ljudi. Jezersko je imelo doslej mnogo premalo <Vobro opremljenih sob za goste. Še nobeno leto ni moglo sprejeti vseh go-stov in jih je odklanjalo vsled pomanjkanja prostoru. Jezersko ima tako veličastno okolico in tako ugodno podnebje (redka megla, blagodejna insolacija, zdrave vode, čist zrak) ter izvrstne snežne prilike, da si bo sčasoma po smo-treni propagandi lahko naver/nlo goste skoz vse letne čase. Pomnite torej: najprej štnlca, potem kravca in so uravnavajte po tem starem pregovoru.
Regulacijski načrt
Ni vseeno za Jezersko, kako se bo pri bodočem razvoju izpreoblikovalo lice temu kraju T veličastnem okviru gorskih velikanov. Ne
smecno se dati zadovoljiti s tem, da se kaj gradi, temveč treba bo gledati in budno |>aziti odslej naprej na to: kako se gradi, da se ne bo kazilo lice tega prelepega gorskega kota. V Sloveniji se je zmerom mnogo v tem pogledu grešilo, najlepši naši biseri nam niso liili dovoli sveti, da ne bi jih popačili. Grehi, storjeni nad Bledom in Bohinjem in v drugih krajih, govore in kriče bolj kot debela knjiga! — Tudi na Jezerskem se je začelo v tem pogledu grešiti. Kot primer navedem tnmošnji Prosvetni dom. Ne razumite me napak, ne nasprotujem mu. Ne oporekam, da izvrstno služi ta stavba znotraj svojim namenom, toda po svoji zunanjosti ne sodi na Jezersko. Navedel bi lahko še druga poslopja, ki kaze kraju lice in mu niso v čast.
Pn ne gre samo za stavbe. Prišlo mi je n. pr. na uho. da bo smrekov guj (gozdiček) med župno cerkvijo in hotelom Kazina moral izginili. To se na noben način ne. sme zgoditi, la prirodui |>ark mora tam ostati, nobena zdrava smreka in mecesen tam ne sineta pasti! Da mi je na Jezerskem ob hišah leseni plot ljubši kakor topa betonska ograja, tudi to spada semkaj. Županstvo in Tujsko-prometno društvo na Jezerskem naj se potrudita, da dobi Jezersko čimprej tudi regulacijski načrt, da se poznejša generacija ne bo zgledovala in jezila nad sedanjo.
Vrercieras&d poročila
Razven svojih o Jezerskem nisem še nobenih čital. Jezerjani bi dobro storili, če se čimprej sporazumejo o tej važni zadevi, ki se ne tiče samo enega tujsko-prometnega interesenta, temveč vseh skupaj z občino vred. Zadnji primer o priliki prvega smučarskega tečaja na Jezerskem nam jasno osvetljuje, koliko škode utrpi lahko kak kraj, ako o njem ljudje niso prav informirani, ker so meščani po velikih mestih (Ljubljana, Zagreb), bili doslej vajeni soditi vreme le tako, kakor je miomentano v njih mestih. — Najmanj enkrat na leden, v petek, je objaviti poročilo v naših časopisih. Dobro pa bi bilo o tem obveščati tudi Zagreb, saj je Jezersko Ljubljani in Zagrebu celo bližje nego n. pr. pot v Bohinj in Kranjsko goro. in po mojem mnenju tudi nič inanj važno.
Na oficielni tabli za zim&ko-sportna |>oro-či'a na steni tvnlke Goreč (Kreditna banka) v Ljubljani naj se določi prostor in ime tudi za Jezersko, ki doslej ni bilo vpoštevano. — Merilo za Jezerjanska vremenska poročila naj bosta vežbališči Na Požarju poleg Kazine in vežbališče Na Anclnoveni v Ravenski kočni. Dn bodo morala biti tn poročila povsem nepristranska in istinita, to je samo po sebi umevno.
Drskališče (ledišče)
Jezersko ima od narave izvrstne pogoje za smčanje in sankanje. To je hvala Bogu, sedaj že v teku. Dalo pa bi se tukaj napraviti brez težav tudi izvrstno drskališče. Stalne senčine pod Sku-brovim vrhom in 6podaj tekoča Jezernica sama že namigujeta, kje bi se to lahko uredilo. Seveda, če se že kaj napravi, naj se zgradi koj spočetka kaj poštenega. Ni treba, da bi moralo biti drskališče gotovo že kar do Božiča 1033, čeprav je vobče znano, da umetno zgrajenih ledišč v Sloveniji močno pogrešamo. Lahko se počaka, toda taka naprava bi bila za Jezersko zelo važna. Na ta način bi bilo na Jezerskem ustreženo vsem trem glavnim panogam zimskega športa. Potem ne bi prihajali sem samo smučarji in sankači, temveč tudi taki, ki goje umetno drskanje po ledu. To pa bi izdatno pomnožilo število zimskih gostov, povečalo pestrost zimsko-sportnega življenja na Jezerskem. Kraj bi s tem gotovo prav močno pridobil.
Svetujemo obrniti se na Športni klub »Ilirija« v Ljubijni, ki bo gotovo drage vol.ie postregel z najboljšimi nasveti in načrti, saj ima to društvo po zgradbi ledišča v Ljubljani pod Cekinovim gradom gotovo mnogo izkušenj. — Kakor ledišče, je nujno na Jezerskem tudi letno kopališče, ki bi pa seveda ne smelo ležati v senci temveč na solncu. Nikar ga polomiti, holeč kar oboje združiti.
Smučarska vežbališča
Že v svojem prvem članku o Jezerskem sem poudarjal, kako prostran, ugoden, gladek, lahak svet da ima Jezersko, kakor nalašč za smučarska vežbališča začetnikov ju mnogo tega. Vse to je brez truda dosežno in leži lo malo vstran od velike avtoceste Kranj—Jezersko—Železna Kapla. Na sto-tinjp smučarjev se sedaj že naenkrat udejstvujejo, porazdeljeni na različnih mestih po gladkih travnatih senožetih in njivah. Makekova in posebno Ravenska Kočna pa sta poglavje zase, dva velika osojna lirama sigurnega snega, če ga drugod ob velikih cestah nikjer ni. — Z nekoliko dobre volje in nekaj finnneijelnimi žrtvami pa bi se dalo na Jezerskem v sporazumu s posestniki pridobiti še zelo razsežnih snežnih poljan za vežbališča. Pre-motrival sem ta kraj lani in letos v tem pogledu in reči moram, da bi se dalo z malimi terenskimi korekturami (melioracijami) ustvariti nn Jezerskem res nekaj vzornega, če ne edinstvenega.
Že zgolj s tem, če bi se pograbilo krtine in pobralo kamenje, ki gleda iz trave, tik preden zapade sneg, bi se mnogo storilo, kajti po njih bi se dalo drsati brez vsake najmanjše opasnosti po še tako neznatnem prhu, tudi tedaj, če obleži le za 4 prste snega in bi imeli prostora za izmenjavanje prav mnogo na izbiro. Tudi s tein, če bi se nekateri plotovi odstranili, ali vsaj posamezni deli plotov in bi se napravile pozimi začasne vrzeli, ki bi se poleti lahko brez truda zopet zaprle, bi se pridobilo mnogo sveta, ki zdaj žal predstavlja le mrtvi prostor. Meliorirati (t. j. popraviti, izboljšati svet, odstranili rohntosti, grabne i. dr.) bi bilo predvsem: Peskarice, Požar, šenkov hrib in planino Na Anclnovem.
Peskarice zgoraj malo premalo vise. Potrebno hi bilo zvišati zgornji del zn krajem ob poti v Ma-kekovo kočno, da bi bil zalet boljši. Zn hotel Kn-«ino, pension v župnišču in Pri Makeku in za gostilno Grabnar v Spodnjem kraju, bilo -bi neprecenljive važnosti, da dobi v svoji bližini idealno prostrano vežbališče, kjer bi se lahko po mili volji smučarsko izživljalo par sto smučarskih novincev naenkrat. Tudi travnik Požar bi se dal hitro popra vitL Šenkov hrib bi bil za gostilno pri Štularju zelo važen. V nekaj dneh Re da to popraviti in iz-gladiti, kar je rodega — brez »iolnirja«.
