NAŠA KOMUNA delegatska priloga GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU APRILU 1981 1. INFORMACIJA O POSLOVANJU OZD V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIKZA LETO iwo .v;> = . i>.:^\it:r'^,;^;^ . .¦¦.¦¦ 2. PREDLOG OOLOKA O DOLOČITVIZEMLJIŠČ, Kl SONAMENJENA ZA STANOVANJ-SKO IN DRUGO KOMPLEKSNO GRADITEV NA OBMOČJU SOSESKE VS-102/2 RA-KOVA JELŠA v 3. PREDLOG DOGOVORA O OBLIKOVANJU SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN ME-STU ZA LETO 1981 r^^v^ - 4. OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAMENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE VLETU1981 ¦ ... :. r-?--¦¦¦. : ... '¦ &¦¦¦*¦:¦<'-¦:•¦ : *":"' '; 5. OSNUTEK DOGOVORA O DRUŽBENEM SVETU ZA DRUŽBENE PRIHODKE V OB-ČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK f 6i OSNUTEK ODLOKA O DRUŽBENEM SVETU ZA DRUŽBENE PRIHOOKE V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 7. PREDLOG SKLEPA O NAČINU UPORABE IN UPRAVLJANJA S SREDSTVI SOLI-DARNOSTI 8. POVZETEK PREDLOGA ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH IN DELEGIRANJU V SKUPŠČINE Z OSNUTKOM ZAKONA 9. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV " 10. SKRAJŠANI ZAPISNIKI Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine bodo zbori skupščine obrav-navali tudi gradivo skupščine mesta Ljubljane objavljeno v delegatski prilogi za mesec april. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 7/4-1981 VABILO SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 7/4-1981 VABILO Na podiagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni lišt SRS, št. 2/78) : ¦ ' ; : , sklicujem 31. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajev-nih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 22. aprila 1981 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 30. skupnega zasedanja 3. Obravnava in sprejem poročila o delu javnega pravobranilstva mesta Ljubljane za leto 1980 (delegatska priloga mesta) 4. Obravnava in sprejem informacije o poslovanju OZD v občini v letu 1980 5. Obravnava in sprejem programa dela skupščine za leto 1981 6. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. PREDSEDNIK SOB: Vili Belič, !. r. Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 27. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 22. aprila 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. >^ ••';¦'- V sprejem predlagam naslednji " dnevni red: , . . . : ¦ ¦ ' - ¦¦ ¦ / 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora } ¦ ~ 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 26. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga DD o skupnih osnovah zago-tavljanja in usklajevanja samoupravnih in družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (delegatska priloga mesta) 4. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava in sprejem osnutka odloka o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Obravnava osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine 7. Predlogi in vprašanja delegatov. PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič, I. r. dnevni redi sej — dnevni redi sej — dnevni redi sej I .¦¦;:¦;:;.;;::;:¦;:,;¦;•;.¦.;¦-¦ ;-. .-.-¦,. ¦ .;J| dnevni redi sej — dnevni redi sej — dnevni redi sej seja /tnmi zdru/vnegn dfefa SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Stevilka: 06-3/78 Datum: 7. 4. 1981 vabilo •>.;.'.,.¦¦' ¦V ' ¦ '¦'¦¦- N« podlagl 192, člana statuta obftlne Ljubljana Vlfi-Rudnlk (Ura-dnl llat SRS, at. 2/78) In 41. člena poslovnlka skupifilna obfilne LJublJana Vlfi-Rudnlk (Uradnl llat SRS, »t, 1/79) . . 8KUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 ' Datum: 7.4. 1981 <- ~ , ¦ , - VABILO Na podlagl 192. Clena atatuta obfilne Ljubljana Vič-Rudnlk (Uradnl llst SRS, št. 2/78) In 41. člena poslovnlka skupščlna občlne LJublJana Vlfi-Rudnlk (Urednl llst SRS, st 1/79) •kllcujem skllcujem 33. aajo zbora združenaga dala skupšfilne obfilna Ljubljana Vlč-Rudnlk, kl bo v aredo, dna 22. aprlla 1961 po končanam akupnam zaaadanju zborov » v vallkl tajnl dvoranl skupsfilne občlna, Ljubljana, Trg MDB 7. V •prejem predlagam naalednji dnevnl red: , - ' . 1. Ugotovltev 8klepčnosti zbora 2. Odobrltev skrajsanaga zapianlka 32. seje zbora 3. Obravnava In aprejem DD o akupnlh oanovah za zagotavlja-nje In usklajevanje aamoupravnlh družbenoekonomskih odnoaov na podrofiju stanovanjskega goapodaratva v SR SlovenlJI (delegatska prlloga SML) 4. Obravnava In sprejem predloga odloka o dolofiltvl zemljllfi, kl ao namenjena za stanovanjsko In drugo kompleksno gra-dltev na območju soseske VS-102/2 Rakova Jelša 5. Obravnava in sprejem dogovora o obllkovanju aplolna po-rabe v občinl In mestu za leto 1981 6. Obravnava in sprejem osnutka DD o namenakl porabi turl-atične takse v letu 1981 7. Obravnava In sprejem oanutka dogovora o družbenem svetu za družbene prlhodke občino Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava in sprejem osnutka odloka o družbenem svetu za družbene prihodke v občinl Ljubljana Vlč-Rudnik 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solldarnost! za odpravljanje posledic naravnih nesreč 10. Obravnava osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah 11. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in deleglranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML 12. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA ZO: \ ¦ . . ~ Stojan Gomezelj, I. r. 33. se)o zbora krajevnlh skupnostl skupifiine občlne Ljubljana Vli-Rudnik, kl bo v artdo, dn« 32. aprlla 1981 po konfianam akupnam zaaadan|M iborov v mall sejnl dvoranl akuplčlne občlne, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednjl \ dnevnl red: . ¦ • ¦ 1. Ugotovltev sklepčnostl zbora 2. Odobrltev skrajfianega zapisnlka 32. seje zbora ' - 3. Obravnava In sprejem dogovora o oblikovanju splolne po-rabe v občlnl In mestu za leto 1981 4. Obravnava in sprejem osnutka OD o namenski porabl turl-stlčne takse v letu 1981 5. Obravnava In sprejem osnutka dogovora o družbenem svetu za družbene prlhodke občlne Ljubljana Vlč-Rudnik 6. Obravnava !n sprejem osnutka odloka o družbenem svetu za družbene prihodke občlne Ljubljana Vlč-Rudnik 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o načlnu uporabe in upravljanja s sredstvl solidarnostl za odpravljenje posledic naravnih nesreč 8. Obravnava In sprejem DD o skupnih osnovah za zagotavlja-nje in usklajevanje samoupravnlh družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (delegatska priloga SML) 9. Obravnava in sprejem predloga odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kmetijsko graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova Jelša 10. Obravnava osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine 11. Obravnava-sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in • delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML 12. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZBORA KS: Jožica Krištof, i. r. informacija O POSLOVANJU organizacij združenega dela v ob-čini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1980 GOSPODARSKA GIBANJA V SR SLOVENIJI IN LJUBLJANSKIH OBČINAH , 1. GOSPODARSKA GIBANJA V SR SLOVENIJI Za gospodarske tokove v letu 1980 je bilo značilno mcčno delovanja elementov gospodarske nestabilnosti. Vrsta sprejetih ukrepov od omejevanja uvoza, restrikcij na področju bančnih kreditov in nenazadnje politika cen so povzročili, da so se pogoji gospodarjenja zaostrili ter povzročili padanje gospodarske ak-tivnsoti v primerjavi s preteklimi leti tega srednjeročnega ob-dobja. Tako je bila v letu 1980 dosežena v republiki 2,6 odstotna rast industrijske proizvodnje, ki je za 0,2 indeksne točke nižja od ugotovljene ob prvem polletju. Ugotovljena stopnja rasti indu-strijske proizvodnje je tudi nižja od predvidene z resolucijo za leto 1980, ki je predvidevala 3-4 odstotno povečanje industrijske proizvodnje. Večletne neugodne tendence v blagovni menjavi s tujino so se v letošnjem letu spremenile. Ob tem je izboljšanje odnosov v menjavi s tujino še vedno nezadostno, saj nam ni uspelo zmanj-šati trgovinskega deficita v takšni meri kot je predviden s projek-cijo. Rezultati doseženi v letu 1980 kažejo, da je izvoz blaga v primerjavi z letom 1979 porasel za 43,6 odstotka, oziroma 18,7 odstotka realno, medtem ko je izvoz porasel le za 4,8 odstotka, oziroma je realno padel za 12,7 odstotka. Takšna gibanja izvoza in uvoza so vplivala na 36,9 odstotno zmanjšanje negativnega salda blagovne menjave. Planiran izvoz je bil skoraj v celoti realiziran (99,9 odstotno), realizacija planiranega uvoza je bila presežena za 16,4 odstotka, to pa je povzročilo nedoseganje predvidenega pokritja uvoza z izvozom, ki je bilo predvideno 87,3 odstotno, realizirano pa le 74,8 odstotno. V letu 1979 je bilo y pokritje uvoza z izvozom 58,3 odstotno. Cene so že v začetku leta dosegle predvideno raven dogovor-jeno za leto 1980. Prisoten je pojavtakoimenovanih črnih samou-pravnih sporazumov in skozi to divje dvigovanje cen. Splošno lahko ugotovimo, da niso bili odpravljeni osnovni vzroki proble-mov dvigovanja cen, ki izhajajo iz nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem. Tako so se cene industrijskih izdelkov pri proi-zvajalcih v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 povečale za 23,3 odstotka, medtem ko so cene na drobno porasle kar za 30,9 odstotka. Tolikšno povečanje cen je občutno vpljvalo na dvig življenjskih stroškov, ki so v tem obdobju porasli za 29,8 od-stotka, medtem ko so nominalni osebni dohodki delavcev, zapo-slenih v združenem delu porasli le za 18,6 odstotka. S tem je poprečni realni osebni dohodek delavcev v združenem delu pa-del za 8,6 odstotka in je za 1,6 indeksne točke nižji od ugotovlje-nega ob devetmesečju. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v združenem delu je znašal v letu 1980 8.767 din, v gospodarstvu 8.517 din, v negospodarstvu pa 10.161 din. število zaposlenih delavcev v združenem delu, sejevletu 1980 povečalo za 1,6 odstotka, v enakem odstotku tudi v gospodar-stvu, medtem ko je v negospodarstvu poraslo za 2 odstotka. Likvidnost v organizacijah združenega dela in bahkah se je v letu 1980 izredno poslabšala. Vzroki zaostrene likvidnosti v OZD izhajajo iz pogojev plačevanja takoj ali vnaprej za dobavljeni repromaterial, odnosno surovino. Plačilni roki prodaje končnih izdelkov pa se podaljšujejo. Prav tako ugotavljamo, da zakon o zavarovanju plačil ne opravlja svoje funkcije. Vzroki nelikvidnosti v bankah pa izhajajo iz izredno povečanega obsega posojil za izvoz, na drugi strani pa podaljšanih rokov priliva iz inozemstva. 2. GOSPODARSKA GIBANJA V UUBUANSKIH OBČINAH V letu 1980 je fizični obseg industrijske proizvodnje v Ljubljani za 6 odstotkov večji kot v letu 1979. Doseženi uspehi so rezultat polnega obratovanja nekaterih novih zmogljivosti iz pravkar kon-čanega srednjeročnega planskega obdobja. Doseženi rezultati so še toliko bolj zadovoljivi, ker vemo, da so imele organizacije preko vsega leta težave z oskrbo z domačimi, zlasti pa še z uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materiaiom. Naročil za domači trg so imele organizacije s področja industrije dovolj, zato jih nekolikšno zmanjšanje naročil za izvoz ni preveč priza-delo. Še nadalje ugotavljamo slabšanje likvidnosti gospodarstva, organizacijam združenega dela pa primanjkuje tudi kreditov za obratna sredstva. Rast cen na drobno, ki so v primerjavi z letom 1979 porasle za 30,7 odstotka, je vplivala na povečanje cen življenjskih potrebščin za 30,9 odstotka. Na področju zaposlovanja se ohranjajo tendence umirjenega zaposlovanja. število zaposlenih v letu 1980 se je v primerjavi z letom 1979 povečalo za 1,5 odstotka, kar je v skladu s smernič-nimi predvidevanji. Število nezaposlenih v Ljubljani narašča ter je doseglo v poprečju leta 1980 1.328 nezaposlenih mesedno. Rela-tivno največ nezaposlenih je bilo s srednjo in višjo izobrazbo, najmanj pa priučenih delavcev. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki so se sicer v mesecu decembru nekoliko dvignili. Celotno poprečje leta 1980 paznaša v Ljubljani 9.712 din na delavca, v gospodarstvu 9.361 din, v negospodarstvu pa 10.918 din. V primerjavi z letom 1979 so se poprečni osebni dohodki v Ljubljani v letu 1980 povečali za 16,9 odstotka, v gospodarstvu za 17 odstotkov, v negospodarstvu pa za 16,8 odstotka. Realni osebni dohodki so bili v analiziranem obdobju za 10,7 odstotka nižji kot leta 1979. Pomembnejši kazalci razvoja v SRS in Ijubljanskih občinah I—XII 1980 Elementi I—XII 1979 ind. SRS Ljubljana industrijska proizvodnja 102,6 106,0 zaposlenost v združenem delu • 101,6 101,5 zaposlenost v industriji v • 100,8 101,4 količinska produktivnost 101,8 104,5 ind. cen ind. izdelkov v 123,3 ind. cen na drobno ! • , 130,6 130,7 ind. cen življenjskih stroškov , ,129,8 130,9 nominalni čisti OD na delavca ' ' " .., v združenem delu 118,6 116,9 realni čisti OD na delavca v združenem delu , • 91,4 " 89,3 GOSPODARSKA GIBANJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA OELA V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK r. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 1. Samoupravna organiziranost v gospodarsklh organizacljah Na območju občine je bilo konec leta 1980 registriranih v gospodarski dejavnosti 113 organizacij združenega dela. V ob-čini sta bila registrirana 2 SOZD-a, 10 delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu TOZD, 16 delovnih skupnosti, 54 temelj-nih organizacij združenega dela, 31 enovitih delovnih organiza-cij. V letu 1980 so bile sprovedene naslednje statusne spremembe: - obrat Industrije usnja Vrhnika - Galanterija na Tržaški cesti se je registriral kot TOZD Galanterija iste delovne organizacije. - delovna organizacija Utensilia se je združila z DO Avtomon-tažo in dobila status TOZD-a v tej delovni organizaciji, - k TOZD Ljubljanske opekarne se je priključila opekarna Mengeš in se je organizacija registrirala kot TOZD opekarna delovne organizacije Slovenija ceste - Tehnika, - v drugem kvartalu letošnjega leta se je v našo občino prese-lila temeljna organizacija IMP DO IZIP TOZD Zastopstvo, ki je imelo sedež v občini Bežigrad, - v tretjem kvartalu je bil sproveden stečajni postopek v DO Žimnica, ki je s 15. julijem prenehala poslovati, - sprememba samoupravne organiziranosti je bila sprovedena tudi v DO TTL TOZD Proizvodnja iz katere se je izločila enota avtoparka, ki se je registrirala kot TOZD Prevoz iste delovne organizacije. 