166. številka. Ljubljana, v torek 22. julija. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI NAROD. Ichaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. <0 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 Ur. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oz nan i laf plačuje se od četiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bismarck o položaji. „Hamburger Nachriehten" priobčile so pred par dnevi članek, o katerem se sploh domneva, da ga je pisal knez Bismarck sam. Članek, ki je vzbudil veliko senzacijo in ga priobčujejo vsi listi zapored, sl6ve: „Stopili smo v ono poletno dobo, v kateri se s posebnim veseljem preiskujejo črne pike v vna-njem položaji. Kar se nas tiče, mislimo, da tacih pik sedaj ni. Krik, ki ga je v Italiji vzbudila dozdevna aneksija Tuniza od strani Francoske, polegel se bode kmalu, ker je pri sedanjem evropskem položaji tako priklopljenje za Francijo nemogoče. Dokler ima Italija svoje mesto v tripelalijanci in dokler se sme zanašati na Anglije podporo ua morji, ne bode Francija resno mislila, da bi z anek-Bijo Tuniza prouzročila z Italijo spor, ki bi jej Italijo še bolj odtujil. Od bolgarskega vprašanja miru evropskemu tudi ne preti nevarnost. Ko bi se princ Ferdinand odpovedal, ustanovil bi se zopet zakoniti „status quo unte" in nova volitev kneza bila bi najbrže taka, da bi se ne bilo bati ruskega ugovora proti potrditvi izvoljenca. V tem slučaji bi se torej evropski mir le okrepil, ker bi se odstranil nevaren faktor. Zavozljanj bilo bi se bati le tedaj, ko bi se Porta dala zapeljati in bi opustila svojo dosedanjo modro politiko previdnosti nasproti pritiskanju Sofijskih mogotcev in bi postala sredstvo nasprotnikom Rusije, skritim za Stambulova hrbtom. Kajti o tem ni dvombe, kakor bitro se s Porte pomočjo v Bolgarski kaj zgodi, s čemer bi se rušila Berolinska pogodba, Rusija ne bode niti bipec odlašala, da se odreče pogodbi in se poslužuje na novo pridobljene popolne svobode ob Balkauih tako, kakor njenim koristim najbolje ugaja. Da se to prepreči, zdi Be nam isto tako danes, kakor pred meseci in leti, naloga onih, ki imajo čuvati mir. Tudi od onih javnega mnenja glasil, zlasti v Nemčiji, katera hote, da se ohrani mir, bi se pričakovalo, da bi uvideli, kako proti miru delujejo, ko neprestano hujskajo Bolgarsko, naj se na Bero-linski dogovor ne ozira. Ima li trojna zveza namen, LISTEK. Kateri je pravi? OeSki spisal dr. Josip Stolna; preložil V. B en kovic. (Daljo in konec.) In ,1 u lika? Nič ni rekla, samo sklonila se je h klečečemu: dve solzi, od početka zadržavani, izplavali sta kot dva biserja, prsi so se jej dvigale, kakor bi hotele počiti — nič ni rekla, a vender koliko je povedala! Prišlo je obema trenotje, koje srce človeško tako polno, ko je človek tako žrtva čuvstev svojih, da mu ni mogoče z besedami izraziti, kar čuti, ko mora nastopiti samo nema govorica ljubezni, katere cela abeceda sestoji iz stiskanja roke, tistih pogledov, ki se ne dado opisati, iz poljubov in objetja. Karel potegne Jelinka za suknjo. „Za božjo voljo, kaj pa delate?" A zaman ga je skušal vzdramiti, motil ga ni niti prihod gospoda svetnika, Leokadije in Kroutila. Pogled, ki Be je pokazal njih ocem, učinkoval je nanje tem bolj, čim menj so ga bili pričakovali, — bili so odreveneli. Ustopili so, ker se jim je razgovor zdel predolg — in glej, kaj so videli! da se zadržuje Rusije napad na Avstrijo, potem je naloga glavne sile v tripelalijanci, to je Nemčije, da vedno posreduje mej Avstrijo in Rusijo v zmislu miru. Da bode to uspešno, mora Nemčija sama gojiti dobre in prijateljske odnosaje z Rusijo. Nemčija, ki bi se očito sovražno obnašala proti Rusiji, bi v Peterburgu niti z jedno besedo ne našla poslušnih ušes. Kdor torej hoče kaliti dobre razmere mej RuBijo in Nemčijo, škoduje torej baš onemu tripelalijance interesu, katerega ima zlasti Nemčija čuvati. Poleg tega naj bi fanatični in nepremišljeni nasprotniki mej nemškim časnikarstvom pomnili, da, ko bi se njih želja izpolnila in bi Nemčija začela poganjati se za avstrijske balkanske interese proti Rusiji, bi se Nemčija takoj znižala s stopinje vodilne sile v tripelalijanci in Avstrija bi jo začela voditi. Isti hip, ko bi se Nemčija Avstriji na ljubo sprla z Rusijo, prišla bi v zavisnost od Avstrije. Vsak rodoljub mora želeti, da taka usoda naše domovine ne zadane. Kakor hitro bi se Avstrija le jedenkrat udala in prevzela avstrijske posle proti Rusiji, skrbela bi avstrijska diplomacija za to, da bi vedno morali vršiti njeno voljo. Z Rusijo bili bi sprti, oprti samo na Avstrijo, dočim imamo sedaj, izimŠi gotov slučaj, popolnoma svobodno roko in smo zaradi tega, kakor tudi vsled svoje vojaške sile, vodilna vlast v trojni zvezi. Rusiji mora biti na tem, da Bvojih odnošajev z Nemčijo ne shujša s terjatvami, Nemčiji neljubimi, a ko bi se mi Avstriji na ljubo ž njo sprli, predrugačila bi uvažuje premenjeue razmere svojo politiko tako, da bi nam bilo jako neugodno, da, utegnila bi se celo preko naših