Posebno pažnjo pa bi se moralo posvetili planini Na Anclnovem v prekrasni »Ipskl dolini Ravenski kočni na severnem vznožju Grintnvoev. ped Češko kočo. Ta planina je za Jezersko smučarski zaklad v pravem pomenu besede. Menda se ne motim, če trdim, da se ugledna rodbina Murijeva, ki je lastnica tega dragocenega kosa sveta na Jezerskem, doslej najbrž tega ui prav zavedala. Da
ni tam plotov in če bi se planino le nekoliko me-lioriralo — smučarjem kakor kmetiji sami v prid — priredilo bi se tu lahko idealno smučarsko te-rišče, edinstveno vežbališče, ki mu ne najdemo para ob velikih cestah in v tej bližini Ljubljane z ozirom na obsežnost, slikovitost okolice in pa z oziroin na sigurne snežne razmere Cel bataljon smučarjev bi lahko tu vežbal naenkrat! Ud decembra do aprila! Sčasoma pa bi se dalo tudi v tej dolini pridobiti še nadaljne prostore s tem, da bi se brez škode skrčilo kak kos gozda, da se pridobi malo strmin in tako bi se pridružil prostor še za en nadaljni bataljon smučarjev. V očigled dejstvu, da je bilo že letos Na Anclnovem zelo živahno in bo posečalo to imenitno planino vedno več in več smučarjev, bo treba misliti tudi na to, kako bi dobili tod smučarji svojo gostoljubno streho. Sedanja bajta je bila že lelos premajhna in ni primerna za še večji naval, ki bo prav gotovo sledil kmalu. Prosili bi gospoda Murija, da postavi tam gori na gorici, prav tam na istem mestu kot je sedaj bajta, prostorno leseno zgradbo v ličnem slogu, ki naj bi imela: prostorno kuhinjo, zunaj smučišče (shrambo, kamor se postavijo smuči) in pa veliko obednico (za sto stolov) s steklenimi stenami v visokem pritličju. Iz te dvorane bodo uživali smučarji kakor drugi gostje prekrasen razgled na amfiteatralični konec Ravenske kočne, na divno panoramo Grintavccv, obenem pa bo možno izza miz v topli pobednici opazovati vse veselo vrvenje smučarjev po vsem smučarskem terišču na Anclnovem. Zaupamo v preudarnost čislanega gospoda Murija, da bo uvidel velik pomen, ki ga ima Anclnovo za razvoj zimskega športa na Jezerskem in da nam vsled tega ne bo prepovedal nedolžnega, zdravju koristnega veselja na smučkah po tej lepi planini, ter nas ne izganjal iz tega lepega smučarskega raja, marveč bo postavil že v bližnji bodočnosti lak dom sebi v čast in prid, vsem smučarjem in turistom pa v veselje, za odpočitek in potrebno okrepčilo.
Pota, markacije
Na Jezerskem je intenzivna, blagodejna insolacija, megla pa zelo redka. Solnčna stran se kmalu otrese snega. Po Novem letu v dobi smučarskega tečaja je bilo skoraj vse kopno do vrh Ko-
roSkega Storiiča. Ce bi ljudje — ki imajo denai
in čas _ vedeli, kako krasno je tod spomladi, je
seni in kako lepo toplo ua žarkem solncu tudi po zimi, kako mnogo bi jih prišlo sem, da preživ« nekaj lepih dni na krasnih izprehodih, kjer st hitro, v par dnevih lahko iznebe sitnega kašlja in nahoda. Žal, da premnogi sodijo vreme po me gleni, lužasti Ljubljani in jih ni spraviti ven buli če človek jamči za poročila s svojim podpisom.
Tudi tej strani, izprehajališčem, naj bi Jezersko posvetilo malo več pažnje kot doslej, ter naj bi popravilo promenadna iu druga pota iu postavilo ob razpotjih roke (kažipotne table.) Kraj je v tem pogledu napram drugim še zelo zanemarjen, kar niti občini, niti letovišču nikakor ni v čast. Ali ni n. pr. škandal, da so morali nekoč Nemci (Sektion ELsenkappel DOAV) markirati po našem ozemlju, mi pa se pričkamo, v čegavo kom-petenco spada ta pot ali ona markacija 1 Tu treba, da se sporazumejo poklicani laktorji: jezerska občina, letovišče iu SPD in šlo bo. Povsod naj bo red. —	.
Toliko v naglici za prvi hip.
0 priliki prvega smučarskega tečaja na Jezerskem smo včasih vzhičend nad ugodnim snegom in ker je Bog Jezersko tako lepo ustvaril, po do končanem »tabrhu« prav veselo zavriskali z An-clnovega domovgrede proti Kazini in Štularju. To pa je — čujte in strmite — povzročilo nekje razburjenje: češ, da s tem jezerjansko divjad begamo. Kaj sličnega še v prav nobenem smučarskem tečaju v Sloveniji nisem doživeli Povsod drugod .so bili ljudje zadovoljni, če smo prišli in če so nas videli zidane volje ter opnzili, 'da se dobro počutimo v njih kraju. Mnenja sem, da vriskanje in prepevanje — nota beno po kolovozih proti domu h Kazini in Štularju in še podnevi — prav nič ne plaši divjačine. Gamsi in srne, poznam jili, se zato presneto malo zmenijo, pač pa prav dobro vedo, kedaj, kje iu odkod jim preti nevarnost Krmite pošteno žival pozimi, da reva v debelem snegu ne bo stradala, pazite na divje lovce in ne pobijajte toliko teh lepih nedolžnih živali in upam, da bo potem vse v redu. K temu bi še pristavil, da se mi zdo taki pomisleki v smotreni tujsko-prometni politiki prav neobičajni. Če hočemo res pospeševati razvoj zimskega športa in tujskega prometa, na katerega je naša dežela tako naveztna, potem pač ne smemo ovirati svobodnega kretnnja gostom in jim kvariti nedolžno veselje, dokler to ne presega mej dostojnosti in zakonitih predpisov.	Rudolf Badjura.
Joža Herlort:
Gosfolfubfe
Poslednji rumeni listi so trepetali v mrzli jesenski sapi, polja so ležala v svoji praznoti sama, pusta, drevje je ihte vilo gole veje j jesensko nelio. Zaman je solnce skušalo ogreti prazne loge in polja — planine so stale že v mrzlem zimskem veličastvu in čez gola polja je sever prinašal njih mrzli dih. Ptice so odšle. Kam? Daleč za solnrem so šle, nas so pustile same, same s hrepenenjem po solncu in zelenju.
Da, ptice so odšle, one nežne, ki jim je le solnce prijazno, one pa, ki jih tudi mraz ne prežene, so tu! Poglej, prisluhni! Mar ni meti ječanjem vetra tudi še tu in tam nežen glasek ptička? O, je!
Logi so pusti in prazni, ne nudijo jim niti zatočišča, ni hrane, bližje k človeku so prišle, poprosile so ga borne hrane, borne in pičle, ker imamo ljudje poleg koristoljubnosti še eno lepo lastnost — skopost. Kamor ni treba, tja sipamo na debelo, kjer je resnična potreba, tja vržemo velikodušno s sveto-hiiiiskim obrazom le drobtine, ki so nam že same tako rekoč odpadle. Na koliko src potrkajo reveži, koliko jih dobe odprtih? Spomni se, ki živiš v izobilju in razkošju ...
Prav kot s človeškimi revčki je s pticami. Ker so ostale pri nas, ker nas niso kljub m razna zapustile, jim pravimo — klateži. Poglej jih, preštej jih, če jih moreš I V mestu jih vidiš res malo, tu so pridruži vrabcu, ki si je ža davno pridobil meščanstvo, ščinkavec, sem in tja zaide v njihovo družbo ikaka sinica in strnad, zelo rad pa zlatokljuni kos. Večino krme, ki jo potresajo usmiljene roke ptičkom, pa pospravijo golobje. Spomladi se pa pričnemo čuditi, zakaj nam ptički ne izkazujejo hvaležnosti, zakaj jih ni v naše sadonosnike, kjer bi naj obirali zajedalce in škodljivce sadnega drevja.
Poglej jih, spoznaj se z njimi pozimi, pa boš poznal one, ki bodo prišli na pomlad k tebi na dnino...
Pod senčnim Golovcem, onkraj Ljubljanice Je hiša, vsa prepletena z bršljanom. Nekam mrko lice ima, pozimi in poleti isto, pa prav radi tega ljubko.
Na jesen, ko se porde in pozlate listi, zrumeni listje drevja v sadovnjaku, bršljan ostane isti. Velik, lep sadovnjak je za hišo, po drevju pa je vsi; živa Zjutraj prično drobni krilatci svoje delo, med pesmijo delajo, pridno delajo. Drobne sinice so že na vse zgodaj obrale debla in pregledale vsak kotiček, če se ni morda lam skril kak ponočnjak. Marsikoga so zalotile, vsak je moral na svetlo, pa kaj urno v drobni ptičji želodček. Sinice so opravile na sadnem drevju, šle še za semeni, pa se porazgubile po grislem grmovju. Tu so pa našle že sive črnoglave znanke — črnoglavke. Obrale so jki grmovju zrele jagode, samček jo še tiho zapel, kot bi se spomnil iepih toplih dni, pa utihnil in uprl temno očesce v modro nebo, kot bi hotel vprašati nebeškega krmarja, kdaj bo treba odriniti na jug.
Daleč je bilo še do velike poli. komaj da so se drobna srčeca spomnila nanjo, ko je stara sinica, koliko otročičev je že zredila in speljala, šla s svojo družinico obirat drevje prav k zelenooviti hiši, pa tam iskala žuželk in bub. Kar se je spomnila, da hodi pozimi sem na hrano, da so okna polna zrnja. Poškilila je na okno — bilo je prazno. Zletela je na prizidek, ml tod na okno, stegnila vrat in pogledala v izbo, pa potrkala na okno. Niči Še je trkala, pa nihče ji ni odprl in odletela je.
