UDK 27(091):091:81L16"9/10" Vanda Babič Filozofska fakulteta v Ljubljani CERKVENOSLOVANSKA OSTALINA NA SLOVENSKEM -ŽITJE SV GREGORIJA, RIMSKEGA PAPEŽA IZ SUPRASELJSKEGA ZBORNIKA Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža je osmo besedilo supraseljskega zbornika, najobsežnejšega starocerkvenoslovanskega cirilskega spomenika iz 10.-11. stoletja. V nekdanji Kopitarjevi zapuščini, ki je danes del Rokopisne zbirke NUK v Ljubljani, je pod sign. Cod. Kop. 2 shranjenih prvih 118 listov menologija - cerkvenih beril za mesec marec. Prvi del zbornika oblikuje skupno devetnajst besedil, od tega je sedemnajst žitij pravoslavnih svetnikov ter po ena pohvala in molitev. Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža se po vsebini od večine žitij razlikuje, saj ne opisuje mučeniške smrti svetnika, ampak njegovo posvečeno življenje oz. njegovo legendarno pozitivno lastnost - dobroto in radodarnost. Ključne besede: Supraseljski ali Retkov zbornik, najobsežnejši starocerkvenoslovanski ci-rilski rokopisni spomenik iz 10.-11. stoletja, menologij - cerkvena berila za mesec marec, žitja pravoslavnih svetnikov, Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža The Hagiography of St. Gregory, Pope of Rome is the eighth text in the Codex Supraslien-sis, the largest Old Church Slavic Cyrillic monument from 10th-11th centuries. In Kopitar's bequest, now part of the Manuscript Collection of the National and University Library (NUK) in Ljubljana, the first 118 folios of a menology—ecclesiastic readings for the month of March— are preserved under the callnumber Cod. Kop. 2. The first part of the collection consists of nineteen texts of which seventeen are hagiographies of Orthodox saints, the other two arean adoration and a prayer.The Hagiography of St. Gregory, Pope of Rome, differs from most hagiographies, as it does not describe the martyrdom of a saint but rather his saintly life and/or his legendary positive characteristics—compassion and generosity. Keywords: Codex Suprasliensisor Codex of Retko, the largest Old Church Slavic Cyrillic monument from 10th-11th centuries, menology—ecclesiastic readings for the month of March, hagiographies of Orthodox saints, Hagiography of St. Gregory, Pope of Rome V Rokopisni zbirki Nacionalne univerzitetne knjižnice v Ljubljani je shranjen prvi del Supraseljskega zbornika (Codex Suprasliensis), ki je najobsežnejši starocerkvenoslovanski cirilski rokopisni spomenik iz 10.-11. stoletja.1 Zbornik je del Ko- 1 Po vsebini je zbornik cerkvenih beril za mesec marec (menologij) z žitji svetnikov pravoslavne cerkve in zbornik homilij (pridig) za postni in velikonočni čas (panegirik). V celoti obsega 285 strani (skupno 37 zvezkov/sešitkov = XXXVII kvaternijev) in 48 besedil, od tega je 24 žitij, 22 homilij (večinoma Janeza Zlatousta) ter po ena pohvala in molitev. Spomenik je danes dragocena lastnina treh evropskih nacionalnih knjižnic: - ljubljanske (118 listov ali prvih šestnajst kvaternijev z devetnajstimi besedili [sedemnajst žitij, po ena pohvala in molitev]), - sanktpeterburške (16 listov ali dva polna sešitka - XVII. in XVIII. kvaternij - s štirimi besedili [dve Zlatoustovi besedi in dve cerkveni berili]) in - varšavske (151 listov ali 19 sešitkov - od XIX. do XXXVII. kvaternija - s petindvajsetimi besedili [dvajset hvalnic in pridig ter pet žitij svetnikov]). pitarjeve zbirke slovanskih kodeksov, natančneje njena šestnajsta enota (sign. Cod. Kop. 2: Supraseljski kodeks-čti-minej za marec) med skupno štiriintridesetimi rokopisnimi enotami iz Kopitarjeve zapuščine. S spomenikom je tesno povezano tudi naslednje besedilo (sedemnajsta enota) - Kopitarjev prepis celotnega supraseljskega kodeksa (sign. Cod. Kop. 1), ki ga je naš veliki slavist ustvaril v letih 1838-1840.2 Ljubljanski del spomenika sestavlja prvih devetnajst besedil zbornika (sedemnajst cerkvenih beril za dneve od 4. do 24. marca3 ter ena pohvala in ena molitev). Po večini so to žitja pravoslavnih svetnikov, v katerih je opisan samo "svetniški" del njihovega življenja: mučeniška smrt in raznovrstni čudeži, ki so jih s svojo predano molitvijo priklicali trpeči kristjani. Od "mučeniških" žitij (imenovanih m©h«nhk, m©k& ali cTp&cTb) se vsebinsko loči pet žitij (večinoma imenovanih kmtmk), v katerih je predvsem poudarek na njihovem svetniškem življenju in na čudežih, zaradi katerih je mnogo nevernikov začelo verovati v boga.4 Mednje spada tudi osmo besedilo Supraseljskega zbornika - Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža. Življenjepis sv. Gregorija je po naročilu papeža Janeza VIII. napisal Janez Diakon, sodobnik sv. Cirila in Metoda in soustvarjalec Italske legende (latinskega poročila o sv. Cirilu), v štirih knjigah v letih 873-875. Kratka oblika življenjepisa je bila kmalu prevedena tudi v grščino, poznal jo je že Fotij v Carigradu, verjetno pa tudi Metod. Grški življenjepis je podlaga za starocerkvenoslovanski prevod, ki je zapisan v Su-praseljskem zborniku (v Spremni besedi Marijana Smolika k: Lukman 1980: 267) in je starejši izmed dveh znanih prevodov tega besedila.5 Mlajši je nastal v sredini 14. 2 Jernej Kopitar se je za supraseljski zbornik zanimal že pred izdajo Clozevega glagolita (1836), saj je želel oba spomenika primerjati med seboj; žal pa si mu ga je od Bobrovskega uspelo izposoditi šele nekaj let kasneje. Tako mu je ta leta 1838 na Dunaj najprej poslal drugi del rokopisa, katerega je Kopitar prepisal v prvih mesecih 1839. Po vrnitvi izposojenega dela je od Bobrovskega kmalu prejel še prvih 16 sešitkov, ki jih je začel prepisovati 19. februarja, z delom pa končal 20. aprila 1840. Ne ve se, zakaj tega dela ni nikoli vrnil. Po Kopitarjevi smrti (1844) je bil prvi del spomenika leta 1845 skupaj s preostalo rokopisno zbirko prepeljan v Ljubljano - v last ljubljanske Licejske knjižnice, predhodnice današnje NUK (Jagič 1910: 212-213; Mosin 1971: 46). Kopitarjev prepis je zapisan v kurzivni cirilici, z dokaj majhno pisavo, zato je na žalost težko berljiv. Ohranja pa vizualno podobo spomenika: obliko stolpiča, enako dolžino vrstic, vse okrajšave in nadvrstične znake; včasih se je avtor želel celo pri inicialah približati obliki v izvirniku, velikokrat je izrisal tudi vinjete nad začetki beril itn. Ob robovih besedila (levo in desno) so izpisane opombe o napakah, paleografskih in pravopisnih značilnostih spomenika, jezikovnih posebnostih itn. Njegove opazke so preproste, velikokrat je ob strani brez pojasnil samo ponovno izpisana oblika, ki je pritegnila njegovo pozornost, včasih pa so navedene tudi ustreznice v drugih jezikih, npr. v latinščini, grščini. Posebno razveseljujoči so prevodi treh oblik v slovenščino (enkrat tudi v češčino): - na strani [Kop 65, tj. supr 57[27]] je ob sedemindvajseti vrstici na desni strani besedila pripis —Ke = ko Carn.? in = q,o Boh., - na strani [Kop 147, tj. supr 136[11]] obliko Nanp-fc^gL spremlja droben pripis carn. naprej., - na strani [Kop 387, tj. supr 359[1]] pa je ob levi strani besedila -ctl nonL kl soro^ (na predhodni strani je izpisana tudi oblika rocnoguNL) Kopitarjev pripis rocnogHNL nonL cf. Gospod Jernej. 