glav in nam na škodo, sporazumeti z Avstrijo. Kaj bi potem storila Italija, to bi bilo bolj zavisno od Anglije ali pa od Francoske, nego od nas. Skratka, d i p I o ma t i č n o-v o j a š k a škoda v s lučaji sporamejNemčijo in Rusijo, bila bi velikanska in posledice njene uepregledne. Že ta premislek imel bi nemške liste odvračati, da bi ne delali za spor z Rusijo. Na drugi strani pa ni pozitivnega nagiba, da bi se tako nevarno postavili proti Rusiji. Usode Baltov nemško Gospod svetnik se prvi zave. „No, to je lepo izpraševanje", razjezil se je; ,in ona nas ne pokliče!" Stoprav te besede so izdale. V največji zmedenosti odskočila sta vsaksebi — stala sta tukaj kot dva obsojencu. „Dekle, kaj si storilo?" zakričal je zopet gospod svetnik. In Leokadija ? Tudi ona je bila presenečena, a od veselja. Da se bodo v tako kratkem časi reči tako obrnile, tega se ni nadejala. Zato se ni utikala v to ter je pustila mej tem gospoda soproga delati. Julika ni mogla odgovoriti, bila je preveč ginena. Jelinek je stal ob strani, z obličja čitati mu je bilo notranji boj. wAli nemaš jezika?" nadaljeval je gospod svetnik. „No, je li gospodična pozvedela, kar je hotela?" Juliki se je tema delala pred očmi. Kaj naj odgovori? V mislih imela je samo nevarnost, ki mu preti, ako se zve, kdo je. „Kar sem hotela zvedeti, vem," dejala je čez nekaj časa s težavo in s tako žalostnim glasom, da je celo gospoda svetnika osupnilo, „a ne izpra-šujte me," pristavila je tiheje, zakrivajoč si obličje. časopisje ne bode zboljšalo, bode li na jednak način ščuvala proti Rusiji ; nasprotno, le shujšalo bode položaj stiskauim tem elementom. In da neprestani napadi na Rusijo carja ne bodo napotili, da bi s preosnovo notranjih razmer iskal si simpatij nemških časnikarjev, to je isto tako jaBno, kakor da se panslavistični listi vsled nemških, protiruskih časnikarskih manevrov ne bodo odrekli sovraštvu proti Nemčiji. Usoda princa Ferdinanda Ko-burškega in Bolgarske ni vredna niti poka nemškega smodnika, pomen ima le za Avstrijo, glede katere pa Brno povedali, da le sebi škodujemo, ako zastopamo njeno politiko proti Rusiji. Čemu torej neprestani poskusi, da se izruši most, ki nas veže z Rusijo in nam daje svobodo dejanja in superijoriteto nad Avstrijo? Kdor nemški državi dobro želi in kogar ni prevzela slepa strast proti Rusiji, mora priznavati, da so taki poskusi le v neposredno škodo nemškim interesom.tt Volk in jagnje. Če je kedaj na mestu bila primera, že toliko obrabljena in tolikrat navedena o volku in jag-njetu, kateremu je prvi očital, da mu kali vodo, moramo reči, da je umestna v slučaji, o katerem nam je govoriti. Da je vprašanje o razpustu „Pro Patrie" za Italijane pereče, da vedno in vedno v časopisih svojih segajo po tem predmetu, to bi se nam ne zdelo nikakor čudno, če bi to storiti mogli le nekoliko objektivno, če bi prišli do prepričanj, da so strastni in zagrizeni njih matadorji skupili končno to, Česar so iskali. A redki, kakor bele vrane so časopisi italijanski, kateri bi si upali priznavati, da bi nobena vlada na jednaka izzivanja ne mogla odgovoriti drugače. Še tem, kateri zvra-čajo vso krivdo na stranko „Independentovcev" vidi se, da jim je vender le grozno žal za društvo, katero se bode itak kmalu zopet prikazalo pod drugim imenom. A vse druge, kar nam jih je dozdaj prišlo pred oči, presega v nesramnosti list, ki kakor trdijo nekateri ima nekako dotiko z vlado — česar pa nikakor ne moremo in nečemo verovati, vsaj ne z ozirom na Članek, o katerem je tu govor. „Moj Bog, kaj ti je, dete?" veli Leokadija strahoma. Jelinek se je bil odločil. Stopil je naprej in z glasom, v katerem ni mogel zakriti svoje vzburjenosti, dejal: „Naj se zgodi kar hoče — zvedite torej, da jaz nesem Karel Šroub." Iznenađenost, ki je sledila tem besedam, bila je neopisljiva. Dočim se je gospod Zvoniček sedaj veselil, bila je gospa svetnikova kakor poparjena. „Vi neste —" vskriknila je prestrašena. „Naposled ga je vender pamet srečala," za-kliče Karel veselo. „0, jaz sem to slutil, jaz sera to slutil," zatrjuje gospod svetnik zmagoslavno. Kroutil je zmajeval z glavo, Jelinek pa je nadaljeval: „Kako sem prišel k vam, veste. Stopil Bem Bem noter in vsprejet z vprašanjem, sem li Karel Šroub, pritrdil sem. Odpustite, gospod svetnik, in vi, milostiva gospa. Hotel sem si samo pridobiti nekoliko časa ter o prvi priliki zopet oditi. Po nesreči pa sem se tukaj sešel s pravim vašim gostom in boječ se, da bi se ne izdal, moral sem delati, kot sem delal." „Gospod," razkači se gospod svetnik, „to presega vse mej'.3. Sina mojega starega prijatelja tako razžaliti: — Karelček, pojdi na moje prsi!" Go- Že proti temu moramo proteatovati naj odločneje, da se zloglasna, izdajalska, od ministerstva samega kot nelojalna .u nepatrijotična ožigosana „Pro Patria" imenuje ob jednem z častitljivo naio družbo ,3T. Cirila in Metoda", kakor da bi mej njima bila mogoča kaka primera, razun jedino te, da se obedve društvi bavita s Šolskimi zadevami. A kolika razlika