Pa jo je gledal stari prijatelj ptičkov > se ji smejal in zadovoljno dejal: >EJ, ej, kaj pn misliš? Saj Lmtiž zunaj pač ie dovolj hrano, zakaj me pa
že prosiš?« Zamislil se Je, na licu mu je zamrl
smeh in tiho je dejal: »Mraz bo.< *
Zima je potrkala na duri zgodaj, mnogi še niao bili pripravljeni za njen mrzli prihod. Ptice so na naglo odšle ua jug, drevje je čez noč zgubilo svojo obleko, večer je bil še ves zlat, jutro je že ponujalo sneg.
Hiša pod Golovcem, še vsa zelena v zimzelenem 1 bršljanu je postala pravo zavetišče ptic. Oj, če bi jih mogel prešteti! Koliko sinic in ščinkavcev je bilo, druščino so jim pa delali škrjanci, struadi. zo>-lenci iu pinože. Pisana družba I Vsi so našli polno skledo, obloženo mizol Vso dolgo zimo, vse do prvih rož in cvetov na drevju! Tedaj pa, tedaj so se ptički oddolžili za vse zimske dobrote— na drevje st šli iu poiskali slehernega žužka, ki se je hotel vtihotapiti v lepi rožnobeli cvet sadnega drevja. Vso zimo jih je hranil njihov prijatelj, vso pomlad, poletje in jesen so oni pazili na njegovo drevje — najvzornejši, najčistejši sadovnjak daleč naokoli je bil njegov. Noben vrh ni bil zavit v tenčico gosenčjih mrež.
Koliko ga je stalo? Pokrmil je na zimo če« slo kilogramov krme — veliko, veliko boste dejali pa zmajali z glavo, češ, saj smo po vsej Ljubljani pokrmili komaj nekaj čez štiristo kilogramov! Res, prijatelj, toda če čutiš s ptički, če ti ni mar samo lastno uživanje — daj lačnimi
Ugovor, da krmimo v Ljubljani, ne drži. Koliko ptic pa pride v Ljubljano? Par sinic, nekaj ščin-1 kavcev in kosov, pa vrabci in golobi I Nekaj je v j Tivoliju, malo, prav malo v zvezdi, drugje pa toliko \ kot nič. Kaj je, ne razmišljujmo. Pika.
Sneg je naletaval, ljudje sami v se zatopljeni so hiteli nemo dalje. Bilo je v Ljubljani, tam, kjer so hiše stare, mrke zgnečene skupaj. Na dvorišču, redko je solnce posijalo nanj, je bilo par vrabcev, mednje je zašol škrjanček, lep, čopast. Pobirali so drobtinice, ki jih jo streslo dekle, ki je prišlo iz mesta, prihranilo jih je za male prijateljčke. Gledala jih je, kako so pobirali ostanke njene južiiie, izpod klobuka ji je ušel pramen zlatih las, na lice pa lep smehljaj, morda košček zadovoljnosti. Ni pa opazila niti ona niti ptički velikega belega muca, ki se je plazil proti ptičkom. Kar je skočil, vrabci so sfrčali preplašeni na streho, v mačkovih krem-pljih pa je trepetal škrjanček. Dekle je krenilo, pa hotelo predrznega mačka udariti. Ni pa še svoje namere prav izvršilo, ko jo je osoren ženski glas pokaral: »Ja gospodična, ali se vam nič ne smili ta lepa živalca?«
Dekle se jc ozrlo, napol plaho, napol osramočeno, stalo je pred mogečno gospo sosedo, ki ji je bil njen maček bog.
Povesilo je glavo, kodri so se ji užaljeno povesili še nižje, na njenem obrazu pa je bila sama grenka žalost.
Pa bo prišla pomlad in z njo ptički in solnce, takrat bo spet vsem dobro, sedaj pa je zima, pa trpe krilati in nekrilati ubožci bodo — spomnimo se obojih.
Puh od 120—250 Din 1 kg. Perie prima 85. L vrste 70, II. vrste 60, 111. vrste 50 Din, polsivo I. 45, polsivo II. 35, pisano 25 Din za 1 kg. Pošiljam blazine iz dobrega angina, širina in dolžina 80 75, teža 2 kg, prima vrste 200 Din, I. vrste 170 Din, II. vrste 140 Din, III. vrste 120 Din, polsivo 1. vrste 110 Din, II vrste 90 Din, pisano perie, teža 3 kg, 95 Din. Pernice 130<110, teža 5 kg, prima vrste 500 Din, I. vrste 470 Din, U vrs'c 35 ) Din, III vrste 320 Din, polsivo I. vrste 290 Din pisano perj« 6 kg teže, 220 Din — franko Vafa pošta po povzetju. Zahtevajte vzorcel — Adolf Wolkenstein, Čonoplja (Dunavska banovinul.
Hiša
tri sobe, predsoba, kuhinja, shramba, kleti, veliki svinjski hlevi in hlevi za tri glave živine, vrt, veliko dvorišče, električna napeljava v i: ii naprodaj v Ptuju za 120.000 Din. Polovico tudi na hranilno knjigo. — Vprašati: MAKS PLAVC, Maribor Koroika cesta 3,
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko-
Mlad trg. pomočnik
teli dobiti službo. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Začetnik« St. 447.	(a)
Iščem službo
Potniki, zastopniki (ce)
50% provizije se Vam nudi, ako ste vpeljani pri privatnih strankah. - Ponudbe pod »Grafika« na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(b)
Mlinarja
treznega, z daljšo prakso v valjčnih mlinih sprejme »Zora«, Črnomelj. (b)
Ženitbe
sluge ali kaj sličnega. -Kavcija 2500 Din. Ponud-	Kravarja
be na upravo »Slov,« pod . . »Vesten in pošten« št. 231 (švajcerja) poštenega m
-------------- . marlnvega, ozenjenega -
Zastonj	' sprejme v službo posest-
, , , ' vo Prosekov dvor, p. Ma-gre služit 20-letno aekle | rjj,or>
k solidni druižini, da se j '_1____
nauči kuhanja. Opravlja	Pomočnica
vsa hišna dela. - Naslov
Vdovec
z gotovino 10.000 Din in s pohištvom, se želi poročiti z vdovo ali gospodično od 35—40 let,z nekaj gotovine na deželi. Resne ponudbe na upr. »Slov.« Maribor pod zn. »Zvesta« št. 478. (ž)
na upravo .Slovenca' pod mlajša moč, za manufak-gj 430	(a) turo in konfekcijo - se
išče. Biti mora poštena in dobra prodajalka. Po-„, , .	, nudbe z navedbo plače,
»IV'	Prejšnje zaposlitve ter
Pekovski pomočnik
dela, išče službo. Nastop kdaj ,ahko nastooij na takoj. - Naslov v upravi upr )>SIov <( pod „Izurje.
»Slovenca« pod št. 498. a
Starejša ženska
zdrava, zmožna kuhe in vsakega dela, išče službo kjerkoli. Plača postranska stvar. Ponudbe pod »Starejša« 439 na upravo, (a)
Iščem mesto
zobotehn. praktikanta. — Imam 5 razredov gimnazije. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 491. (a)
Samostojna vdova
varčna gospodinja, želi primerno mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Trgovsko izobražena« 505.	(a)
Knjigovodja-bilancist
slovenski, srbohrvaški in nemški korespondent, z mnogoletno prakso v trgovini in industriji, želi premeniti mesto. C. ponudbe na upr. »Sloven.« i odgovor, pod »Samostojen« št. 452.
(al
na prodajalka« št. 437. (b)
Ženitna ponudba.
Vdovec, srednje starosti, z lepo upeljano obrtjo in malim prihrankom, zava-(b) rovan za slučaj smrti za 150.000 Din, želi poročiti gospodično ali vdovo, v starosti do 40 let, izobraženo in plemenitega srca, dobro in varčno gospodinjo z nekaj premoženja za povečanje trgovine. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katero vrnem, na upravo »Slovenca« pod zn. »Tajnost strogo zajamčena« 331. ž
Učenka
se sprejme v manufak-turno trgovino. Cenj. ponudbe na upr. »Sloven.« pod »Učenka« št. 438. (v)
Kuharske učenke
se sprejmejo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 23
pritličje.
(v)
Zastopniki!
100 Din dnevno zaslužite. Potrebno 50 Din. Pošljite Vaš naslov na upravo li
30 letni gospod
trgovsko naobražen, podjeten, soliden, lepe zunanjosti in plemenitega značaja, želi poročiti vzorno gospodično, katera poseduje kakršnokoli imovino. Dopise na upravo »Slov.« pod »Ideal« 537.	(ž)
Šoferska šola E. Čeh
ibivra Čatnerniuova šoferska šolal
Liubl a>a. Onna ska c. 3fi Sota zn poklicne Šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnilu zastonj in franko.
Stfokovno ureditev
in^ sestavo bilanc oskrbim proti zmernemu honorarju. Cenj. ponudbe pod »Vestno« na upr. »Slov.« št. 451.	(a)
Boljša služkinja
vajena samostojne kuhe in vseh hišnih del — želi stalne službe. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 535.	[aj
Deklica
močna, 15 letna, bi rada dobila službo pri dobrih ljudeh, ki bi ji dali stanovanje in hrano ter malo obleke. — Pojasnila daje Banovinski dečji dom v Mariboru, Stxossmayerje-va ulica 26.	(a)
Dekle
pridno in pošteno, vajeno navadne kuhe in pospravljanja sob, želi službo pri dobri krščanski družini v Ljubljani ali izven. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena 100« 580. a
Tečaj
sta pod »Dnevno 100« št. i tritedenski za izredne ku-548. Priložite znamko za harske izdelke se prične (z) na dr. Krekovi meščansko gospodinjski šoli v Zgor. Šiški dne 30. januarja 1.1. 20. februarja se pa prične drugi tromesečni popoldanski kuhar, tečaj, (u
mi ste tudi dolini svotemn rcisomeiu?