3 Med beriloma za 13. marec in 19. marec so vrzeli zaradi manjkajočih listov. Pri ljubljanskem delu zbornika je izgubljenih najmanj deset listov, medtem ko sta ostala dela spomenika - sanktpeterburški in varšavski - popolnejša, saj samo slednjemu manjka predzadnji list (o tem več v: Babic 2011a: 162-164). 4 O vsebini ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika glej v člankih: Vanda BABIČ, Cerkvenoslovan-ska ostalina na Slovenskem - Zgodbe, kraji in osebnosti ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika (prvi del besedil - do Mučenja sv. Sabina), SR 59/2, 161-178; Vanda BABIČ, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Žitja svetnikov v ljubljanskem delu Supraseljskega zbornika (drugi del besedil - od Mučenja sv. Sabina do konca), Zora 80, 57-77. 5 Izdaja Supraseljskega zbornika Bolgarske akademije znanosti nam poleg reprodukcij originala in prepisa besedila žitja ponuja tudi grški izvirnik [Blg 119-124]. stoletja in je kot svojevrsten uvod zapisan v rokopisu štirih knjig Dialogov sv. Gre-gorija, shranjenem v Ruski nacionalni knjižnici v Sankt Peterburgu (sign. Q. I. 275; Petkov 1993: 27). Gregorij i. veliki (lat. GregoriusMagnus; ok. 540 - 12. 3. 604) je bil štiriinšestde-seti rimski papež v letih 590 - 604 in je med pravoslavnimi Slovani eden izmed najbolj cenjenih zahodnih svetnikov in piscev (Hannick 1974: 41-57). Po svojem, med ljudmi zelo priljubljenem, delu Dialogorum libri iv de miraculis patrum italicorum (napisanem med julijem 593 in 594) je poimenovan tudi Gregorius Dialogus. Bil je prvi papež, ki je bil predhodno menih, in je tudi kot papež živel in zagovarjal preprosto asketsko življenje. Bil je velik mistik, znan po svoji odločnosti in človeški modrosti. Poleg sv. Avguština ga štejejo za duhovnega očeta in učitelja srednjega veka. Svojo službo je pojmoval kot služenje, saj je prav on vrsti papeških nazivov dodal ime servus servorum Dei - sln. služabnik božjih služabnikov. Iz papeštva je ustvaril glavno duhovno in politično noč na Zahodu, prizadeval pa si je tudi za odpravo suženjstva in preprečevanje vojn. Organiziral je obrambo proti Langobardom, z njimi 592 podpisal premirje in jih spreobrnil v katolištvo. Trudil se je za ponovno evangelizacijo Velike Britanije, kamor je poslal opata Avguština Canterburyjskega. Misijon med Angli in Sasi je bil, po mnenju F. K. Lukmana (1980: 116), eno njegovih najodličnejših in najtrajnejših del (... k veri privedel je Angle, goreč od svete ljubezni čredi Kristusovi nov pridružil je rod. Zvest pastir se je trudil, na to vso skrb si obračal, da pomnoženih čred Bogu pripeljal bi v dar. Božji konzul bil s tem si zares; veseli se zmage: tvojih naporov poslej tvoj brez konca bo sad; zapis na nagrobnem kamnu pri oltarju sv. Gre-gorija v levi stranski ladji bazilike sv. Petra; Lukman 1980: 263). Poostril je cerkveno disciplino in spodbujal razvoj reda benediktincev; med drugim je reformiral mašo in dal kanonu njegovo današnjo obliko (sacramentarium Gregorianum). Je avtor številnih teoloških, duhovnih in pastoralnih spisov in pisem, kot sta npr. Pastoralno vodilo [Liber regulae pastoralis], Razlaga Jobove knjige [Moralia in Job] itn. Ustanovil je rimsko pevsko šolo (schola cantorum), jo gospodarsko podprl in uredil s primernimi pravili, zato mu pripisujejo tudi gregorijanski koral (Lukman 1980: 41). Ponavadi ga upodabljajo v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki; včasih mu na rami čepi tudi golob. Je zavetnik učiteljev, učenjakov, glasbenikov in cerkvenih pevcev. Njegovemu spominu je posvečen 12. marec (v Supraseljskem zborniku 11. marec) [SRL: 379; ODB II: 875-876]. Gregorij i. veliki je bil potomec ugledne in premožne rimske družine (oče Gordian je bil višji uradnik, regionarius) in je bil sprva na visokem uradniškem mestu kot rimski prefekt (praefectus Urbis), potem pa se je leta 574 ali 575 odpovedal posvetnemu življenju in se naselil v samostanu sv. Andreja apostola v Rimu (Lukman 1980: 17-20). Šest let je bil zastopnik (apokriziarij) v Konstantinoplu, nato pa se je vrnil v Rim in bil leta 590, po smrti papeža Pelagija II., enoglasno izvoljen za papeža. Ker si sam te zadolžitve ni želel, je pisal cesarju, naj njegove izvolitve ne potrdi; ker pa s svojim pismom ni uspel, je hotel celo zbežati, vendar so za njegovo namero izvedeli in ga zadržali v Rimu, kjer je bil 3. septembra 590 posvečen v škofa in imenovan za papeža (Lukman 1980: 22-27). Zaradi strogega posta si je nakopal trajno želodčno in črevesno bolezen s hudimi krči in omedlevico, vendar je to sprejemal kot božjo dobroto. Zaradi tega je bil do bolnikov in ubogih vedno mehkega srca. Dobrodelnost in zgledno življenje sta bili njegovi opazni vrlini, zato sta omenjeni tudi na njegovem nagrobnem kamnu pri oltarju sv. Gregorja v levi stranski ladji bazilike sv. Petra: ... Velikega svečenika telo v tem grobu počiva, ki povsod in vsevdilj v dobrih delih živi: glad je preganjal z jedjo in preganjal je mraz z obleko, duše z besedo sveto je pred sovražnikom kril; spolnjeval je z dejanjem, kar koli učil je z besedo, nauke nebeške učeč, dajal je vernikom zgled ... (Lukman 1980: 263). Žitja Supraseljskega zbornika spadajo v začetno obdobje razvoja tega žanra; odlikujejo jih najlepše značilnosti predkanonskega žitja - naivni naturalizem, verodostojno detajliranje in realistično opisovanje življenja svetnikov. Poleg tega je v njih opaziti tudi vpliv antične pustolovske in biografske