2. Samoupravna organiziranost v nogospodarsklh organizacf-jah V drugem polletju leta 1980 je bil izveden postopek redne likvidacije DO Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna. S svojo dejavnostjo pa sta pričeli delovati dve vzgojno varstveni enoti in sicer v krajevnih skupnostih Vnanje Gorice in Podpeč-Preserje. Koncem meseca septembra je na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v področju izobraževanja registriranih 13 osnovnih šol, Glasbena šola, Zavod za slepo in slabovidno mladino, 7 srednjih šol, 4 fakultete (od tega ena kot enovita delovna organi-zacija, ostale tri pa imajo na območju občine registrirani dve delovni skupnosti in 12 TOZD-ov) in Zavod za tehnično izobraže-vanje. V področju znanstevno-raziskovalne dejavnosti je registri-ranih 14 delovnih organizacij in en TOZO. V občini je registrianih 7 organizacij združenega dela v področju kulture, umetnosti in informacij ter 11 organizacij v področju telesne kulture. V po-dročju zdravstva in socialnega varstva sta registrirana 2 TOZD-a in 12 delovnih organizacij, od tega 7 vzgojnovarstvenih zavodov. V občini je registriranih 43 družbenopolitičnih skupnosti, 19 samoupravnih interesnih skupnosti, eno združenje organizacij združenega dela in 19 družbenopolitičnih družbenih organizacij in društev. II. ZAPOSLENOST IN OSEBNI OOHOOKI PO PODATKIH ZA-VODA SRS ZA STATISTIKO (TERITORIALNI PRINCIP) 1. Zaposlenost , . V letu 1980 je bilo v družbenem sektorju občine Ljubljana Vič-Rudnik po podatkih Zavoda SRS za statistiko (podatki so obde-lani na osnovi obrazcev RAD-1) v poprečju zaposlenih 17.831 delavcev ali za 1,8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V gospodarskih organizacijah je bilo konec leta zaposleno po-prečno 3,2 odstotka več delavcev kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je v organizacijah združenega dela s področja negospodarstva zmanjšalo za 1,3 odstotka. Tolikšno povečanje števila zaposlenih v gospodarskih orgai.i-zacijah je posledica statusnih sprememb v OO Iskra Inšitut za prenosno tehniko ter DO RRC Računalniške storitve, ki sta po, samoupravni reorganizaciji lani, v letošnjem letu registrirani v gospodarski dejavnosti, kar je istočasno vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih v negospodarski dejavnosti. Omenjene spre-membe so največ vplivale na povečanje števila zaposenih v indu- strijskih organizacijah in organizacijah s področja fjnančno te-hničnih in poslovnih storitev. Oo spremembe registracije posa-meznih organizacij po področjih je prišlo tudi znotraj samega gospodarstva, kar vpliva na primerljivost podatkov po področjih dejavnosti. Oel Iskrinega TOZD-a za procesno tehniko (po sa-moupravni organiziranosti TOZD Sistemi za energetiko) je regi-striran v industrijski dejavnosti. Na zahtevo organizacije 00 Ko-munalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje je TOZD ponovno registriran v komunalni dejavnosti (decembra lani v gradbeništvu) kar je povzročilo izredno zmanjšanje števila zapo-slenih v gradbeništvu. Do velikega zmanjšanja števila zaposlenih je prišlo tudi v področju obrti. Po izvedenem stečajnem postopku v DO Žimnica v mesecu juliju, se je 55 delavcev te organizacije zaposlilo v 00 Hoji (industrija), okoli 30 delavcev v ostalih organi-zacijah združenega dela v naši občini, preostali delavci pa so se zaposlili izven naše občine. Število zaposlenih je tako konec meseca decembra v primerjavi z decembrom leta 1979 v občini večje za 4,0 odstotke oziroma za 704, v gospodarstvu za 4,4 odstotka, v negospodarstvu pa za 3,3 odstotka. Na visoko povečanje števila zaposlenih v industrijski dejavnosti je poleg zgoraj navedenih statusnih sprememb vplivala tudi pri-selitev DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki iz občine Bežigrad (171 zaposlenih delavcev) ter del organizacije DO Plutal iz občine šiška (okoli 170zaposlenih). Omenjeni organizaciji sta se preselili v našo občino že v letu 1979, vendar je Zavod SRS za statistiko sprovedel spremembo sedeža šele s 1. januarjem 1980. Priselitvi sta vplivali tudi na povečanje števila zaposlenih v gopodarstvu kot tudi v celotnem združenem delu obdine. Poleg navedenih sprememb, ki so vplivale na število zaposlenih delav-cev v občini omenimo še DO Podjetje za urejanje hudournikov, ki je začasno preseljena v občino Bežigrad, v letu 1979 pa je o številu zaposlenih in osebnih dohodkov poročala občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik. Ob eliminiranju navedenih sprememb se je število zaposlenih delavcev v organizacijah združenega dela v mesecu decembru 1980 v primerjavi z decembrom 1979 povečalo za 2 odstotka. Uvodoma ugotavljamo povečanje števila zaposlenih za 1,8 od-stotka je v skladu s smernicami uresničevanja programa družbe-noekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980 v letu 1980, v katerih je bila predvidena 2,1 odstotna rast števila zapo-slenih. . ..: ¦ • i ZAP08LENI V ZDRUŽENEM DELU PO PODROČJIH DEJAVNOSTI V LETU 198o I-III I-III Indeks Struktura Zaposleni na koncu Indeks 1979 198o I-ZII/80 I-III/80 decembra decembra december 80 _________________________________________________I-III/79_____________1979______198o december 79 skupaj ;. 17.519 Gospodarstvo , , - '< 11.822 01 Industrida ' ¦/ ¦'¦¦' " 5.722 02 Kmetijstvo •,'¦¦.; :. -•-'^" v"'.. .•;.,¦"'¦,.."' .861.. 03 Gozdarstvo' - ¦ • '' . -;¦¦"¦••• 2*74 04 Vodno gospodarstvo , ¦• " (72) 05 Gradbenistvo '. *. • 89© ,06 Promet + zveze ,'','-¦ [¦'""¦ .4731 07 Trgovina v /•'¦'¦:'-. 1-991 f 08 Oostinstvo '¦:.'¦ : ,';. ,.¦!¦ 252 ' 09 Obrt ' ,' ' ' ¦ ¦ ' - -,.¦¦' 815 ' 10 Stan.+kom. dejavnost ¦ . :; -446 11 Finančne, tehnične in poslovne storitve 80I fcegospodarstvo 5.697 5.626 12 Izobraževanje, znanost, kultura in informacije 3.931 3.763 13 Zdravstvo in socialno varstvo I.lo3 1.172 14 DPS, SIS in DPO 663 691 17.831 12.2o5 6.o49 85 271 526 51o 1.986 259 835 798 886 lol,8 Io3,2 Io5,7 98,8, 98,9 167,8 99,7 Io2,8 Io2,5 178,9 llo,6 98,7 . 95,7 Io6,3 Io4,2 loo,o 68,5 33,9 o,5 1.5 3,o 2,8 11,1 1,5' ¦*,7 4,5 5,o 31,5 21,1 6,6 3,8 17.369 11.856 5.634 84 3.21 (72) 998 495 1.983 249 866 281 873 5.513 3.7o6 1.148 659 18.o73 12.379 6.131 92 245 388 525 2.066 277 765 96o 93o 5-694 3.796 1.195 7o3 Io4,o Io4,4 Io8,8 Io9,5 76,3 38,8 Io6,l Io4,2 111,2 88,3 341,7 Io6,5 Io3,3 Io2,4 Io4,l Io6,6 2. Osebnl dohodkl , - > V letu 198O je bil v občini Ljubljana Vič-Rudnik izplačani poprečni osebni dohodek na zaposlenega v združenem delu v višini 9.795 din kar je 16,4 odstotkov več kot v letu 1979. Izplačani poprečni mesečni osebni dohodek se je v gospodarstvu povečal za 16,0 odstotkov in dosegel vrednost 9.170 din, v negospodar-stvu pa za 17,8 odstotkov in dosegel vrednost 11.141 din. To-likšno povečanje osebnih dohodkov je nominalno, ob upošteva- ¦ nju cen življenjskih stroškov - v Ljubljani za 30,9 odstotkov, pa ; , ugotovimo, da je poprečni realni osebni dohodek v občini v letu \ 1980 za 11,1 odstotek nižji kotvletu 1979. Umirjena nominalna in s tem padec realne rasti osebnih dohodkov je predvsem posle- dica restriktivnih ukrepov na področju delitve osebnih dohodkov in visoke stopnje spoštovanja resolucijskih usmeritev v organiza- ¦'.-•¦' cijah združenega dela. V smernicah uresničevanja programa družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 za leto 1980 smo predvideli porast realnih osebnih dohodkov za 1,8 odstotke v primerjavi z letom 1979. Medtem ko je bilo ugotovljeno povečanje osebnih dohodkov ob polletju znatno večje v gospo-darstvu kot v negospodarstvu, pa je ob koncu leta rast poprečnih osebnih dohodkov negospodarstva za 1,8 indeksne točke nad rastjo poprečnih osebnih dohodkov gospodarstva. Največje po-večanje poprečnega osebnega dohodka je bilo v gospodarstvu realizirano v stanovanjsko komunalni dejavnosti, v kmetijstvu ter v gostinjstvu, v negospodarstvu pa v dejavnosti izobraževanja, '. znanosti, kulture in informacij. Izplačani poprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v :\ . združenem delu občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1980 v pri-merjavi z letom 1979 šifra področje oODjan aODjan. IND decem. decem. oODjan 1979 1980 decem. 1980 oOD jan.-decem 1979 ' SKUPAJ GOSPODARSTVO 01 Industrija 8.414 7.906 7.265 9.795 9 170 8.586 !h 116,4 116.0 118.2 02 Kmetijstvo 03 Gozdarstvo 05 Gradbeništvo 06 Promet in zveze 07 Trgovine 08 Gostinstvo 09 Obrt ' 10 Stan. in kom. dej. 11 Finančno teh. in posl. storitve NEGOSPODARSTVO 12 Izobraževanje, zna-nost. kultura in informacije 13 Zdravstveno in soci-alno varstvo 14 DPS, SIS, DPO 7.596 8.318 8.446 8.464 7.745 6.496 8.345 6.545 12.405 9.456 9.948 7.444 9.801 9.607 8.748 8.692 9.723 9.130 7.826 9.345 9.767 12.920 11.141 11.887 8.570 11.366 126,5 105,2 102,9 114,9 117,9 120,5 112,0 149,2 104,2 117,8 119.5 115,1 116,0 III. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO 1. Blagovna menjava s tujlno v gospodarskih organizacijah združenega dela 1.1.Splo*neznačllno8ti -vOOOdin - po tekočih cenah l-XII/79 l-XII/80 INDEKS Blagovna menjava 549.591 947.096 172,3 -izvoz 277.304 453.523 163,5 -uvoz 272.287 493.573 181,3 Saldo blagovne menjave +5.017 -40.050 Pokritje uvoza z izvozom 101,8 91,9 V letu 1980 se je blagovna menjava s tujino povečala za 72,3% in je znašala 947.096 tisoč din. Salao blagovne menjave je negati-ven, vendar se je glede na devetmesečno obdobje izboljšal v korist izvoza. Tako je pokritje uvoza z izvozom doseglo 91,9%. Plan za leto 1980 je bil presežen za 6%, kot posledica preseganja izvoznega plana za 20,6%. Plan uvoza ni bil realiziran v celoti. Izvoz je v letu 1980 znašal 453.523 tisoč din in je bil s tem za 63,5% večji kot v enakem obdobju lani. Na to povečanje so vplivale predvsem industrijske OZD, čeprav se je le-ta povečal tudi v ostalih področjih gospodarstva, razen v področju poslov-nih storitev in obrti. \ Realiziran izvoz je za 20,6% nad planiranim. Organizacije, ki so izvažale nad planom in močneje vplivajo na izvoz na področju občine, so naslednje: DO Plutal TOZD Zapiralne embaleže, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Žičnica TOZD Proizvodnja, DO Iskra elektrozveze TOZD Tovarna elektronskih instrumentov Hor-jul, DO Hoja, OO KZ Velike Lašče, DO Surovina Maribor TOZO Ljubljana. . , ?;-' .,- ' : \"'v . ¦ : Uvoz je v letu 1980 znašal 493.573 tisoč din in je za 81,3% večji od uvoza v letu 1979. Uvoz se je povečal v vseh področjih gospodarstva, razen v področju prometa in zvez. V primerjavi s planom pa je bii uvoz realiziran 78,6%. Plan uvoza sta presegli DO Avtomontaža TOZO Utensilia za 45% in 00 Iskra elektrozveze TOZD Tovarna elektronskih instru-mentov Horjul, katerih vpltv na skupen uvoz na območju občine je večji.- , • r ¦ y 1.2. Blagovna menjava po regionalnih področjlh - v 000 din - po tekočih cenah l-XII/79 l-XII/80 STRUK. 79 80 IZVOZ zahodne drzave 142.164 234.329 51.3 51,7 vzhodnoevrop. države 118.602 185.116 42,8 40,8 države v razvoju 16.538 18.445 5,9 4,1 ostale države - 10.835 - 2,4 UVOZ zahodne države 262.750 471.910 96.5 95,6 vzhodnoevrop. države 9.537 18.153 3,5 3,7 države v razvoju . - 182 ostate države - - Večina (74,5%) zunanjetrgovinske menjave je realizirana z za-hodnimi državami. Udeležba izvoza v zahodnoevropske države se je v letu 1980 nekoliko povečala, medtem ko je udeležba v uvozu iz vzhodnoevropskih držav padla. Obratno sorazmerje je bilo realizirano v uvozu in izvozu z vzhodnoevropskimi državami terz državami v razvoju. >¦? 1.3. Bligovna menjava po vrstah blaga ' ¦•;¦.-. - v 000 din - po tekočih cenah IZVOZ UVOZ l-XII/80STRUK. l-XII/80STRUK. blago široke potrošnje 191.991 42,3 16.548 3,3 repromaterial, surovine 157.444 34,7 370.923 75,2 investicijska oprema 30.981 6,9 81.466 16,5 storitve 22.888 5.0 5.437 1,1 višje oblike menjave 50.219 11,1 19.199 3,9 Največjo udeležbo pri izvozu še vedno predstavlja blagoširoke potrošnje. Močno se je povečal jzvoz repromateriala in surovin, medtem ko se je zmanjšal ižvoz investicijske opreme in storitev. Povedala se je udeležba uvoza vseh vrst, razen uvoza višje oblike menjave. 1.4. Doseganje letnega plana blagovne menjave > . Doseganje let. Doseganje let. plana izvoza v % plana uvoza v % repromaterial investicijska oprema višje oblike menjave široke potrošnje storitve 148,5 136,3 105,9 107,8 108,5 81,7 66,2 94,6 88,5 72,5 Letni plan blagovne menjave s tujino je bil presežen za 6%. To je posledica preseganja izvoznega plana po vseh vrstah blaga, medtem ko plana uvoza nismo realizirali pri nobeni vrsti blaga. Zmanjšanje uvoza je v skladu z resolucijskimi usmeritvami, ven-dar je to zmanjšanje močno vplivalo na indusirijsko proizvodnjo predvsem pri oskrbi Industrije z reprodukcijskim materialom. 1.5. Na|več|l Izvoznikl in uvoznlkl po vrednosti izvoženega in uvoženega blaga, po delezu v celotnom uvozu in izvozu in po •aldu v zunanjetrgovlnski menjavi---------------------------------_ a) Največji izvozniki vrednost deležv v 000 din celot. izvozu OO Kovinska industrija Ig OO Plutal TOZD Zapiralne embalaže OO Avtomontaža TOZD Utensilia DO IGO DO Žičnica TGZD Proizvodnja DO Iskra TOZD Tov. elektr. instr. DO Horjul OO Ilirija-Vedrog . DO TTL, TOZD Proizvodnja * ». DO KZ Velike Lašče 15.280 38.044 30.493 17.451 23.875 , 45.325 144.338 10.213 11.478 3,4 8,4 6,7 3,8 5,3 10,0 31,8 2.3 2,5 b) Največji uvozniki vrednosy delež v v 000 din celot. uvozu DO DES, DSSS DO Plutal TOZO Zapiralne embalaže DO Avtomontaža TOZD Utensilia DO IGO DO Žifinica TOZD Proizvodnja DO Iskra TOZD Radijske zveze DO Iskra TOZD Tov. elektr. in§tr. Horjul CX3 Ilirija-Vedrog .-¦'• '¦¦''¦"¦• >: DO KolinsKa TOZD Vinocet DO TTL, TOZD Proizvodnja DO TTL, TOZD Galanterija 29830 * 42.7X0 1SS78 4tl?4 15.041 43.141 120.838 16.907 . 25.773 16.548 6.0 3.8 34 M *? a.4 3,3 c) Največji negativni saldi med izvozom in uvozom so doseženi v naslednjih gospodarskih OZD: v milijon din DO DES.DSSS 29,8 DOPIutalTOZDZapiralneembalaže 44,7 DOIGO '•'.'¦> 24,3 DO Iskra elektrozveze TOZD Radijske zvezeHorjul •''' 15,0 DOKolinskaTOZDVinocet ¦ 16,9 DOTTLTOZDProizvodnja . ^.. , 15,6 č) Največji pozitivni saldi med uvOzom in izvozom so doseženi v naslednjih gospodarskih OZD: v milijon din DO Avtomontaža TOZD Utensilia OO Žičnica TOZD Proizvodnja DO Iskra elektrozveze TOZD Tovarna elektr. instrumentov Horjul DO Ilirija-Vedrog DOTTL, TOZD Galanterija . OO Kovinska industrija Ig DOHoja ' DO KZ Velike Lašče 14,5 7.6 2,2 23,5 8,9 15,3 52,7 11,5 2. Blagovna menjava organizaci) združenega dela s področja znanstveno-raziskovalne dejavnosti 2.1. Blagovna menjava s tujlno - v 000 din - po tekočih cenah planSO real. 79 real. 80l-real 80l-real. 80 plan 80 real. 79 Blagovna menjava skupaj -izvoz -uvoz Saldo blagovne menjave Pokritje uvoza z izvozom v % 81.971 45.514 39328 48 86 9.039 7.435 7 728 85 104 72 932 38.079 31.600 43 83 63.893 -30644 -23.872 37 78 12 20 24 \ Blagovna menjava s tujino znanstveno-raziskovalnih organiza-cij je v letu 1980 znašala več kot 35 milijonov din, kar je za 14 odstotkov manj kot v letu 1979 in 52 odstotkov pod planom za leto 1980. Saldo blagovne menjave znaša skoraj 24 milijonov din in je za 22 odstotkov manjši kot v letu 1979, pokritje uvoza z izvozom je 24 odstotno. Izvoz blaga in storitev znanstvenoraziskovalnih organizacij je znašal v letu 1980 skoraj 8 milijonov din, kar je za 4 odstotke več kot v lanskem letu in 15 odstotkov pod planom. Uvoz blaga in storitev omenjenih organitacij pa je v letu 1980 znašal 31,6 milijona din, kar je za 22 odstotkov manj kot v letu 1979 in za 63 odstotkov pod planom za leto 1980. 2.2. Blagovna menjava po regionalnih področjih Večina zunanje-trgovinske menjave znanstvenoraziskovalnih organizacij v letu 1980 je bila realizirana z zahodnimi državami, saj so omenjene organizacije 96 odstotkov vsega blaga in storitev uvozile iz zahodnih držav in le 4 odstotke iz vzhodnoevropskih držav, medte-n ko so vse blago in storitve izvozile v zahodne države. 2.3. Blagovna menjava po vrstah blaga ':; .. - v 000 din .(,...¦: ' - - po tekočih cenah IZVOZ real. strukt. UVOZ real. strukt. - repromaterial, surovine in rezervnideli ' , ., • zatekoče vzdrževanje 908 12 22.144 70 -investicijskaoprema, - rezervni deli za . investicijsko ¦ ' ' . ' - •' "* - vzdrževanje 3.558 46 8.822 28 -storitve ' 3.262 42 634 2 V letu 1980 so znanstvenoraziskovalne organizacije izvozile glede na strukturo izvoza blaga in storitev investicijske opreme (46%) in storitev (42%), medtem ko odpade 70 odstotkov celotnega uvoza na uvoz repromateriala, surovin in rezervnih delov. 2.4. Največji uvozniki in izvozniki med ._.'. znanstvenoraziskovalnimi organizacijami ' / V letu 1980 so ustvarile največji uvoz DO Inštitut Jožef Stefan v vrednosti 13,3 milijona din, DO Inštitut za elektroniko in vakuum-sko tehniko v vrednosti 8 milijonov din in DO Inštitut za kakovost in metrologijo v vrednosti 5 milijonov din. Največ blaga in storitev pa so izvozile v letu 1980 DO Inštitut Jožef Stefan v vrednosti 3,5 milijona din in DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko v vrednosti 2,8 milijona din. Vse znanstvenoraziskovalne organizacije, razen DO Urbani-stični inštitut, ki ima pozitivni saldo zunanjetrgovinske menjave v višini 298 tisoč din, imajo v letu 1980 negativni saldo. Največji negativni saldo med izvozom in uvozom je dbsegla DO Inštitut Jožef Stefan v vrednosti 9,8 milijona in DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko v vrednosti 5,2 milijona din in DO Inštitut za kakovost in metrologijo v vrednosti 4,7 milijona din. IV. INVESTICIJSKA DEJAVNOST GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK 1. Investicljska dejavnost gospodarskih organizaci| 1.1. Ustvarjene investicije po področjih dejavnosti V letu 1980 so gospodarske organizacije investirale v osnovna sredstva 1,251.543 tisoč din. Pri tem so najbolj udeležeha po-dročja industrije, trgovine in prometa ter zvez, ki skupno pokri-vajo 87,2% vseh ustvarjenih investicij. Največja teža ustvarjenih investicij v industriji sloni na naslednjih organizacijah: DO DES-DSSS, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO TOVIL, DO llirija-Vedrog TOZD llirija, DO Hoja TOZD Pohištvo, DO HP Kolinska tovarna Ljubljana TOZD Vinocet, DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja cigaret in DO Tiskarna Ljubljana. Od vseh navedenih organizacij sta presegli investicijski plan DO DES-DSSS in DO Hoja TOZD Pohištvo. * >¦ v ¦ ', ''. -¦¦ Področja gozdarstva, gradbeništva in gostinstva pa so bila v strukturi dcjavnosti udeležena le minimalno. Letni investicijski plan je bil v gospodarstvu izpolnjen 63-odstotno. Prekoračen je bil le na področju obrti (DO Iskra Com-merce TOZD Servis). Največje neizpolnjevanje plana je na po-dročju finančnotehničnih in poslovnih storitev, kjer je bilo inve-stiranih 50 odstotkov planiranih investicij. V letu 1980 je bilo za 19 odstotkov več ustvarjenih investicij kot v letu 1979. Največji delež pri tem povečanju pripada področjema prometa in zvez ter trgovine, medtem ko je največje povečanje v področju gostinstva in obrti. Ustvarjene investicije v letu 1980 po podfočjih dejavnosti vOOOdin PODROČJE Realiz. Plan Realiz. % izp. Struk. IND 79 80 80 plana 80 80/79 industrija 324.266 520.438 355.620 68,3 28,4 109,7 kmetijstvo • •'. 