I*l3le ln vdihe oglase v »Slovciscu" ?
Sprejemajo jih tudi naše podružnice v Ljubljani, Miklošičeva 5, v Celju, na Jesenicah, v Mariboru, v Novem mestu, Ptuju in Trbovljah
Stanovanje |	Pekarna
eno trisobno, drugo štiri- se takoj odda v najem sobno, z vsem komfortom proti odškodnini. Ponud-se takoj odda. Breg 20. č be na upr. »Slov.« Mari bor, pod »Slov. Gorice«
Stanovanje
visokopritlično, dve sobi, kuhinja, shramba, pralnica, kos vrta, oddam. Ribniška ulica 16, Vodmat. č
št. 444.
(n)
Prikrojevalni tečaj'
Vložne knjižice
kupite ali prodaste naj-	za bolje pri Komand, družbi damska in moška oblačila M. JANKOLE, Ljubljana, se prične 30. 1 do 18. II. Šelenburgova ulica 6, II. V poštev pridejo osobito Telefon 30-52. (d) vse spremembe in novosti, 'Z ki jih zahteva moda. Poravnave j Natančnejša pojasnila da-in posredovanja sodna in ie lastnik konc. strok, šole izvensodna, med dolžniki | TEODOR KT.JNC in upniki, izvršuje poceni 1 Ljubljana, Sv. Petra 4 11. in solidno: »Poravnalna Pismenim vprašanjem je pisarna«, Ljubljana, Mest- priložiti 2 Din v znam-ni trg 25/1. (d) kah. Krojni vzorci se iz-------vršujejo po meri,
Družabnico
z nekaj kapitala, ki ima ozir. bi lahko dobila svojo obrt špecerijske trgovine, iščem. Resne ponudbe na podružnico Slovenca« v Novem mestu pod št. 420 — Tudi ženitev ni izključena.	(d)
Mizarji!
Mlad mizar, lastnik najmodernejših strojev z vdelanimi elektromotorji, želi pridružiti dobro vpeljanemu miz. mojstru. Ponudbe poslati na upr. Slov.« pod »Bodočnost« štev. 440.	(d)
Stanovanje
trisobno s kopalnico, proti zelo zmerni najemnini takoj oddam. — Tyrševa (Dunajska) cesta 99. (č)
Stanovanje
enosobno in dvosobno, s pritiklinami oddam mirnim strankam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 439. _____(č)
Stanovanje
soba in kuhinja, zračno in suho, elektrika, vodovod, se odda v Zgornji Šiški. -Vprašati v brivnici. (č)
Enosobno stanovanje
s shrambo oddam. Kosovo 148, Šiška.	(č)
Soba s kuhinjo
se odda. Dolenjska cesta 33, I. nadstr.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam takoj ali 1. februarja. Mala čolnarska ulica št. 4.	(č)
Enosobno stanovanje
solnčno, za februar oddam. Kodeljevo, Ob Ljubljanici 33/1.	(č)
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba« Isl
Lokal
primeren za vsako obrt ali pisarno se odda v Tavčarjevi ulici 4. (n)
Večje posestvo
se proda ali zamenja za gostilno, dopise poslati na vipr. »Slov.« Maribor pod »Kompletno« št. 476, __ (p)
Posestvo
26 oralov, hiša, gospodarsko poslopje, zidano, z opeko krito, se takoj proda. - Štefan Čelofiga, Bresternica pri Mariboru.
(p)
Lokal
pripraven za vinotoč in trgovino, s stanovanjem, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod 583. (n)
Poizvedbe
Friderika Ogrič
Rue Mazlum Pacha 2 — Alexardria, Egypt ■ išče gospodično Viktorijo Samec z Kamnika (Graben št. 5).	(e)
Nova hiša
tristanovanjska, 6 sob, 4 kuhinje, kopalnica, priti-kline, vodovod, elektrika, v sobah parket, kanalizacija, je naprodaj v periferiji Ljubljane. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 454, _(p)
Posestvo
v Savinjski dolini vzamem v najem ali kupim. Širše ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Takoj« št. 412 (p)
Krasno posestvo
18 oralov, v ravnini, vse zidano, zraven kolodvora in mesta v Sloveniji prodam. Poizve se v upravi Slovenca« pod »Dobička-nosno« 549.	(p)
Kože divjačine
veveric in domačih zajcev popolnoma bele barve kupuje: L. Rot, krznar-stvo, Ljubljana, Mestni trg._(k)
Orehov les
okrogel, kupim proti takojšnjemu plačilu. F. Zupančič, parna žaga, Polj-čane.	(k)
Vrče
za mleko, transportne, dobro ohranjene kupimo Ponudbe na Dolenja vas, Ribnica, (k)
Prodam
dve perzijski preprogi. Ogledati od 1—4 v Flori japski ulici 22/1.	(1
Imam naprodaj
1400 kg zdravega suhega, belega lipovega cvetja. -L. Noušak, Bos. Dubica. 1
Črne suknje
najboljši nakup. - Anton Presker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana.	(1)
Dijaka
sprejmem na stanovanje.
Deklico
12 let staro, revnih staršev sprejme v vso oskrbo poštena družina. Pisali na Fr. Jerko, Črnuče p. Je-žica.	(b)
Veziljo ali šiviljo
ki se razume na »Keten-stich« stroj, išče tovarna rokavic v Zagrebu. Ponudbe na naslov: »Osma« O. Mareček, Zagreb, Ju-kičeva 14.	(b)
Za hišnika
sprejmem pošten in trezen zakonski par. Tavčarjeva ulica 15/1. (b)
Postranski zaslužek
Iščejo se proti proviziji krajevni zastopniki za Celje, Laško, Brežice, Kamnik. - Prednost imajo gg. učitelji in upokojenci. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 14.597/494. b
Novi poklici
r.a ženske, moške — metlo, dežela. Sprejema novo gospodarsko podjetje. Ponudbe pod »Vegetariia« na »Marstan«, informacijski biro, Maribor, Slovenska 22. Vpisnina 10 Din.
Sv, Petra cesta 46.
(D)
IŠČEJO: Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri-tiklin iščeta zakonca za maj. Nedaleč od centra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Zanesljiv plačnik« 544.	(c)
Višji drž. uradnik
»Vila« št. 563 na upravo ...	.	.
»Slovenca«. (d) i 1ŠCe P-°cenl P.™erl?0 sta" ___ | novanje, najkasneje za
Posoiila	I marc- Ponudbe z navedbo
I cene na upravo »Sloven-za odkup dolgov, zidavo, ca« pod »Novoporočena« daje Kreditna zadruga v 551.	(c)
Podstrešno sobo
oddam. Sv. Petra c. 79. s
Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če žc ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
Več parcel
imam naprodaj v Vod-matu, Zeleni jami in na Selu. Vzamem tudi vložne knjižice Mestne, Ljudske in Kmečke hranilnice. — J. Oražem, Moste, Predo-vičeva ulica 5.	(p)
Posojilo
30 do 50 tisoč Din iščem na prvo mesto nove vile. Za pol vsote vzamem tudi knjižico. Ponudbe pod
Ljubljani št. 49.
poštni predal (d)
Gospod
se sprejme na stanovanje. Poizve se: Ulica na grad št. 4, pritličje.	(s)
Lepo sobo
solnčno, oddam 1 ali 2 osebama. — Po želji tudi hrano. - Bogataj, Turjaški trg 5/1., levo.	(s)
Sobo
visokopritlično, s posebnim vhodom, oddam dvema osebama. - Poljanska cesta 20, desno.	(s)
Lepo stanovanje
samsko, garzon, z vsem komfortom, v novi hiši, solnčna lega, se odda mirni osebi. - Vprašati je: Dvorakova ulica 12, pritličje, desno.	(s)
Skromno sobico
eventuelno tudi s hrano, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soli
Dve stavbni parceli
ob Dunajski cesti pri Stadionu, Ljubljana prodam. Pojasnila da T. Jerko, Črnuče, p. Jezica. (pj
Lepa vila
enonadstropna, dvostano-vanjska, lepo dvorišče, sobe s parketi, vodovod in kopalnica, s cca 350 ms veliko parcelo, naprodaj v prometni ulici v bližini cerkve. Poizve se: Černetova ulica 32/1. (p)
Nova hiša
•š? neizgotovljena, takoj poceni naprodaj v Šmarju na Dolenjskem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 547.	(p)
Majhno posestvo
v Kozjem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja in 18.200 m2 rodovitne zemlje, izborno mesto za kakršnokoli obrt -takoj proda Ivan Rajšp -Moste pri Ljubljani, (p)
Dvostanovanjska hiša
se proda na Kožarjih ob Tržaški cesti. Vsako stanovanje obstoji iz one sobe in kuhinie. Poieg hiše je tudi nekaj vrla. Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov -Naslov pove upr. »Sliv.« pod št. 431.	(,.)