proze, antične poezije in ustnega slovstva. Avtorji so v svojih zgodbah uspeli že s povsem beletrističnimi metodami ustvariti dramatičnost pripovedi: razgibanost zgodbe se zrcali v retoričnem pripovedovanju, fantastiki, hiberbolah in v slikovitosti ljudske epike.6 Že stoletje kasneje so namreč te prvine neizprosno preganjali iz visokega kanonskega žitja, katerega oblika je bila strogo določena, v njem pa prevladujeta simbolika in idealistično upodabljanje svetnikov (Boeva 1978: 60 in 63). Boeva (1978: 64) žitja v zborniku tematsko deli na zgodbe o mučenikih, umrlih za vero - teh je v spomeniku največ (npr. Mučenje sv. Pavla in Julijane [Sev 1[1]-15[15]], Mučenje ,sv. Baziliska [Sev 15[18]-23[26]], Mučenje sv. Piomja [Sev 124[7]-142[18]] in Mučenje sv. Aleksandra [Sev 155[1]-166[30]]), pripovedi o samotarjih, puščavnikih (npr. Žitje Pavla Preprostega [Sev 168[28]-174[7]], Žitje sv. Izakija [Sev 185[24]-209[20]], Mučenje sv. Dometija in njegovih učencev [Sev 213[29]-220[5]]) in besedila o cerkvenih dostojanstvenikih (npr. Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža [Sev 119[15]-124[5]]). Osrednje osebnosti v žitjih še niso večplastno predstavljene: ni ponotranjenega doživljanja in opisovanja pristnih človeških značilnosti, zgodbe se osredotočajo predvsem na njihova dobra dela, raznovrstne čudeže, ki so jih s svojimi gorečimi molitvami priklicali trpeči kristjani, na preizkušnje in kesanja, pa tudi na to, kako se zavedo svojega grešnega življenja in spremenijo svoje versko prepričanje (npr. v Mučenje sv. Trofima in Evkarpija [Sev 209[23]-213[25]]).7 Večina žitij tudi ne vključuje nravstveno-poučnega zaključka, ki ga nadomeščajo biblične prispodobe in citati iz bogoslužnih knjig. Tako je tudi v Žitju sv. Gregorija, kjer se npr. prigoda papeža z revežem konča z molitvijo. V mnogih žitjih Supraseljskega zbornika zasledimo prepoznavno značilnost tega žanra - trikratnost dejanj;8 tako je sv. Pavel Preprosti tri dni in noči čakal pred vrati sv. Antonina, da se ga je usmilil [Sev 170 [11-17]], trikrat je zapodil zlodeja, naj zapusti mladeničevo dušo, preden je stopil na kamen in zagrozil, da ne bo nikoli več sestopil [Sev 172 [9-26]], prav tolikokrat je padla ženska trkala na vrata sv. Jakoba, naj jo spusti k sebi [Sev 315 [7-24]] in čez tri dni so se umrli mučeniki prikazali v sanjah sv. Petru [Sev 81[12]] itn. Ve- 6 Tako se v Žitju Pavla Preprostega zlodej spremeni v kačo, dolgo sedemdeset laktov [Sev 173 [23-25]], v Čudežih sv. Konona pa nastopa v obliki starke z iznakaženim telesom [Sev 36 [20-21]]. V Mučeniški smrti sv. Artemona jelen spregovori s človeškim glasom [Sev 224 [3-4]] itn. 7 V pripovedih o svetnikih tudi ni bogatih živopisnih predstavitev okolja, konkretnih opisov svetnikov itn. (Boeva 1978: 64-65). 8 Magičnost trikratnega je prepoznavna značilnost že žitij sv. Simeona Prevajalca (gr. o MsTa9paaxn?, slov. Simeon Metafrast), bizantinskega hagiografa, ki je v 2. polovici 10. stoletja pisal pesmi in pridige, predvsem pa predeloval stare življenjepise svetnikov (zbirka Monologij v 10 delih), ki so imeli močan vpliv na cerkvenoslovanska žitja v vzhodnoslovanskem, bolgarskem in srbskem slovstvu ([SRL 1115], Boeva 1978: 62). liko motivov v zborniku je prevzetih iz pustolovskih in bibličnih besedil: npr. prerokbe svetih mož (npr. sv. Izakija in škofa Sisanija v Mučeniški smrti sv. Artemona), moč nad živalmi (sv. Aleksandra in sv. Artemona), čudežni glas z nebes (v Mučenju sv. Trofima in Evkarpija), življenjske preizkušnje (sv. Pavla in sv. Jakoba), oživitev mrtvega (npr. v Žitju in mučeniški smrti Bazilija in Kapitona, mučenih v Hersonu), trpljenje v ognju (sv. Pionija in sv. Kapitona) itn. (Boeva 1978: 70). Legendarni motivi in vpliv ljudskega izročila bogatijo tudi Žitje sv. Gregorija, katerega zgodba temelji na dveh motivih - dobrodelnosti svetega moža do ubogih in uresničitvi neznančevega prerokovanja: prosjak se bodočemu papežu predstavi kot poveljnik ladje, ki je po potonitvi obubožal (tako poklic kot sama usoda mornarja sta značilni prvini pustolovske pripovedi; Boeva 1978: 69), sv. Gregorij mu trikrat pomaga in preda vse svoje premoženje, tudi srebrno posodo - materin dar [Sev 119[28]-121[5]], mnogo let kasneje pa revež ponovno obišče sv. Gregorija - njegova podoba se skrivnostno spreminja, enkrat je neizkušeni otrok, drugič že sivolasi starec - in mu razkrije svojo prerokbo izpred mnogih let, da ga bo vsemogočni bog postavil za "patriarha svoje svete cerkve" (Boeva 1978: 69). Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža je v Supraseljskem zborniku napisano na straneh [Sev in Blg 119[15]-124[5]]9 (listi 61 [recto] - 63 [verso] oz. od trinajste strani VIII. kvaternija do druge strani IX. kvaternija). Kot vsa ostala besedila v Supraseljskem zborniku je napisano v prelepi pokončni ustavni pisavi.10 Besedilo najavlja drobcena vinjeta z rastlinskim motivom na levi in desni strani (glej tu, str. 56). Celoten naslov m^ca^ m&j>t& bt &T- WMTMK rpuropa nan^i po^M^cicar- (sln. Meseca marca, 11. dne: Žitje Gregorija, rimskega papeža) je po, v tem spomeniku, ustaljenem načinu, napisan z nekoliko manjšimi črkami.11 Ob robu začetka žitja je velika iniciala E (v obliki ba^cn^im) 9 V originalu je besedilo žitja na straneh [supr 121[15]-126[5]]. Med knjižnima ([sev] in [Blg]) izdajama Supraseljskega zbornika ter digitalizirano izdajo NUK (ki sledi originalu) je namreč v številčenju strani prišlo od 75. strani dalj e do razlike dveh strani. Vzrok temu je list 38,-b, ki je v originalu napačno uvezan pred VI. kvaternij; dejansko pa je to 8. (zadnji) list XII. kvaternija. Po Mošinovem mnenju (1971: 51) Miklošič te napake, ki je nastala že pri Kopitarjevem prepisu, ni opazil in je trajno ostala v razvrstitvi listov originala, v obeh knjižnih izdajah ([sev] in [Blg]) pa je vključen na pravo mesto. Številčenje besedila se med izdajama [sev] in [Blg] na eni strani ter originalom (oz. digitalizirano izdajo NUK) na drugi ponovno uskladi z 89. listom oz. s stranjo 177 (o tem več v: Babic 2011b: 59-60). 