v vtem druzem! Je 11 ste že kedaj čuli, da bi volk mogel se primerjati jag-njetu! In vendar, Če čitamo v svoji celoti članek, ki smo ga omenili zgoraj, in o katerem smo že na kratko omenili v našem listu, pride nam nehote na misel prilika o volku in jagnjetu, neverjetno se nam dozdeva, da je kaj jednacega mogoče čitati v listu, o katerem se govori, da je v dotiki z vlado ! „11 Mattino" v svoji sobotni številki, govoreč o razpustu „Pro Putrie" piše tako-le : „Kak pomen imela je ,Pro Patria" v naših krajih? „Pro Patria" tu v nas ni bila nego klik bolesti in protesta zoper zatiranje slovansko, katero nas hoče uničiti (un grido di dolore e di protesta contro T oppressione «Iava, cbe vuole schiacciarci). Dokler traja to zatiranje, je nemogoče, da zatirauci ne reagirajo. Če se misli, da je bila ugodna stvar, uničiti „Pro Pa trlo*, z večjo pravico morale so se rabiti ostre odredbe proti družbi sv. Cirila in Metoda, ki je sedaj že razširjena v vseh slovanskih in neslovanskih deželah cesarstva; proti družbi, ki bode zarad svoje razširjenosti postala, ako še ni, država v državi." Tu imate črno na belem, kako grozni zatiralci so ti Slovani, ki niti jedne jedine javne slovenske šole nimajo v Trstu, navzlic dolgoletnemu prosjačenju, kako zatirani so ubogi Italijani, ker je konečuo družba sv. Cirila in Metoda za tisoče in tisoče slovenskih otrok naredila jedno slovensko šolo v Trstu, da suj uekoliko te nedolžne dece reši iz nenasitnega žrela potujčevauja in raznarodovanja. Ali jagnje mora hiti krivo, saj je že to ne-izrecna predrznost, da se sploh upa pokazati ho, da se upa požrešnemu volku kak masten grižljej od-ueBti. Zatorej volk tuli in kriči, da ga jagnje hoče raztrgati in požreti. A kdo bode volku to verjel, kdor ima le še malo zdravih možgan v glavi? Mi Slovani ne segamo po Vaši deci, a svojo kri, svojo mladino pa hočemo obraniti pred požrešnimi volkovi, ki nam jo hote potujčiti in tako potem porabiti za svoje namene. Kar „11 Mattino" na dalje kvasi o družbi ter ue sklicuje na nek lanski dopis v asvetovuoznanem" Časopisu, je tako neslano in brez vsake najmanje zveze, da se nam niti vredno ne zdi, da bi prostor in čas tratili s tem, da bi navajali te neslanosti. Ker si zagrizeni nasprotniki ne morejo drugače tolmačiti prebujenja našega in naravnega razvijanja in napredovauja Slovanov, hitro si pomagajo, češ vse je i m por t i ranu, panslavističuo gibanje, povsod vidijo ruski upliv, in v razbeljenih svojih fantazijah vidijo kar cele vreče rubljev, ki se razsipajo nad nami! A z nesramnim obrekovanjem in podlim sum-ničenjem upajo se doseči svoje namene. Fraza o slovanskem navalu (marea slava) je že tako obrabljena, da bi bil čas, da izumejo kaj novega. Častito našo družbo sv. Cirila in Metoda, pa spod svetnik ga objame. „0, kako da vas nesem takoj spoznal — saj ste ves po očetu," in objame ga znova. „Ne obsojajte me," izpregovoii Jelinek, „ dokler me neste čuli. Jaz sem knjigovodja v jedni prvih kupčijskih hiš Praških in Živel sem vsikdar veselo, a vender redno. Nekako pred pol leta bil sem porok za 1000 gld., katere si je moj najboljši prijatelj izposodil ua menico. A o določenem časi tega ni mogel plačati, in meni, ki sem se zanašal na prijatelja in me ta visoka svota ni dosti brigala, pretil je danes zapor, baš danes, ko na večer pričakujem očeta, kateremu sem bil o tem pisal. Gospod, sedaj vidite, da sem ker me je upnik iz OBobne mržnje hotel dati zapreti, moral ostati prost, naj se zgodi kar hoče, in odločen sem bil, da dam, ako treba, odvesti istega gosta vašega, samo da bi se mogel sniti z očetom. Usoda pa je hotela drugače. Poznal Bem vašo hčer, in tega mi ni mogoče več tajiti." Z rastočo pozornostjo poslušala je Julika. „Naj bode," dejala je odločno, „sedaj vam bodem tudi jaz nekaj povedala. Vedite, da je ta gospod moj lanski rešitelj z leda." „Kaj praviš?" „ Za kaj tega nesi takoj povedala?" oglasita se zajedna gospod svetnik in gospa svetnikova. naj ti ostudni klevetniki puste pri miru in ne oskru-ii, tj i niti s tem, da izgovarjajo nje ime, kader go vore o izdajalski svoji „Pro Patriji*. S svojim literarnim delovanjem pokazala je družba sv. Cirila in Metoda tako sijajno, kako eminentno a v-h t r i j s k o in s I o v e n k k o misleče narodno šolsko društvo je, da vse tulenje italijanskih volkov niti jednega človeka, ki ima zdrave možgane, ne bode spravilo na tako mnenje, kakoršno bi rad imel omenjeni list. To je pa gotovo tudi dobro znano na odličnem mestu, in zatorej nas, imejoče Čisto in pošteno zavest, niti najmanje ne plaši tulenje lačnih lahonskih volkov. Y. Politični razgled. Notranje ileiele. V Ljubljani, 22. julija. Volitve v deželne zbore. V novovoljeuih deželnih zborih bodo stranke zastopane v nastopnem razmerji: Na Moravskem bodo imeli nemški liberalci 51, srednja stranka 8, Čehi 31 poslancev; liberalci imajo v deželnem zboru sedaj sami absolutno veČino. V Šleziji imajo nemški liberalci 22, protisemiti 1, Slovani 6 poslancev. V štajerskem deželnem zboru bodo liberalci