Pisalni stroj
rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod zn. »Brezhiben« 529 na upra vo »Slovenca«.
Koruzo la
Mlekarno ! vagonske pošiljke, oddam po Din 1.05 kg — franko postaja. Pribanič, Zagreb, Palmotičeva 47.	(1)
Zgodovino
škofjeloškega okraja kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Škofja Loka« 533.	(k)
Perje
čohano, puh, naprodaj po (k) 90 Din. Ribniška ul. 16/11.
(1)
Moste. ■
Sladko seno
20.000 kg naprodaj.	Naslov v upr. »Slov.«	pod štev. 327.	(1)
Avtomatično pištolo
(samokres) kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 546.	(k)
Bukove okroglice
in prah od oglja kupim, -Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta 24. (k)
Tehtnico
100 do 150 kg kupi Ant. Fuks, kleparska delavnica, Gosposvetska 16. (k)
Preklic!
Podpisani Matija Soklič, tov. delavec, Potoki-Sl. Javornik, obžalujem in _ ., preklicujem žalitve, ki Ponudbe s ceno na upra-sem jih izrekel dne 22. I v? »Slov.« pod »Vesten dec. 1932 v Kranjski gori j PIačmk z olroc,,t-na kolodvoru glede gosp.
Sobo in kuhinjo
iščeta mati in sin, držav, uslužbenca, za februar ali marec. Ponudbe: Vidmar, Gubčeva ul. 15, Spodnja Šiška.	(č)
Stanovanje
dvosobno s pritiklinami iščem /.a marec ali april.
den« 582.
(s)
Stanka Muleja, mesarja na Potokih, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Potoki-Sl.	■ C1 Javornik, dne 9. jan. 1933. soba, oddam. Slomškova
ODDAJO: Stanovanje
dve sobi, kuhinja, pred-
Soklič Matija.
»Slovenca«!
I ulica 4, Kodeljevo. (č)
Trisobno stanovanje
IŠČEJO: Gostilno
vzamem v najem na prometnem kraju v okolici Kranja, Škofje Loke ali v ljubljanski okolici. - Ponudbe na Kopač Stanko, Zg. Šiška, Ljubljana VIL m
ODDAJO: Lokal
z dv ema prostoroma, v
Gostilna
na prometnem kraju, dobro vpeljana, z petdeset abonenti, blizu glavnega kolodvora, se proda radi drugega podjetja. - Gjuro Draclin, Branimirova 37, Zagreb.	(p)
Če avto svoi stari prodajaš al" motorja bi znebil se rad brž kunetv ti mnogo prižene Slovenčev na/manjš' inserat
Droban krompir
za krmo, cca dva vagona, po 60 par kilogram proda graščina Pogonik, pošta Litija.	(1)
Šivalni stroj
malo rabljen, z okroglim čolničkom, ki šiva naprej in obratno, ugodno prodam. Anzelc, Društvena ul. 15, Moste.	(1)
Proda se
visoka, pritlična, tristanovanjska, moderno izdelana hiša z vrtom, 20 let davka prosta. Potrebno 80—90.000 Din gotovine, prevzeti hipoteko, ostalo se vzamejo hranilne knjižice. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 500. (p)
Hišo z gostilno
event. tudi mesarijo takoj kupi v Dravski banovini Ivan Grobušek ml., Brežice.	(p)
Hiša
z velikim vrtom, gospodar. poslopjem in zemljiščem na prometnem kraju 2 minuti od kolodvora -naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 497. (p)
Pritlična stanov, hiša
v Novem mestu poceni naprodaj. Pojasnila daie Ljudska posojilnica v Novem mestu.	(p)
Stavbne parcele
ob Tyrševi (Dunajski) cesti ugodno naprodaj. Ponudbe pod »50« na upr. »Slov.« št. 483.	(p)
Posestvo
ca 12 oralov zemlje, hišo, gospodarska poslopja -prodam. Mojškerc Jakob, Zelimlje 40, p. Ig. (p)
Mlekarno v Zagrebu
na veliko, ki dnevno raz-peča veliko mleka in masla, s stalnimi odjemalci, z vsem inventariem radi bolezni prodam. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Uvedeno mlekarstvo« 516.	(p)
Trgovsko hišo
z dvema trgovskima lokaloma, tik križišča cest na sredini trga, nasproti cerkve v Št. Jerneju na Dolenjskem, ter vinograd-no posestvo dveh oralov s hišo in gospodarskim poslopjem v G. Orehovici — prodam. Kol plačilo se eventuelno sprejmo hranilne knjižice. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 433. __P)
Upokojenec
kupi manjše posestvo na obroke ali vzame v najem. Dopisi pod »Štajersko« 557 na podružnico »Slovenca« v Celju. (p)
Dvoje sadi
rabljene, a v dobrem stanju, poceni prodam. Ene luksuzne, v obliki koles-lja — druge za domačo uporabo z novimi lojtrca-mi. Ivan Vidic, posestnik, Ljubno, p. Podnart. (1)
Najfinejše vrste čaja,
žgane in surove kave, rum, pristno slivovko, konjak, specerijo in že-leznino kupujte pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg — podružnica Gubčeva ulica 2.	(1)
Premog, drva, koks
prodala Vinko Podobnik. Tržaška ce^ta št 16 Telefon 33-13.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini. dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. K delievo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. I
Jedilna pesa
večja količina, naprodaj po 1 Din kg. - Ljubljana, Mala čolnarska ul. 4. (1)
Javorjeve deske
suhe, debele 30 mm, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 531, (1)
Kolo »Walfenrad«
zofo, kompletno posteljo in B-pozavno radi selitve poceni prodam. Slomškova 11, Kodeljevo. (1)
Fotografi!
Moderen atelje na prometni točki v Ljubljani zaradi bolezni oddam. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Rentabilno« 540.	m (!)
novi hiši, vogal Resljeve in Slomškove ulice, zelo prikladen za pisarno ali Čifajte in Širite 's kopalnico in pritiklina- j brivski salon se takoj mi v I. nadstropju oddam i ugodno odda Poizve sc Ukoi v StreliAki uL 29. (č I utoUm.	(nj
Nova hiša
tristanovanjska, ugodno naprodaj. Polovico kupnine vkniižene. Ptujska c. 164, Tezno.	(p)
Olupljena lesovina
ali star stavbeni les, toda zdrav, se išče za nakup. Kupim tudi rabljeno toda dobro ohranjeno strojno stiskalnico za seno. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN . Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina.
Vsakovrstno
zlato kapiiie
nn najvišjih CSR&b
rtvRNE. iuvelir Uubljana, Woliova ulica IL 3-
Sir trapist
različnih vrst od 12 Din naprej nudi Mlekarna — Mediatova hiša — Dunajska cesta 17.	(1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v seh vrstah ea stroino pletenje in ročna dela po nainižlih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana -Židovska ul in Stari trg.
Kmečka peč
za 150 Din in železna peč za 200 Din naprodaj. Šte-panja vas 50.	(I)
Fotelji
(Ohrenfouteuil) se po nizki ceni prodajo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 542.	(1)
Puhasto perje
15 Din, čohano 32 Din, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace prodaja izredno poceni Šega, Wolfova 12, dvorišče. (1)
Tovarniška zaloga
vseh vrst tkanin za posteljno, telesno in namizno perilo in vseh vrst izdelkov tržiške predilnice. Ugoden nakup za hotele, gostilne, neveste itd. — N^edno sveže in novo blago po dnevni ceni. Prepričajte se sami o kakovosti in vrednosti blaga, z-antevajte vzorcel KteV P. Stransky, Tržič, Dravska banovina.	(1)
10 1 dobrega mleka
dnevno oddam. Vprašati vratarja hotela »Slon«. (1
Biljard
(Karambol) Seifert v prav dobrem stanju, za nizko ceno naprodaj. Kavarna »Slon«, Ljubljana. (1)
Dnevno sveže praženo kavo dobite pri
KARL LOIBNER
CELLJE Kralja Petra cesta 17
Odpadke od žage
dobro osušene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ul. 4, Ljubljana,
Prodam takoj
700 kubič. metrov buko-vine na panju za hlode; preko 50 vagonov prima suhih bukovih cepanic; 1 vagon suhih bukovih du-žic za sode v dolžini 60 do 95 cm, ter 1 vagon bukovega ogija. . Nasiov v upravi »Slovenca« pod »Nizka cena« it 464. (1)
Kompletne smuči
dolge 220 cm — poceni proda Stanko Hafner — Dravlje 130.	(1)
Mlin
za domačo uporabo, sko-raj nov, s sejalnikom, inozemski fabrikat, ugodno naprodaj. Dopise na upr. »Slovenca« pod »Domači mlin« 558.	(1)
II
Živali
1
Psičke
»Spitze«, bele, 10 tednov stare prodam po 100 Din. O. Samec, Nova cerkerv pri Celju.	(j)
Jnserati
V\
Slovencu
imajo največji uspeh:
.[rr — — r"	-----
I ijlllll« ž m - cesta - I m. mu z a
Stavb, parcele na Fužinah
pri Ljubljani po ugodni ceni naprodaj. Parcele leže nasproti vojaškega vežbališča, ob avto-progi Ljubljana—Dev. M. Polje. Zemljišče ima vse pogoje za cenen« zgradbe. Vsaka parcela obsega 500 m! površin« x najmanj 20 m* fronte. Vprašanja interesentov sprejema in odpošilja uprava »Slovenca« pod šifro »Stavbišča« št. 18.518.
