----- 3 ----- Slovstvene stvari. Slovniške drobtine. Spisal Cigale. Spominjam se, da smo se čudili svoje dni slovenščini, kako se je od Truberjevih časov sem malo spremenila. Današnji dan ne bi se to več moglo trditi, kajti ------ 4 ----- dosti očiten je razloček med sedanjim knjižnim in onim jezikom, s kakoršnim se ponaša Truberjevo sv. pismo. Knjižna slovenščina napreduje tako jaderno, da je kje kdo še težko dohaja, in prav je, da napreduje, saj jo je tisočletna nezgoda marsikako popačila. Toda razum bodi voditelj k dobro premišljenemu koncu. Ne morem si pa misliti in želeti takega konca, do kterega dospevši bi nam jezik še dalje bil od jezika druzih Slovanov, zlasti pa srbsko-hrvaškega, nego je zdaj. Da v tem ne zastranimo, naj bi — to željo izrekam tu — slovenski pisatelji, sosebno priznani veljaki, ktere radi posnemamo, predno kako novoto vpeljejo v knjigo, očitni sodbi izročili jo in z razlogi podkrepili.*) Iz nekterih novejših spisov, sosebno tudi iz službenih izdatkov slovenske Matice razodeva se neko slovenskim slovničarjem in pisateljem prej neznano pravilo, po kterem bi bilo bolje, rodivnik **) (genitiv) postavljati pred samostalnik, nego z a samostalnik, od kterega je odvisen. Piše se namreč z neko doslednostjo , ki ne more biti naključna, na pr. »Slovenske Matice odbor", ,,odborove seje zapisnik", „te teorije obračanje na dejanske izkušnje" itd., kakor da bi neslovensko bilo pisati: „Odbor slovenske Matice; zapisnik odborne seje." Imenoval sem to nekako pravilo slovenskim slovnicam neznano, ker ga ne nahajam razločno postavljenega v nobeni, zlasti ne v Janežičevi niti v Metelkovi, ktera na str. 262, §. 93. uči: „Der regierte Genitiv steht gewohnlich nach dem Worte, von welchem er regiert wird, — kann aber auch vor dem-selben stehen, z. B. „svoje matere edini sin." Nihče naj ne misli tu, da jaz to novino pripisujem zgolj samovolji naših pisateljev, kakor da ne bi se mogli opravičiti z narodnim govorom, marveč na misli so mi dotični primeri, kakor: „vseh vernih duš dan", »Device Marije lasci", „Device Marije proso" itd.; (pa tudi nasproti: „zakrament svetega krsta" itd.). Vpraša se samo: kaže li iz teh nekoliko primerov povzeti tako obširno, splošno pravilo za nepregledno množino pri-merljajev, v kterih ima rodivnik službo svojo?***) Jaz *) Take razprave o tem ali onem slovniškem vprašanji, kakor smo na pr. letos dobili od Č. g. Ladislava Hrovata in nedavno od g. Z epi ca, jako so koristne in ob enem zanimljive. Gosp. profesor Z ep i c po pravici hvali gosp. Ladislavova „pravila za pisavo" ter jih v vsem sodi tako, kakor sejneni zdi, da je prav. Sploh moram jaz odobriti do malega vse Žepiceve opazke, kterim vem glas, samo temu, da bi pisali posojivo, ne bi jaz pritegnil, ker me besede: kupilo, plačilo, hranilo, selilo, šacilo, drugače napotujejo. Naj izrečem se željo, da bi se g. Zepic račil večkrat oglasiti ter primerjaje slovenščino s srbsko-hrvaščino svetovati nam to ali ono popravo; n. pr. ne bi li imeli Hrvate posnemati gled6 na genit. par-tit., kjer se močno ločimo. Hrvat pravi: imam povoda (ich habe Grund), vidio sam konja (ich habe Pferde gesehen, — des chevaux). Jeli to slovansko? Pis. **) Rodivnik ali rodilnik? To je pravopisno vprašanje. Hrvat bi pisal rodionik, spreminjajo Ivo. Vsakakor je 1 pravilen. Vendar so nekteri pomisleki. Ni se menda prav dognano, kako se obrazijo take besede, zlasti samostavniki na -ec, od glagolske osnove, ali od participa (glej Janež. II. J. stran 119), ni li kak razloček med enim in drugim; niti je prav jasno, kaj se bolj prilega Hrvatom, ki imajo: samostavnik, starostaven, vladavina, merodaven