imeli 39, konservativci 12 in Slovenci 8 poslancev. Ker so liberalci izgubili jeden mandat, nemajo več zanesljive dvotretjinske večine. V solnograški deželni zbor voljenih je 10 liberalcev, 10 konservativcev in 6 Lienbacherjevcev. Na Predarlskem bode v deželnem zboru 16 konservativcev in 4 liberalci. V Bukovini voljenih je 27 konservativnih in 4 liberalni poslanci. Vnaiije države. • Shod v I lim u zaradi razpuščene „Pro Patrie", ki ga je sklical Bonghi, predsednik društva „Dante Allighieri" bode daues vtorek. Kakor telegrafujejo v „Indepedente" udeležili se ga bodo po pooblaščencih tudi lokalni odbori. Kakor dalje poroča ta list, bode vlado italijansko (?) zastopal minister Boselli, častni predsednik omenjenega društva. Bonghi namerava baje staviti interpelacijo v italijanskem parlamentu o tej zadevi. Novi makedonski škofje. Kakor smo včeraj na drugem mestu omenili, je Porta imenovala tri bolgarske škofe za Makedonijo. Pri tem imenovanji je turška vlada bila precej previdna. Imenovala je za škofe može, ki se dosedaj neso pečali b politiko, ki še nikdar neso bili v bolgarski kneževini, o katerih je tore; pričakovati, da nemajo nikacih zvez z bolgarsko vlado, in ki so rojeni v Makedoniji. S turškega stališča je seveda ta previdnost bila zlasti umestna sedaj, ko se toliko govori, da se pripravlja ustanek v Makedoniji. Nemiri v JBolgariji. Ruski lisf i vedo povedati, da v Bolgariji vlada velika nevolja. V Plevni, Lovci in Vrači bili so baje že veliki nemiri. Pripovedujejo tudi, da je iz bolgarske vojske pobegnilo mnogo vojakov, bežali bo v Romunijo, kjer Be bodo zjedinili z bolgarskimi emigranti, da udero potem pri Vidinu ali pa iz Do-brudže v Bolgarijo. Tem vestem ne smemo pripisovati prevelike važnosti. Pomenljivo je pa, da „Nord" piše, da je odpoved Koburžanova le še vprašanje časa. Po odhodu Koburžanovem, misli to glasilo ruske vlade, bodo se velevlasti sporazumele glede Bolgarske. Da bi kaka velevlast delala ovire, ni misliti in je zatorej pričakovati, da zaradi Bolgarije ne pride do vojne. „Vi ste me spoznali, gospodična?" vpraša Jelinek b tresočim se glasom. „Jaz neumnica sem si domišljevala," odgovori Julika, ,da vam preti nesreča, ako vas izdam." „Gospodična, da sem slutil —" »Rešitelj naše jedine hčere!" zakliče Leokadija. „Mož, sedaj pokaži, da ni ohranil hčere nehvaležnim ljudem." „Nikakor ne, milostiva gospa," odgovori Jelinek. „Hvale ne zahtevam. Največje povračilo mi je zavest, da sera zemlji ohranil angelja. A sedaj mi je do tega, da se uverite, da sem v resnici to, kar pravim, da sem." .Gospod, tega ni več treba," ugovarja gospod Bvetuik, „mi —" „Nikakor ne, gospod svetnik; prosim, pošljite h gospodu Švagerku, tukajšnjemu meščanu, ki stanuje ne daleč odtod. On je brat moje matere." „Kaj, Švagerka?" začudi se gospod svetnik; „s tem vsak dan igram tarok. Zakaj tega neste takoj povedali? — Gospod Kroutil,* obrne Be k temu, „jedno beBedo," in pričel je ž njim na tihem govoriti. Jelinek je mej tem stopil h Karlu. „Gospod," pravi, »odpustite mi moje početje in povejte odkrito, ali bi bili vi na mojem mestu drugače delali?* Srbska ratlikalna stranka imela je v nedeljo v Jagodini svoj občni zbor. Udeležba bila je ogromna. Razen odposlancev vseh radikalnih odborov prišlo je veliko tisoč radikalcev iz vaeh srbskih pokrajin. Občni »bor sporočil je brzojavno kralju svojo udanost, v imenu kraljevem pa se je zahvalil regent Jovan Riatić, poudarjajoč, da se ima uatava ščititi pred vsakim napadom in da se imajo svobodne, parlamentarne institucije utrditi srbskemu narodu v blaginio, hiši Obrenovicev pa v slavo. Koburžan. Francoski sorodniki princu Ferdinandu jako prigovarjajo, da bi se odpovedal bolgarskemu prestolu. Orleanski princi bi si radi zagotovili prijateljstvo Rusijo. Rusi bi lahko Franciji pomagali, pridobiti Alzacijo in Loreno in Orleaucem pot pogladili na francoski prestol. Princ Ferdinand sam pa baje neče ničesar slišati o tem, da bi se prestol u odpovedal. Turški ministerski sovet je sklenil, odpoklicati Erzerumskega in WanBkega guvernerja in ja zameniti z generaloma. Hasaau Hairi paša pojde v Erzerum, Osman Nuri jja v "VVan. Finančni minister Nagop in državni podtajnik vna-njih zadev Dadian, ki sta oba Jerraenca, hočeta dati svojo ostavko kot protest proti temu, da so turški vojaki pobili več Jermencev v Eržerumu. Nemška vojska. Nemške zavezne vlade bo se sporazumele, da se potrebščine za vojsko ne povekšajo, dokler ne poteče septenat. S tem se je pa stvar le za malo ČaBa odložila; vojna uprava bode pa ta Čas izdelal* vse potrebne načrte in proračune. Ko mine Beptenat, bode vojni minister zahteval tako pomnoženje vojske, da se bode vsak za orožje sposoben mož tudi vojaški izvežbal. Novi višji vojaški poveljnik na Irskem, Veliko nevoljo je na Irskem vzbudila veBt, da hoče angleška vlada poslati lorda Wolseley-a za višjega vojaškega poveljnika na Irsko. Lord Wol-8eley je najboljši angleški general, a v političnih vprašanjih se je pa vedno kazal sovražnega Ircem-Prihod