L Cohunbta gramofon
l 30 izbranimi ploščami, ugodno naprodaj. Istotam i« proda domača č«tv«-rovrataa harmonika Odplačuj« m lahko v obrokih. Naslov s« poizve v upr. »Slov.« pod »t 2000. _(ž)
Koncertni klavir
dobro ohranjen, prodam radi selitv« za 3600 Din. Pogačar, Ljubljana, Glince cesta IX št. 30.	(g)
Klavirji
planini, harmoniji, se itro-kovnjaško popravljajo in najčistejše uglašujejo. — Tvornica klavirjev Warbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva 5.	(g)
PERJE
lut Din IO-. 14"—. Sivo skubljeno Din 24—, 32—, b«io akublienoD n 44'--, belo skubljeno gosje s puhom kg Din 64 — 96'—. Beli pub Din 160'—. VldiaVIllCa. polnjena, dober gosti in let 45 X 60 Din 20 -, 60X80 Din 35 -, » akubljenim 55 —. Pernico, polnjena 120 X 180 Din 135 —, sskubljenim Din 198 —. Vzorci brezplačno. Pošlje §e po povzetju. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko Neprimerno blago zameniamo ali vrnemo denar.
JUttTEl JlNr n we.s* ZA6RCD, ILICA ?§a
Klavir
kratek, dobro ohranjen, poceni prodam. - Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod St. 567._(g)
Pianino
zelo dobro ohranjen in z jako lepim glasom pod ceno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 584.	(g)
1—»—IMBMMlPIffi
j. Ijffl
Brivski salon
moderon, priporoča Jož« Strgar, Miklošičeva cesta
št. 13.	(t)
Peči na žaganje
grelne cevi za na štedilnike in grele« za pred
peči izdeluje najceneje Ivan Zorko, Glince-Ljub-ljana.	(t)
Vsa stavbinska
in pohištvena dela prežemam po zelo ugodnih cenah. - Mrtvaške rakve vedno v zalogi. — Jožef Sitar, strojno mizrstvo -Križe, Gorenjsko. (t)
\\mm
Radio-aparat
»tiricevni, ra tok 220 V, akumulator m Amplion-zvočnik ugodno proda L. Erjavec, Zadružna ul. 11, Kodeljevo.	(i)
Klavir
kratek, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 573.	(g)
Klavirji,
planini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprej nudi »Muzika« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40.	(g)
Pianino
s krasnim glasom, nov, in harmonij na 10 reg. pod ceno naprodaj. - Naslov pove Dežela, poštni predal 101, Ljubljana. (g)
Salonski gramofon
s 36 ploščami naprodaj. -Borštnikov trg 1 /II. (g)
Parna žaga
V ultra dajemo parno žago z lokomobilo 75 k. s. dvema polnojarmenikoma, enim jarmenikom za ta-volete, dvema venecijankama (samice) in vsemi za veliki obrat potrebnimi stroji. — Žaga stoji v Kočevju skoraj tik kolodvora in ima izdatno veliki skladiščni prostor z dvema zelo obsežnima kloni-eami (Supama). — Ogledati se more vsak dan v času od 8. do 18. ure. Najemnina se določi z dogovorom na licu mesta. — Eventuelna pismena vprašanja in ponudb« je nasloviti na naslovi (1) Premoženjska uprava mesta Kočevje v_ Kočevju.
Kočevje, dne 11. januarja 1933.
Vse vrste pohištva
masivnega tn furniranega — izdeluje po najnižjih dnevnih cenah Grom Fr., mizar, Logatec.	(š)
Za 5000 Din
novo masivno polilirano spalnico, 11 komadov — proda Joža Vižin, mizarstvo, Škofja Loka, kolodvor.	(š)
Moderno spalnico
novo, s psiho — ugodno proda Albin Molan, postaja Podnart-Kropa. (š)
Ženini, neveste!
Zahtevajte brezplačni cenik pohištva. Spalnica -1650 Din. F. Zupan, Rib-no 54, Bled I.	(š)
Pohištvo!
Kdor ti ieli nabaviti pohištvo, moderno, trdo ali mehko, solidno izdelano, po nizkih cenah, ga dobi pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega 34. š
posteljne mrež«, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni oakup morske trave, žime, cvilha za modroce tn blaga ca prevleke pohištva.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobit« pri
A. & M. ZORMAN
ffiubhana. Stari trg št 32.
Vrednost Va$ega dernarfa
najboljše naložite, če Vam opremi Vašo
spaln'co, oberinico. delavsko sobo, poslovne prostore itd.
s svojimi priznano solidnimi izdelki po najugodnejših pogojih tvrdka
REMEC .Co
tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija Ljubljana, Kersnikova ulica štev. 7
Za vsa zavarovanja pride v poštev i«
Vzafemna zauarnoaliilca
LJublfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas«
Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici.
Dober zaslužek
prinese zastopstvo za zavarovanje. Zanes ljivi in agilnl poverjeniki naj se zglase pri domači zavarovalnici
Herceg-Bosna
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1.
posteljne mrele
s peresi, podložene in navadne elastične izdeluje najceneje od t>5 Din naprej po velikosti
Aiofi Andlovic
Komenskega ul. 34 in Mestni trg 9
i poleg Sk«bern«t») Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna.

fi SVEČE
Čashtim duhovnikom pri-I OroČMU za Svečnico mojo veliko zalogo Ubranih cerkvenih sveč iz voska.
FRANC GERT, svečama
Maribor, Gosposvetska 13
JSassnanila
O Francoski lastit* v LJ«t>l>u4 oposarja, da bo predaval v torek, 17. t m. ob 21 g. prof. Jeau Lacroix o sledeči zanimivi temi: »Nekaj pogledov na današnji intelektualni Pariš«. Predavanje, ki ga bodo osvetljevale lepe skioptifoe slike, se bo vršilo v druitvenih prostorih. Vabimo!
Redni letni občni »bor pevskefra drnštva -Kra-kovof-Trnovoc se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob devetih dopoldne v gostilni gosp. M. Sokliča. i'ied konjušnico, i običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Zveza Šoferjev dravske banovine obvešča svoje člane, da »e nahaja njen lokal od 9. januarja dalje v gostilni pri Levu, Goeposvet d, u cesta. Člani dobijo vse informacije v tem lokalu ob nedeljah in praznikih od lOi—tX are ter vsak četrtek od 14.—16. ura Vso drage dneve pa še nadalje kot dosedal od 14.—16. ara pri blagajniku tov. Cerarju, Mestni trg štev. 6-11.
Ponovno prosimo člane, da nam vsako spremembo službe ali 6tunovanja takoj javijot.
Radio
Češminove korenine
in lubje Cort berberidis
e radice (rumeni šipek) kupimo
Kemikalija, Novi Sad
Krušno moko in
rženo snoka
vedno rrefa. kapite telo u godno prt
A. VOLK, LJUBLJANA
RetMeva cent® 24
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCO-LIJA V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
iiilifliililliiiifiiiirtrin-iTr'
Prostovoljna javna dražba.
V nedeljo 22. januarja 1933 ob dveh popoldne
se bo na prostovoljni javni dražlbi, na licu meeta v Ponikvah št. 41 pri Velikih laščah, prodalo po.se-stvo dedičev umrle Terezije Koenecke. Posestvo obstoji iz onouadstropne hiše, katera meri na dolžino 32 m, na širino pa 10 m. V hiši je 13 velikih in dobro ohranjenih sob, tri kuhinje in razne dru ge shrambe. Poleg hiše je zemljišče, ki meri tri jolie in leži vse v ravnini. Na tem zemljišču se nahaja lep smrekov park, ki je zasajen v ravnih vrstah. Hiša in zemljišče je v mirnem kraju, tik ob tekoči vodi, in ima zelo primerno lego za letovišča, bolnišnico ali kako večje industrijsko podjetje.
Posestvo je 200 m od državne ce«te in aamo 2 km oddaljeno od železniške postaje Dobrepoije, ali 45 minut od Velikih Lašč.
Kupci, ki se zanimajo za nakup tega posestva, se obveščajo, da se pri nakupu plača eno polovico kupne cene, za ostalo polovico se sprejmejo hranilne knjižice.
Dražbeui pogoji se bodo »vedeli pred pričet-kom dražbe.
Kupec, ki si želi posestvo ogledati pired dražbo, naj se oglasi pri Ivanu Lenarčiču, krojaču Ponikvah št. Iti, pošta Videm-Dobrepolje. Izstopna železniška postaja: Dobrepoije ali Velike Lašče. Tam se dobijo tudi vsa pojasnila.