10 Zbornik je v celoti napisal samo en zapisovalec - Retko - v prvi polovici 11. stoletja v zahodnem delu Vzhodne Bolgarije [KME III: 781], zato se imenuje tudi Retkovzbornik. Zapisan je na dobro obdelanem pergamentu, z izenačeno pisavo v zgodnji obliki cirilice, v prelepi pokončni kaligrafski ustavni pisavi. Besedilo je podano strnjeno: presledkov med besedami ni, razen manjših za pikicami ob zaključku posameznih besednih zvez. Črke v velikosti 3-4 mm so razvrščene nad linijo. Okraševanje spomenika je preprosto: v inicialah, ki se na začetku posameznih besedil (nekoliko pomaknjene iz vrste) spuščajo navzdol ob levi strani vrstic, in v vinjetah med besedili je izrisan enostavni geometrično-pleteninasti tip ornamenta z rastlinskimi motivi ([KME III: 778] in Mosin 1971: 47-50). Naslovi besedil so izpisani z nekoliko manjšimi črkami (Severjanov navaja natančnejši podatek, da zavzemajo % običajne velikosti črk v spomeniku [sev 119]), pri tem pa so nekatere črke v višino raztegnjene in štrlijo iz vrstice navzgor, npr. % a, 7>, leva paličica v prejotiranem jor v digramu u itn. (glej tu, str. 56, tj. supr 121[15]). 11 Pri tem je prvi del naslova (do pikice za števnikom) napisan na zdrgnjeni podlagi; avtor je verjetno odstranil napačen zapis in na isto mesto zapisal novo besedilo [sev 119]. Ostale značilnosti naslova, zabeležene v [sev], so še: -fc v m-scama je zapisovalec prilagodil iz, predhodno napačno zapisanega, cirilskega a, pecelj pri črki a v treh besedah štrli iz vrstice (m-scamA mAj>t& ... nAnu, medtem ko so ostali a-ji običajne velikosti), iz vrstice sega tudi jor v grafemu u (nan'i). Črka o na koncu vrstice je zaradi pomanjkanja prostora pomanjšana in nadpisana (j>ovM7>CK&r). geometrijskega bizantinskega stila z rastlinskim motivom, ki se na levi strani besedila razprostira navzdol čez sedem vrstic in je ena izmed večjih in lepših inicial v zborniku. Celotno žitje je izpisano z nekoliko večjimi črkami (velikosti 3-4mm), pri tem pa se nekatere črke razpotezajo pod osnovno linijo, npr. p, 3, x, y (v digramu 0^), prav tako tudi redko rabljene velike (verzalne) črke.12 Iz vrstic navzgor ponavadi štrlijo samo razpotegnjene in v obliki nekoliko zožane male črke, ki se pojavljajo izključno na koncu nekaterih (nekoliko daljših) vrstic - z njihovo zožano obliko je avtor verjetno usklajeval dolžino vrstic. V zgodbici o sv. Gregoriju I. Velikem je v ta namen enkrat uporabil podaljšani t (npr. naTpMapmidka [Sev 119[18]]), petkrat ožji in višji 1 (npr. b^ -ahn! gbNb [Sev 121[8-9]]) ter sedemkrat nadpisani o (npr. icKovHB7>Lm [Sev 233[30]]), n 1 = p + i (npr. npucT©n 1 [Sev 426[8]]), 1 = m + n (npr. 1 o/ra [Sev 547[21-22]]), Ti = č + i (npr. np-fcfi /cto« [Sev 462[8-9]]), se = h + je (npr. BpaTsi [Sev 542[12]]) itn., nadpisani c (npr. bh [Sev 110[17]]), h (npr. aMU [Sev 174[7]]) in t (npr. bh [Sev 169[22]]) ter razpotegnjena v in -6 (npr. noA0vYi/Mi [Sev 68[16]], puMtcT^ [Sev 186[10]]) itn. kicama (i) pa pri zapisu tujk (npr. iwaNNa [Sev 354[16]]) in v položaju za "navadnim" i (npr. noAo^H i [Sev 26[9]], BAarceNui [Sev 64[30]], npu^ogAmTui^ [Sev 38[10]],15 vendar tudi HmT©mT«iM^ [Sev 38[15]] in pa^ga—T^- Trcge [Sev 400[19]]). Jery je ustaljene oblike - jor + paličasti i = n (npr. cTpaN^i [Sev 102[27]]), vendar se (izredno redko) pojavlja tudi kot zveza jer + paličasti i = m (npr. np^vucTbia pagu MaTepe [Sev 124[1-2]]) in jor + "navadni" cirilski i = iu (npr. noM^umAeNuu [Sev 249[18-19]]), vendar so pogoste tudi oblike BAarceN^u [Sev 120[25]], vbCT^N^U [Sev 120[23]] itn.16 Pri nosnikih je posebna raba grafemov za :17 v zborniku se pojavljajo kar štirje cirilski znaki, od katerih sta dva pogosta: trioglati a za soglasniki ter običajni a za samoglasniki in na začetku besede (npr. no geBATu cltt, h Tpugec®Tu a^t^^ [Sev 9[24-25]], rAaroA® [Sev 119[29]] : guBNaa cha ko^i [Sev 224[17]], a*e [Sev 42[26]]). Poleg omenjenih znakov se posamično pojavljata še ia (npr. mskw cei [Sev 222[16-17]]) in ia, ki pa naj bi po mnenju raziskovalcev nastal vedno s popravljanjem napačnih črk (npr. Irce [Sev 164[16]],18 c©guii [Sev 390[13-14]]19 itn.). Starejše oblike sta tudi omega - z visoko sredinsko črtico (npr. »ewgopa- ... »ew^uAa [Sev 54[6-7]]), ki je v nekoliko mlajših spomenikih na vrhu skrajšana, in psi - v obliki križa (npr. *^aA'MT» [Sev 70[25]]). Pri ižici v štrli spodnji pecelj navzdol pod vrstico (kot grškiypsilon je tudi sestavni del digrama oo) in se večinoma zapisuje v tujkah (npr. eyar'reAuuciH, wecT7>H ... prihaja bodisi do kontrakcije končnice določne oblike -yjb > -y in zapis jery kot t>h, ali pa je to (ob enakem cirilskem zapisu) le starejša oblika (*-y'b) iste konč- 17 Medtem ko pri zadnjem nosniku *9 ni posebnosti: © se praviloma zapisuje za soglasniki (tudi za mehkimi l', n', r'), « pa za samoglasniki (npr. cb-sn« c©grn'wT& [Sev 1[15]], rA&roA©WTov [Sev 30[13]], ©poge [Sev 2[16]] : BbnH«WTe [Sev 3[17]], « [Sev 2[3]]). 18 Izdaja Severjanova (po njej pa tudi [Blg]) poudarja, da je grafem ia nastal s popravkom iz a, pri čemer se je po naključju ohranila jota iz prejšnjega grafema [Sev in Blg 164 in 184]. 19 Prvotno je bila napisana oblika c©guu, pri kateri je bila nato zadnja črka zamenjana z A, pri tem pa naj bi ostala leva navpična črta črke h [Sev in Blg 390]. 20 Primeri zapisov z e namesto k potrjujejo glagolsko predlogo besedila [KME III: 779]. Nadvrstični znaki so v Supraseljskem zborniku izredno pogosti (njihovo rabo je npr. podrobno opisal že Fran Miklošič [Mikl VII-X]). Med njimi sta prevladujoča spiritus lenis in spiritus asper - oba se pojavljata tako nad začetnim vokalom v besedi kot tudi v sredini besede - nad drugim vokalom v vokalni zvezi: prvi predvsem nad palatalnim redukcijskim vokalom (npr. BbBeg^i h bi ka^t! [Sev 121[30]], vbcTbHHu [Sev 67[12]], gbHb [Sev 120[17]]), drugi pa nad vsemi samoglasniki21 (npr. KguHi [Sev 121[22]], BOKBoga HM«N«Mb arpuna [Sev 15[21-22]], tobo« ©pogicic&i [Sev 15[21-22]], po^Micica a^&ik* [Sev 146[25]], h mnm mno^h [Sev 171[1-2]], naTpuap^ [Sev 121[12]], vendar tudi KocTaHTHHa [Sev 54[6-7]], cuABua [Sev 122[12]] itn.). Zelo podoben šibkemu pridihu je apostrof ki ga je avtor zbornika zapisoval na mestu izpuščenega polglasnika ali polnega vokala (npr. k'to [Sev 55[14]], a^om' [Sev 15[14]], BwmbNft'ro [Sev 120[19]]). Cirkumfleks ima v Supraseljskem zborniku nad grafemom dva položaja: - nad «, o^, w in w stoji na sredini širine grafema oz. digrama (npr. cbo« [Sev 122[17]], ga o^r^rnuBirnu c® [Sev 1[22]], komhpocao^«nhm oy;e [Sev 185[28-29]], nHWNHH [Sev 142[14]]), - nad grafemi a, n, p in v tujkah nad k, r, x pa je zamaknjen nekoliko v desno in označuje njihovo mehkost (npr. rAaroAkmToo [Sev 75[24]], M^Nt [Sev 69[22]], rop~©wTHTMi [Sev 5[26]] in KeAa [Sev 119[26]], arreAi [Sev 463[17]], pa^uHAb [Sev 386[13]]). Za označevanje številčne vrednosti črk in okrajšav splošno poznanih besed se uporablja titla, ki je v zborniku oglate oblike in ravna z zavihkoma na vsaki strani navzdol (npr. MapTa Bi bi" m©v«nhk CTaaro □mo^n* [Sev 124[7]], Bi » gbHb [Sev 68[22]]; Mošin 1971: 48-49; KME III: 779). Prepis in prevod Žitja sv. Gregorija, rimskega papeža iz Supraseljskega zbornika v slovenščino22 21 Razen nad «, M in w [Mikl VIII], nad katerimi je ponavadi izpisan cirkumfleks. 