20.172 52.479 46.272 88,2 3,7 229,4 gradbeništvo - - - gozdarstvo 7.208 16.764 9.523 56,8 0,8 132,1 promet in zveze 284.657 567.974 346.294 61,0 27,7 121,7 trgovina 292.733 674.333 389.516 57,8 31,1 133,1 gostinstvo 1.453 10.684 8.485 79,4 0,7 584,0 obrt 10.692 12.193 19.220 157,6 1,5 179,8 stanov. komunalna dejavnost 48.106 71.943 44.069 61,3 3,5 91,6 fin. tehn. in posl. storitve 29.251 56.232 28.019 49,8 2,2 95,8 gospodarstvo skupaj 1,049.655 1,987.589 1,251.543 63,0 100,0 119,0 1.2. Tehnična struktura ustvarjenih investicij V letu 1980 je bilo največ sredstev vloženih v gradbena dela. Skozi vse leto se je večal delež domače opreme na račun uvožene opreme. Investiranje v gradbena dela se je v primerjavi z letom 1979 povečalo za 30 odstotkov, v domačo opremo z montažo za 12 odstotkov, medtem ko se je investiranje v uvoženo opremo zmanjšalo za 10 odstotkov. Največje povečanje investicij v"gradbena dela je bilo na po-dročju gostinstva, kmetijstva in obrti. Investicije v domačo opremo z montažo so se v letu 1980 povečale na vseh področjih, razen na področju gradbeništva in prometa ter zvez, medtem ko so se investicije v uvoženo opremo z montažo zmanjšale na področjih industrije in finančnih storitev. TehniSna struktura ustvarjenih investicij: - v 000 din Realizacija Struktura 1980 gradbenadela domača oprema z montažo uvožena oprema z montažo drugo 596.638 47,7 458.884 36,7 115.138 9,2 80.883 6,4 1.3. Investicije po značaju graditvo Največ investicijskih sredstev je bilo v letu 1980 vloženih v gradnjo novih zmogljivosti na novi lokaciji, medtem ko so investi-cije za razširitev, rekonstrukcijo in modernizacijo z 21 odstotno udel^žbo na drugem mestu. Vrednost ustvarjenih investicij v primerjavi z letom 1979 se je največ povečala v gradnjo novih zmogljivosti na stari lokaciji. Zmanjšala pa se je vrednost ustvarjenih investicij v razširitev, rekonstrukcijo in modernizacijo. ,, Investicije po značaju graditve - :.f -v ¦«¦• /'• - v 000 din Realizacija 1980 Struktura gradnja novih . ... zmogljivosti . . . 852.576 68,1 - nastari lokaciji . 247.963 19,8 - na novi lokaciji . ,- 604.613 48,3 razširitev, rekonstrukcija ¦¦'.. in modernizacija 265.581 21,2 vzdrževanje obstoj. zmogljiv. na isti ravni ' 133.386 -\q j ¦ 1.4. Viri financlranja Največ ustvarjenih investicij v letu 1980 je bilo finansiranih s ., krediti. Največje povečanje virov finansiranja v primerjavi z letom 1979 so predstavljala združena sredstva. Prav tako so se povečali '.'¦ krediti, medtem ko so se plačila ustvarjenih investicij z lastnimi sredstvi zmanjšala. ' ~ V industriji je bilo za 21 odstotkov več ustvarjenih investicij z lastnimi in združenimi sredstvi kot s krediti. Na področju prometa • in zvez ter trgovine pa so pri finansiranju investicij večjo ude--»"ležbo predstavljali krediti kot lastna in združena sredstva. •.;"¦* Viri finansiranja ustvarjenih investicij ¦ - v 000 din Realizacija 1980 Struktura lastna sredstva združena sredstva krediti ostali viri 375.577 30,0 240.234 19,2 632.801 50,6 2.931 0,2 2. Investicijska vlaganja organizacij iz področja negospodar-stva 2.1. Investicijska vlaganja organizacij visokega šolstva V letu 1980 so organizacije visokega šolstva ustvarile 21.733 tisod din investicij v osnovna sredstva in s tem 51 odstotno realizirale letni plan investicij. Od vseh ustvarjenih investicij jih je bilo 60 odstotkov usmerjeno v nabavo domače opreme z mon-tažo. Glede na značaj graditve je odpadlo 54 odstotkov ustvarje-nih investicij na razširitev, rekonstrukcijo in modernizacijo, 38 odstotkov na vzdrževanje obstoječih zmogljivosti, preostali del pa na gradnjo novih zmogljivosti. Organizacije visokega šolstva so 86 odstotkov ustvarjenih investicij finansirale iz lastnih sred-stev, 12 odstotkov iz združenih sredstev, preostali del pa s krediti. 2.2. Investicijska vlaganja organlzaclj iz področja znanstveno raziskovalne dejavnosti Znanstveno raziskovalne organizacije so v letu 1980 ustvarile 39.274 tisoč din investicij v osnovna sredstva in tako 51 odstotno realizirale plan za leto 1980. Glede na tehnično strukturo investicij so omenjene organiza-cije investirale 19.059 tisoč din v domačo opremo z montažo, 13.177 tisoč din v uvoženo opremo z montažo in 6.281 tisoč din v gradbena dela. Glede na značaj graditve so znanstveno raziskovalne organiza-cije v obravnavanem obdobju investirale 52 odstotkov vseh ustvarjenih investicij v vzdrževanje obstoječih zmogljivosti, 41 odstotkov v razširitev, rekonstrukcijo in moderpizacijo, preostali del pa v gradbena dela. Omenjene organizacije so 70 odstotkov vseh investicij finansi-rale iz lastnih sredstev, 26 odstotkov s krediti, preostali del z združenimi sredstvi. V. GOSPODARSKA GIBANJA PO PODROČJIH DEJAVNOSTI 1. Industrija 1.1 Količinski obseg industrijske proizvodn|e Količinski obseg industrijske proizvodnje je v letu 1980 v pri-merjavi z letom 1979 porasel za 5,1 odstotka. Dinamika rasti industrijske proizvodnje, ki se zmanjšuje že od leta 1978 se je nadaljevala tudi v tem letu (v letu 1978 je bilo ugotovljeno pove-čanje količinskega obsega proizvodnje v primerjavi z letom po- prej 8,6 odstotno, v letu 1979 pa 7,6 odstotno). Ugotovljeno povečanje industrijske proizvodnje za leto 1980 v naši občini je za 2,5 indeksne točke nad ugotovljenim povečanjem v republiki Sloveniji, vendar za 0,9 indeksne točke nižje od ugotovljenega povečanja v Ijubljanskih občinah, ter za 0,1 indeksne točke pod predvidenim povečanjem v programu družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik zaobdobje 1976-1980 v letu 1980. V analizi so zajete organizacije združenega dela iz dejavnosti industrije, ki imajo sedež organizacije v naši občini, razen DO Iskra TOZD SEM, ki zaradi specifičnosti proizvodnje (pretežno 'maloserijska proizvodnja in proizvodnja po naročilu) ni zajeta. V analizi tudi niso zajete temeljne organizacije Iskre Elektrozveze s sedežem v naši občini, DO Tekstilka, DO Iskra Avtomatika TOZD Sistemi za energetiko, DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni poliz-delki, iz razlogov kot so navedeni v predhodni informaciji. Ome-njene organizacije bomo vključili v analizo, ko bomo razpolagali z adekvatnimi podatki o spremembi proizvodnje. Ker navedene organizacije ustvarjajo le okoli 15 odstotkov družbenega proi-zvoda industrijskih organizacij, dinamika proizvodnje v teh OZD ne vpliva bistveno na dinamiko obsega proizvodnje v občini. Porast proizvodnje je bil dosežen v 14 organizacijah združe-nega dela, v šestih organizacijah pa se je obseg proizvodnje v letu 1980 zmanjšal. Največje povečanje proizvodnje zasledimo v DO Kolinska TOZD Vinocet za 13,1 odstotka, v DO Livar TOZD LBK za 11,2 odstotka, ter v DO Siovenijales Žičnica TOZD Proi-zvodnja in DO Avtomontaža TOZD Utensilia za 10 odstotkov. Pomemben prispevek k povečanem količinskem obsegu proi-zvodnje v občini so prispevale še DO llirija Vedrog in DO Kovin-ska industrija Ig, kjer je obseg proizvodnje porasel za 8,8 od-stotka. Zmanjšanje obsega proizvodnje v DO SCTTOZD Opekarne za 5 odstotkov je predvsem posledica motene proizvodnje opečnih izdelkov v obratu Mengeš v prvi polovici leta in nepravočasno realizirane investicije v umetno sušilnico, v DO Emona TOZD Pekarna Center za 2,9 odstotka zaradi zmanjšanja delovne sile ter prestrukturiranja proizvodnje od manj zahtevnih vrst v bolj za-htevne proizvode, v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže za 3,2 odstotka, je posledica kritičnega pomanjkanja surovin in repro-materiala, pretežno uvoženega. Zmanjšanje proizvodnje za 2 odstotka v DO Rašica TOZD Konfekcija je posledica prestrukturi-ranja proizvodnje v bolj zahtevne vrste, iz DO Tovil pa poročajo o 2,4 odstotnem zmanjšanju proizvodnje, ki je posledica zastarele strojne opreme, ki jo v letu 1980 zaradi zaostrenih uvoznih re-strikcij niso mogli nadomestiti. Nizko povečanje obsega proizvodnje ugotavljamo v DO Hoja, kjer se je proizvodnja količinsko povečala za le 1 odstotek, kar je posledica težav pri preskrbi z lesom in repromaterialom. Zaloge gotovih proizvodov so se v analiziranem obdobju pove-čale za 3,2 odstotka. Povečanje zalog gotovih proizvodov zasle-dimo v DO Avtomontaža TOZD Utensilia za 83 odstotkov, kar je predvsem posledica spremembe datuma obračuna zalog, v DO Kovinska industrija IG za 87 odstotkov, v DO Slovenijales Žičnica za 31 odstotkov, v DO Igo pa karza 110odstotkov. Znižanjezalog gotovih proizvodov ugotavljamo v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže za 81,7 odstotkov, v DO Zmaga za 54 odstotkov, v DO Livar TOZD LBK za 33 odstotkov in v DO Tovil za 20 odstotkov. Nizkezaloge v primerjavi s poprečno mesečno proizvodnjo zasledimo v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže, kjer predstav-Ijajo zaloge le 1,4 odstotka poprečne mesečne proizvodnje, v DO TTL TOZD Proizvodnja znašajo zaloge gotovih proizvodov 6,3 odstotka poprečne mesečne proizvodnje, v DO SCT TOZD Ope-karna pa 0,5 odstotka. Zaloge v višini polmesečne proizvodnje zasledimo v DO Zmaga, v DO Avtomontaža TOZD Utensilia, v DO Kovinska induslrija IG in v DO Tovil. Zaloge gotovih proizvodov v DO Kolinska TOZD Vinocet so v višini enomesečne poprečne proizvodnje, prav tako v DO Igo in v DO KIP, medtem ko predstav-Ijajo zaloge gotovih proizvodov v DO llirija Vedrog več kot dvo-mesečno poprečno proizvodnjo. Produktivnost je fizično gledano padla v-DO KIP in sicer kar za 8,8 odstotkov, v DO SCT TOZD Opekarne za 5 odstotkov, medtem ko je v DO Tovil ostala na lanskoletni ravni. Največje povečanje produktivnosti pa zasledimo predvsem v manjših organizacijah, to je v organizacijah, ki ustvarjajo manjši del družbenega proi-zvoda industrije. Velik porast produktivnosti zasledimo v DO Avtomontaža TOZD Utensilia za 10,7 odstotka, v DO Kolinska TOZD Vinocet za 13,1 odstotka, v DO Igo za 8,7 odstotka, v DO llirija Vedrog za 8,2 odstotka. •¦¦«¦¦-. . ¦ 1.2. Problematlka industrlje ' - Oskrba z domačim repromaterialom, ki je bila problematična skozi vse leto, se je v zadnjem tromesečju še zaostrila. Štiri organizacije - DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže, DO Rašica TOZD Konfekcija, DO Kolinska TOZD Vinocet in DO Tiskarna Ljubljana - poročajo o težavnejši situaciji glede oskrbe kot v tromesečju, medtem ko se je oskrba izboljšala le v DO Iskra Avtomatika TOZD Energetika. Tako 40,7% organizacij poroCa o dobri oskrbi, 51,9% o slabi in 7,4% o kritični oskrbi z domačim repromaterialom. Oskrba z u/oženim repromaterialom se je v zadnjem trome- V sečju nekoliko izboljšala, saj 16,7% organizacij poroča o izbolj-'- ¦ šanju. Vendar je oskrba še vedno zelo slaba: le 8,1% organizacij poroča o dobri oskrbi z uvoženim repromaterialom 51,9% oslabi in 18,5% o kritični oskrbi. 7 enercjijo je oskrba v vseh organizacijah dobra, le iz DO I obačne tovame TOZO Proizvodnja poročajo, da jih pesti po-manjkanje tekočih goriv, potrebnih za proizvodnjo. Naročila za domači trg so skoraj v vseh organizacijah nor-malna, razen v DO Iskra Avtomatika TOZD Energetika, v DO Silvaprodukt in v DO Kolinska TOZD Vinocet, kjer so močneje povečana. Naročila iz tujine so se močneje povečala v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže v ostalih organizacijah pa so normalna. Glede na probleme, ki spremljajo organizacije pri oskrbi z domačim in uvoženim repromaterialom, nobena organizacija nima visokih zalog repromateriala. 66,7% organizacij poroča o primernih zalogah, 29,6% pa o nizkih zalogah repromateriala. Tendenca gibanja nabavnih cen osnovnih surovin je v 59,2% organizacijah v porastu, v 33,3% organizacijah pa se cene osnov-nih surovin niso spremenile. Tendenca gibanja prodajnih cen je pri 50% organizacijah v porastu in 50% organizacij poroča o nespremenjenih cenah izgotovljenih izdelkov. ¦ X u * • ***** L O 0 O-rt •> a o > •D B • O CO ofl*t> 53 •P tCv) fi fe i a a b-h • O O p o • u T3 « 13 • M ao» a SS •> ^H «0 CO V U>f> O Pi Wtr-< o o «> s e o u a m h o u a> e H ¦H ¦h e to HJ B O-H SS 22 & 3«, rt +J tH 1OK) o in z; ti B CO O O, a-a jg H O ss ra O 4) I a a b & v o m *oa w a) t> 0) O 3 fc O I I o o ¦ki u n BUri K) t.« p f e u M I>-HII J^>o -p co m a a o B B a ' '¦¦¦''v Q ts) O ¦V H H H MH -, e : ¦ ; V ^ H H H M " H M M M H H tH M ¦ ' ¦ ;.-...¦¦¦. M ¦ ' ¦ '• N. MMH tHHH MM M XMMH!HMH MH X H H H X X X X X XX X X X X X X X X X X X X X M X X X X rH . B -H 4> m a bo « i> n a JJ rH S fl Id (4 fl M O f • • T> O O o) n N N >N -H O a „ « a M - •• O O r-l SB c « ^ O -H -P M • > - ¦ ^ a o e-i m o a KJ C c N « 9 o U kl < O rH O i « P( f H e o « O •H O O > » M O O r-t U V 0 •n m « U M ¦ D O 00 >> . -a o U B sg§gg§gg g o o 0 O O -M -rH « (D 0) 3 t, O »HT3 >l O M U m u «o o M-M MB3 g g HI\IKN I O -H o ¦< « »4 a a « o td .m •H a> o * L 8 § 8 M 2 I O4> O D L * B ¦* r-< h rjm a a to i-h t< n, « o ¦ hd h h lo uj< n m S S S g 8 g S S S S 8 8 8 8 M * .p 4) ¦ O ''¦3 o a O T3 *s N O 8 L • ca « n •rt • ° e >-l X X X oo o a «ž • ^T? S rao •rs C r-l X « fl a 3 ¦ >O T» -sc: * a a a (4 a «o i< &-P a a •H O P tsl ID ' O «,- M 03 i-t>H <\J K\*l/\VO C^-OJC^ Or-tfVJ IT, jf ITl jfl ^ H HrHf-llH rHHi-4 (\J(M(\J (\J OJ <\J <\J Oj «9 . i m O : g >o « o o a e ¦o o h O o. a N rH a> ai Lg o B5 XD a * > « a • a> B U « ^> ?! O f •o 2. Kmetl|ttvo Družbeni sektor kmetljske proizvodnje predstavlja v občini DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo, zasebni sektor kmetijstva pa organizirata Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo je zadnja leta razvijal visoko tehnologijo mlečne proizvodnje, tako da mu je uspelo zadnja leta dvigniti povprečno letno proizvodnjo mleka po 100 lit. na kravo, tako, daje vletu 1980bila povprečna mlečnost 5.000 lit. Stalež mlekaric se ni dvigal zadnja leta in ostaja na nivoju 300 kom. Živina je v glavnem koncentrirana na področju farme Gmaj-nice in nekaj manj na področju Bokalc. V letu 1980 je bilo v projektu predvideno, da bo postavljena nova farma Brest za proizvodnjo mleka, vendar so ekonomski računi pokazali, da se postavi farma za pitano živino, kar zahteva manj finančnih sred-stev in istočasno zagotavlja pozitiven poslovni rezultat. Zasebni sektor kmetijstva obsega pretežni del kmetijskih povr-šin.*V kooperacijo je zajetih od 3.000 kmetijskih gospodarstev približno 2.800 kmetov, ki združujejo svoje delo, sredstva in zemljo. Z zadrugo imajo kmetje sklenjene pogodbe in to predv-sem za proizvodnjo mleka, mesa in zelenjave, na področju KZ Velike Lašče pa predvsem za proizvodnjo suhe robe. Kmetijska zadruga Ljubljana posluje kot samostojna delovna organizacija s tremi TZO in je v sestavi SOZD KIT. TZO Vič posluje na področju občine v 35 KS ter ima tri zadružne enote. Ima HKS in organizirano pospeševalno službo po zadružnih enotah. Naloga zadruge je, da kooperante oskrbuje s kmetiiskim reprodukcijskim materialom in mehanizacijo. Preko pospeševalne službe organi-zira kmetijsko proizvodnjo in kreditiranje mehanizacije ter inve-sticije v gospodarska poslopja. Poleg proizvodnje govejega mesa zadnje dve leti nenehno raste stalež konj in to predvsem za izvoz, kar prinaša devizni donos. Postopoma zadnji dve leti uvaja tudi ovčerejo. Odkup pitanih govedi se je v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 povečal za 2 odstotka, plan odkupa pa je bil realiziran s 107 odstotki. Plan odkupa telet je bil realiziran le 60 odstotno in ie realizacija v primerjavi z letom 1979 dosežena le 65 odstotno. Prav tako ni bil v celoti realiziran plan odkupa plemenskih telic (98 odstotkov), kljub temu, da se je odkup povečal za skoraj petkrat. Letni plan je bil presežen za 25 odstotkov pri odkupu prašičev, v primerjavi z letom 1979 pa se je odkup povečal za 39 odstotkov. KZ Velike Lašče posluje v sklopu SOZD KIT Ljubljanske mle-karne na področju treh KS: Velike Lašče, Rob in Turjak. Zadruga je v letu 1980 poslovala pozitivno. Kooperacija je organizirana tako, da so zajeti skoraj vsi kmetje. V okviru koope-racije deluje pospeševalna in rodovniška služba. Zadruga odku-puje mleko in živino ter oskrbuje kooperante z reprodukcijskim materialom. Odkup mleka je bil v letu 1980 za 0,3 odstotka večji kot v letu 1979 in je znašal 1180 tisoč litrov. Zadruga precej vlaga v mehanizacijo in izgradnjo hlevov, ven-dar se število živine postopoma znižuje. V preteklem letu je mlečnost krav padla, tako da povprečna mlečnost po kravi ne presega 2.000 lit. letno. Na to vplivajo predvsem elementarne nesreče kot toča, suša in pomanjkanje krepkih krmil. Da je bil srednjeročni plan dosežen in presežen je predvsem zasluga po-speševalne službe in velikega povečanja porabe krepkih krmil. V obeh zadrugah je organizirana mlečna kontrola, s čimer je težnja obeh zadrug, da se kvaliteta plemenske živine izboljša. Zadrugi sta dobili iz občinskega sklada za pospeševanje kmetij-stva v letu 1980 2.830.000 din, v letu 1979 pa 2.940.000 din. Kljub prizadevanjem nam ni uspelo dobiti novih sopodpisnikov za SIS za pospeševanje kmetijstva in je občinski sklad za pospe-ševanje kmetijstva razpolagal samo s sredstvi, ki jih je dobil iz proračuna občins. 