itd.; tudi bode prav težko biti dosleden v vseh primerih. Staroslovenscina (Miki. slov.) ima največkrat 1: kadilnik, kupil'n, ležainica, pobegaPc, pa tudi: pitav'c , pistodav'c, plenoprodav'c, predavnik, rosodav'n, pev'c. Pridevnike ali priloge na -aven, -iven (-alen, -ilen), kterih drugi Slovani v našem pomenu nimajo, kakor da prepogosto delamo. Kadar imamo iz dotičnega glagola izpeljan samostavnik na -ilo, to smemo iz njega dalje narejati tudi pridevnik, n. pr. pravilo, pravilen, kresilo, kresilen, plačilo, plačilen. Ako pa nasproti gre za ženski samostavnik, kakor: pisava, zidava, veljava, ter nas je misel iz njega napraviti pridevnik, ne bode prav: pisalen, zidalen, veljalen, če neČemo pisati tudi: držalui zbor. Pis. ***) Jaz sem bil v 8. in 9. listu „Novic" od leta 1859 napisal obširnejši sestavek o rodivniku, na kterega se tu sklicujem, čeravno meri najbolj proti izpeljevanju svojivnih pridevnikov iz samostavni- bi odgovoril kratko, da ne kaže, ter bi se potegnil za d oz da njo svobodo. Moje stališče je znano. Posebnost slovenskega jezika, če tudi utrjena v narodu, ako se ne more ni iz staroslovenščine, ni iz živih slovanskih narečij izkazati (legitimirati), da je slovanska, nima cene. Taka pa je tukaj. Ce se namreč kolikorkoli ozremo po slovenskih in slovanskih knjigah, videli bomo precej , da takega besednega reda ne poznajo staroslovenski in brizinški ostanki, niti ga poznajo Truber in njegovi nasledniki do današnjega dne, niti češka, poljska, ruska, srbsko-hrvaška in bolgarska knjiga. Vzemimo v roke ktero bodi Vukovo izvirno knjigo ali prestavo, povsod bomo našli, da se drži gori prepisanega Metelkovega pravila. Vukov „Novi Zavjet": Mat. Vil, 3. „A zašto vidiš trun v oku brata svojega" ... (kaj pa vidiš pezder v očesu svojega brata). Mat. X, 20. „Duh oca vašega govorice iz vas." Mat XI, 25. ^valim te, Gospode neba i zemlje." Mat. XIII, 11. „Vama je dano da znate tajne carstva nebeškoga" (Vam je dano vedeti skrivnosti nebeškega kraljestva). (Konec prihodnjič.) kov, ki pomenijo nežive stvari. Sem li koga preveril z njim, ne vem, dvomim pa vendar, ker se Se v letošnji knjigi bere na pr. močvir-jevo obdelovanje. Toda jaz, da-si nisem nepreučljiv in trmoglav, ne morem noostati pri tem, do zdaj jugoslovanska narečja takih svojivnikov nimajo. Kaj prinese napredek, tega ne vemo. Kdor se staroslovenščine ne drži samo v tistih rečeh, v kterih nas loči od Hrvatov, mora preiskavsi Miklošičev slovar priznati, da v njem (in va-nj gredo pridevniki svojivni kakor posebne besede) ni od neživih stvari najti pridevnikov na -ov in na -in razen dveh edinih, namreč iglin, jugov (uši igline, Ostr., jugovo vejanije), v tem ko ima dokaj drugih dotičnih pridevnikov, kakorsni se izpeljavajo iz besed neživih reči, n. pr. ložniČ'n (od ložnica), loz'n (od loža), luž'n (od luža), lun'n (od luna), marmor'n (ne marmorov), mrež'n (ne mrežin), narod'n, papir'n, pepel'n, pušČ'n (od puška), stegn'n (od stegno). Pis. — 11 — Slovstvene stvari. Slovniške drobtine. Spisal Cigale. (Konec.) Pa poreče kdo: Ti, kteri pišejo drugače, niso pazno poslušali naroda, kako on govori. Ali kdo bode verjel, da bi rečeno pravilo, ako bi zares bilo v narodnem govoru, ušlo bilo nepokvarjenemu ušesu Dosi-teja Obradovica, Vuk Stefanovica, Daničiča itd., da slovenskih in drugih slovanskih pisateljev ne omenim. Meni zlasti, ki pa nikakor ne branim devati v nekih primerih in padežih rodivnik tudi pred samo-stavnik, zdi se stanovitno tako pokladanje istega jako posiljeno, evropskemu načinu mišljenja protivno, nenaravno , da ne rečem nenarodno. *) Ne imaje priložnosti, da