22 Prevod besedila Žitja sv. Gregorija, rimskega papeža iz Supraseljskega zbornika sta prvotno spodbudila NUK in Studio Fatamorgana, ki sta želela ta veliki cirilski spomenik predstaviti širši javnosti v obliki video in audio zgoščenke. V ta namen sem pri prevodu skušala v največji meri slediti izvirniku, saj naj bi bili vizualni predstavitvi originala hkrati sopostaljeni tako ustrezno slovensko besedilo kot zvočna ponazoritev izgovora starocerkvenoslovanskega besedila, pri katerem sta mesta besednih poudarkov določila dr. Alenka Šivic-Dular in dr. Matej Šekli, izvirno besedilo pa prebrala in studijsko posnela strok. svet. Janez Zor in dr. Robert Grošelj. Do izida zgoščenke na žalost ni prišlo, zato se na tem mestu iskreno zahvaljujem vsem omenjenim kolegom za izkazano pomoč in njihov strokovni prispevek. Eden izmed največjih spomenikov slovanske pismenosti, katerega del je danes neprecenljiva dragocenost Rokopisne zbirke NUK, je tako vsaj simbolično združil strokovna prizadevanja nekdanjih in sedanjih predavateljev študijske smeri Pirmerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izvirno besedilo je v prepisu natisnjeno s presledki med besedami, kot v originalu pa so ohranjeni vsi nadvrstični znaki (title, apostrofi, naglasna znamenja) in okrajšave besed. Zaradi lažjega razlikovanja med črkama c in čje pri prvi uporabljena mlajša oblika - m, (v zborniku h), pri drugi pa starejša - v (taka, kot je v samem spomeniku). Mlajša oblika je tudi pri grafemu za i - u, medtem ko je v spomeniku dosledna raba h. V besedilu so označena - dvojno podčrtana - naglasna mesta v besedah (kot sta jih določila dr. Alenka Šivic-Dular in dr. Matej Šekli). 23 Glej op. 9. 24 Bi kahniih Ha gec®Te [VIII] 61 - recto [Sev in Blg 119[15] oz. Supr 121]23 M^c&^a MapTa Bi ai-24 »hthic rpuropa Meseca marca, 11. dne: Žitje Gregorija, rimskega papeža. Blaženi Gregorij je bil postavljen bict? naTpuap^T.- ctsh b»hh u,p^& kbh pHMhCT^H- a np;fi»ge naTpuapwz,cTBa- U.pT.NopH^&U,? B^ B? MaHaCTipH- CTaa 26 c ti c ro anocToAa aHkgpeu- Hapuu,aieMaaro KAuocKaypa-27 bah^t, ct^m28 MSVeNHK^-TwaHa H nayAa- B^ame »e Hro^eH?. to ro MaHacTiipu- MaTH »e -ro BAa»eHai& ch abhia- »HB^me BAU3? BpaT? CTaaro31 nay C C ' Aa anocTOAa- Ha m^ct^ Hapuu.aieM^M? KeAa HOBa- T& »e BAa»eHii rpuropuH- -r ga efig^ame b? cbo—h- h nucaa me- npuge k? HeM^ MaAoMomTT,- moa® h H rAaroA®- noMNAo^H m® paBe Ba33 B^mk Hi&ro- j&ko CTap^UmHHa b^? KopaB' hhkm£- za patriarha svete božje rimske cerkve; pred svojim patriarhatom pa je bil menih v samostanu svetega apostola Andreja, imenovanem Clivus Scauri,29 ki je bil v bližini (cerkve) svetih mučenikov Janeza in Pavla.30 Bil je predstojnik tega samostana. Njegova mati, blažena Silvija, je živela blizu Vrat svetega Pavla apostola,32 v okraju, imenovanem Caelia Nova. Ko je blaženi Gregorij sedel v svoji celici in pisal, je prišel k njemu revež in ga prosil: »Usmili se me, služabnik Boga najvišjega! Bil sem poveljnik mornarjev, 61- ver so [Sev in H HCTonH^oM? C® H noro^^oM? MHoro H m^hh-- H cbo— h CT^^ge- awbohhwth H »e H no hcthh^ paB? xphctocob?- npu^z, BaB? CA^rs CBo-ro rAaroAa -moq- BpaTe "34 meg? ga»g? ceMo s34 ^aathu,?,- BpaT? »e me C ' C 1 g? c?TBopu i&Ko»e noBeA^ »mm paB? bo»hh rpuropuu- h gacT? MaAoMomTH s35 ^AaTHU,?,-H oTHge- naiii o"yBo MaAo np^Mo^guB? b? T^»ge geHk- npuge T^»ge MaAoMomT? k? Blg 120 oz. Supr 122] potopili smo se in izgubili veliko premoženja, svojega in tujega.« Kristusov služabnik je bil do revežev resnično radodaren. Poklical je svojega slugo in mu rekel: »Brat, pojdi in mu daj šest zlatnikov.« Brat je šel in storil, kot mu je zapovedal božji služabnik Gregorij: dal je revežu šest zlatnikov. In ta je odšel. Potem pa je revež malce počakal in še istega dne znova prišel k blaženemu ' CBAT-fcH Bo«HH 27 V besedni zvezi [...] B-fc b? MaHacTiipu- CTaaro anocToAa aHkgpea- HapuM,aieMaaro KAHoci- [...], ki se v besedilu pojavi dvakrat [Sev 119[19-21] in 122[6-8]], se polstavčni odvisnik HapuM,aieMaaro KAHoci-napačno sklonsko ujema z rodilnikom prehodnega samostalnika anocToA? (v prvem primeru je v rodilnik postavljeno tudi samo ime samostana, tj. HapuM,aieMaaro KAuocKaypa). Praviloma bi se moral slovnično ujemati z mestnikom samostalnika MaHacTiipu; pravilno bi bilo torej napisano B-fc b? MaHacTiipu- CTaaro anocToAa aHkgpea- HapuMAieM-fc-fcMt, (pravilno stcsl. NapuMAieM-fcieMt,) KAuocKayp?. v mlajšem prevodu: B-fc b? oBHTeAH cTro anAa aHgpea- HapuMAeM-fcu KAHwci; gr. KAowmavpq, lat. Clivus Scauri - ime samostana, posvečenega sv. Andreju apostolu (danes Cerkev sv. Gregorija Velikega /San GregorioMagno/ v Rimu), je nastalo po poimenovanju ceste (ulice) v starem Rimu, ki je vodila od zahoda do hriba Caelius, enega izmed znamenitih sedmih rimskih gričev (lat. Mons Caelius, ital. Celio). Samostan je (iz palače na hribu Caelius, podedovane po očetu) ustanovil sam Gregorij in v prvih letih meništva v njem tudi prebival (sicer pa je iz očetovega premoženja med drugim ustvaril še šest samostanov na Siciliji [SJS II: 28], Lukman 1980: 17, 20). 30 Danes Bazilika sv. Janeza in Pavla v Rimu (Basilica Santi Giovanni e Paolo). 31 Glej op. 26. 32 Porta San Paolo v Rimu (prvotno lat. Porta Ostiensis) med Rimom in Ostio. 5 Glej op. 34. 26 33 rpuropo« rAaroA®" noMMAo« Gregoriju, rekoč: »Usmili se me, služabnik H m® pase Ba36 B^mbHiAaro ]&ko MNoro noro«BM Boga najvišjega, kajti mnogo sem izgubil, a MaAo mu -cm gaA?" EAaKeN^iH Ke npu^' dal si mi pa malo.« Blaženi je poklical BaB? cAo«r© cBo-ro rAaroAa -m«" Ugu spaTe svojega slugo in mu rekel: »Pojdi, brat, gaKA? km« gpo«r©© s37 ^AaTMu,?." c^TBopn daj mu drugih šest zlatnikov.