3. Gozdarttvo Na področju SOb Vič-Rudnik gospodarijo z gozdovi GG Ljub-Ijana in sicer: TOZD Škofljica (v družbeni sektor), TOK Skofljica in LJubljana, a na področju Velikih Lašč TOZD Gozdarstvo Lašie. Temeljne organizacije za blagovno proizvodnjo so v letu 1980 predvidele za posek neto 59.266 m3 lesa. Predvidena proizvodnja 11 . /' je bila usklajena s srednjeročnim programom, ki se vsako leto tudi 100% realizira, saj je bila usklajena z bilančnim etatom po gozdnogospodarskih načrtih posameznih enot. Temeljne organi-zacije, ki delujejo na področju občine delujejo v okviru IV. Goz-dnogospodarskega območja, ki ima nalogo združevati sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo gozdnobiološke sfere. Tako so vse enote načrtno izvajale gojitvena dela (obnova in nega), v celem srednjeročnem obdobju. Poleg investicij gozdno-biološkega karakterja so potekala vlaganja v gozdne komunika-cije in stavbe po planu. Ob pomoči SIS za gozdarstvo SRS je na novo osnovanih 90 ha proizvodnih topolovih nasadov s starimi kloni ter 10 ha z novimi kloni, na katerih se s sodelovanjem Ljubljanskega gozdnega inštituta in Inštituta za topolarstvo iz Novega Sada spremljajo vsi tehnološki, rasni, zdravstveni in drugi pomembni podatki posa-meznih novih klonov. Omembe vreden je Gozdarski obrat Ljubljanskih mlekarn! ki je v sestavi TOZD Posestvo in ima ločeno knjigovodstvo. Gospodari z 935 ha družbenih gozdov, od katerih je tretjina na področju SOb Vič-Rudnik. Topolovi nasadi so v celoti na področju naše občine. S smotrnim delom bo gozdarski obrat omogočil ublažitev le-snega primanjkljaja in to v toliko bolj, če bodo uresničili zasadi-tev predvidenih 500-600 ha topolov. 4. Trgovlna Na področju trgovirte je v letu 1980 poslovalo 15 organizacij združenega dela. Osnovni cilj, ki smo ga zasledovali je bil izBolj-šanje osnovne preskrbe prebivalstva. V pokrivanju potreb osnovne preskrbe je glavni in najpomemb-nejši nosilec Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti, ki ima 67% vseh zmogljivosti trgovin z osnovnimi prehrambenimi artikli v občini. V manjšem obsegu so na področju osnovne preskrbe zastopane tudi druge organizacije združenega dela med katerimi je treba omeniti še KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina in KZ Velike Lašče s 6,7% in 5,62% trgovinskih zmogljivosti v občini. Kot na vseh drugih področjih, so se slabši pogoji poslovanja odrazili tudi v'trgovini. V letu 1980 je trgovina med področji, kjer je zabeležen največji porast porabljenih sredstev, kar se je neu-godno odrazilo na rast družbenega proizvoda in sredstev za razširitev materialne osnove. Zaradi povečanja stroškov poslova-nja in zmanjševanja razlike v ceni je v trgovini osnovne preskrbe skoraj onemogočena razširjena reprodukcija. Investicijska aktivnost ni dosegla planirane. Tako po številu obstoječih trgovin kot po planiranih novih investicijah najpo-membnejša organizacija združenega dela MercatorTOZD Rožnik TOZO Dolomiti je morala pri financiranju irivesticij povečati lastno udeležbo od 40 na 50%, kar je bilo ob padanju lastnih sredstev za marsikatero planirano investicijo nedosegljivo. Za-radi tega je od treh načrtovanih trgovin (SP RS-3 Rakovnik -planiran začetek gradnje, SP VS-4 Bonifacija - planirano dokon-čanje, SP Kozarje ali Horjul - planiran začetek gradnje) realizi-rana le izgradnja samopostrežne trgovine Bonifacija z 846 m2 bruto površine v vrednosti 31.024 tisoč din. Ostale nerealizirane, med katerimi RS-3 Rakovnik ni začeta zaradi tega, ker izvajalec oz. nosilec izgradnje kompletnega TPC ni pripravil ustrezne do-kumentacije, so prenešene v naslednja leta novega srednjeroč-nega obdobja. V okviru razpoložljivih sredstev pa je TOZD Dolomiti obnovila nekatere lastne trgovine tako, da se vendar, čeprav počasi in postopoma, vrši proces modernizacije tudi starejših enot in pre-hajanje iz klasičnega načina strežbe na samopostrežni, pri čemer v občini še vedno prevladuje tip klasičnih trgovin. V letu 1980 je na področju trgovine opaziti padec fluktuacije zaposlenosti, kar je posledica uvajanja novih oblik stimulativnega nagrajevanja, izboljšanja delovnega okolja in tudi zaradi splošnih gospodarskih gibanj. VI. FINANČNI REZULTAT ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA GOSPODARSTVA V LETU 1980 Za leto 1980 je gospodarstvo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik obračunalo 21.260.746 tisoč din celotnega prihodka in s tem za 11 odstotkov preseglo načrtovano višino za leto 1980. V primerjavi z letom 1979 je celotni prihodek gospodarstva v letu 1980 večji za 31,5 odstotka. Rast celotnega prihodka v letu 1980, zlasti v drugi polovici leta je bila pogojena z močnim vplivom inflacijskih gibanj. V celotnem prihodku, ki se pretežno oblikuje s prihodki od prodaje blaga in proizvodov ter storitev (88,7%) je močno pove-čan obseg prihodkov, doseženih s prodajo na tujem trgu (za 94,9%), vendar je kljub temu delež teh prihodkov v strukturi celotnega prihodka relativno majhen (1,5%). Večji kot v letu 1979 je tudi obseg prihodkov, doseženih iz skupnega prihodka na domačem in tujem trgu (za 43%), njihov delež v strukturi celot-nega prihodka pa znaša 7,1% (lani 6,5%). Tako kot že v posameznih obračunskih obdobjih med letom, so . tudi ob koncu leta porabljena sredstva zadržala hitrejšo rast od rasti celotnega prihodka. V letu 1980 je gospodarstvo na ob-močju občine obračunalo porabljena sredstva v znesku 16.585.758 tisoč din ali za 33,2% več kot so znašala porabljena sredstva v letu 1979. Hitreje kot celotni prihodek so naraščala porabljena sredstva v industriji, kmetijstvu, trgovini, obrti in stanovanjsko komunalni dejavnosti, najbolj občutno pa je to nesorazmerje v industriji (za / 3,8 indeksne točke) in v obrti (za 4,5 indeksne točke). Doseženi dohodek gospodarstva v letu 1980 znaša 4,674.988 tisoč din in je za 26% večji od doseženega dohodka v letu 1979. Doseženi dohodek za 2,5% presega višino dohodka, ki jo je za leto 1980 načrtovalo gospodarstvo na območju občine, manjši od načrtovanega pa je doseženi dohodek v industriji (za 1,2%) in finančno poslovnih storitvah (za 3%). Z izgubo sta poslovno leto 1980 sklenili organizaciji SCT-TOZD Opekarne, Ljubljana in Magistrat - TOZD Avtopark. Skupen zne-sek izgube znaša 2,494.009 din. Višina izgube je v primerjavi z letom 1979 znatno manjša (za 61,3%) na kar je predvsem vplivalo pozitivno poslovanje v neka-terih temeljnih organizacijah združenega dela ISKRE. ki so v letu 1979 poslovale z visoko izgubo. Temeljna organizacija združenega dela SCT - TOZD Ljubljan-ske opekarne je poslovala z izgubo že vse leto 1980, vendar se je v devetmesečnem obračunskem obdobju višina izgube znatno zmanjšala, v zadnjem tromesečju pa se je ponovno povečala in ob koncu leta 1980 dosegla 2,074.026 din. Med vzroki neuspeš-nega poslovanja so predvsem težavni pogoji gospodarjenja, ki so nastali zaradi visokega povečanja cen pogonskega goriva, nada-Ije neugodni vremenski pogoji v zadnjih mesecih leta 1980 in nepravočasno končana zorilnica v obratu Mengeš, kar je vplivalo na manjši fizični obseg proizvodnje od načrtovanega. Izguba je bila v celoti pokrita iz rezervnih sredstev ostalih temeljnih organi-zacij združenega dela v sklopu SCT. Temeljna organizacija združenega dela TOZO Avtopark, ki je že poslovno leto 1979 sklenila z izgubo tudi v letu 1980 ni poslovala uspešno. Izguba po zaključnem računu za leto 1980 znaša 419.983 din in je za dvainpolkrat viSja kot ob koncu leta 1979. Poleg že znanih subjektivnih vzrokov je na poslovanje v letu 1980 vplivaio močno zmanjšano povpraševanje po prevoznih storitvah, saj je bil obseg prevozov v letu 1980 kar za 54,4% manjši kot v letu 1979. Nekrita izguba v znesku 355.513 din bo po dogovoru s pravnim naslednikom KOMPAS - TOZD Rent-a-car v celoti pokrita iz sredstev združenih v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Cen-ter. Poslovanje TOZD Avtopark je prenehalo 31. 12. 1980. Izvršena razporeditev dohodka ob koncu leta 1980 kaže, da je gospodarstvo v glavnem zadržalo med letom ugotovljena ugodna razmerja v prid povečanja sredstev akumulacije, vendar pa se je zaradi pritiska visoke rasti življenjskih stroškov v zadnjem trome-sečju. delitveno razmerje nekoliko poslabšalo, kar je seveda vplivalo, da se obseg akumulacije ni povečal v taki meri kot je bil načrtovan (za 69,3%). Iz dohodka so organizacije združenega dela na območju ob-čine razporedile v letu 1980 964.173 tisoč din sredstev za akumu-lacijo, kar je za 43,4% več kot so znašala razporejena sredstva za akumulacijo iz dohodka v letu 1979. Višina akumulacije pa kljub 12 temu za 1,3% oziromaza 13.086 tisoč din zaostajaza načrtovano višino, saj je gospodarstvo za leto 1980 načrtovalo 977.259 tisoč din sredstev za akumulacijo. Razporejena sredstva za akumula-cijo so višja od načrtovanih le v gozdarstvu, gradbeništvu, pro-metu, trgovini in stanovanjsko-komunalni dejavnosti, medtem ko za načrtovano višino najbolj zaostajajo v kmetijstvu in gostinstvu. V nosilnem področju to je industriji so sredstva akumulacije za 9,6% nižja od načrtovanih, medtem ko so po obsegu za 39,2% višja od teh sredstev v letu 1979. Manjšaod načrtovanih (za6,7%) so tudi v flnančno poslovnih storitvah. Poprečno izplačani mesečnl člsti osebni dohodek na de-lavca1 v letu 1980 je znašal v gospodarstvu na območju občine 9.072 din ter je bil v primerjavi z višino poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca v letu 1979 višji za 16,5%. Najvišji poprečno izplačani mesečni čisti osebni dohodek na delavca so v letu 1980 prejemali zaposleni v finančno poslovnih storitvah in sicer 13.296 din ali za 5,9% več kot v letu 1979. Poprečno izplačani mesečni čisti osebni dohodek na delavca v letu 1980 v Ijubljanskem gospodarstvu znaša 9.381 din je za 17,8% višji kot v letu 1979. Občinsko gospodarstvo je v letu 1980 iz čistega dohodka razporedilo za 21% višja sredstva za osebne dohodke (bruto) v . primerjavi z letom 1979. Glede na doseženo rast dohodka razpo- rejena sredstva za osebne dohodke za 1,14% presegajo možno : rast sredstev po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, vendar ob upoštevanju dejav- ¦ nikov, ki opredeljujejo dovoljeno rast osebnih dohodkov na osnovi izvoza in prispevka živega in minulega dela delavcev gospodarstvo ni preseglo dogovorjenih meril za razporeditev sredstev za bruto osebne dohodke. Po stanju konec leta 1980 je bilo v gospodarstvu na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik zaposleno 13.815 delavcev, kar je le za 0,9% več od stanja zaposlenih konec leta 1979. Na 100 din porabljenih sredstev je gospodarstvo na območju > občine doseglo v letu 1980 128,2 din celotnega prihodka, v letu \ .."¦ 1-979 pa 129,8 din. Manj gospodarno poslovanje v letošnjem letu N je razvidno tudi iz višine doseženega celotnega prihodka na 100 din porabljenih sredstev v posameznih obračunskih obdobjih med letom, saj je ekonomičnost poslovanja padala skozi vse leto. V letu 1980 v primerjavi z letom 1979 je v gospodarstvu padla tudi rentabilnost (dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi) in sicer za 4,5 odstotka kar je posledica hitrejše rasti ' porabljenih sredstev od rasti clohodka. Oohodek v primerjavi s poprečnim številom zaposlenih (pro-duktivnost) je v obdobju porasel za 25,6 odstotka in dosegel vrednost 341.439 tisoč din, medtem ko je dosežen disti dohodek na delavca porasel za 27,7 odstotka in dosegel vrednost 254.554 tisoč din. Sredstva za bruto osebne dohodke in sklad skupne porabe so v obdobju porasla za 16,5 odstotka. Akumulativnost gospodarstva v primerjavi z dohodkom je po-rasla za 13,8 odstotka, v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi za 4,5 odstotka, v primerjavi z razporejenim čistim do-hodkom pa za 10,4 odstotka. Informacija o finančnih rezultatih gospodarjenja je izdelana na osnovi podatkov, ki jih je zbrala in obdelala Služba družbenega knjigovodstva iz zaključnih računov gospodarskih organizacij združenega dela. ' Pripominjamo, da se ugotovljeni poprečno izplačani mesečni čisti osebni dohodek na delavca po podatkih službe SDK(organi-zacijski princip - po sedežu organizacije) razlikuje od ugotovlje-nega po podatkih Zavoda SRS za statistiko (teritorialni princip) zaradi različne metodologije zajemanja podatkov. VII. OSNOVNE ZNAČILNOSTI RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAV-NOSTI V LETU 1980 1. Vzgoja in Izobraževanje V letu 1980 so vse vzgojnoizobraževalne organizacije poslovale po sprejetih programih za to leto. Investicijska dejavnost je potekala v izgradnji novih vzgojnoi-zobraževalnih objektov. Iz sredstev Samoprispevka II. so v gradnji osnovni šoli Krim Rudnik in Preserje ter prizidka telovadnic k osnovnima šolama Velike Lašče in Ig. Vsi omenjeni objekti razen osnovne šole Krim Rudnik, bodo zgrajeni in dani v uporabo v letu 1981. V pripravi pa je dokumentacija za osnovno šolo ŠkofIjica, ki se bo začela graditi marca 1981. Iz sredstev občinske izobraže-valne skupnosti in občine pa sta bili v letu 1980 zaključeni investiciji podružnične šole Rakitna (2 učilnici) in celodnevne šole Dobrova (3 učilnice). Poleg tega je bilo na šolskih objektih izvršenih več adaptacij. Še vedno je pereča kadrovska problematika, predvsem za predmetna področja matematika, tehnični pouk in razredni pouk. Te težave bo moč odpraviti le z ustrezno štipendijsko politiko in ureditvijo položaja pedagoških delavcev. Osebni dohodki zapo-slenih v področju vzgoje in izobraževanja še vedno za 10 do 20 * odstotkov zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu. 2. Otroško varstvo Iz sredstev Samoprispevka II. je bil v letu 1980 zgrajen VVZ v Vnanjih goricah za 100 otrok in VVZ v Podpeči-Preserje za 60 otrok. Iz sredstev občinske skupnosti otroškega varstva pa je bil urejen oddelek v bloku v Koseskega uliot. V letu 1980 so se pričeli graditi štirje vzgojnovarstveni zavodi in sicer Kozarje, Milan Česnik, Krim Rudnik in Rožna dolina za I skupno 540 otrok in bodo dograjeni v letu 1981, v kolikor bo gradnja tekla po terminskih planih. 3. Zdravstve,po In soclalno varstvo -- - V letu 1980 bi moral biti po planu zgrajen iz sredstev Samopri-spevka II. Zdravstveni dom Vič, vendar je bil dan v uporabo le novi trakt, nadzidek pa bo dan v uporabo maja letos. Oela so se zavlekla zaradi projektanskih neskladij in neugodnih vremenskih razmer. V letu 1980 so bili pridobljeni tudi projekti za ureditev zdravstvene postaje Rudnik. V letu 1980seje nadaljevala gradnja Doma upokojencev Kolezija, ki se finansira iz sredstev Samopri-spevka II. Dom bo zgrajen in dan v uporabo v junlju 1981. 4. Kultura Občinska kulturna skupnost je v letu 1980 po programu zago-tovila sredstva za opravljena dela na objektih namenjenih kul-turni dejavnosti. Izvajala so se naslodnja investicijska dela: - dokončanje gradbenlh del pri obnovi Zadružnega doma v Vnanjih Goricah, - nabava nove odrske opreme v Prosvetnem domu v Horjulu, - nadaljevanje gradnje Kulturnega doma v šentjoštu, - dokončanje obnove in odra v Zadružnem domu v Notranjih Goricah. 5. Telesna kultura Samoupravna telesnokulturna skupnost občine je v letu 1980 uresničevala naloge po programu za leto 1980. V okviru finančnih možnosti je vzdrževala obstoječe telesnokulturne objekte. Na področju množičnosti in rekreacije je s pestro ponudbo trimskih akcij in redne vadbe v društvih omogočila občanom izvajanje telesnovzgojne športne aktivnosti. Na področju izgradnje telesno-kulturnih površin je SITKS v letu 1980 finansirala naslednja Investicijska dela: - nadaljevanje gradnje telovadnice pri osnovni šoli Krlm Ru-dnik, - gradnjo univerzalne ploščadi v Notranjih goricah do asfalti-ranja, - dograditev nogometnega igrišča na Lavrici, - pridobitev dokumentacije za uredltev ploščadi v Kozarjah, - dokončanje gradnje univerzalne ploščadi v Črnem vrhu. 13 stališča predlagatelja O Informacljl o poslovanju organlzacij združenega dela v ob-dnl LJubljana Vič-Rudnik v letu 1980, kl jo je prlpravll Komlte za družbeno planlranje !n gospodarstvo )e razpravljal Izvrsni svet SO Ljubljana Vič-Rudnlk na svojl 102. seji dne 18. 3. 