generala Wolseleya ua Irsko utegne dati povod velikim nemirom. Ustava za angleške iti avstvalijske 7eolo-nije. Gorenja zbornica angleška je v tretjem branji vsprejela zakon, da se v zapadni Avstraliji dovoli nezavisna ustava. Angleška vlada Be ni popolnoma prostovoljno odločila za to ustavo, temveč je to storila le zaradi tega, ker se boji, da bi se angleške kolonije v Avstraliji ne odtrgale od Anglije. Gotovo bode Anglija v kratkem prisiljena svojim kolonijam v drugih delih sveta dovoliti večjo samostojnost. Dopisi. Wj dežele meseca julija. (Vojaška taksa in odmerjevalne komisije.) — Kdor ima rast, šteti se mej tista poštena človeška bitja, katerim usoda ni odločila jesti kedaj vojaški komis, ta ima tudi dolžnost, plačevati državi dvanajst let davek, katerega odmerjajo vsako leto v to izbrane komisije pri naših političnih oblastvih. To samo na sebi sicer še ni greh, pač pa je metoda, po kateri tu in tam te komisije postopajo, v*e kritike vredna. Zakon o vojaški taksi z dne 13. junija 1880. leta (drž. zak. št. 70) obsega tako jasno, določno in pravično merilo, da ga slehern Človek, ki ga je dvakrat pazljivo prebral, takoj lehko ume, in v tretje I „Hehehe, jaz bi ne bil tako pogodil," bil je odkriti odgovor. „ Potem sem vam pa to za bodočnoBt pokazal — odpustite mi." Karelček je bil dober človek. A zakaj pa ne, samo da mi ne bode treba s tem policajem." In segla sta si v roke. „In vi, gospodična, res neste pozabili tistega zimskega dne?" vpraša Jelinek Juliko. „Mislim, da sem to dokazala," „Delate me presrečnega. Moj dobri genij me danes drugi pot združuje z vami, ali smem upati, da danes ni bilo poslednjič?" Leokadija jej hoče pomagati iz zadrege. „Jaz vam odgovorim mesto nje." „Mama!" „E kaj, mama! GoBpod, vi smete upati. Ona je čestokrat mislila na vas" „Kaj, milostiva goBpa — gospodična." Nehote je razprostrl roki — Julika se je za hip pomišljala, potem pa se mu je vrgla na prsi. — Ah, kako zadovoljno in blaženo se je smehljala mati, da — se je odkrižala hčere. Gospod svetnik se je mej tem pogovarjal 8 Kroutilom. niti več brati ne potrebuje. Io poleg druzih splošnih določil ima tudi 14 razredov, ki imajo služiti mero-dajnim komisijam pri presoji v podlago. Navzlic vsemu temu ima vender tretjina onih, ki plačujejo to takso, ua razpolaganje dovolj povoda in razlogov k pritožbi, da se jim ta odmerja po postavno neutemeljenej meri! — In tu so mi na misli zlasti zadnji trije razredi, plačujuč po: 3, 2 in 1 gld. Baš pri teh razredih postopajo nekatere komisijo kaj površno; trdim pa tudi, da so, če ne vsem ipak nekaterim odmerjalnim komisijam zakon in njegova določila uprav irrelevantna. Mesto da bi bo pretehtovale dotičnika gmotue razmere, letni dohodki, sploh njegovo materijalno stanje, otresajo si nekateri udje teh komisij ta posel s tem s svojih ram, da kar diktirajo — zneske, kamo li, da bi se pri tein izpraševali, so li pravično, postavno utemeljeno postopali! Za kaj tacega se komisija niti ne briga, čemu tudi 1 Nu, vsaj so modri občinski možje poleg !! „Saj lahko plača 2, 3 gld.u, pravijo ti „go-spodje", in tako pride potem, da nekateri, ki jih je usoda udarila s to „kripeltakso", — Bog mu grehe odpusti, kdor je iznašel ta izraz! — dotične razsodbe niti v roke ne dobe, s pomočjo katere bi se mogli v 30. dneh pritožiti, nego dostavijo se jim kar davkarski „oporaini", kateri žugajo vojaško takso y 14. dneh pod ogibom eksekucije političnim potom u plačati! In če te dotična komisija obsodi v plačilo 2 ali 3 gld., se ti je mnogo truditi, da jih po krivici ne plačaš, kajti če si tudi rekuriral ali pa razsodbo urgiral, moraš jako hiteti, „da te poprej ne zaru-bijoK itd. Ker je torej postopanje teh komisij pri naših političnih oblastvih pri odmerjenji vojaške takse po nekodi površno in se premalo ozira na zakon, bi si usojal visoko c. kr. deželno vlado prositi, da svoje podredjene organe nadzoruje, in tudi o tacih nedo-statkih poučuje. —n— S Tolminskega 20. julija. [Izv. dop.] Dne 10 t. m. bila je v Tolminu uradna učiteljska konferenca. Okrajni šolski nadzornik gosp. Franc Do-minko otvori kot predsednik kouferenco ter si izvoli svojim namestnikom g. Širco. Konferenca pa izvoli zapisnikarjema Ivana Krajnika in Ivana 11 m sta. Pri prebranji zapisnika pojasnilo se je učiteljem, kdo je bil kriv, da je dež. šol. svet upe-Ijal strogo disciplinarno preiskavo proti trem učiteljem. Poročilo g. nadzornika o stauji šol v okraji bilo je z malimi opazkami pohvalno. Gradivo že itak skrčeno v novih učnih načrtih skrčilo se je še nekoliko glede slovnice in realij v nižjih stopinjah in pridržalo za višje stopinje. Ob 11. uri došel je na konferenco gospod glavar, ki je priporočal učiteljem mladino bolj vzgo-jevati, nego v predmetih poučevati. Konferenca je g. glavarja s trikratnim „živijo" in cesarsko himno vsprejela. Glede naprave zemljevida in opisa Tolminskega okraja izvoli konferenca odbor 5 udov, ki „Sedaj pojdete torej sami odtod," končal je, „za vse drugo bom jaz skrbel." Gospod Zvoniček je bil sodnijski svetnik, in zato je Kroutil odšel klanjajo se. »Kaj, je li mogoče, gospod svetnik ?