« In brat je Ke BpaTT TaKO" BJ^bMT Ke HMWTHH Bi38 ^Aa tmu,t oTuge" naic&i Ke MaAo noMo«AMBT" Tpe storil tako. Vzel je ubogi dvanajst zlatnikov in odšel. Pa je znova malce počakal in že THK BT TT Kge gjHb npuge kt BAaKeHo«o«MX je tretjič istega dne prišel k blaženemu rpuropMra rAaroA®" noMMAo«H m® pase B^wbHi&'ro" gaKA? mh gpovrore BAarocAoBb —hhk iako MNoro noro' " t AaKeH^rn Ke Gregoriju, rekoč: »Usmili se me, služabnik Boga najvišjega! Ponovno mi daj blagoslov, kajti mnogo sem izgubil.« Blaženi pa npu^TBaBT cAo«r© cBo-ro rAaroAa -m«" Ugu je poklical svojega slugo in mu rekel: »Pojdi. -m« Apo«r©« s39 ^AaTH^T" ottb^ daj mu naslednjih šest zlatnikov.« Ta pa mTaBT Ke rAaroAa" B^p© mh umu vjctthth OTbve j&Ko h^ctt ocTaAa hh -guNa ^AaTH u,a bt pH^hNH^H" rAaroAa k NeMo BAaKeHTH C C ' He HMamu ah MNoro NHiaioroKe c?c©ga" hh ah pn^THa ga gacu -mo« oht Ke oTTB^{a bt peve" MNoro c?c©ga vjctth^ih oTbve He UMaMT" pa^B^ cbpespTHaaro BAMga" MKe "> 4( — nocTAaAa rocnoKga BeAMiaiA c? ko«u,h«" 40 mu je odgovoril: »Verjemi mi, spoštovani oče, v zakladnici ni ostal niti en sam zlatnik več.« Blaženi mu je rekel: »Nimaš nobenega drugega predmeta ali oblačila, da bi mu ga dal?« Pa mu je odgovoril: »Spoštovani oče, nobenega drugega predmeta nimam, razen srebrne sklede, v kateri ti je častitljiva gospa poslala kašo.« rAaroAa k? HeMo 62 - recto [sev in Blg 121 oz. supr 123] o pas? bkmm41 rpuropuH" Ugu Božji služabnik Gregorij mu je rekel: »Pojdi, ¿T» spaTe gaKgT km« eama? tt" spaT? ; C ' C 1 cTTBopU lAKoKe noBeA^ KM« BAaKeH^IH" C ' C H gacTT HHmT««M«' NHmTHH Ke BJj^e ^.42 — ' J , ' M? BI42 ^AaTHU,? H cbpesphH^H BAMgT oTuge" -rga Ke u nocTaBum® naTpuap^a ct^h43 u,pJ kbh pHMbcT^H" no os;yvara naTpuapm? ck«" noBeA^fi caKeAapo« cbo-m« b? legMHk gjHj" —aho« npuBecTH bi MaAoMomTH" brat, daj mu to skledo.« Brat je storil, kar mu je zapovedal blaženi, in dal ubogemu. Ubogi pa je vzel dvanajst zlatnikov in srebrno skledo ter odšel. Ko pa so ga postavili za patriarha svete rimske cerkve, je nekega dne po patriarhovski navadi zapovedal svojemu upravniku,44 naj na njegovo pogostitev istočasno pripelje 36 Glej op. 33. 37 Glej op. 34. 38 At>B;fc Ha gec®Te 39 Gjop. 34. _ 40 c? ko«m,h« namesto pravilne sklonske oblike instr. sg. c? KovMUie«; v mlajšem prevodu: c? cohhbom? KBameHoM? - sln. s kvašeno lečo ([SJS IV: 142]; Petkov 1993: 33[29]) 41 bokhh 42 Glej op. 38. 43 OBATfcH 44 Stcsl. caKeAapuu, caKČAapk, caKeAap?; gr. aaxsXXapLo~, lat. sacellarius - sln. vodja kapele ali blagajne / zakladnice (tj. zakladnik, tudi ekonom) [SJS IV: 7]. 45 gbBa Ha gec®Te Ha Tpene^s cbo« ga os^go^i^TL Ch hmmt,-caKeAapuH Ke CLTBopn ¿KoKe noBea^ -m? c c "47 naTpnap^L- h npH^LBa bi4' M©xk HjmTi' H -rga efigoma cl naTpuap^oMT,- Ha Tpene 3^ osp^Toma ca ri-48 npu^LBaBL Ke caKeAa pa raaroaa -mo He s^L ah th peKAL b!49 no ' C 3LBaTM- to KaKo se3 Moicro noBeA^HHiA Tpu Ha gec®Te -cm no3LBaAL- caKeAaph Ke CA^maBL- H npHCTpameHL slbl- otlb^ mTaBL peve k hcmo* B^p^H mh vjIctlhlh BAag^Ko- gLBa Ha gec®Te ju^l —ctt,- Tpe THiAro Ha gec®Te He Bng^me HMKToKe-p^B-fi naTpuap^L icgnHT,- os^go^i^mTe ml Ke Hui- BHg^ame50 naTpnap^L TpeTHiA ro Ha gec®Te efig®mTa Ha KpaH CToAa- H ce Anu,e -ro ospa?™ H3M^H^me- oBorga o"yso bha^th m s^ame efiga- oBorga Ke oTpoKa-H -rga Ke BLCTam® cl Tpene^Li- juhli Bhc® oTLnocTM sAaKeHLiU- a TpeTH^ro Ha ge ' C C I c®Te- BuguMaaro TaKo v^g^Na- a m 3a psKS- H BhBegL M Bh KA^Th cbo« rAaroAa dvanajst revežev, da bodo jedli z njim.46 Upravnik je storil, kar mu je zapovedal patriarh, in povabil dvanajst revnih mož. Ko pa so sedli s patriarhom, se jih je na pogostitvi znašlo trinajst. Poklical je upravnika in mu dejal: »Ali ti nisem bil rekel, da jih pokliči dvanajst? Kako to, da si jih, brez mojega dovoljenja, povabil trinajst?« Ko je upravnik to slišal, se je prestrašil in mu odgovoril: »Verjemi mi, spoštovani sveti oče, dvanajst jih je. Trinajstega ni, razen samega patriarha, videl nihče.« Med jedjo je patriarh gledal trinajstega, ki je sedel na koncu mize. In glej, njegov obraz je spreminjal obliko, zdaj je bil videti starec, zdaj otrok. Ko pa so vstali od mize, je blaženi vse ostale odslovil, trinajstega, ki je izgledal tako nenavadno, pa je prijel za roko. Odpeljal ga je v svojo izbo 62 - verso [sev -M0Q- 3aKAHNa« T® o BeAHU/fiU CUVfi Bhce gp^KHTeAa sora- noB^Kgh mh kto tl —cm- H vto —ctl juma tbo—- onl Ke peve k NeMop- H —Ke BLnpama-mu MMeHe m -ro- TO H TO V^gLHo —CTL- osave a3L —cmI o^soraH- npumegLiH k Tes^ -rga s^ bl MaHacTLpu cTaaro51 aHhgpea anocTo Aa- Hapu^a-Maaro KAuocKaypL- -rga efi g^ame bl xL3Hh^ h nucaame- kmw» C ' ga ghBa Ha gec®Te 3AaTnu,L- h chpespL nlh sAMgL jMKe th s^ nocLAaAa cl k^u-h «52 sAaKeHaiA CMABua MaTH tboia- H ga o"y b^cm ¿ko otl ghHe Toro oTLNeAHKe noga in Blg 122 oz. supr 124] in mu rekel: »Rotim te pri veliki sili vsemogočnega Boga! Povej mi, kdo si, in kako ti je ime!« On pa mu je odvrnil: »Zakaj sprašuješ po mojem imenu? Tudi to je nenavadno. Sicer pa sem jaz tisti ubogi, ki je prišel k tebi, ko si bil v samostanu sv. Andreja apostola, imenovanem Clivus Scauri. Ko si sedel v celici in pisal, si mu dal dvanajst zlatnikov in srebrno skledo, v kateri ti je tvoja mati, blažena Silvija, poslala kašo. In da veš, tistega dne, prav takrat, ko si me 46 Papež Gregorij I. in njegova mati Silvija (515 ali 525 - 592), ki je bila prav tako poznana po svojem usmiljenju, naj bi resnično vsak dan pripravila kosilo za dvanajst revežev. 47 Glej op. 45. 48 Tpj— Ha gec®Te 49 Glej op. 45.~ 50 V grškem besedilu je zapisano: E&s^psi - sln. gledal je [Blg 121[23]], v mlajšem prevodu pa: 3p-fcwe, oblika stcsl. glagola 3hp-6TH - sln. videti, gledati, zreti ([SJS I: 691-692]; Petkov 1993: 34[8]). 51 Glej op. 26. 