bi pazil, kako se prav za prav slovenski narod ravna v tej reči, rekel bi jaz vendar to, da je (— če ni nikak tuj vpliv v tem —) utegnilo iz slovenske navade, po kteri se pridevniki, torej tudi svojivniki *) Prim: Ausschuss-Sitzungs-Protokoll, Vorstands-Stellvertreter. Pis. (adj. poss.) postavljajo najraje pred samostavnik, priti to, da se tudi rodivnik, v kterega lahko preskoči svo-jivni pridevnik, deva pred-enj. In zato se mi pozdeva, da gre ta besedni red utesniti (omejiti) na tisti krog, v kterem imajo svojivni pridevniki domovinsko pravico. Treba je pa še imetij pred očmi razloček med prvim in drugimi padeži. Ce je dobro rečeno, na pr.: Prišel je našega soseda sin; rekel je mojega brata hlapec; to je moje sestre suknja; ne bode se več dobro podalo, če hočem povedati kaj takega: Nisem videl našega soseda sina; slišal sem od mojega brata hlapca; to je ostanek od moje sestre suknje. Ni treba razlagati na široko, v čem je tu neprilika, vsak jo mahom čuti. Po vsakem mislim jaz, da se rodivniki morajo postavljati prvič za takimi samostavniki, kteri rečem telesno veličino omejujejo, kolikost in množino odmerjajo, na pr. kraj morja; na dnu morja; konec vasi; število ljudi (pomisli tu sploh na števnike), voz sena itd.; drugič za glagolniki (subst. verbal.), zlasti tistimi, pri kterih se četrti padež, ki ga hoče glagol imeti, spreminja v drugi padež, na pr. zidanje hiše; stvarjenje sveta, pisanje zgodovine. Tudi bode bolje držati se tega reda, ki ga priporoča slovanska večina, pri rodivniku osebka in predmeta, o kterem uči Janežičeva slovnica (II. J.) v §§. 382 in 383. — Pa končajmo to; jaz se zadovolja-vam z dokazom, da bi takova pisava Jugoslovanov ne primaknila ene k drugim, temuč še razmaknila jih. In ker nam je bližati se drugim zlasti južnim najmanj pokvarjenim bratom, bodi mi dopuščeno ponoviti še enkrat, kar sem že svetoval v „Novicah" in kar svetuje tudi g. Žepič, naj bi, to je, pisatelji (zlasti Matice slovenske) ostali pri dozdanji pisavi: ga, jih, namesti : je, je. Ta novina (ali starina) po moji sodbi ne velja nič: 1. ker je do malega vsem Slovencem (vsaj po veliki večini) neznana; 2. ker je popolnoma neznana tudi drugim Slovanom,*) zlasti pa Srbo Hrvatom, Rusom in Bolgarjem; 3. ker ne loči ednine od množine; 4. ker ušesa žali tem bolj v slovenščini, ki za minuli čas ima edini: je bil, je delal, niti more, kakor Ceh ali Rus, izpustiti pomožni glagol j e. Na dokaz blagoglasja in priležnosti naj navedem nekaj primerov. Kaj dela dete z jabelkom? Je je (t. j. je ga). Čemu hlapcu pivo? Pije je (hoče reči: pije ga). Kam je sestra dela mleko? Izpila je je (nam. ga je). Kje so ovce? Ovčar je je izgubil (nam. jih je). Kje so teleta ? (Po Janežiči) Dekla je je zagnala na vrt, (po Levstiku, ker tako hoče staroslovenščina), dekla j a je zagnala. Ce mi poreče kdo: Ali tako je vendar prav! to ga vprašam: kaj je prav? Mar ni prav, kar ustrezaje blagoglasju popolnoma odgovarja namenu vsakega ljudskega govora? niso li vsakovrstni oziri ali da tako rečem, kompromisi navadni tudi pri olikanih jezikih? Komu ustrežete s tako slovniško posebnostjo? Kaj vam pomore, Če ga tudi dobote, to slavno izpričevalo, da se zdanja slovenščina lepo ujema z nekdanjo, če ujemaje se mora odstopati od narodnega in od jezika živečih soplemenikov? Ogibaj mo se vsakega partikularizma! v *) Cehi res pišejo je, je, vendar v ednini za es v Četrtem padeži govore: ho; Poljaki pa pišejo samo v množini pri neživih stvareh: je, sieer pa: go, ich; vendar pa kakofonije v teh dveh narečjih ni morebiti, ker izpuscajo pri deležniku pomožni glagol: je. Pis. ------ 12------