1981 In sprejel na9lednje sklepe in stališča: V neugodnlh gospodarskih razmerah v letu 1980, so blll v obdni Ljubljana Vlč-Rudnik doseženi pozltlvni premiki v gospo-darjenju tako na področju samoupravne organlziranosti, na po-dročju zaposlovanja, na področju Izvoza, delno pa tudi na po-dročju flzlčnega obsega proizvodnje, ter razporedltvi člstega dohodka na osebne dohodke In akumulacljo. Neugodne premlke pa zasledimo na področju cen oskrbe z repromaterlalom tako domačim kot uvoženim, delno pa na po-dročju finančnih rezultatov (padec ekonomičnosti in rentabilno-stl) in na področju realnih osebnlh dohodkov. V letu 1980 so se OZD relativno disciplinirano vključevale v resolucijske usmeritve tako na področju spoštovanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, kot na področju izvoza, ki je vplival na dvig blagovne menjave s tujino. Investicije so relativno razdrobljene po posa-meznih OZD in ne prinašajo efektov, ki bi jih lahko s tolikšnimi vlaganji. Če vzamemo amortizacijo kot merilo strojno opremlje-nosti oziroma investicijskih fondov, ugotovimo, da so le-ti v občini izredno nizki, efikasnost teh investicijskih fondov pa je v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami nadpoprečna. To nam kaže, da je iztrošenost strojne opreme v občini izredno visoka. OZD v občini so v letu 1980 dosegle relativno ugodne finančne rezultate, ki pa so v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami podpoprečni. Tako ugodni rezultati v ostalih Ijubljanskih občinah so predvsem posledica aktiviranja novih investicij v preteklem srednjeročnem obdobju (Papirnica Vevče, Aero Celuloza Me-dvode, Litostroj, Iskra, Belinka, Teol, Rog). Omenjene investicije so vplivale tudi ria dokaj visoko dinamiko industrijske proizvod-nje v Ijubljanskih občinah. V naši občini pa v srednjeročnem programu predvidene večje investicije niso bile v celoti realizirane po zastavljenih ciljih. Na to dejstvo je v veliki meri vplivala omejitev uvoza investicijske opreme kot npr. v DO Tovil, v DO TTL, v DO Ilirija-Vedrog. Poseben problem industrije je zmanjšanje oziroma nizka dina-mika količinske proizvodnje v nekaterih OZD, ki je delno posle-dica slabe oskrbe z repromaterialom, delno pa posledica omeji-tev uvoza investicijske opreme (npr. DO Tovil). Izgube v OZD niso pereč problem, vendar se število organiza-cij, ki imajo izredno nizko akumulativno in reproduktivno spo-sobnost, v primerjavi z preteklimi leti ni zmanjšalo, z izjemo DO Hoja in DO Avtomontaža TOZD Utensilia, ki sta s spremembo proizvodnega programa in z ureditvijo samoupravnih odnosov izboljšali poslovanje. SKLEPI: ' ¦ - • 1. Izvršni svet meni, da je čutiti določene negativne trende pri poslovanju, na področju gotovih zalog, pri uresničevanju investi-cijske politike, vprašanje kmetijstva, predvsem iz stališča vlaga-nja sredstev za primarno proizvodnjo. 2. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo naj nada-Ijuje s podrobno analizo posameznih področij ter posebej anali-zira OZD, ki so imele izgubo in vse delovne organizacije, ki imajo nizko stopnjo akumulacije. Prav tako naj se analizira izvajanje Dogovora 1980. V letošnjem letu naj komite enkrat mesečno podaja analizo o tekočih gospodarskih gibanjih. 3. Organizirati je treba razgovore s predstavniki OZD, s po-dročja gospodarstva glede tekočih gospodarskih problemov. Izhajajoč iz znanih pogbjev gospodarjenja je potrebno, da vse OZD v okviru rednih oblik dela sprotno preverjajo vse elemente gospodarjenja s poudarkom na samoupravni organiziranosti, ustreznostl prolzvodnaga programa t«r pravllnoatl polltiks, tako nabavne, prodajne, flnančne, kadrovske, lnveat!cl|sklh polltlk, izhajajofi Iz letnlh In »rednjeročnlh planov. Prl t#m so odgovornl delavcl dolžnl obveatltl aamoupravna organa o napakah, kl naj sa sprotno odpravljajo. 4. Organlzaclje ao dolžne obveKatl Izvrlnl avat oz. prlatojno alužbo Izvrsnega avata o tekofilh In konceptnlh problemlh, karie poaabej val|a za problamatlko prl oskrbl z repromaterlalom za prolzvodnjo, pradvaem za tlato, kl ja namanjana Izvozu. 5. Načrtnaja ja traba obdalatl vpraianje dolgorofinajie atrata-gl)e razvoja predvsem Iz atalilda uporaba prostora (kmetljaka povralne Itd,) v okviru možnoatl, kl ao dane. 6. Še bolj podrobno je traba anallzlratl vprasanje znanatvano-razlskovalne dajavnoatl. 7. Komlte za družbeno planlranja In gospodarstvo naj aktuall-zlra vprašanje trgovlne In preakrbe ozlroma drobnoprodajne mreže In to področje podrobno obdela. IZVRŠNISVET 14 • 3. člen Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih, ki se nahajajo znotraj vpisanih mej, vsa ležeča v k. o. Trnovsko pred-mestje. predlog Na podiagi 3. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni listSRSšt. 19/76) terna podlagi 175. členastatutaobčine Ljubljana Vič Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji Zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnostih dne.. .sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, ki so name-njena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova jelša I.CIeri . S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju soseske VS-102/2 Rakova jelša. :* :> ; ¦•'¦ " 2. člen ' - - Meja območja soseske \z prejšnjega člena poteka po sledečih parcelah v k.o. Trnovsko predmestje: zhodišče je v severovzhodnem vogalu parcele št. 895/1 ob potoku Mali graben, od tu poteka po severovzhodni parcelni meji, parcel št. 895/1, 896/34 levega brega Ljubljanice in hkrati do meje katastrske občine Trnovsko predmestje. Od tu se obrne proti jugu in poteka po levem bregu Ljubljanice po katastrski meji med k. o. Trnovsko predmestje in k. o. Karlov-ško predmestje, parcelna številka 668/2 iri 668/1 k. o. Karlovško predmestje do jugovzhodnega vogala parcele št 984/2 k. o. Trnovsko predmestje. Od te točke se obrne proti jugozahodu in poteka po južnih parcelnih mejah parcel št. 984/2 in 982/2. Tu se meja obrne v pravem kotu proti severozahodu in poteka po zapadnih parcelnih mejah parcel št. 982/2, 982/8, 982/6, 982/4, 982/5, 982/3, 982/4, 982/1, seka obstoječo pot na Rakovo jelšo (parc. št, 1700/2) nadaljuje po severozahodni parcelni meji št 890/1 do severovzhodnega vogala parcele št. 888/1 k. o. Trnov-sko predmestje. Od tu se obrne v pravem kotu proti vzhodu, do jugovzhodnega vogala parcele št 890/5 Tu se zopet obrne proti severu, poteka po vzhodni parcelni meji parcele št 890/5 vdolžini 26 m2 odkoder se obrne proti vzhodu, seka dostopno pot na parcelo št. 890/1, nadaljuje po južni parcelni meji, parcela št. 890/4 do svojega jugovzhodnega vogala. Tu se zopet obrne proti severu in poteka po vzhodni parcelni meji iste parcele, seka Cssto dveh cesarjev (parc. št 1699) in nadaljuje v isti smeri do desnega brega potoka Mali graben, (parc. št. 1707/14). Od tu se obrne v smeri severovzhod in poteka po desnem bregu potoka Mali graben (parcela št. 1707/14) vse do izhodiščne točke. 1980 895/1 66 896734 3342 896/22 3744 896/60 3743 896/59 3743 896/21 3141 896/23 3799 896/3 3443 896/2 3443 896/64 565 389 3441 896/72 3441 89»/65 3441 896/16 3685 837 686 896/63 686 896/62 686 896/56 686 896/61 3142 896/4 3145 896/24 3144 896/25 3143 896/26 3140 896/27 1452 896/5 174 896/6 2622 890/2 890/1 2622 896/9 2823 896/40 3442 896/10 3442 939 3482 896/35 3482 1699 3800 896/57 3800 896/69 1996 896/8 3448 896/71 3448 896/11 3448 896/70 3448 940 3448 1729 3579 896/41 3579 896/76 3740 896/42 3668 896/58 3668 896/43 3147 896/28 3148 896/31 3083 896/29 travnik travnik hiša dvorišče travnik hiša dvorišče hiša dvorišče travnik travnik travnik travnik travnik stavb. garaža travnik travnik hiša hifa travnik pot travnik pot hiša travnik travnik travnik travnik travnik travnik njiva njiva njiva njiva pot travnik hiša vrt hiša dvorišče hiša dvorišče travnik njiva garaža dvorišče garaža dvorišče hiša dvorišče hiša hiša dvorišče zgradba dvorišče hiša travnik hiša dvorišče travnik travnik travnik travnik 11849 11781 111 500 56 95 152 95 125 83 920 1152 510 366 22 300 429 90 91 418 46 411 46 92 987 994 503 506 996 12449 19738 20979 22461 4149 801 501 76 156 75 173 87 238 489 7922 17 127 17 58 99 152 75 70 276 50 104 84 416 46 173 297 946 952 715 Peršin Miha, Lj., Borsetova 6 . Jerina Ivan, Lj.. Karunova 16 Perko Frančiška, Zagradec, Reberca 2 Košak Vera in Feliks, Lj., Pot na Rakovo jelšo 3 Maček Alojz, Lj.. Pot na Rakovo jelšo 3/9 Maček Alojz, Lj., Pot na Rakovo jelšo 3/9 Habinc Martin in Tomislava, Lj., Ob železnici 4 Tratar Vinko in Pavla, Lj., Poljanska 55 Hojak Franc, Lj., Pot na Rakovo jelšo 3<'a Hojak Franc, Lj, Pot na Rakovo jelšo 3/a Žabkar Marija, Videm Krško, C. Krških žrtev 6 in VVagner Pavla, Lj. Trnovska 8 Hojak Karel, Lj, Pot na Rakovo jelšo 3/a Hojak Kare!. Lj., Pot na Rakovo jelšo3/a , ', Horjak Karel, Lj. Pot na Rakovo jelšo 3/a Hojak Karel, Lj., Pot na Rakovo jelšo 3/a Begič Selim, Lj., Vodnikova 69 "± Rozman Marjan, Lj. Kersnikova št. 21 Zupan Marta, Lj. Vidmarjeva 8 BitencMarija,Lj..Rečna6 ; ¦¦' BitencMarija,Lj.Rečna6 :¦ . ' " '', Bitenc Marija, Lj.,Rečna6 -. , Bitenc Marija, Lj.,Rečna6 Bitenc Marija. L].,Rečna6 ' . HauckSonja. Lj., Tržaška 75 - ' : Kordiš Alojz. Ribnicastolp.il • . Fajdiga Miro, Grosuplje 172 Matičič Franc, Postojna, Nolaričeva 12 Tepina Peter, Lj., Slomškova 17 Kramar Ivan, Hrastje 1 Klemenc Viktor, L)., Vel. čolnarska 16 Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva63 . ' Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 JančarAlojz, Lj., Po! na Rakovojelšo3 b Jančar Alojz, Lj., Pot na Rakovo jelšo3 b Hočevar Franc, Lj.. Pot na Rakovo jelšo 3 b Hočevar Franc, Lj., Pol na Rakovo jelšo 3 b Jakša Alojzija, Iška vas 82 Jakša Alojzija, Iška vas 82 Verbič Jože, Lj., Karunova 3 Zufič Anton in Bole Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo3/cin3/e Zufič Anton in Bole Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo3/cin3/e Zufič Anton in Bole Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo3/cin3/e Zufič Anton in Bole Ivan, Lj. Pot na Rakovo jelšo 3/c in 3/e Zufič Anton in Bole Ivan, Lj. Pot na Rakovo jelšo 3/c in 3/e Jakša Alojzija, Iška vas 82 Jakša Alojzija, Iška vas 82 Jakša Alojzija, Iška vas 82 Cimperman Stanko, Lj. Kvedrova l Popovič Danica in Veljko, Lj. Pot na Rakovo jelšo 3/c Popovič Danica in Veljko, Lj. Pot na Rakovo jelšo 3/c Bobek Milan, Lj. Dolenjska 19 Novak Marjan, Lj. Prešernova 1 KušarAn»on,Lj.Tržaška75 15 3083 896/33 travnik 716 KušarAnton, Lj.Tržaška75 - 3158 896/18 travnik 873 3343 896/30 travnik 1472 Hočevar Nežka. Lj Tržaška 75 ' 3451 896/36 dvonšče 375 DebeljakJanko. Lj Pot na Rakovojelšo3/d 3535 896/54 travmk 412 3461 896/74 zgradba 3 Debel|akJanko, L|.PotnaRakovo]elšo3/d 3356 896/48 travmk 425 3461 1146 hiša 62 DebeljakJanko, Lj., PotnaRakovojelšo3/d 3388 896/50 travnik 535 3444 896/12 dvorišče 267 PotočnikJanez, Lj. Pot naRakovojelšo73in 3363 1693 hiša 82 HenigmanAna, Ribnica, Dolenja vas 51 dvonšče 257 3444 941 hiša 107 PotočnikJanez, Lj.Pot na Rakovojelšo73 in 3914 894/90 travnik 2737 HenigmanAna, Ribnica, Dolenja vas51 479 894/1 travnik 4475 3444 896/37 hišain 116 PotočnikJanez, Lj..PotnaRakovojelšo73in 479 894/36 travnik 289 .-...' garaža HenigmanAna.Ribnica,Dolenjavas51 479 303 hiša 140 ' .,'¦ dvorišče 344 Potočnik Janez, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73 in 479 go zgradba 93 HenigmanAna,Ribnica,Dolenjavas51 2206 894/31 travnik 204 3444 886/75 hišain 94 PotočnikJanez,Lj.PotnaRakovojelšo73in 2206 894/37 vrt 315 gar. 58 Henigman Ana, Ribnica, Dolen|avas51 2206 559 hišaz 88 dvorišče ' g0Sp. 3671 896/44 travnik 243 Šemrl Jožefa. Lj. Podmilščakova 19 , " posl. 3671 1747 hiša 75 Šemrl Jožefa, Lj. PodmHščakova19 dvorišče 141 dvorišče 200 Šemrl Jožefa, Lj Podmilščakova 19 3864 897/1 njiva^ 5200 3571 896/13 hiša 100 Jerič Milena in nedl Helena, Lj. Pot na 2053 897/2 travnik 11652 , Rakovojelšo3 483 302 hiša 218 dvorišče 336 JeričMilenainnedl. Helena. Lj. Potna Rakovojelšo3 483 898/1 travnik 3327 3571 942 hiša 62 Jerič Milena in nedl. Helena, Lj.Potna- Rakovojelšo3 * 483 njiva 1364 3013 943 hiša 62 Pinosa Alfonz. Lj. Pot na Rakovojelšo3 f 3013 896/38 travnik 436 PinosaAlfonz, Lj. Pot na Rakovojelšo 3f 483 898/5 travnik 577 3669 896/45 travnik 503 Šakčevič Branko, Lj. Ptujska 30 3670 896/46 travnik 503 Juričak Mato. L). PotnaRakovojelšo3/A 3583 898/15 travnik 530 3508 896/32 travnik 953 ČudenAnica, Domžale, Kamniška13 3584 898/14 travnik 530 1584 895/2 njiva 370 Barlič Marija. Bojanin Pavle vsi L|. Vožarski 3585 898/13 travnik 706 pot 5 Mrmolja Marija, Črnuče,Selo45 3585 898/12 travnik 584 travnik 3309 3622 898/11 travnik 593 2922 895/5 njiva 365 AnžurLeopold, Lj. PotnaRakovo|elšo3 3605 898/10 travnik 581 travnik 1053 3603 898/9 travnik 580 hiša 125 • . 3604 898/8 travnik 579 2921 895/4 vrt 318 Mikec ivanka, Antonija, Ivica in Zvonko, Lj. 3589 898/7 travnik 578 Pot na Rakovo jelšo 3 Ramovš Majda, Maribor.Taborska7 3658 898/6 travnik ' 577 2921 353 hiša 411 Mikec Ivanka. Antonija, Ivicam Zvonko, Lj. 3645 898/4 travnik 577 PotnaRakovojelšo3inRamovšMajda, 3426 898/3 travnik 602 Maribor,Taborska7 2270 898/2 njiva 1371 1485 896/1 travnik 995 Gerden Matilda, Lj. Ul. pohorskega bataljona hiša 46 125 gosp.p. 108 1485 896/81 travnik 338 Gerden Matilda. Lj. Ul. pohorskega bataljona 3381 899/19 travnik 752 125 3321 899/21 travnik 740 1485 896/86 travnik 357 Gerden Matilda, Lj. Ul. pohorskega bataljona 125 3854 899/25 travnik 677 1485 896/87 travnik 113 Gerden Matilda, Lj. Ul. pohorskega bataljona 3308 899/29 travnik 194 \ 125 3308 1766 hiša 23 3368 896/51 hiša 85 UdvancRudi. Lj. PotnaRakovojelšo3 3308 899/24 travnik 228 travnik 419 3308 1764 hiša . 57 3599 896/52 hiša 148 LekšeBrankoin Alojzija, Lj. Pot na Rakovo 3308 1765 garaža 21 jelšo 5 2207 894/28 travnik 622 travnik 575 2209 894/30 pot 124 3599 896/55 travnik 60 Lekše Branko in Alojzija, Lj Pot na Rakovo jelšo 5 3599 896/82 travnik 39 Lekše Branko in Alojzija. Lj. Pot na Rakovo 2213 894/34 vrt '426 jelšo 5 3553 896/83 travnik 496 Slapničar Milan in Marija, Lj. Ul. Martina 2213 561 hiša 81 Krpana35 dvonšče 112 3553 896/53 pot 44 Slapničar Milan in Marija. Lj UL Martina 2213 894/41 travmk 532 Krpana35 . . 2213 894/27 vrt 526 3364 896/20 travnik 1504 Mazi Jože, Lj. Mirje 2 .'. 2208 560 hiša 83 3364 1086 hiša 121 Mazi Jože, Lj. Mirje2 3387 896/85 hiša 85 Šporar Matija, Lj. Pot na Rakovo jelšo 1B dvonšče 239 dvorišče 324 2208 894/29 vrt 313 garaža 21 1543 895/3 hiša 184 KrižičJulij m Jože. Lj. Krakovski nasip 18 2505 894/40 travnik 639 dvorišče 365 3118 896/17 travnik 217 Antončič Silvo. Lj Pot na Rakovo jelšo 1/a 350 899/1 travnik 1000 3118 1141 hiša 72 Antončič Silvc, Lj Pot na Rakovo jelšo 1/a 350 899/3 travnik 1000 garaža 21 - 350 899/5 travnik 1000 dvonšče 90 350 899/7 travnik 1000 3112 896/14 hišain 111 CimpermanJožica.Lj.PotnaRakovojelšo 1 350 899/9 Iravmk 1000 gar- 350 899/11 travnik 1000 dvorišče 277 350 899/13 travnik 878 3070 896/15 hišain 123 StrelecMarko.Lj.PotnaRakovojelšo5 350 899/15 travnik 878 gar. dvorišče 277 3853 899/17 travmk 866 Golias Hinko in Kavčič Elizabeta, Lj. Groharjeva6 Piber Vinko, Loški potok, Hrib 97 Gradišar Alojz. Lj Stefanova 17 Trebušak Marija in Vlasta, L|. Opekarska 38 Lekič Jože in Vera, Lj. Zakotnikova 1 Kregar Ivan. Lj. Savlje 56 Velkavrh Marija, Lj. Saveljska 120 Velkavrh Marija, Lj. Saveljska 120 ,. Velkavrh Marija, Lj. Saveljska 120 Velkavrh Marija, Lj. Saveljska 120 Velkavrh Marija, Lj. Saveljska 120 '>¦''" Velkavrh Marija, Lj. Saveljska 120 Velkavrh Marija, Lj. Saveljska 120 PaplerMarjan, Lj. Mivka4 Papler Marjan in Marjeta, Lj. Mivka4 Udovič Marija in Jančar Francka Lj. Pot na Rakovo jelšo 9 . > Udovič Marija in Jančar Francka Lj. Pot na Rakovojelšo9 Udovič Manja in Jančar Francka Lj. Pot na Rakovojelšo9 Udovič Marija in Jančar Francka Lj. Pot na Rakovo jelšo 9 Zupan Branko, Lj. Jurčkova pot 2 Zupan Izidor in Vida, Lj. Jurčkova pot 2 Novak Ivan in Brigita, Lj. Čampova 6 Novak Ivan m Brigita, Lj. Čampova 6 Bertoncelj Ounja, Lj. Pot na Rakovo jelšo 9/c Potokar Franc, Lj. Janševa 9 Potokar Franc, Lj. Janševa 9 ' Potokar Zofija, Lj. Janševa 9 Gelb Marčeta in Božo. Krško, Slavke " ' Rožančeve11 Bučar Andrej. Krško, c. 4. julija 58 • Mižigoj Aleš. Lj. Staretova 21 ' Kačar Drago m Silva, Lj. Jelovškova 26 : Škrl Rafaela, Lj. Pot na Rakovo jelšo 11 Trontel] Jože. Lj. Dolenjska 105 Gostič Ostoj. L). Zaloška 33, Mikšič Slobodan, L|.GoceDelčev13 Velkavrh Miha. Jure, Lj. Gerbičeva 11 Popovič Branko. Lj. Jana Husa 3 PopovičBranko. Lj.JanaHusa3 ¦/.'.'