52 Glej op. 40. MU CT gATrOTpTnfiHMieMi- M npOCTOMT cp¿g¿u,eM7,- Hapeve t® ri53 naTpuapxo« Ey TU- CBATfiU U,p¿KBM CBO—U- 3a H©»e M Kpí Bh CBO« npOAMjA- M EyTM TU np'SMMBHM ko«- M HaM:fiCT¿HMKO« BpTXOBBHiro an CTOAa54 neTpa- rAaroAa »e k nímw EAa»e c ' Hyu rpuropun- KaKO B'Scm Ty jAKO TTrga Hapeve rí55 EyTM mbhs naTpuapxo«- oht »e OTTB^mTaBT peve- He -AhMa am arre AT ra56 BBCegp7,»MTeAIA —cmt Í3Í- to Toro pagu B^g'fi- M Torga eo rocnogh m® e^ nocTAaAT k TeE^fi- ucko«cmtm o'ycpíguie tboI- awTe OyEO vaob^koawebh'S- a He VAOB^KOMT TBOpMWM BMg'fiTM MUAOCTh cbo«- EAa»eHyM »e to CAywaBT oueo j C ' í. ~ c®- He «eo E^arn« goTOvs bha^at arre c ' c Aa- aKy kt vaob^k« eo EeefigoBa m Bt^pa [IX] 63 - recto [sev Ha Hh- peve »e arreAT kt EAa»eH«OwlM« - He ~c ~ ~ „57 ~ ' ' ' Eou c®- ce nocTAaAT m® rh ga Esgs ct TOEO« BT »MTMM ceMT- EAa»eHyU »e CAy maBT to ott arreAa nage hmu.7, Ha 3eMU- H nOKAONH c® rA®- amTe MaAaar rocnogo^ Toro pagu gaaHua H HMvecowe cxwTa- toau ko mhombctbo mTegpoTT noKa^a o mbhs 1 ■—■ 60 ^ ^ *■ 61 np'SMMAocTHByu rt,-60 ¡AKowe arreAa cBoer noc&AaTH KT MBHfi- ByTH -M^ O. MHO « btmnx- KaKo óyBo cAaBy c&nogoB®Tk n ' c c® np^B^Ba«mTHH bt ^anoB^ge^^ ero-H g^Aa«mTe npaBg©- Be^ atm® bo —ctt pe KyH- j&Ko MHAocTh ^BAAHTT c® Ha csg^-H mha^h HumTa bt ^a-MT, ga—TT Boro^- obdaril, potrpežljivo in z odprtim srcem, je Gospod namenil, da postaneš patriarh njegove svete cerkve, za katero je prelil svojo kri. Da boš naslednik in namestnik najvišjega apostola Petra.« Blaženi Gregorij pa mu je rekel: »Kako veš, da je Gospod takrat določil, da postanem patriarh?« On pa mu je odgovoril: »Mar nisem jaz angel vsemogočnega Boga? Zato vem. Takrat me je namreč Gospod poslal k tebi, da preizkusim tvoje prizadevanje: je iskreno človekoljubje, ali samo želja, da bi ljudje opazili tvoje usmiljenje.« Ko je blaženi to slišal, se je prestrašil, saj do tedaj še ni videl angela, da bi se pogovarjal s človekom in ga opazoval. in Blg 123 oz. Supr 125] Pa je angel rekel blaženemu: »Ne boj se! Glej, Gospod me je poslal, naj bom v tem58 življenju s teboj.« Ko je blaženi to slišal od angela, je padel predse na zemljo. Poklonil se je Gospodu in rekel: »Če mi je usmiljeni Gospod samo zaradi te majhne, povsem neznatne, daritve izkazal tolikšno milost in mi poslal svojega angela, da bo vedno z menoj, kolikšne slave so deležni šele tisti, ki žive po njegovih zapovedih in ravnajo pravično. Kajti pravičen62 je tisti, ki pravi, da usmiljenje .slavi zmago nad sodbo.61 Kdor ima s siromakom usmiljenje, daje 53 rocnogT, 54 anocTOAa 55 rocnogt, 56 rocnoga 57 Glej op. 55. 58 «HTHie ce - sln. pozemsko življenje (življenje na zemlji) [SJS I: 609-610] 59 TAaroAA (stcsl. TAarOAlA) 60 Glejop. 55. 61 cBoero 62 se^ at>«a - sln. brez laži, tj. pravičen [SJS II: 141-142]; v mlajšem prevodu: NeAt,»eN' sln. odkritosrčen, pravičen ([SJS II: 369]; Petkov 1993: 35[3]) 63 Jak. 2/13 (SvP 1282). t& «e caMT arreAt,CKTiH rocnogt,- CTpoAH vaob^viIckoic CTnaceHHic- rAaroAeTT kt o gecH©« ctoawthhmh- rpag^Te BAaro CAoBb—HHH oTh^a Mo-ro- npHHM^Te ovto 3 c ' TOKaHore BaMT ^^captCTKo- ott Hav®Aa mu pO" aAveHT bo b^t h gacTe mh icTe-67 m® gTHT b^^t H HanouicTe m®- CTpaHeHT b^ XT H HaBegocTe m®- boa^^t H npuefiTHCTe MeHe- HarT b^t H oBA^KocTe m®- bt TeMit hhu,h H npugocTe kt m^h^- -At,Ma o^bo ct TBopHCTe -AHoMQ ott BpaTHA ceA MOA X? ATA - to MbHfi CTTKopHcTe- B©gH Me BltCS mt HaMT novHTa«mTuHMT *e H nocA^ ma«mTHHMi' o~ycATwaTH BAa«eHTiH Tk rAac»- H K^vhH^HxT BAar^Hk- A«e ouro C 1 ' C ToKa BOrT AMB&mTHHMT H- ga HM CTnpHH posojilo Gospodu.64 Prav ta angelski Gospod,65 ki odloča o človekovi odrešitvi, poreče tistim, ki bodo na njegovi desnici: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli; bolan sem bil in ste me obiskali; nag sem bil in ste me oblekli; v ječi sem bil in ste prišli k meni.68 Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«69 Naj bo vsem nam, spoštljivim in pokornim, moč uslišati ta blaženi glas. In naj nas Jezus Kristus ustvari za prejemnike večnih dobrot, ki jih 63 - verso [Sev in Blg 124 oz. Supr 126] mhhkt CTTKopuTT xc Br»- np^vHcTUA pagu MaTepe -ro ctTa71 BoropoAHU,®- ¿k tomo nogoBaaTT CAaBa vecTit H noKAa K C C 1 HIHUre- HTHI h npHCHo H Bt, KtKM B^Ko M»- aMHH4 Bog namenja tistim, ki ga ljubijo. Zaradi njegove prečiste matere, Svete Bogorodice, mu pristoji slava, čast in poklon; zdaj, za vedno in na vekov veke. Amen. 64 Preg. 19/17 (SvP 608). 65 V grškem besedilu je zapisano: o t^v oAmv xvpioq - sln. Gospod vsega sveta [Blg 123[15]]. Bodisi gre za napako ali približno razumevanje grškega besedila [SJS I: 37]. V mlajšem prevodu: btc-6 rt - sln. Gospod vseh (Petkov 1993: 35[4]). 66 rAaroAeTT kt o gecH©« ctoawthhmh instr. pl. namesto kt o gecH©« ctoawthhmt dat. pl.; v mlajšem prevodu: rAeTt, c©^hmb w gecH©« ero (Petkov 1993: 35[5]) 67 iacTe namesto icth [Blg 123], v mlajšem prevodu pravilno: icth (Petkov 1993: 35[7]) 68 Mt. 25/34-36 (SvP 1083). 69 Mt. 25/40 (SvP 1083). 70 XpHcToC BorT 71 CBATTA Literatura A [supr] Supraseljski kodeks-čti-minej za marec, starocerkvenoslovanska redakcija, XI. stoletje. Rokopisna zbirka NUK v Ljubljani. Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov. Cod. Kop. 2. 236 str. (Dosegljiv na spletni strani: http://www.nuk.uni-lj.si/ kopitarjevazbirka/.) [Kop] Kopitarjev prepis celotnega supraseljskega kodeksa, 1838-1840. Rokopisna zbirka NUK v Ljubljani. Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov. Cod. Kop. 1. 599 str. (Dosegljiv na spletni strani: http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/.) B [Mikl]: Fran Miklošič, 1851: Monumenta linguaepalaeslovenicae e Codice suprasli-ensi. Vindobonae. 470. sign. 20815 II in 20915 II. [sev]: Cepren Cebeplühob, 1904: Cynpacegbcraa pyKonncb. Tom I. ncMxmnuKu cmapocnaenHCKo^o %3biKa. Tom II, Bbm. 1-h. CaHKTneTepöypr. 236. Ponatis iz 1956. Editiones monumentorum slavicorum veteris dialecti. Herausgegeben vom Seminar für slavische Philologie der Universität Graz. Vol. 1. Graz. 1-272 (1. knjiga) in 272-570 (2. knjiga). [Blg]: Cynpac^AOKH mam P«tkob ceoj>hmk e dea moMa. HopgaH 3anMOB (yBog h KOMernap Ha CTapoörnrapcKHa TeKCT), Mario Capaldo [Mapno Kanaggo] (nogöop h KOMeHTap Ha rp^Kna TeKCT). BigrapcKa arageMna Ha HayKHTe. 1. Co^na 1982. 564 str. 2. Co$na 1983. 602 str. C72 Vanda Babic , 2011a: Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Zgodbe, kraji in osebnosti ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika (prvi del besedil - do Mučenja sv. Sabina). Slavistična revija 59/2. 161-178. —, 2011b: Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Žitja svetnikov v ljubljanskem delu Supraseljskega zbornika (drugi del besedil - od Mučenja sv. Sabina do konca). Zora 80. 57-77. .H. Boeba, 1978: O ^nraax CynpacgbCKoro cöopHHKa. Palaeobulgarica 2/3. 