■ zakliče Jelinek. „Da, skrbel bodem za to, da se boste mogli danes sestati s svojim očetom," odgovori gospod svetnik. „Vi, Karelček, pa boste, kakor upam, pozabili tega nemilega dogodka." „Jaz vam bodem prisrčna prijateljic*", ob-Ijubuje Julika. „Jaz pa prijatelj," pristavi Jelinek. „Hvala," odvrne Karel, praskajo se za ušesom, „a vender me jezi, da neseni prišel poprej." * Kaj mi je še dodati? — Ljubili bo se, in to ni nič čudnega; mogla sta se vzeti — in v tem sta bila srečnejša, nego li mnogo druzih zaljubljencev; živela sta blaženo, kar zopet ni nič čudnega, in Leokadija je dočakala vse tiBto, o čemer je sanjala, ko je šla pripravljat sobo za dozdevnega Šrouba, in to zopet ni nič čudnega. Se je li Karelček v Pragi obrusil, tega ne vem in tudi ni dosti ležeče na tem. Bil je sicer dober človek, a svet od njega ni ničesar pričakoval in v njem tudi ničesar ni izgubil. ; bodo mej letom to zadevo pretresovali in o reaul-tatu prihodnji uradni učiteljski konferenci poročali. Kako uplivati učitelju na nravno vedenje šolske mladine tudi zunaj šole, o tem Čitala sta svoja dobro izdelana spisa g. Mat. K en da in g. Fr. Bogataj. Pri tej točki predlaga g. Vertovec: Konferenca naj prosi okraj. šol. svet oziroma glavarstvo, da taisto upliva na podrejene občine, naj bi tudi njih sluge, poljski čuvavaji in morebitni policaji na vedenje šolske mladine zunaj šole pazili. — Predlog vsprejet. Nekdo kazal nam je potem praktično računstvo jako nepraktično ua šolski tabli. Bilo je več samostalnih predlogov, o katerih poročam kasneje. Gosp. Brati na poroča o okraj. učit. knjižnici običajno in prav na kratko, kakor druga leta, namreč, — da je ni še uredil. Vršile so se poslednjič razne volitve. V dež. učit. konferenco izvoljena sta Ivan Sirca in Andrej Vertovec, v stalni odbor Ivan Krajnik, And. Vertovec in Ivan Sirca, v komisijo okraj. učit. knjižnice Ivan Sirca, And. Vertovec in K. Brati na. Predsednik sklene konferenco s trikratnim živijo na presvetlega cesarja; zbrano učiteljstvo poje cesarsko himno. Domače stvari. — (Deželni predsednik b a r o n \V i n-kler) odpeljal se je danes dopoludne z gorenjskim vlakom na dopust v Belopeč. — (Iz Prevalja) se nam piše: Volitev volilnih mož za Preval je prestavila se je v zadnjem trenotku na 4. dan avgusta, ko Be je prvotno imela vršiti že prihodnjo sredo dne 23. julija. Kaj je temu uzrok, ne vemo; preverjeni pa smo, da se vse poskusu storiti, da bi se begali naši volilci in se, po raznih sitnostih prisiljeni, odrekli udeležbi. — Občinski sluga naznanja to spremembo volilcem ter trosi slovenski tiskane oklice in plakate nemško liberalnega „Bauernbunda" po vseh hišah, gostilnicah in celo po ulicah; otroci jih pa pobirajo ter jih potem prodajajo branjevcem, ki jih bodo porabili po volitvi za zavijanje kislih kumar. — (Iz Ljutomera) se nam piše: Naš okrajni glavar baron Mac Nevin odšel je na več-tedenski dopust, krepčat se in premišljevat, kakšno blamažo si je nakopal s svojo silovito a brezuspešno agitacijo proti izvoljenemu dr. Dečku. — (Adresa,) katero odpošlje občina Preddvor nadvojvodinji Mariji Valeriji in katero je g. Kunibert Dren i L prekrasno /.risal, razstavljena je v gosp. M. Gerberja prodajalnici na ogled. — (Iz Vipave) se nam piše: Vsi župani naše doline, na čelu jim vrli naš župan g. Dragutin Ma yer, priredili so dne 10. t. m. našemu jako priljubljenemu okrajnemu glavarju banket, h kateremu došli so vsi župani in drugi dostojanstveniki in celo sivi starček, g. župnik Makus s Planine. TopiČi naznanili so pričetek banketu. Prva pozdravila je v vezani besedi g. okrajnega glavarja gspdč. hčerka tukajšnjega šolskega vodje. V imenu vseh gg. županov napil mu je g. Dragutin Maver posebno presrčno. Zvečer prišli so Vipavski pevci in prostovoljno gasilno društvo z baklami. Gosp. načelnik Tomšič pozdravil je g. okrajnega glavarja, nakar so pevci zapeli cesarsko himno. Ves večer bil je prav lep in sijajen dokaz, kako hitro si je gospod okrajni glavar pridobil v nas zaupanje in uajtopleje simpatije. — (Polaganje temeljnega kamena) za novo šesto župno cerkev v Trstu vršilo se je preteklo soboto prav slovesno. Stavbišče in vse hiše v njega okolici bile so okrašene z zastavami in transparenti. Videti je bilo ob hišah tudi več slovenskih narodnih zastav. Občinstva pa se je udeležilo na tisoče redke te slavnosti. Nada je, da bodo dobrovoljni darovi se bolj pogosto dohajali zdaj, ko se je delo pričelo. Nova cerkev stala bode nasproti „Albertinumu", na takozvanom „prato di Conti". Cerkveno opravilo vodil je škof mon-signor Glavina z mnogobrojnim spremstvom. Pri slavnosti zastopal je mestni zbor drugi podpredsednik dr. Dompieri, dalje vodja magistrata Gandu8io, in pa poslanci Nabergoj, Nadlišek, Burgstaller in Cambon. Cesarski namestnik ki je odsoten, poslal je laskavo pismo odboru za zgradbo cerkve, zastopal pa ga je svćtnik R e y a. Zastopana so bila tudi druga oblastva. — (Čitalnica v Postojini) priredi v nedeljo dne 27. t. m. izlet čez Razdrto na Nanos in sicer v treh oddelkih — Prvi izletniki odrinejo že v soboto popoludne ob 6. uri iz Postoji ne, pre-noče na Razdrtem ter se napotijo ob 2. uri po po lunoči na Nanos, da dojdejo še pred solnčuira vzhodom na vrh. — Drugi oddelek se odpelje v nedeljo zjutraj ob 3. uri iz Postojine ter se poda takoj po prihodu na Razdrto na pot proti vrhu. — Kdor pa ne mara ali ne more po hribih laziti, vabi se uljudno, da pride v nedeljo po kosilu na Razdrto, kjer bode mej izletniki prosta zabava s petjem in plesom. Za vodnike, prenočišče, jed in pijačo je preskrbljeno. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Za bicikliste.) Vojaški biciklisti borilnega in telovadskega tečaja priredili bodo pod vodstvom majorja Schadeka 14dnevni izlet iz Dunajskega Novegamesta čez Štajersko, Koroško in Goriško v Trst in po drugi poti nazaj preko Gorenjskega. Udeležilo se bode 12 častnikov io 10 podčastnikov, deloma na tisočem biciklu, deloma na nizkem. Odpeljali se bodo dne 21. julija do Ljubna, ter je la prvi dan odme-njena daljava 117 kilometrov, povprečno je ra-čunjeno 100 kilometrov na dan. Od slovenskih krajev po katerih se bodo vozili naj omenimo: Ljubljano, Kranj, Tržič, Bled, Begunje, Celovec, Velikovec, Vrbo, Beljak, Predel, Kanal, Gorico, Trst itd. — (Nove železnico.) Za projektirano železnico iz Trsta na Opčiuo in eventualno podaljšanje do Sežano dobil je od ministerstva dovoljenje za izvršitev tebniških priprav ua 6 mesecev inžener L. Ph. Schmidt. Dotična železnica bila bi do Opčine na žično vrv ali pa na z ob čas t a koleBa, naprej pa po cesti z ozkim tirom (po izgledu na Laškem navadnih parnih tramvajev.) Za drugo lokalno železnico z ozkim tirom iz Trsta na Opčino pa je dobil jednako dovoljenje Aleksander Vigolla v Trstu. — (Č v eter o razredna ljudska šola v Metliki) imela je v preteklem letu mej svojo šolsko mladino 187 dečkov, 186 deklic, v ponavljahu šoli 35 dečkov, 3G deklic. Vseh učencev je torej bilo 444. Poučevali bo na tej šoli: Andrej Šest, nadučitelj in vodja, Ivan Pavlic in Fran Avsec, kateheta, učitelj Fran Gregorač, učiteljica Matilda Parma in pomožni učitelj Fran Schonbrunn. Šolska knjižnica šteje 250 raznih knjig. — (Čvetecorazredno „Franc Jože-fova ljudsko šolo v Črno ml j i") obiskovalo je v preteklem šolskem letu 201 deček in 196 deklic, ponavljalno šolo 23 dečkov in 47 deklic. Vseh je bilo torej 467. Poučevali so na tej šoli: Jerši-novič Anton, šolski nadzornik, nadučitelj in vodja, Pokoren Jakob, katehet, Šetina Franjo, učitelj, Rupnik Ivan, učitelj, Matanovič Avgusta in Clarici Rozalija. — (Vabilo.) „Pedagogiško društvo" bode imelo svoj letošnji občni zbor dne 6. avgusta t. I. ob 2. uri popoludne na vrtu g. Gre-goriča v Krškem. Vspored obsega mej drugim: a) Poročilo o društvenem delovanji, b) pregled letnega računa, c) volitev pregledovalcev računov in d) volitev društvenega odbora. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Hrpeljska železnica) imela je preteklo nedeljo velik promet. V Boršt peljalo se je 2660, v Hrpelje 472, v Divačo 252 oseb — (Poštna zveza v Vidmu) Ker vse dosedanje pritožbe o nerednih poštnih zvezah, oziroma o vedno ponavljajočih se zakašnenjih vlakov italijanskih v Vidmu neso imele povoljnega uspeha, obrnila se je deputacija borse zopet na dotično mesto, da se že vender stori konec tem neredno-stim, katere tako neprijetno uplivajo na promet in katerih bi vender ne bilo težko odpraviti. A težko, da bode kaj pomagalo, ker nered je na dnevnem redu na italijanskih železnicah, to je žalostna resnica, znana vsemu svetu. — (Prijateljem slovenske glasbe.) Ako dobim le toliko naročnikov, da se tiskovni troški pokrijejo, izdati hočem III. zvezek „Skla-deb f Avgusta Armina Le ban a." Naj mi torej gospodje, ki se mislijo naročiti na te skladbe, naznanijo to z listnico. Iztis, obsegajoč moške in mešane zbore ter divni samospev „Vojak", stal bode 40 kr., po pošti 45 kr. Janko Leban, učitelj v Av beru p. Štanjel pri Sežani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 21. julija. Na shodu radi-kalcev v Jagodini sklenila se je resolucija, v kateri se vladi izreka priznanje na dosedanjem delovanji in izraža želja, da se gospodarska borba z Avstrijo mirno reši, v kolikor se to strinja z dostojnostjo in interesi Srbske. Sicer pa je narod srbski pripravljen za največje žrtve in se ne bode ničesar /bal. Pariz 21. julija. „Sieclew objavlja pogovor svojega sotrudnika z vojvodo Ernestom Koburškim. Po tem pogovoru so sorodniki vse storili, da bi se princ Ferdinand ne povrnil več v Bolgarsko, akoravno je že za deželo 7 V« milijona potrosil. A Stambulov ima kneza popolnoma v oblasti in bode po njegovem povratku na Bolgarsko pričel s terorizmom. Borolin 21. julija. „Kreuzzeitung objavlja podrobnosti o premeščevanji ruskih čet v pribaltijskih pokrajinah. Poprej ondu nastavljeni oddelki, zbrani so sedaj na črti Kovno-Dtlnaburg. London 21. julija. „Morning Post" pise, da