Lepo oblikovane in zdrave noge
Bolečine v nogah izginejo na mah, kot po čudešul
Zadošča, da se mala množina
sv. Roka soli za noge
raztopi v lavorju toplo vode. S tem dobimo mehko, mleku podobno tekočino, v kateri omehčavamo noge okoli 10 minut Po tem času preneha utrujenost naših nog, in tekom par sekund zgine tgoči občutek in oteklina členkov, kar nam omogoči nošnjo za eno številko manjših čevljev. Dobrodejna. i gorilno snovjo nasičena voda prodre v Stanič,i« ln pekoče, izmučene noge postanejo kot prerojena Čevlji ne tišče več, bolečine v členkih izginejo ln kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko odstranimo z roko. Preutrujene in oslabljene noge dobe novo moč in postanejo sposobne za večji napor.
Dobita sc b lekarnah in drogerijah.
frogrami Kadjo-LfnM|miai
Nedelja, 15. jen.s 7.50 Sadjarabro (ktg. Lak-
man). — 8.00 Nasveti za kmetovalce (Dobovšek}.
8.15 Gimnastika. — 8.45 Poročila. — 9M Versko predavanje. — 9.30 Preno« cerkveno giaabe ix {ranč, cerkva — 10.00 Elektrotehnika (dr. Vidmar). — 10.30 Vremenske napovedi (dr. Čadež). — 11.00 Salonski kvintet: Slovenska jlasba. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 imetijsko predavanje. — 15.4S Sramel kvartet Pilili. — 16.50 »Tri hčere«, igra Ljudski oder. — 20.00 Leharjev večer. Sodelujejo gdč. Majdi t, g. Banovec in orkester Triglav. — 21.30 Kvartet pihal. — 22.15 Čas, poročilo, plošče.
Ponedeljek, 16. jan.: 12.15 Plošče — 12.46 Dnevno vesti — 13.00 Čas, ploščo, bona — 1750 Ura uvertur, izvaja salonski kvintet — 18.90 Esperanto (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura — 20.00 Prenos opere iz Belgrad — 22.00 Čas, poročila Torek, 17. jan.: 11.15 Šolska ura: O glasbi ha Instrumentih (L. M. Sk. rjanc) — 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 18.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet: VaJčkova ura 18.30 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.00 Človeška bivališča II (dr. V. Bohlnec) _ 19.30 Sorlca II (dr. Andrejka) — 20.00 Preno« iz Zagreho — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet
Drttgi programi t
Nedelja, 15. jannnrjat Zagreb: 20.00 Operetni večer. — Breslnn: 20.00 Koncert. — Milano: 21.00 Operni prenos.
—	London Region: 21.00 Bogoslužja — Buca-rest: JO.OO Operetni prenos — Suisse Romandet 20.00 Pestra glasba. — Belgrad: 21.00 Koncert
—	Rim: 20.45 Operetni prenos. — Beromiinstcr: 21.40 Bizet-ove kompozicije. — Lnngenberg: 20.00 Smeh v oz-adju. — Praga: 19.45 Gledališki večer. — Milnchen: 20.00 Koncert
Ponedeljek, 1(1 jantarja: Zagreb: 19.25 Teslova odkritja na področja tehnike visokih napetosti — 20.00 Operni prenoo i* Narodnega gledališča v Be.gradu — Milan«; 20.30 Komorna glasba. — London: 20.30 Pesmi — 12.00 Orkestralni koncert — Stuttgart: 20.00 Zabavna glasba. — Bukarešt: 20.00 Koncert kvarteta — 20.45 Vokalni koncert. — Suisse Komande: 20.40 Večerni koncert — Berlin: 20.45 Operetna glasba .— Belgrad: 20.00 Prenos opere. — Rini: •JfGI taajsupmojoa — Mqscja ejpp?[ i&}9\ 0F.'0K Operetni spevi. — ljangcubrg: 20.00 Pester je svet — Praga: 19.40 Vokalni kencert. _ 20 05 Prenoe koncerta iz Smetanove dvorane. — Dunaj: 20.35 Komorna gla«ba. — MBnchen: 1990 Zbo-rovno petje. — 20.00 Pihala.
Torek, 17. januarja:
Zagreb: 20.00 Mihovil Logarjeve klavirske kompozicije — 20.00 Arije in pesmi — poje An-čioa Mitrovič — 21.00 Cerkveni koncert ruskega umetnostnega zbora. — Milano: 20.30 Operetni prenos. — Barcelona: 21.10 Operni prenos. — London: 21.Ig Hoffmannove pripovedke — Stutt-gart: 21.00 Ruska glasba. — Bukarešt: 21.15 Simfonični koncert — Berlin: 19.10 Zabavna glasba. Belgrad: 20.00 Zagreb. _ Rim: 20 45 Koncert godbe na pihala. — BeromOnster: 20.18 Narodne pesmi iz Velike Britanije in nordijskih dežel. — Praga: 19.20 Vokalni koncert — Dunaj: 19.30 »Bajazzo«, opera na ploščah. — 20.40 Pevski kvartet in klavir. — Budapcšta: 19.80 Operni prenos.
Za neveste
volneno blago od 20 Din naprej, perilo in drugo blago po najnižjih cenah dobite v TRPINOVEM BAZARJU, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
«5-* hO"
> S > o «.9 ? »So il
u a,
a. D


tsi
-G
p SmS ™ S ..as
, >- ^ fc"
■
iO i.
i S-.lgiS
M . . I OS o S 5"
>	»D« ^O
8 I S 1 Q« £ s
J	m
■J	N N
>	CM -S «3 J) .. K N . > ^
£ ti > S e si
* t 91 > 2 D
S > .Q> ea — a M
N A co — o • , a ° i?
"" I
5 55 s
S ia c s, -«Sj o « Q 's, i. jc ^ C -1 , — 2;
iJT "
e i >	^
■iŽ n n > S •O ~ = M JS "
5. rt - Sr/3 I
P. C. Wren:
3L<epi Milia^I
12
»Najlepša hvala, dragi George; vi bi skoraj mogli biti Francoz,« je odvrnil de Beaujolais s posmehljivim poklonom. >Toda, kaj mislite, da se je resnično dogodilo? Ali so se ljudje pokorili in šli v trdnjavo, ali so se uprli?«
»Ugibal ne bom. Prepričan sem le, da se je moral Qoboditi eden obeh slučajev,« je menil Lavvrence.
>In prav v tem se motite, dragec, kajti ne eno ne drugo se ni zgodilo,« je nadaljeval Beaujolais. »Niso so pokorili in šli v trdnjavo, niti se niso uprli in ostali zunaj I«
»Kako bi bilo to mogoče?!« je vzkliknil Lawrence začudeno.
»To boste kmalu zvedeli, samo potrpljenje. Čakal sem, da je mesec vzšel, poslal sem svojega sluga k ser-žantu, kateremu sem naročil, naj postavi moštvo sto korakov od trdnjave in tiste, ki so bili določeni za posadko — na desno krilo.
S težkim srcem sem zajezdil mulo in zdirjal k trdnjavi. In še enkrat sem se obrnil na svoje ljudi, da bi jih poslednjič spomnil na njihovo dolžnost.
Čarobno in skrivnostno se je razprostirala pred menoj puščava v svoji krasoti, slična oledenelemu srebrnemu jezeru, v katerem je plavala zelenica kot velik, črn olok. Nemo so stali tam možje, kalerih obrisi so se spajali v eno. A v ozadju je stala trdnjavica, obkrožena z otrplimi peščenimi valovi pustinje, sivoblesteča kocka, ki je preteče strmela v mesečino...
£e enkrat sem pogledal na sijoči mesec, globoko
dihnil, da bi pričel svoj nagovor, ki naj bi bil mogoče moj poslednji. In prav, ko hočem ziniti in izreči prvo besedo, vidim, kako je švignil mogočen plamen iz tajin-stvene trdnjave!
»Moj Bog, poglejte tja!« je zakričal seržant. Kakor začarani so vsi obrnili glave in v nočni tišini sem čul, kako je Dufour zašepetal: »Vragi in strahovi!«
»Kaj takega morete le vi misliti,« sem odvrnil zlo-voljno. »Od kdaj nosijo vragi s seboj žveplenke in zažigajo trdnjave? Kje je Rastignac?«
Vprašal sem po njem, ker je bilo očito, da je moral biti nekdo v trdnjavi, ki je užgal kakšno hitro zanetljivo reč, kajli še pred par urami sem bil v trdnjavi, ne da bi bil kje opazil kaj, kar bi kazalo nevarnost za požar.
Medtem, ko sem začaran zrl na trdnjavo, je zopet na drugem mestu švignil kvišku stolp plamena in dima.
»Rastignac je privezan, gospod major,« je javil Dufour.
»Privezati je prepovedano,« sem rekel razdraženo.
»Mislil sem, da mu ne bi moglo škodovati,« je menil seržant, opravičevaje se.
Povsem je bilo izključeno, da bi bil Rastignac zažgal trdnjavo, kajti zadržal bi ga bil že sam njegov strah pred tem, da bi stopil v trdnjavo, četudi bi bil svoboden.
Bilo bi brez koristi, ako bi poskusili gasiti, kajti kadar gori kje v suhi vročini puščave, kjer ni dežja, tedaj pač gori. Razen tega se nisem protivil misli, da naj bi trdnjava popolnoma pogorela. Naj bo tisti plamen ognjeni grob vseh hrabrih branilcev.