60-71. Mario Capaldo, 1980: 3a CbCTaBa Ha CynpacbgcKua cöopHHK. npoyneanun eypxy CynpacbMCKux cöopnuK. CTapoörnrapcKH naMeTHHK OT X BeK. ^oK^agn H pa3HCKaHH_a npeg nipBH Me^gyHapogeH CHMno3HyM 3a CynpacbgcKH cöopHHK (28-30 cenTeMBpn 1977, fflyMeH). Ur. HopgaH 3anMoB. Co$na: H3gaTegcTBo Ha BigrapcKara arageMHa Ha HayKHTe. 208-216. C. Hannick , 1974: Die griechische Überlieferung der Dialogi des Papsies Gregorius und ihre Verbreitung bei den Slaven in Mittelalter. Slovo 24. 41-57. 72 Supraseljskemu zborniku je posvečeno ogromno člankov in študij. Izčrpen seznam teh najdemo v: [KME III: 781-784] in [Blg 11-16], zato tu navajam samo literaturo, ki je neposredno povezana s temo članka. B. Hbahoba -Mabpoahoba , H. Mabpoahhoba 1983: 3a yKpacaTa Ha Cynpacb^CKna c6ophhk. flumepamypo3Hanue u ^onKnopucmuKa. B necr Ha 70-rognmHHHara Ha aKag. neTbp ,3,HHeKoB. CaHKTneTep6ypr. 165-174. Vatroslav Jagič, 1910: ^H^uKmne^w cnaemcmu ^uMono^iu. CaHKTneTep6yprb. E. Kapckhh, 1979: CnaemcKan KupmrnecKOH ncmeo^pa$lUX. MocKBa. Kyno Kyeb, 1980: Hcropna Ha Cynpacb^CKna c6opHHK. npoyneaHux eypxy CynpacbMCKux c6opHUK. Crapo6bOTapcKH naMeTHHK OT X BeK. ^OK^agn H pa3HCKaHHa npeg ObpBH Me^gyHapogeH CHMno3HyM 3a Cynpacb^CKH c6opHHK (28-30 cernmBpn 1977, fflyMeH). Ur. HopgaH 3aHMOB. Co$na: H3gare^CTBo Ha EbOTapcKara arageMna Ha HayKHTe. 9-12. n. A. .Habpob, 1914: na^eorpa^mecKoe o6o3peHue KHpn^oBCKoro nncbMa. ^H^uKnone^uH cnaemcmu ^unono^uu (nog peg. H. B. .Hrana. HOP-3C, B^m. 4.1.) neTporpag. 304. Franc Ksaver Lukman, 1980: Gregorij Veliki in njegova doba. Celje. 284. Alphons Margulies, 1927: Der altkirchenslavische Codex Suprasliensis. Heidelberg. Fran Miklošič, 1862-1865: Lexiconpalaeoslovenico-graeco-latinum. Vindobonae. Vladimir Mošin, 1971: Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski fragment iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (elektronska izdaja NUK Ljubljana). Ljubljana. 44-56. n. nETKOB, 1993: ^Ba npeBoga Ha ^HraeTO Ha rpnropHH Be^HKH. Palaeobulgarica 17/3. 27-35. npoyneaHUM eypxy CynpacbncKux c6opHUK. Crapo6bOTapcKH naMeTHHK OT X BeK. ^.OK^agn h pa3HCKaHna npeg nbpBH Me^gyHapogeH CHMno3nyM 3a Cynpacb^CKH c6opHHK (28-30 cenreMBpn 1977, fflyMeH). Ur. HopgaH 3anMOB. Co$na: H3gaTe^CTBO Ha Eb^rapcKara axageMHa Ha HayKHTe. [SJS I-IV]: Slovnik jazyka staroslovenskeho I-IV. Praha 1966-1997. [SRL]: Splošni religijski leksikon. Ljubljana 2007. [KME I—III]: Kupurn-MemodueecKa eH^Kmnedun T. I-IV Co^na 1985-2003. CynpacbraKH c6opHHK (avtorica prispevka: nngna Ore^oBa). Tom III. 776-784. [ODB]: The Oxford Dictionary of Byzantium. I-III. New York 1991. Prilogi: • prva stran z besedilom Žitja sv. Gregorija, rimskega papeža [Supr 121]; • prva stran Kopitarjevega prepisa Žitja sv. Gregorija, rimskega papeža [Kop 132]. I-'AAlb H U IV i m m* «:-HjpH U M* i « 'l"^ * i jt -K- h T -UII ¡teA t A N X H f F f ( k t K i H f | * t k riUtSi^Hiiri tix(m>^mHvAnxs N n H U L-, U -k nv HN* K i TI | HB i T «HH "i A T H t A' K 1 N tof A -/'A A M 'k M MAM N t 111 M • „ NH^KI Ar* M «j ■ * « f 'V * m* MftJlHv^-rVAN Hit' IV»**! H ti.**! (T.*- K A A * IV V t T' S V " * » U IV < M « ^ H 11 f H t Mi M t. T- R'A' K'ki f. k 1 M i' * ur.. rt f f« ro , MiUl. f PV«« Vvmci-H tv*fiir*ni«Hf* t K (H nt i f -r^H ,'i n [li^Ai HA T pi V.01U T^V ?Mrt AiliVriAAAN^ffi ^kahiccavfv ■ K a h v «l- ' . - m, . r) « r^t, l'i».-1^ xa Ä. .■it, 'Vif. ■' WtfV!./!.- ¿i^'t ii • n „ ^w^4,. w«^ tlfâif ^ ckAmi ft t nrii.^ ,IV: Sï Jfrfi*^ . u'-i^.A- T.^'Vl1'-. ^■ .V^i-r „',- i¥-viJ . .L ^«/s Hm-V ' " " A Vrti ¿¿KrVo V ^ ¡RïcbA \rrjt,. & ■ /Jj/ij ' ii M^BÜI. n STftÎT»!-?* ^-».'(y. fc&cT&ï,» 3 ¿WMtiJn - fr ^ > ,' ■ " Al "HT^ Iiifa«3i prelij(1 n . JtHMM fie* *>£hÏ JitMi.a'!,^ . i'A.l»»*« e,L Am^Î- ^MaJz eSr* ffv-» - - —»--. _ _ i 'w. t j ' k e./i'' it AS /rmriTrn-na . Vr. /"„Yws, tf . _______ _____ Kîas. ttfl r- , krytinÉti tnv.iTj 'h.liWï^lOiHÎV .AMI, Prva stran Kopitarjevega prepisa Žitja sv. Gregorija, rimskega papeža [Kop 132]. Summary The Codex Suprasliensis, the largest Old Church Slavic Cyrillic manuscript, was discovered by M. K. Bobrowski in 1823 in the Suprasl monastery in North-East Poland. Presently it is a priceless possession of three European national libraries: the Manuscript Collection of the National and University Library (NUK) in Ljubljana (first 118 folios), Russian National Library in St. Petersburg (16 folios), and National Library in Warsaw (the largest section—151 folios). The codex was entirely written by one scribe, Retko, in the first half of the 11. c. in the Western part of East Bulgaria, on a well-processed vellum. The text is rendered without spaces between words, with evenly written characters of theearly form of Cyrillic, i.e., in a magnificent calligraphic ustav writing. Decoration of the codex is simple: in the initials running down several rows on the left side in the beginning of individual texts and in the vignettes as dividers between texts, a simple geometric-knotwork ornamentation with floral motifs is executed. By its content, the codex is a collection of ecclesiastic readings for the month of March (menology) with hagiographies of Orthodox saints and a collection of homilies for Lenten and Easter season (panegyric). It includes 285 pages in total (37 volumes and 48 texts, including 24 hagiographies, 22 homilies [mainly of St. John Chrysostom], one an adoration and one a prayer. The Ljubljana part of the monument includes the first nineteen texts of the codex (seventeen ecclesiastic readings for the days between March 4-24, one anadoration and one a prayer). These are mainly hagiographies of Orthodox saints, describing only the "saintly" part of their lives: martyrdom and various miraclesconjured by the ardent prayers of the suffering Christians. Five hagiographies (mainly called ®hthk) differ in content from the "martyrdom" hagiographies (called m©h«nhk, m©k& or cTp&cTb), as they emphasize saints' saintly lives and miracles, which brought many non-believers to believe in God. Among them is also the eighth text—Hagiography of St. Gregory, Pope of Rome—on pages [Sev 119[15]-124[5]], with the story of his exemplary life, legendary altruism and compassion for the poor. The article provides a transliteration of the entire hagiography according to the paleographic method with-accentuation and a Slovene translation of the text.