so se angleško-francoska pogajanja končala, nekda s diplomatično zmago Francozov. Dunaj 22. julija. Cesar imenoval Dunajska vseučiliška profesorja, Frana Hofmanna in Viktorja Ebnerja, viteza Rosensteinskega pravima članoma akademije znanostij. Kodanj 22. julija. Nadvojvodi Karol Ludovik in Fran Ferdinand, dospevši iz Stock-holma semkaj, pohodila kralja v Amalienborghu. Kralj pohod vrnil. Kodanj 22. julija. Avstrijsko brodotje bode dne 17. avgusta priplulo v Kodanj, kjer bode praznovalo rojstveni dan cesarjev. Razne vesti. * (Z Dunajske razstave.) Kakor poroča „Novoje Vremja" iz Peterburga, dovolila se je ruskim razstavljalcem, kateri so se udeležili razstave na Dunaj i, brezplačna vožnja razstavljenega blaga po ruskih železnicah, ko bode razstava končana. * (Vdova majorja Panice) skušala se je usmrtiti — kakor poroča nek ruski list iz Ruščuka. Snela je revolver pokojnega soproga raz steno ter se ustrelila v prsi, ne da bi se ranila smrtno. Prihiteli ljudje strgali so jej revolver iz rok ter zabranili, da ni ustrelila še v drugič Poskušeni samomor vdove Paničeve zaznnl se je naglo po vsem mestu ter bil povod govorici ob atentatu na Stam bolova. * (Poskusi z brezdimnim smodnikom.) V tovarni za dinamit v Požunu se sedaj delajo poskusi z brezdimnim smodnikom vpričo top-ničarskih častnikov. Sklenilo Be je, da uspehi ostanejo tajni. * (Nova postava ruska) proti oderuhom je jako ostra, ker pravi, da je oderuštvo zločiu, ki se sme kaznovati tudi z izgonom v Sibirijo. Dolgovi oderuški Bmejo se po tej postavi uničiti ter izgubi v tacom slučaji upnik vse pravice. ♦(Zdravje je nalezljivo.) Profesor Luys v Parizu je s hipuotizovanjem zdravje zdravega človeka prenesel na bolnega. Zdravi človek, s katerega je profesor prenašal zdravje na bolnega, se je mej hipnotizovanjem vedel, kakor bi bil bolan, a ko se je iz hipnoze zavedel, ni več čutil bolezni. Bolnik je pa tudi potem bil zdrav. Na ta način je baje profesor ozdravel že več bolnikov. „Se non č vero, e ben tro vato". * (Uboga delavka) v Steinfeldenu na Gorenjem Avstrijskem porodila je nenavadno močno razvitega dečka, kateri je pa na prsih imel odpr tino, skozi katero se mu je videlo srce. Zanimivo je bilo gledati, kako je otroku bilo srce. Otrok je Živel 10 ur. * (Nov ogromen most.) Iz Novega Yorka mislijo napraviti most v Jersey City. Ta most bode mnogo daljši, nego je oni mej Novim Yorkom in Brooklynom. Po sedaj objavljenih načrtih nadinže-nerja mr. Lindenthala opiral se bode viseči most na dva stolpa, po 500 čevljev visoka, dolg bode 3000 čevljev ter 155 čevljev nad vodno gladino. ■ (Strela je udarila v bicikel.) Mlad časnikar Belb peljal se je v Linealnskiru ob viharnem vremenu na biciklu. Strela je udarila v bicikel, zdrobila sprednje kolo in prelomila ročni drog. Čudno je pa, da časnikar ni poškodovan, kar se pripisuje temu, da so ročaji bili močno obdani z gutaperko. * (Viharji v Ameriki.) Po nestrpni vročini prišli so hudi viharji in divjali po državah severne Amerike. Mnogo oseb ubila je strela. Nedaleč od Prorie v državi Ohio skočila sta mej viharjem dva vagona Železniškega vlaka s tiru ter je bilo poškodovanih mnogo potovalcev. Poroča se tudi o drugih nesrečah, pri katerih je poginilo mnogo Iju-dij. — A tudi v Evropi bili so hudi viharji v raznih krajih ter prouzročili mnogo škode, pri nas posebno na Gorenjem Avstrijskem. * (Oboroženi o t roci.) Nedavno je načelnik javne šole v San Frančišku hotel našeškati nekega učenca. Deček pa izvleče iz žepa revolver. Poslati so morali po policijskega ravnatelja, da so dečka razorožili. Na prošnjo šolskega načelnika preiskali so vse dečke in pri njih dobili 35 revolverjev in dvanajst velicih nožev. Ce je mladina taka, se ni čuditi, da je v kalifornski državi na leto nad 3000 umorov. m 5WJ »toj i za vm' leto gl« «•«.<»m. žuljem na pod platili, petab in drugim trdim praskom Dobi v lel nah. in zavrne vse Veliko priztialniti pisem je na na ogled v glavni ra/.posiijaluit i: Schwenk-a lekarna M o i dl 1 n g - D una j. :■;...... če imata navod in \ <-n< ■ znamko iu podpis, iven; torej naj se pazi manj vredne pnaredce. Pristnega imajo v LJubljani J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greoel; v Kudolfoveui S. pl. Sladovič, F. llaika; v Kamniku J. Močnik : v Celovei A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; v Brezah A. Aicb-inger; v Tr-n e -Jg žrebanfi. Seznam dobitkov 2a obe žrebanji. (505-27) Prvo žrebanje 14. avgusta 1800. I dobitek 50.000 qld. vreden 1 n 5000 1 n 2000 1 n lOOO 2 p 500 5 „ 10 i IO(» 20 . 50 5« „ 20 200 „ 2000 dob IO itkov H Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. I dobitek 50.000 gld. vreden ! n 5000 » » 1 n n n 1 n lOOO n n 2 TI .)00 n * 5 r> 200 n n 10 n IOO n n 20 rt 5Q n n 50 n 20 razstav, srečk 200 , 2000 do IO » bitkov 5 SREČKE»1 »>d. V IjjMblJaiii prodaja Uprava razstavine loterije, Dunaj, II., rotunda. srečke ©. C. lHAYflK. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti n Hribar. i Lastnina in tisk „Ndrodne Tiskarne44.