. Popovič Branko. Lj. Jana Husa3 PopovičBranko. Lj.JanaHusa3 :¦ -','¦ Popovič Branko. Lj. Jana Husa 3 Grdadolnik Alojz, ig, Iška vas 9 Krištofeljc Marjana. L|. C. na Loko 19, Ivančič Ivana, Lj. Dolomitska 32. Brolih Janez. Lj, Karučkova17 Krašnje Albina in Jože. Lj. Pot na Rakovo jelšo 14 Skušek Albina. Lj. Pot na Rakovo telšo 60 Skušek Albina, Lj, Pot na Rakovo jelšo 60 Skušek Albma, Lj, Pot na Rakovo jelšo 60 : Skušek Albina, L). Pot na Rakovo jelšo 60 Brlečič Rudi m Anica Lj. Pot na Rakovo jelšo 12 Brlečič Rudi in Anica Lj. Pot na Rakovo jelšo 12 < . Brlečič Rudi in Amca, Lj. Pot na Rakovo jelšo 12- • . TurkErnest. L|. Privoz 9 TurkErnest.Lj Privoz9 ¦ '-, ¦•„' Turk Ernest. Lj. Privoz 9 TurkErnest. Lj.Privoz9 ¦ ¦ .' • ', Turk Ernest. Lj. Privoz9 ¦ ¦.'¦ \ ./' Turk Ernest. Lj. Pnvoz-9 ¦: ,. Turk Ernest. Lj. Privoz 9 TurkErnest. U Privoz 9 v GrilcJanez. Lj. Potkribniku7 - 16 3132 899/4 hiša 96 garaža 18 dvorišče 379 3131 899/2 travnik 753 hiša 104 3131 899/30 hiša 92 dvorišče 400 3127 899/6 travnik 608 3127 1110 hiša 64 3374 1111 hiša 61 dvorišče 247 3545 899/28 hiša 76 . .. ¦ •¦ ', hiša 76 - '' *¦• dvorišče 200 3155 899/8 travnik 436 3155 1711 hiša 75 dvorišče 110 3167 899/10 travnik 822 --.¦•-. ,:--v- m 103 garaža 26 3707 964 hiša 99 3621 899/27 travnik 389 3621 1135 hiša 75 3852 899/14 travnik 819 3344 899/18 hiša 93 '"¦ travnik 486 ¦'>-¦;-.¦•.•• hiša 93 v >' .. •¦: hiša .., 90 ' ¦ ¦'¦¦>¦: h«a 4t 3851 899/16 travnik 817 3328 899/20 hiša 97 travnik 333 3434 899/22 hiša 125 dvorišče 275 3303 899/23 hiša 93 travnik 390 2506 894/42 travriik 709 2177 894/26 travnik 1523 3025 894/43 vrt 556 2188 894/69 vrt 556 3024 894/25 vrt 581 3024 960 gosp.p. 28 3891 959 hiša 168 dvorišče 337 3345 901 travnik 13624 st.zg. 113 3gosp. 277 3345 902 travnik 3783 2356 894/44 travnik 910 2356 894/32 travnik 1951 3135 894/72 vrt 408 3135 1717 hiša 72 dvorišče 284 2914 903/9 travnik 258 2914 904/4 hiša 101 garaža 42 dvorišče 326 2915 903/8 travnik 258 2915 904/12 hiša 116 vrt ' 353 3302 903/7 travnik 481 2292 903/5 travnik 992 2447 903/4 hiša 88 travnik 416 2447 904/5 hiša 71 garaža 34 dvorišče 322 vrt 487 3499 903/10 hiša 88 Kraljič Franc in Pavla Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/4 Počkaj Sonja, Lj. Vinčarjeva št. 7 Kraljič Zvonko in Lucija, Lj., Čopova 11 Sačarič Vinko in Marija, Lj., C. dveh cesarjev 151 Sačarič Vinkp in Marija, Lj., C. dveh cesarjev 151 Košenina Vinko in Frančiška Lj., Štud. nas^lje B/3 ¦ ¦ ¦ . . ¦ .;.' Šterk Aleksander in Peter Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/7A "-'-'' ' ¦¦•'¦¦.../ > • ¦ \ .(¦¦¦¦ Klančar Jernej in Frančiška Lj., Rimska 25/a Klančar Jernej in Frančiška Lj., Rimska 25/a Kežman Andrej in Ana, Lj., Pot na Rakovo jelšo9/10 KranjcMirko, Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/12, Bis Josip in Amalija Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/12 Požeg Miha, Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/2/ Požeg Miha, Lj., Pot naRakovojelšo9/27 Verbič Marjeta, Lj., Cankarjevo nabrežje 1 Ranjevčanovič Ljubinka, Vladovič Dušanka obe Lj., Pot na Rakovojelšo 9/18 ZajecJemej, Lj., Staničeva25 Ščapulovič Najdan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/20 Popovič Drago, Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/22 Gogala Roger, Lj., Pot na Rakovo jelšo 9/23 ŠkerjancAnton, Lj.,Zbašnikova4 ŠkerjancAnton, Lj.,Zbašnikova4 ''•.. Vene Rozalija, Lj., Trnovska 29 Pavšič Simona in Barbka, Lj., Trnovska 29 Martinčič Berta, Lj., Pot na Rakovo jelšo 18 Martinčič Berta, Lj., Pot na Rakovo jelšo 18 Martinčič Berta in Vasfljevič Nuša, Lj., Pot na Rakovo jelšo 18 BreskvarValentin, Lj.,Švabičeva3 Breskvar Valentin, Lj. Švabičeva 3 Škrjanc Marija, Lj., Karadšičevac 4 Škrjanc Marija. Lj., Karadšičevac 4 Žižek Jože in Jelka, Lj., Fabjanova 13 Žižek Jože in Jelka, Lj., Fabjanova 13 Gruden Franc, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13 Gruden Franc, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13 KošakVinko, Lj., C. vMestni log 1 KošakVinko, Lj., C. vMestni log 1 Barle Metka, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13 Hrastar Ivan, Lj., C. dveh cesarjev 34 Dermastja Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/c Dermastja Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/c Perko Marija, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/d 3498 903/11 2598 903/3 2598 861 3581 904/14 3581 954 3300 903/1 2529 903/2 2507 894/79 2507 894/45 3152 894/78 3152 958 2173 894/24 2173 957 3134 894/70 3134 1719 2132 894/71 2132 1715 2508 894/46 2508 1716 3136 894/73 3136 1718 2117 894/22 2117' 894/47 2509 894/48 2126 894/21 3928 894/33 2142 894/20 2142 894/92 2142 894/49 2142 894/94 2142 562/2 894/91 3780 894/87 3780 562/1 3929 894/93 3927 894/19 2115 894/50 2115 894/18 2115 563 2127 894/51 2127 894/17 2127 564 2114 894/52 2114 894/16 2114 566 2113 894/53 2113 894/15 2113 567 2112 894/54 2112 894/14 2112 568 2111 894/55 2111 894/13 2110 894/56 garaza dvorišče dvorišče hiša garaža travnik hiša travnik hiša travnik travnik zgradba hiša dvorišče vrt vrt hiša vrt hiša vrt hiša dvorišče vrt hiša dvorišče vrt hiša garaža dvorišče vrt hiša dvorišče travnik travnik travnik stavb. gosp. p. vrt vrt vrt vrt vrt vrt hiša vrt vrt hiša dvorišče vrt vrt travnik vrt hiša travnik vrt hiša travnik • vrt hiša travnik vrt hiša travnik vrt hiša travnik travnik vrt travnik 31 126 184 89 17 690 80 142 41 524 952 26 147 214 502 819 101 819 97 336 72 399 407 78 295 377 72 30 296 372 72 310 1512 707 706 57 25 1429 786 716 681 1043 1020 36 441 372 66 133 680 685 705 1442 60 880 1353 89 704 1418 73 703 1420 77 703 1315 46 703 1403 81 1581 Kolenc Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 13/i Muhič Ignac in Janez, Lj., Križevniška 5 ! Muhič Ignac in Janez, Lj., Križevniška 5 Jakončič Marija. Lj., Pot na Rakovo jelšo 13 . Jakončič Marija, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13 Križnič Olga, Nova Gorica, Rožin 117 Jeraj Stanislav in Jelka, Lj., Pot na Rakovo jetšo 13/k Brandstater Alojz in Anica, Lj., Pot na Rakovo jelšo20/e Brandstater Alojz in Anica, Lj., Pot na Rakovo jelšo 20/e Podobnik Vojko in Terezija, Lj., Štrosmajerjeva6/a Podobnik Vojko in Terezija, Lj., Štrosmajerjeva 6/a MavecJožeinAmalija, Glagovica*23 Mavec Jože in Amalija, Glagovica 23 Mesarič Martin ifi Alojzija, Lj., C. dveh cesarjev 132 . Mesarič Martin in Alojzija, Lj., C. dveh cesarjev182 Raščan Jože in Katarina, Lj., C. na Loko 4 Raščan Jože in Katarina, Lj., C. na Loko 4 Prša Jože in Ana, Lj., C. na Loko 4 Prša Jože in Ana, Lj., C. na Loko 4 Balažič Matija in Marija, Lj, C. na Loko 4 Balažič Matija in Marija, Lj., C. na Loko 4 Kogovšek Janez, Lj., Kladezna 2 Kogovšek Janez, Lj., Kladezna 2 Korenčan Karel, Lj., Pot na Rakovo jelšo 30 Skok Ljucijan in Alojzija, Lj., Privoz5/a Fistanič Milan, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Fistanič Zlata, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Fistanič Zlata, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Fistanič Zlata, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Fistanič Zlata, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Fistanič Zlata, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Fistanič Zlata, Zg., Ul. Prolet. bngad 43 Posel Ivan, Lj., Pot na Rakovojelšo32 Posel Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 32 Fistanič Igor, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Fistanič Ljubomir, Zg., Ul. Prolet. brigad 43 Pleterski Angela, Lj., Pot na Rakovo Jelšo 38 Pleterski Angela, Lj., Pot na Rakovo jelšo 38 Pleterski Angela, Lj., Pot na Rakovo jelšo 38 Kovač Anton, Lj., Pot na Rakovo jelšo 40 Kovač Anton, Lj., Pot na Rakovo jelšo 40 Kovač Anton, Lj., Pot na Rakovo jelšo40 AličCvetka,Lj.,Kavčičeva34 AličCvetka, Lj.,Kavčičeva34 Al ič Cvetka, Lj., Kavčičeva34 Rozman Ana, Lj., Pot na Rakovo jelšo 44 Rozman Ana, ij., Pot na Rakovo jelšo 44 Rozman Ana, Lj., Pot na Rakovo jelšo 44 Valentinčič Antonija, Marija in Oraga, Lj., Pot naRakovojelšo46 Valentinčič Antonija, Marija in Draga, Lj., Pot na Rakovo jelšo 46 Valentinčič Antonija, Marija in Draga, Lj., Pot na Rakovo jelšo 46 Kurent Jakob, Lj, Jelovškova3 Kurent Jakob, Lj., Jelovškova 3 Breskvar Franc, Maribor, Hrastovec, Glavan Marija in Okorn Miro oba iz Lj., Krakovska 25, Vrebac Mihaela, Dubrovnik, 17 .*f 2110 894/12 travnik 2550 894/84 2550 1101 2550 894/11 2550 1100 2550 1098 2550 1099 2109 894/57 2109 894/10 2109 569 2108 894/58 2108 894/9 2108 894/35 2108 570 2107 894/59 2107- 894/85 2107 894/8 2107 571 2107 1776 2106 894/60 2106 894/7 2105 894/83 3174 894/88 3174 3174 894/61 3177 894/82 3177 1095 3176 894/81 3176 1094« 3175 894/80 3175 1093 3173 894/6 3173 1088 2511 894/62 2377 894/39 2377 620 2103 894/89 2103 894/5 2565 894/63 2565- 838 2104 621 2104 894/4 2399 894/38 2399 864 2512 894/64 2702 894/3 3850 894/68 2308 904/3 dvorišče garaža vrt drvar. hiša delav. travnik vrt hiša travnik vrt vrt hišaz gosp posi. dvorišče travnik vrt vrt hiša dvorišče hiša garaža dvorišče njiva hiša gosp. p. njiva pot hiša dvorišče vrt vrt hiša vrt hiša vrt hiša dvorišče vrt hiša travnik vrl hiša hiša dvorišče vrt vrt hiša dvor hiša vrt vrt hiša dvor njiva hiša njiva njiva vrt 1350 676 59 708 66 142 34 701 1410 64 701 790 337 134 209 701 418 575 54 75 73 21 251 700 73 68 1324 340 97 235 214 382 72 382 72 358 96 132 148 74 699 316 84 81 398 578 652 54 10 117 63 646 215 Breskvar Franc. Maribor. Hrastovec, Glavan Marija in Okorn Miro oba \z Lj., Krakovska 25. Vrebac Mihaela, Duborovnik, Jančar Albina, Lj., Pot na Rakovo jelšo 52 Jančar Albina, Lj., Pot na Rakovo jelšo 52 Jančar Albina, Lj., Pot na Rakovo jelšo 52 Jančar Albina, Lj, Pot na Rakovo jelšo 52 Jančar Albina, Lj., Pot na Rakovo jelšo 52 Jančar Albina, Lj., Pot na Rakovo jelšo 52 Zapužek Karolina, Lj. Pot na Rakovo jelšo 54 Zapužek Karoiina, Lj. Pot na Rakovo jelšo 54 Zapužek Karolina, Lj. Pot na Rakovo jelšo 54 Japelj Miro, Lj. Pot na Rakovo jelšo 56 Japelj Miro, lj. Pot na Rakovo jelšo 56 Japelj Miro, Lj. Pot na Rakovo jelšo 56 Japelj Miro, Lj. Pot na Rakovo jelšo 56 Dolinar Manja, Lj DolinarMarija, Lj. Dolinar Marija. Lj. DolinarMarija, Lj PotnaRalovojelšo58 Pot na Rakovo jelšo 58 Pot na Rakovo jelšo 58 PotflaRakovojelšo58 79 194 Dolinar Marija, Lj. Pot na Rakovo jelšo 58 Skušek Jože, Lj. Mala Čolnarska 8 Skušek Jože, Lj Mala Čolnarska 8 Makar Stjepan, Lj. Opekarska 53, Kostanjevec štefan, Lj. Pugljeva 7, Ivanek Franc, Lj Janežičeva 23, Bunič Marjan, Prujska 23, Šipek Andrej, Lj. Smrekarjeva 37 Kostanjevec Štefan, Lj. Pugljeva 7 Kostanjevec Štefan, Lj. Pugljeva 7 ŠipekAndrej, Lj. Smrekarjeva 37 ŠipekAndrej,Lj.Smrekarjeva37 s V ¦' . Bunič Marjan, Lj Ptujska 23 Bunič Marjan, Lj. Ptujska 23 Ivanek Franc, Lj. Janežičeva št. 23 Ivanek Franc, Lj. Janežičeva št. 23 MakarStjepan, Lj. Opekarska53 Makar Stjepan, Lj. Opekarska 53 Jagodic Jože m Roza, Lj Pot na Rakovo jelšo 64 Jagodic Jože in Roza, Lj. Pot na Rakovo jelšo 64 Jagodic Jože in Roza, Lj. Pot na Rakovo jelšo 64 Oman Ana, Lj. Pot na Rakovo jelšo 64 Oman Ana, Lj. Pot na Rakovo jelšo 64 Pleško Ami, Avstralija Prisotek Magdalen, Avstralija Pleško Jožefa, Lj Pot na Rakovo jelšo66 Pleško Ami, Avstralija Prisotek Magdaien, Avstralija Pleško Jožefa, Lj. Pot na Rakovo jelšo66 Pleško Julij, Lj. Pot na Rakovo jelšo 66 Pleško Julij, L| Pot na Rakovo jelSo 66 Karel Jožefa, Jožica, Metka in Anton, Lj. Pot na Rakovo jelšo 66/a Karel Jožefa Jožica, Metka in Anton, Lj. Pot naRakovojelšo66/a Mihelčič Ivan, Lj., Prvomajska 1 696 55 504 BizovičarBorut,Lj,Zarnikova7 ¦ Bizovičar Milan. Lj., Kolezijska 16 ' VisočnikNuša, Lj.,Kolezijska16 1079 Bizovičar Borut, Lj., Zarnikova 7/a 240 Barle Metka, Lj., Pot na Rakovojelšo 13 Fan Štefanija, Podbukovje 15 2308 638 327 905/1 3340 903/6 2897 904/13 2897 873 3271 904/11 3271 872 2556 904/2 3500 903/12 3311 904/7 2599 904/8 3863 904/15 2720 904/9 2720 2720 859 2720 1206 2720 859 2573 904/1 3955 904/16 2660 905/3 2876 905/4 2665 905/5 2875 905/6 3616 905/18 3089 905/7 3089 905/19 3090 905/8 3091 905/9 3092 905/10 309? 950 3092 951 3093 905/11 3093 905/12 3094 905/13 3095 905/14 3095 905/15 2612 905/2 2612 905/16 3724 871 3425 905/17 2487 906/2 hiša šupa travnik pot, travnik •njiva h.ša garaža njiva hiša hiša dvorišče dvorišče vrt pot hiša travnik hiša dvorišče pot vrt hiša vrt vrt drvar. hiša hiša dvor. hiša hiša dvortšče travnik hiša dvorišče dvor.vrt vrt travnik hiša garaža Irša dvorišče vrt njiva njiva njiva hiša drvar. dvorišče hiša travnik hiša travnik travmk hiša drvar travnik hiša garaža dvoršče hiša travnik travnik hiša hiša trav. trav. hiša hiša dvorižče hiša 130 Fan štefanija, Podbukovje15 473 1079 Cimperman Janez, Studenec 4 493 Kastelic Jože, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/b 320 88 27 354 88 73 500 83 1161 113 152 445 45 383 47 518 26 393 318 7 31 90 133 31 22 336 243 254 500 295 967 388 31 125 220 1216 102 415 486 121 27 372 52 470 116 402 680 54 23 368 122 21 501 44 357 374 226 81 515 470 80 440 64 Kastelic Jože, Lj, Pot na Rakovo jelšo 13/b Kastelic Jože, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/b Novak Vinko in Marija, Hinje, Višeje 1 Novak Vinko in Marija, Hinje, Višeje 1 Hrastar Milka, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/a Kolenc Janez in Perko Marija, Lj., Pot na Rakovojelšo13/a Turk Franc, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13 f Hren Jože, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/c KoražijaEdo,Lj.,PotnaRakovojelšo13 i-Denič Jože, Lj., Pot na Rakovo jelšo OeničJože, Lj.PotnaRakovojelšo . DeničJože, Lj.,PotnaRakovojelšo .:-DeničJože, Lj.,PotnaRakovojelšo / Denič Jože, Lj., Pot na Rakovo jelšo Batelino Vlasta, Lj., Zaloška 51 Dobrota Jože, Lj., Pot na Rakovojelšo 13 Žargi Marija, Lj Zaloška 51 ;' Čengele,Franc, Lj. Zaloška 51 Žagar Marija, Čengele Franc, Lj., Svetosavska 14 Prelovšek Franc in Marjan, Kavčič Nada, Lj., PotnaRakovojelšo15/a , : - ¦ ¦"*;•¦v ': Novak Franc, Lj., Pot na Rakovo jelšo 13/b Sovinc Adolf in Fani, Markoč Breda, Lj. Pot na Rakovojelšo15/b Sovinc Frančiška. L|. Pot na Rakovo jelšo ¦•.' 15/b Markoč Breda, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/b Keržič Janez, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/c Keržič Janez, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/c Keržič Janez, Lj. Pol na Rakovo jelšo 15/c Keržič Janez, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/c Kovšca Jožefa, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/d Poklai Angela, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/g , Kralj Franc. Lj. Pot na Rakovo jelšo 13/b Kralj Franc, Lj. Pot na Rakovo jelšo 13/b Kralj Franc, Lj. Pot na Rakovo jelšo 13/b Jančar Jakob. Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/i Jančar Jakob, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/i Colarič Peter. Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/J . Colarič Jože, Lj. Usnjarska 2 Colarič Jože, Lj. Usnjarska 2 Kastelic Franc. Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/b Kastelic Franc, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15/b Šlogar Ivan in Katarina, Vina gora. Velika gora 48 Pevec Ciril. Lj. Poi na Rakovo jelšo 440 Šket Marija, Lj. Pot na Rakovo jelšo 15, Krištof Jožica. Lj.Oražnova8 11 ¦¦^ ji-,. : dvonšče '200 ¦ , .. 3945 909/6 hiša 106 travnik 541 ¦ ¦ . travnik 169 garaia 12 3403 911/3 hiša 76 2487 906/3 travnik 172 KriStofJožica, Lj.OražnovaS ' travnik 282 flosp.p. 40 ; 3404 911/4 hiia 79 2496 906/5 travnik 538 Drešar France. Savlje 25 \ travnik 554 hiJa 92 3405 911/5 hija 58 2496 906/4 travnik 369 DreSar France. Savlje 25 ' • . travnik 654 hifta 92 • . 3406 911/6 hiša 74 2496 906/4 travnik 369 Drešar France, Savlje 25 - - travnik 746 hiJa 62 Drašar France. Savljo25 . -\ '. 3407 911/7 hiša 72 2496 912 travnik 3974 DreSar France, Savlje 25 - ' '¦' travnik 508 2496 906/1 travnlk 8691 DreLar France, Savlje 25 3408 911/8 hija 78 2496 906/6 pot 377 DreSar France, Savije 25 travnik 344 2874 907/2 travnik 429 PetkovSek Antonija. Majda in Anlca, Lj. Pot na 3408 911/15 hiša 28 Rakovo jelšo 17 travnik 262 2874 815 hiša 89 Petkovšek Antonija, Majda in Anica, Lj. Pot na 3409 911/9 vrt 144 Rakovo jelSo 17 hiša 105 2874 907/7 garaža 46 PetkovSek Antonija, MajdainAnica, Lj.Potna garaža 40 Rakovo jelSo 17 dvorišče 370 travnik 451 * 3410 911/10 hiSa 51 3165 907/3 travnik 530 Vizjak Frančiška, Lj., 2ab|ek 11 \ ,^„„11, 529 3165 1700 hiša 76 Vizjak FrančiSka. Lj., Žabjek 11 3411 g11/11 hi5a 68 3062 907/1 travnik 7049 Dovič (van, Lj., Vilharjeva 43 travnik g41 3338 907/4 njiva 314 ZupanSič Franc in Marija, Lj., Pot na Rakovo 3412 911/12 travnj|( 501 jelšo178 3413 911/13 hiša 52 3338 1207 hiša 74 ZupančiS Franc in Marija, Lj., Pot na Rakovo irm^ 554 "•¦•¦ jetšo 178 49g g11/14 hi5a g2 • dvorišče 216 Zupančič Franc in Marija, Lj., Pot na Rakovo ,ravnik g4g jelšo 178 , 5qi gig travnik 3355 3326 907/5 travnik 501 Perme Ludvik, Lj., Staretova28 v ' ^ 9i4 travnjk g669 3326 907/6 travnik 500 Perme Ludvik, Lj., Staretova 28 : 2334 915/1 travnik 2432 494 908/2 travnik 160 UrbancJanez, lj., Pot na Fužine6 ' stavb 73 494 908/1 travnik 593 UrbancJanez, Lj., Pot na Fužine 6 . ; dvorišče 476 494 908/3 hiša 57 Urbanc Janez, Lj., Pot na Fužine 6 - 3334 915/2 stavb 316 494 travnik 103 Urbanc Janez, Lj., Pot na Fužine 6 . ^ dvorišče 240 494 908/4 travnik 176 UrbancJanez,Lj.,PotnaFužine6 :, '*¦L{.' vrt g2g 494 908/5 travnik 104 UrbancJanez, Lj.,PotnaFužine6 - '• 2343 g-|g travnik 3962 494 908/9 pot 552 UrbancJanez, Lj», PotnaFužine6 ';. 