To bi odvrnilo moje praznoverne bedake od samomorilnega upora in odvzelo vsemu čar taiinstvenosti. Dalje H to rešilo moje življenje in mojo vojaško čast, in uova trdnjava, ki bo postavljena namesto pogorele, ue
bo več skrivnostna ječa, kakršna bi ostala prejšnja za vse kasnejše posadke. Pustil sem torej ljudi, da so brezdelno gledali, kako je gorela trdnjava. Morda potem tudi uvidijo, da požar ni mog«l nastati brez človeške pomoči. Tudi požigalec se mora prikazati — ako tudi sam ni hotel zgoreti — moji ljudje ga bodo videli in zginili bodo vsi vzroki, zaradi katerih bi morale pri vsem biti soudeležene nadzemeljske sile... Toda kdo bi to mogel biti? Kdo? Kdo? In zakaj je to storil?
Negibno so stali in strmeli v vedno bolj rastoči požar. Nenadoma je čar ponehal, nam dobro znani pok nas je posadil zopet v resnico na zemlji. Puškin strel je zadonel, potem še eden in še eden. Sklepajoč po smeri zvoka, so bili streli usmerjeni proti nam. Arabci!
Daleč tam zunaj na desni in levi so grmeli streli. Trdnjava v plamenu in Arabci pred nami I
Streli so siltali nad našimi glavami in parkrat sera videl, kako se je zabliskalo z oddaljenega peščenega griča.
Nihče ni bil zadet, trdnjava je ležala med nami in sovražnikom. Hitreje, kakor vam morem povedati, so pridrveli moji ljudje do zelenice. Tam so našli krit jo in so bili preskrbljeni z vodo. In če bi se mogli braniti le toliko časa, dokler bi prispeli pričakovani Sencgalci, bi potem sijajno maščevali junaško posadko goreče trdnjave.
Tujski legijonarji so hrabri vojaki. Ni je boljše čeb-v naši armadi. Oni so toliko boljši od pehote, za kolikor so moji spahiji od naših jezdecev, človeku je postalo toplo pri srcu, ako je videl, kako so zasedli rob temne zelenice in kako je vsakdo nabil puško ter jo naperil.
Kmalu za tem so prišli naši izvidniki na kamelah. Dva izmed njih sta izšla iz obupnega boja, dva druga pa 1 sta pričela streljati, ko sta opazila bliskanje strelov, i meneč, da so Arabci napadli trdnjavo in jo zažgali.
lfsa Ljubljana govori o naših cenah!
Oglejte si naše izložbe in neobvezno tudi trgovino, našli bodete gotovo kaj primernega za Vas za Din 1-—, 2 —, 3 —, 4 —, 5'—, 6 - T— 8--, 9— 19—, 29 —, 39 —, in 49 —.
Te cene veljajo samo teden dni!
An t. Krisper trgovska hiša
Mestni trg 26, Stritarjeva ul. 3	_
Belo platno za rjuhe
široko 150 cm od 18 do 28 Din, mjava kontenina, 150 cm široka, od 16 do 20 Din, platno za kapne, 180 cm široko, od 28 do 34 Din, šifoni: najcenejši 6.50 Din, srednj1. 9 Din, najboljši 12 Din, macco in batist šifoni od 14 do 18 Din, kontenina, bela in rujava, najboljša 11 Din, berkali, barvasti, za damsko perilo od 10 Din naprej, inleb. za pernice in blazine od 16 Din naprej, perje za blazine kg od 30 Din naprej, zelo dober puh 150 Din. najfinejši 300 D.n kg. odeje, klotaste, z dobro ▼ato, od 130 Din naprej, kakor tudi v vseh barvali brokat odeje, v satenu in svili, nudi ter se priporoča tvrdka
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
91. & 6. Skabcrm
Sjubljana
Uvoz in prodata angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile
V** m	W»žm»
a	Ed
V račun jemljemo (do preklica) ludi
tu r ^ i i n e feniiiice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov!
& 6. Skaberne - Sjubljana
Priporočamo Vam
najboljše šivalne strole
in kolesa
JHLdler -
GRITZNEB
Švicarski pletilni stroji
1UJBIED Zalog4 T Kr>Bjn:
edino le pri tvrdki	Trgovina Leviiaik
Jos. Peteline, Ljubljana
Telet. *t. 2913	ia vodo.	Telef. it. 2913
Brezplačen ponk v vezenju. Večletno jamstvu.
Plesni čevlji
fltftjft
tz satena in baržuna
Vsak dan sveže čajno maslo, vsakovrsten sir po konkurenčnih cenah na drobno in na debelo nudi tvrdka
JULIJ ZUPAN nasl., LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 35. — Telefon 3021.
Ljudski samopomoči
v Mariboru
izreka podpisana naiiskrenejšo zahvalo za kulantno izplačilo pripadajoče podpore po smrti g. sopro?a Matevža Habianič, davčnega upravitelja v pokoju, ter priporoča to eminentno važno socialno ustanovo vsakomur najtopleje
Ptuj, dne 13. januarja 1933 Marija Habjanič
Oskrbnin«: t. razr 100 U in, II. razr. 80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Dorganc, šef-priniarij v p.
Ljudska posojilnica
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge In izplačuje na novo vložene lakoj v vsakem znesku.
Denar Je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Zopet novo zavetišče v Ljubljani!
Otvoritev danes!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilno
„Pri Kmetu", Gosposvetsha cesta št 8
Moja največja naloga je ustreči cenj. gostom, kar mi že moje strokovno delo, katerega že izršujem čez 25 let, dokazuje.
Točil bom pristna dalmatinska in štajerska vina od 8 Din naprej. Stari prošek 28 Din.
Pristno žganje: tropinovec, brinjevec itd., po nizkhi cenah. Posebno priporočam prvovrstno primorsko kuhinjo z vedno svežimi morskimi ribami ter vedno topla in mrzla jedila.	Nizke cenel Naklonjenosti občinsta se priporoča z hvaležnostjo
Stošic Sime.
Raznovrstne knjigovešl<e potrebščine platno, usnje, marmor papir, zlato, snkanec itd. Vam
nudim po najnižjih cenah
A. Janežič
Liu&Hana, friai|uns*a ul. 14
TELEFON 1(220	TELEFON 3220
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKEš, LJUBLJANA
Ipolefi hotela Strukelil Vezenje oprem za neveste monogrami. gumbnice.
entlame. ažuriranie in predtiskanie Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del.
Izdelujejo se na i novejši modeli otroških in igra nih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. — Najnižje cene — Ceniki franko.
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokotes in otroških vozičkov Ljubljana. Karlevska cesta št. 4. 191
IVAM KRALJ
se priporoča za vsa ključavničarska dela flliiMANA Gregorčičeva ul 5 ali Rimska c. 2
GOSPODARSKA ZOEZA L3UBL3AHA
14480
II Z. 2 0.2.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moha iz mlina rorgacs, OaCha Topola,
ie stolno no zafogl.
		
	mm	VHNhBHHH

Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak in zet, gospod
Ludvik Gerkman
ml.
sin trgovca in posestnika


Zahvala
Vsem, ki ste tolažili mojo dobro, nepozabno ženo ozir. ljubljeno mamico,
gospo
Jos pino Bremšah
v njeni težki bolezni, jo spremljati v tako obilnem številu v njen novi, tihi dom, in vsem, ki ste tako iskreno sočustvovali z nami — prav prisrčen — Bog plačaj!
Ljubljana, dne 14. jan. 1933.
Obitelj Bremšakova.
Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karol čeč.
v petek 13. januarja po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 15. januarja ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. januarja 1933.
Fini Gerkman roj. Petriček, soproga.
Ludvik in Marija Gerkman, starši.
Marija Erjavec roj. Gerkman, sestra.
Franjo Gerkman, brat.
Lina Gerkman roj. Japelj, svakinja.
Franc Erjavec, svak.
In vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
! !
Samo najboljše za Vašo posteljo
pri Karol PREIS, Maribor
Blazina s perjem 60X80 cm . .	Din 58"— blazina s šesanim perjem
00X90 cm........»in 110 —
Pcrnica 120X180 cm s šesanim
perjem.........Din 240 —
Pernica 120X1*0 cm Ia s šesanim periem..........Din ;>3(l'—
Odeja klot cnoburvna. dobra vata	Din 178"—
Odeja rožasta. dobra vata . .	Din 245'—
Odeja atlasin. najfinejša izpeljava	Din 400'—
Odeja z volneno vato . . .	Din 450'—
Flanelaste odeje..............Din 100 —
Flanel. odeje v najboljši izdelavi	Din 155'—
Žični vložek Ia.......Din 120-—
A trik modroce, tridelne . .	Din 30(1 — Afrik modroce, tridelne iz Ia platnenega gradia.......Din 400"—
v staroznani specijalni trgovini
KAROL PREIS
Maribor, Gosposka ulica 20
Pri naročilu navedite barvo, vzorci na željo brezplačno. Poštne pošiljke po povzetju!
»»«►« »•♦•♦••o «♦♦»♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦«
3ALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
NUDI HO 1ZKKDNO UUODN1H (JENAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PttKJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTKOPJE
.....t*..*...*****...«.**..*.
Izdajatelj: Ivan Itakovee.
Urednik: Franc Kreinžar.