3415 gi7/2 higa 35 494 908/8 travnik 172 UrbancJanez,Lj.,PotnaFužine6 /". . travnik 705 494 908/10 travnik 195 UrbancJanez, Lj.,PotnaFužine6 . • 3g3g g17/4 ^a gg 494 908/11 travnik 167 UrbancJanez, Lj, Potna Fužine6 ' . garaža 36 494 908/13 travnik 146 UrbancJanez,Li.,PotnaFužine6 " . ¦ ¦¦ 906 Novak Miroslav in Jožefa, Lj., Cesta na Loko 5 92 Novak Miroslav in Jožefa, Lj.. Cesta na Loko 5 600 Colarič Ivan. Lj.. Ob mejašu St. 5 1810 VintarFrancLj.. Sp.fludnikc.il/55 646 Vintar Ivanka. Lj.. Sp. Rudnik c. II/55 533 Vovk Lado m Danica. Lj., Pot na Rakovojelšo 83 110 Vovk Lado in Danica. Lj., Pot na Rakovo jelšo 83 355 998 PodbovšekJulijana.lvan, Martinain Frančiška, Lj.. Kovačeva 110 Podbovšek Julijana. Ivan. Martina in Frančiška. Lj..Kovačeva 889 3225 Bizovičar Borut. Lj., Zarnikova 7. Visočnik Nuša m Bizovičar Milan. Lj.. Kolezijska 16 5356 Hočevar Franja in Rupnik Vilijem, Lj.. Pot na Rakovojelšo75a 129 Hočevar Franja in Rupnik Vilijem. Lj., Pot na Rakovo jelšo 75 a 20 ^>yf< r hJ ¦:v-'" - ;V;,- ¦* 3187 971 travnik 2268 2946 976 travnik 1604 hiša 92 gosp. 89 pos. 2946 1217 hiša 141 2946 1218 garaža 39 dvorišče 362 2649 975/2 hiša 77 vrt 540 3889 975/1 hiša 108 vrt 724 3890 975/3 hiša 86 travnik 592 2878 975/4 gosp.o. 51 travnik 211 2588 973/5 njiva 420 2588 973/1 dvorišče 407 hiša 133 njiva 99 3320 1756 hiša 103 dvorišče 454 3320 973/2 njiva 144 3184 1755 dvorišče 568 hiša 118 3184 973/3 travnik 218 3185 973/4 hiša 86 travnik 765 gosp. p. 33 1609 970 travnik 555 1609 969 travnik 585 1959 964 travnik 6811 553 963/1 hiša- 173 travnik 820 553 963/4 travnik 666 hiša 82 553 962 travnik 492 3511 963/3 travnik 579 hiša 109 3617 963/2 hiša 109 travnik 471 $52 961 travnik 608 njiva 609 41 960 njiva 570 „ travnik 569 gosp.p. 28 1547 959 travnik 553 njiva 553 2881 958 travnik 1168 njiva 1076 hiša 92 3609 957/2 hiša 90 travnik 558 3643 957/3 hiša 106 travnik 488 3642 957/4 travnik 594 545 957/5 hiša 81 travnik 326 545 957/1 travnik 2684 3808 957/6 hiša 104 travnik 1132 533 945 travnik 1255 26 954 travnik 1145 1970 952/2 travnik 2337 2913 952/1 travnik 2337 2913 951 travnik 1036 2877 949 travnik - 509 njiva 509 2877 948 travnik 596 njiva 596 1339 947 travnik 1122 2268 Hočevar Franja in Rupnik Vilijem, Lj., Pbt na Rakovo jelšo 75 a 1604 Golob Ivan, Lj., Pot na Rakovojelšo 75 Golob Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 75 Golob Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 75 Habjan Oraga, Lj., Ižanska 116 Habjan Drago, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73 Kocjan Tončka, Lj., Na Jami 1 ¦/¦„¦ . Habjan Drago in Karolina, Lj., Pdt na Rakovo jelšo 73 Hojak Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73/a Hojak Ivan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73/a Hočevar Štefanija in nedl. Metod, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73/b Hočevar Štefanija in nedl. Metod, Lj., Pot na Rakovojelšo73/b Furdi Štefan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73/c Furdi Štefan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73/c Kodba Anton, Lj., Pot na Rakovo jelšo 73/d Faganelja Grozdana, Lj., Ul. Stare pravde 3 Faganelja Grozdana, Lj., Ul. Stare pravde 3 Faganelja Grozdana. Lj., Ul. Stare pravde 3 Zlobko Marjan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 71 /a Zlobko Marjan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 71 /a Zlobko Marjan, Lj., Pot na Rakovo jelšo 71/a Dubrovnik Franc in Tončka, Lj., Pot na Rakovojelšo71/d Slak Anton, Lj., Pot na Rakovo jelšo 71/b Golob Martina, Črnomelj, Ul. 21. oht 2 ŠarcJanez, Lj., Kolezijska 6 OrelAna, Lj.,Črnuče130 :' Breskvar Valentin, Lj., Švabičeva 3 . I Pavlin Pavla, Jeranova 4 Javornik Helena, Lj., Pot na Rakovo jelšo 70 Štebih Franc in Zdenka, Lj., Fabianijeva 45 Lisac Ivan m Marija, Lj., Pot na Rakovo jelšo 70/2 Bačič Gabnel Lj., Turnograjska 4 Vintar Franc, Sp. Rudnik c. II/29 VintarFrancSp.Rudnikc.il/29 Colarit Ivan, Lj., Ob Mejašu 5 Vrbinc Franc, Lj., Litijska 19 Tome Ivana, Lj, Kolezijska 10 Tome Ivana, Lj., Kolezijska 10 Zupančič Riko, Lj., Bandkova 1 ZupančičAntonija, Lj., Mislejeva 3 Zupančič Antonija, Lj., Mislejeva 3 TomeFranc, Lj., Mirje2 TomeFranc, Lj., Mirje2 Nered Ivan, Lj., Olovška 161 1339 946 travnik 1139 Neredlvan,Lj, Olovška 161 1339 950 travnik 2313 Nered Ivan, Lj., OlovSka 161 1339 944/2 travnik 649 Neredlvan,Lj,Olovška161 njiva 649 51 943 nepl. 592 PavlinPavla, Lj.,Jeranova4 travnik 2428 531 944/1 travnik 748 Sitar Ivan. Savlje 14 njiva 749 577 983 travnik 3164 JamnikFranc,Lj.,Obirje9 559 984/1 travnik 10982 Jamnik Franc, Lj., Obtrje 9 1342 984/2 travnik 10824 Studen Stane, Lj.. Obirje33a IV. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati lastnlnska pra-vica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka. Predmetna zemljišča postanejo družbena lastnina, na kateri je imetnik pravice uporabe občina Ljubljana Vič-Rudnik. Prejšnji lastniki zemljišč lahko uporabljajo podružbljena zem-Ijišča na način, s katerim se ne menja oblika in svojstvo zemljišč, vse do dneva, dokler pristojni organ ne izda odločbe, s katero določi, da mora prejšnji lastnik zemljišče izročiti občini Ljubljana Vič-Rudnik. v ; ; V. člen "¦' ¦" • ' 7 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: PREDSEDNIK Ljubljana, dne SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Vili BEUIČ I. r. obrazložitev Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 26. seji združe-nega dela dne 23. 7. 1980 in na 26. seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. 7. 1980 sprejela »Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje soseske VS-102/2 Rakova jelša«, (Uradni list SRS, št. 20/80). Z dnem nastopa pravne veljavnosti tega odloka je v smislu 3. člena odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zerrrlji-šči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spre-membe kultur zemljišča (Uradni list SRS, št. 15/80) za sosesko VS-102 Rakova jelša ta prepoved prenehaia, kar pomeni, da so zemljišča v tej soseski v prostem prometu, vendar pod pogoji, ki jih določajo določbe Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72). Zaradi organizirane stanovanjske in druge gradnje, zlasti za-radi gradnje komunalnih objektov in naprav bi v skladu z ustav-nim določilom, da ne more nihče imeti lastninske pravice na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (98. člen Ustave SRS, Uradni list SRS, št. 7/74) bilo potrebno sprejeti predlagani odlok. Pravni temelj za sprejem predlaganega odloka temelji na že navedeni ustavni določbi ter 1. alinei 1. odstavek 2. člena, 3. in 4. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76), ki določajo oz. je občinski skupščini dano poo-blastilo, da z odlokom določijo, katera in čigava zemljišča, ki leže v mestih in naseljih mestnega značaja, postanejo družbena last-oina zaradi kompleksne graditve. Iz vsega sledi, da je predlog upravičen, da se s tem preprečijo morebitne špekulacije s preprodajo zemljišč, organizirane grad-nje in podobno. STALIŠČE PREDLAGATELJA. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjeni za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS 102/2 Rakova jelša obravnaval na svoji 100. seji dne 4/3-1981 in ga posreduje delegatski skupščini v obrav-navo in sprejem. Izvršni svet 21 bodo vsi udeleženci sporazumevanja in dogovarjanja izpolnili svoje obveznosti. ¦ ^,>v II. PRIHODKI IN PORABA PRORAČUNOV ' ' # UUBUANSKIH OBČIN IN MESTA 7. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v proračunih razporedile izvirne prihodke za dogovorjene naloge v naslednjih zneskih: vOOOdin predlog Na podlagi 194. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 77. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 77. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad, 138. člena statuta občine Ljubljana Center, 92. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje, 77. člena statuta občine Ljubljana Šiška in 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, sprejmejo skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) DOGOVOR o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Splošna poraba v občinah in mestu se oblikuje v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju v letu 1981 in družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 ter zaostaja 20% za povečanjem ustvarjenega dohodka, kar predstavlja v odstotkih 18% povečanje. 2. člen Za Izvajanje ustavnih in zakonskih nalog bodo udeleženke namenile prihodke za sploSno porabo v viSlnl 1.393,792.000 din. 3. člen Dolofibe o omejevanju rastl sredstev ne veljajo za prihodke od turističnih taks, taks na promet parkljarjev In kopltarjev ter za laetne prlhodke upravnlh organov. - 4. člen Presežnl prlhodkl, kl bodo zbran! v Ijubljanskih občlnah v viilnl 147,703.000 din, se namenljo za: - obllkovan]eblagovnlh rezervvvlSinl dln 45,000.000 - ostanek za kompenzacljo za meso In mleko terostale aprejete programe dln 102,703.000 Presezna sredstva bo SDK usmerjala prek posebne partlje žlro računa proračuna akupičine mesta Ljubljane za navedene na-mene. Za namenako porabo sredstev prejšnjega odstavka sta zadolžena SIS za preskrbo mesta Ljubljane In Komlte za prt-skrbo, trgovlno In atorltve SML. 5. člen Prlhodke od turlatlfina takte bodo akupačlne občln na podlagl enotnega programa In dogovora združevals za flnanclranje pro-grama turlatlčne ponudba v LJubljanl. - . 6. eien ' ' -Obveznostl, kl so jlh udeleženke sprejele z družbenlml dogo- vorl In samoupravnlml iporazuml bodo poravnane takrat, ko Občina Prihod ki 1981 _______Por aba Izločena ' ¦ skupaj korig. dogovor. po3 sredstva ''*«''• '¦" .'••¦¦' .. prihodki členu naposeb. "'"'¦';¦¦.¦¦'' ' ¦¦•.'•¦•'. poveč.za , .-..-. S': P«rtijo --¦¦¦'¦ - ••;¦>' --¦¦¦- 18% -¦¦ _______________________________________________________________________ Lj Bežigrad 287.100 242.838 169.588 6.600 37.673 Lj.Centar 409.327 395.537 210.827 12.400 1.370 Lj. Moste-Polje 218.169 178.580 160.113 6.670 32.922 Lj.Šiška 359.800 303.450 249.305 12.600 43.732 Lj. Vič-Rudnik________314 000 273.489 226.427 8,630 31.885 Skupajobiine 1,588.396 1,393.894 1,016.260 46.900 147.582 Mesto_________________6_000__________ 377.532 6.000__________122 III. TEKOČE IZLOČANJE PRIHODKOV NAD DOGOVORJENIM POVEČANJEM 8. filen Udeleženke se zavezujejo, da bodo zaiele z izločanjem presež-nih prihodkov v mesecu maju 1981. Na posebno partijo prora-čuna skupščine mesta bo posamezna občlna izločila prihodke, ki po kumulativno izračunanem mesečnem prilivu presegajo 18% povečanje prihodkov za proračune občln In mesta. Za odvod izločenih sredstev bodo občlne uporablle Izračun, kl ga na pod-lagi podatkov SDK skupaj pripravijo strokovne službe občin In mesta. 9. dlen Obveznost Iz prejinjaga člena bo posamezna obilna poravnala v 15 dneh od ugotovitve višine presežka. O porabi presežnih. sredstev odločajo Izvršni sveti občin. IV. ZDRUŽEVANJE SRED8TEV ZA IZVAJANJE 8KUPNIH NA-LOQ V ME8TU ¦ ¦¦-/¦; ¦¦¦''• ¦ ¦ ¦ 10, filen .:- '; -» '. ¦ ¦ Udeleženke se zavezujejo, da bodo za Izvajanje skupnlh nalog, kl so v skladu s statutom mesta Ljubljane (Uradni llst SRS, st. 2/78) zaupane v Izvajanje državnlnrln druglm organom skup- ščine mesta Ljubljane združevale sredatva po nafielu vzajemnostl in solldarnottl. H.SIen - Za Izvajanje nalog Iz prejsnjega člena in druglh skupno dogo-vvorjenlh nalog bodo udalezenke zagotavljale sredstva skladno z mesefino raallzacljo vsah prlhodkov udelatenk, razan prlhodkov navadanlh v 3. členu. 12. filen ' - Skupičlne obfiln In mesta bodo v latu 1981 zagotovlle sredstva za Izvedbo družbeno-polltlfinlh akclj In prlredltev po programu, kl ga predložljo prsd sprajamom proračuna Mastna In občlnske konference SZDL. Za flnanclranja jubllajnih prlradltav, kl so mestnega značaja, združujejo obfilne 1/3 prlapavka, kl ga daja aplošna poraba In to v anaklh delatlh. 13. dlan V prlmeru, da prlhodkl posamazna udalatanke na bodo raallzl-ranl v pradvldenl vlilnl, aa sradatva za akupna maatna naloga zagotovljo v anakam odatotku, kot aa to zagotavlja za laatno uporabo udalažanka, '"'.'¦-¦ '¦-¦¦" 14, j|,n • .'"•'•¦ Ižpad aradatav v akupnl bllancl sploine porabe pokrijtjo udela-ženke aolidarno po aprajamu svojlh zaključnlh računov proraču-nov, Zafiasno pokrljejo Izpad prorafiunaklh prlhodkov a avojlml 19 sredstvi rezerv udeleženke, pri katerih je nastal izpad proračun-skih prihodkov. 15. člen Udeleženke soglašajo, da združujejo prihodke pobrane s tak-sami na promet parkljarjev in kopitarjev po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu pri skupščini mesta Ljubljane. Udeleženke pooblaščajo oddelek za finance pri skupščini me-sta Ljubljane, da skupaj z veterinarsko inšpekcijo pri Upravi za inšpekcijske službe izvaja vsa pooblastila, ki jih daje zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi ter navodilo o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78). S tem je podano zagotovilo o namenski porabi združenih sredstev. 16. člen ¦'¦>"" ',,'¦' '¦ Da zagotovi nemoteno financiranje in izvajanje skupnih mest-nih nalog sprejme skupščina mesta Ljubljane proračun mesta za Ieto1981. , 17. člen Za nepredvidene naloge in obveznosti, ki nastanejo med letom, se skupščini mesta Ljubljane priznajo sredstva v tekoči proračun-ski rezervi v višini 2,000.000 dinarjev. 18. člen V proračunu mesta se zagotavljajo sredstva za skupne naloge v naslednjih zneskih: ',,:. |;j;;>.f •;.'¦'...--¦';¦ ,a.. ¦¦ v din - dejavnost skupščinsklh organov in IS 16,801.000 - financiranje programa drž. organov 219,420.000 - komunalno inform. dej. in računalništvo . 8,271.000 - program Ijudske obrambe in TO s ¦ 11,303.000 - dejavnost DPO in društev 22,028.000 - reševanje stan. vprašanj delavCev drž. orga- nov in DPO 3,000.000 - reševanje prostor. problemov in vzdrževanje zgradbe Magistrat . 7,800.000 - sanacija Ijubljanskega gradu 23,000.000 - ostala negospodarska vlaganja in anuitete 18,092.000 - program nalog »Ljubljana 2000« in študije 19,268.000 - kulturno prosvetna dejavnost "750.000 - geodetska dela po programu 2,728.000 - dejavnost ZOO in ureditev Žal ter Navja 4,591.000 - sofinanciranje 10-letnega programa izgrad- nje cest 19,278.000 - tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 3,365.000 - izločeno nad 18% • 122.000 - sredstva rezerv 3,837.000 Skupaj: 383,654.000 19. člen Za financiranje nalog iz prejšnjega člena bodo udeleženke združevale sredstva v višini 377,654.000 dinarjev. 20. člen Način zagotavljanja sredstev ter odstotek prispevka posa-mezne udeleženke za proračun mesta se določita v odlokih o proračunih občin. Usmerjanje prihodkov izvaja po podatkih ob-čin Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 21.člen Višino sredstev posamezne udeleženke se določi v odstotku od vseh prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov. Delež za posamezno občino znaša: Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljanašiška Ljubljana Vič-Rudnik ¦ v din 26,11% oziroma 73,239.000 46,54% oziroma 184,730.000 8,73% oziroma 18,464.000 15,60% oziroma 54,163.000 15,41% oziroma 47,058.000 V. IZVAJANJE DAVČNE POLITIKE 22. Clen Udeleženke se zavezujejo, da se bodo zavzemale za dosledno izvajanje davčne politike in s tem zagotovile enak družbeno-ekonomski položaj občanov v Ljubljani. Hkrati se zavezujejo, da bodo iz tekočih in zaostalih obremenitev v letu 1981 do 15. decembra 1981 dosegle 92%-no izterjavo davkov od občanov (brez davkov od prometa avtomobilov). \ * ¦ • . VI. PREHODNE DOLOČBE - I 23. člen Za tzvajanje dogovora so pooblaščeni izvršni sveti občin in mesta, ki to opravljajo na rednih koordinacijah vsake 3 mesece. Izvršni sveti so pooblaščeni, da sprejemajo dopolnitve k dogo-voru, ko gre za učinkovito in gospodarno usmeritev izločenih sredstev. 24. eien Sredstva namenjena v proračunih občin in mesta za uresniče-vanje dogovorjene programske zasnove RTV se bodo koristniku nakazala potem, ko bo podana samoupravno dogovorjena osnova za porabo teh sredstev. Rok za sprejem samoupravno dogovorjene osnove je 30. september 1981. Po tem roku bodo sredstva porabljena za vlaganja za pridobivanje hrane. 25. člen Dogovor prične veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke, upo-rablja pa seza proračunsko leto 1981. • . . Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ZavecJurij Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center MaliZdene Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Kavčič Jože Številka: Datum: ,- Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dimnik Jože Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik , Vučemilo Jožko Predsednik izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Miklavčič Borut 23 r ? i . .. ¦ . ' . ¦ BILANCA SPLOSNE PORABE LJUBLJANA ZA LETO i^oi. y 00Q ^ • a ------i--------" Moste- ~ 7T?t ~ ' '-% Prihodki Bežigrad Center Polje Šiška Hudnik Mesto Skupaj Davki iz OD in na dohodek 137.700 120.717 123.233 207.400 205-740 ' - ' .' 794.790 !Š Prometni davki '. I3I.8OO 242.010 79.262 ' 127.600 87.955 '.• 668.627 V Takse - 8.3OO 28.500 8.386 8.900 7.195 -. 6l.28l S Denarne kazni • ' . 4.700 11.500 3-248 5-800 '•¦'580 29.828 ¦ ,f Drugi prihodki ' 4.600 6.600 4.o4o 10.100 8.530 6.000 39.870 * Skupaj prihodki ».. -.' 287.100 409-327 218.169 359.800 314.000 6.000 1.594.396 | Od tega razporejeno za: • -.-..•36 - prdračunsko porabo občin 176.188 223.227. 166.783 261.905 235.057 , I.O63.I6O . | - skupne mestne potrebe 73.239 184.730 18.464 54.163 47.058 377.654 ;* - sredstva izločena na pos.par. 37.673 1-370 32.922 4}.732 31-885 122 147.703 . ¦»: 1 ¦ ¦ ¦ ' «•. • . ¦* , •. ' " V ¦ ¦-, ¦ '¦ ' - - ^ ,:;¦ ' \ -.¦¦!.. ¦¦•,¦... c;; '..'.¦¦ -: . ¦ ¦ .¦¦,* • ¦L ¦ ' °r~*. r——- ¦—:-----:------- I ^i//-* :::'^h-#^--. f ¦¦:> ^'" ., "¦..¦,,,¦.. ¦, obrazložitev ¦.¦'-¦¦ •;. .¦•_-. ¦¦¦•.; • v;:V ¦¦'¦¦¦¦¦¦ . :vy ,: -^:,x:. Splošna poraba se z resolucijo omejuje na 20%-no zaostajanje za rastjo dohodka, kar pomeni, da se proračuni lahko povečuje/o za 18%-ov. Za izvedbo resolucijske zahteve je pripravljen predlog medobčinskega družbenega dogovora o omejevanju splošne po-rabe za leto 1981 v SR Sloveniji. Predloženi dogovor je skoraj povsem enak. lanskemu dogovoru, proračunski presežki se lahko uporabijo za financiranje nakupa blagovnih rezerv, kompenzacije za prehrano in odpravo posledic elementarnih nesreč. Z dogovo-rom je omogočeno posebnim družbenopolitičnim skupnostim, da v skladu s svojimi statutarnimi določili urejajo vprašanja v splošni porabi. Komisija za splošno porabo pri Izvršnem svetu SR Slovenije je kot predlagatelj medobčinskega dogovora tega poslala šele 5. marca. Ker so bile, kar zadeva prihodke sprejete nekatere spre-membe, se nekatera že dogovorjena razmerja spreniinjajo. Zaradi tega je tudi prišlo do razlik med obravnavanimi osnutki proraču-nov občin in mesta. Iz omejevanja so namreč izvzeti prihodki od turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter lastni prihodki upravnih' organov. Na račun teh sprememb se poveča splošna poraba v Ljubljani za okoli 11 mio dinarjev, spremeni se, vendar nepomembno tudi delež posamezne občine za financira-nje skupnih mestnih zadev. Po 77. členu statuta mesta Ljubljane občine in mesto z dogovo-rom urejajo financiranje zadev, ki so jih občine poverile mestu ter sprejmejo dogovor na podlagi skupne bilance sredstev splošne porabe. Predloženi predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe pomeni konkretizacijo dogovorjene politike splošne porabe v Ljubljani, upoštevaje resolucijo in medobčinski dogovor. Pri obeh vrstah neomejevanih prihpdkov od taks naj bi te v Ljubljani združevali po načelu solidarnosti in vzajemnosti za financiranje z zakonom (parkljarji in kopitarji) oziroma s progra-mom (turizem) sprejete obveznosti. V dogovoru so predvideni tudi nekateri omejitveni ukrepi za izvajalce nekaterih programov, kjer se obveznosti poravnavajo na podlagi sprejetih dogovorv. Dogovor v predloženi obliki nadomešča nekatere rešitve, ki bi jih sicer sprejemali v odlokih o proračunih občin oziroma mesta. V tem smislu pomeni dogovorjeno potza razreševanje medseboj-nih odnosov med temeljnimi in posebno družbenopalitično skup-nostjo. Ljubljana, 9/3-1981 , - ¦-¦..¦¦ ODDELEK ZA FINANCE ¦-'1 M. '¦0 24 ¦*.•:• -' * .' *, " 1 \ !t ¦' ^3 osnutek Na podlagi 147. člena ustave socialistične republike Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu, izhodišč za financiranje splošne porabe v občinah v letu 1981 ter na podlagi 30. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981 (Uradni listi SRS, št...../81 . . \ .. .. ., . ; sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, skupščine občin Slove-nije, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina skupnosti obalnih občin (v nadaljnjem besedilu: skupščine občin), Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije). DRUŽBENI / DOGOVOR o namenski porabi turistične takse v letu 1981 ..''1 ;*•/.' ''¦:"'¦ ':'.L<' '.;. ¦ Lčlen ' "¦"¦- - ¦••.'¦' ' :'¦¦¦•:' v' Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da je turi-stična taksa, ki jo plačujejo gosti - turisti na podlagi prenočitve v času svojega začasnega bivanja v turističnih, zdraviliških in dru-gih krajih, pavšalno denarno nadomestilo za določene ureditve, udobnosti, dobrine in storitve (v nadaljnjem besedilu: splošne turistične storitve), ki so prvenstveno namenjene turistom in jih ni mogoče posamično obračunavati. V skladu s te(n udeleženci soglašajo, da je potrebno sredstva, zbrana na podlagi turistične takse, uporabljati namensko za zagotovitev opravljanja splošnih turističnih storitev, ki so name-njene predvsem turistom, ki to takso plačujejo. Namenska poraba teh sredstev je v interesu turističnega in s tem gospodarskega razvoja krajev ter v skladu s težnjami za oblikovanje komplek-snejše in kvalitetnejše turistične ponudbe, v katero sodijo tudi turistične storitve splošnega pomena. :>''¦¦¦ " :-..': r 2. eien '•" '¦¦ ¦"¦' ' ¦¦'•¦ V smislu 1. člena tega dogovora se skupščine občin zavezujejo, da bodo prvenstveno in pretežni del zbrane turistične takse usmerjale za zagotavljanje turističnih storitev splošnega značaja v svoje kraje oz. območja, kjer je bila ustvarjena, del pa za sofinanciranje nalog in programov s področja splošnih turistič-nih storitev, ki jih je potrebno izvajati za celotno območje SR Slovenije. 3. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo skrbeli za namensko porabo sredstev turistične takse, to je zlasti za izvajanje naslednjih nalog in programov s področja splošnih storitev: 1. Na obrnočju turističnih krajev, na območju občin in širših turističnih območij (na teritoriju večjega števila občin):' - za izvajanje javne, splošne in nepristranske turistično infor-macijske službe; - za izvajanje krajevne in območne splošne turistične pfopa-gande; - za usposabljanje turističnih vodnikov in delavcev v turistično informacijski dejavnosti; - za informiranje domačih in tujih sredstev javnega obvešča-nja in novinarjev, ki v ta namen obiskujejo naše turistične kraje; - za izvedbo turističnih prireditev, ki bogatijo splošno turi-stično ponudbo in povečujejo obisk turističnih krajev; - za urejanje turističnih poti, markacij in drugih znamenj in napisov, ki so namenjeni informiranju turistov; - za urejanje zelenih površin, nasadov, objektov, dekorativne razsvetljave in podobnih ureditev, kar turistom povečuje udob-nost in pestrost bivanja in ni vključeno v redne programe dela komunalnih in drugih skupnosti oziroma organizacij združenega dela; - za sofinanciranje akcij za zaščito in urejevanje prirodnih, etnografskih, NOB in drugih spomenikov ter objektov, kulturne krajine, flore, faune ter drugih dobrin, ki so pomembne za razvoj turizhna; - za splošno turistično izobraževanje in vzgojo stalnega prebi-valstva v turističnih krajih, za varstvo in urejanje okolja in tovrstna tekmovanja med kraji; - za druge podobne naloge in akcije, ki imajo značaj splošnih turističnih storitev. • ¦ ' 2. Na območju SR Slovenije (na ravni republike); a) za izvajanje programa Turistične zveze Slovenije v letu 1981, ki ga sprejme skupščina Turistične zveze Slovenije in se nanaša na razvijanje turistične društvene organizacije, organizacijsko povezovanje ter usklajevanje dela, akcij in programov turističnih društev, občinskih in medobčinskih turističnih zvez v Sloveniji. Ta del programa (I) je sestavni del družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981; b) za delno sofinanciranje in izvajanje splošno turistično pro-pagandnega programa, ki ga izvaja Turistična zveza Slovenije in se nanaša na: - izvajanje splošne turistične informacijske dejavnosti za ob-močje Slovenije (Turistično informacijski center Slovenije), - na organizacijo, izvedbo bivanja in informiranja tujih in do-mačih novinarjev, ki obiskujejo Slovenijo in na obveščanje tujih in domačih sredstev javnega obveščanja, - na distribucijo splošnega turistično propagandnega gradiva Slovenije. Ta del programa (II) je prav tako sestavni del družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse. 4. člen V skladu 2 1; 2. in 3. členom tega dogovora, se skupščine občin zavezujejo, da bodo namenile: a) pretežni del zbranih sredstev turistične takse za sofinancira-nje - predhodno na občinski ali medobčinski ravni medsebojno usklajenih - programov s področja splošnih turističnih storitev za leto 1981, ki jih predlože in Izvajajo krajevna turistična društva, občinske in medobčinske turistične zveze, druga krajevna druš-tva, organizacije ali skupnosti (člen 3. točka 1); b) del turlstične takse za sofinanciranje programa s področja splošnih turističnih storitev, ki jih je potrebno zagotoviti za ob-močje SR Slovenije, v skladu s členom 3, točka 2 a) in 2 b) tega dogovora, ki ga sprejme skupščina Turistične zveze Slovenije in izvaja IO TZS. 5. eien Za izvajanje programa splošnih turističnih storitevza območje Slovenije iz 3. člena točke (2 a) in (2 b) tega dogovora, odvajajo skupščine občin do 15. v tekočem mesecu 15% zbranih sredstev turistične takse iz preteklega meseca na žiro račun Turistične zveze Slovenije. Odvajanje teh sredstev preneha, ko dosežejo višino dohodkov v ovrednotenih dveh programih, ki sta sestavni dei tega dogo-vora. ¦ . 25 v. ''• x V Dotok tega dela sredstev turistične takse kontrolira Republiški sekretariat zsl finance IS SRS; ko ugotovi, da je višina tako zbranih sredstev turistične takse dosegla višino dohodkov citira-nih dveh programov, obvesti občinske skupščine, da v smislu 1. odstavka tega člena prenehajo odvajati sredstva. 6. člen Udeleženci ugotavljajo, da zbrana sredstva turistične takse glede na potrebe turizma na območju krajev, občin in na ob-močju SR Slovenije ne zadoščajo za ustrezno zagotavljanje splošnih turističnih storitev, zlasti na območju, kjer ni stacionira-nega turističnega prometa in se zato sredstva turistične takse ne oblikujejo. Zato se bodo udeleženci dogovora zavzemali zazdru-ževanje dodatnih sredstev iz organizacij združenega dela, zlasti s področja turizma, gostinstva, prometa in trgovine. '¦¦ V' ' 7. člen ¦ ' >v',:'' ¦¦' '"¦'' Dogovor velja za leto 1981 in postane pravnomočen, ko ga podpišejo Izvršni svet Skupščine SRS, Turističnazveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in 2/3 občinskih skupščin. Do-govor se objavi v Uradnem listu SR Slovnije. obrazložitev V skladu z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78) ' predstavljajo turistične takse dohodek občinskih družbeno poli-tičnih skupnosti. Občine pa se že vrsto let v družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji (osnutek dogovora za leto 1981 v razpravi) dogovar-jajo, da bodo sredstva občinskega proračuna, zbrana od turi-stične takse izplačale za posebne namene financiranja. Ob tem želimo delegate seznaniti o predvideni višini sredstev proračuna od turističnih taks za leto 1981, ki znašajo 60.000 din. V SR Sloveniji in še posebno v Ljubljani že več let obstoji pobuda za oblikovanje družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v SR Sloveniji, ki naj bi enotno uredil vprašanje, kako naj se sredstva zbrana od turistične takse uporabijo. Predloženi osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v SR Sloveniji v letu 1981 nam je posredoval v obravnavo Komite za gostinstvo, turizem in cene pri Skupščini mesta Ljubljane. Kot predvideva družbeni dogovor, naj bi se sredstva, zbrana od turističnih taks namenila delno (15%) za sofinanciranje programa s področja splošnih turističnih storitev na območju SR Slovenije, katerega sprejme Turistična zveza Slovenije, pretežni del zbranih sredstev od turističnih taks pa naj bi namenil sofinanciranju občinskih ali medobčinskih programov s področja splošnih turističnih storitev. Sredstva zbrana od turističnih taks v Ijubljanskih občinah naj bi se torej namenila financiranju skupnega programa turistične ponudbe v Ljubljani za leto 1981, o katerem smo že razpravljali ter ga je skupščina mesta Ljubljane na svojem zasedanju dne 29. 12 1980 soglasno sprejela in potrdila. Celotni program je bil ovrednoten na 14.775.000 din. Ta sredstva naj bi se torej delno krila iz sredstev, zbranih od turističnih taks, predvidoma v višini 5.455.000 din, delno pa iz sredstev organizacij združenega dela. PREDLOG IZVRŠNEGA SVETA: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 11. 3. 1981 obravnaval osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981, ter ga predlaga delegatom v obravnavo in sprejem. Izvršni svet :M }¦,<$ osnutek Uresničuječ z ustavo določene funkcije družbenopolitičnih orga-nizacij, ki skupaj s skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik in njenimi organi ter temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, odgovorno oblikujejo pobude, mnenja in stališča o vprašanjih, ki zadevajo razvoj in uresničevanje socialističnih sa-moupravnih odnosov, oblikovanje in izvajanje določene politike: 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, t ¦ 3. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva, Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo, Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov skupščine mesta Ljubljane, 10. Obrtno združenje občine Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška 15, 11. Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, Vilharjeva 33, 12. Občinska uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik, 13. Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana sprejemajo kot soudeleženci v skladu z določbami 22. in 23. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) DOGOVOR /! o družbenem svetu za družbene pri-hodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Za uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zago-tavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih in političnih odnosov, kot tudi za čirr\širši družbeni vpliv na uresničevanje funkcije oblasti na področju oblikovanja in izvajanja davčne politike, se v občini Ljubljana Vič-Rudnik za področje občinske uprave za družbene prihodke usta-novi družbeni svet za družbene prihodke (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet). 2. člen Družbeni svet je kot oblika organizirane demokratične izme-n}ave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in po-svetovanja o načelnih in konkretnih vprašanjih oblikovanja in izvajanja politike na področju družbenih prihodkov. 26 * 3. člen Družbeni svet pri izvrševanju svoje funkcije predvsem: - omogoča demokratično izmenjavo mnenj in usklajevanje pri oblikovanju in uresničevanju politike, pripravi in izvrševanju od-lokov in drugih predpisov ter samoupravnih sporazumov in druž-benih dogovorov na področju družbenih prihodkov, - daje pobude za proučitev posmeznih pomembnejših vpra-šanj pri izvajanju politike ter sprejemanju odlokov in drugih predpisov ter samoupravnih sporazumov na področju družbenih prihodkov, ' - obravnava pobude In predloge, ki jih dajejo udeleženci do-govora, organi in organizacije, ki ne sodelujejo v delu družbe-nega sveta, samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali de-lovni Ijudje In občani, - zagotavlja demokratičen družbeni vpliv na delo občinske uprave za družbene prihodke, - vpliva na člmhitrejSo znanstveno uvajanje dela občinske uprave za družbene prihodke, njeno smotrnejše in učinkovitejše izvajanje upravnih funkcij. 4. člen Družbenl svet ustanov! skupsfiina obfilne z odlokom, s katerim določl njegovo področje dela, udeležence v delu sveta ter način njlhovega sodelovanja, zagotavljanja sredstev za delo sveta in način opravljanja strokovnlh in druglh nalog za potrebe sveta. S poslovnlkom družbeni svet uredl organizacijo in način dela sveta, nafiln uresničevanja javnosti dela ter druga vpražanja, pomembna za delo sveta. - ¦¦ \ ¦ 5. člen """'" l Družben! svet sestavljajo delegati udeležencev pri delu sveta. Sestav delegatov določl skupščina občine z odlokom, 6. člen Delagat v družbenem svetu je dolžan upoštevati smernice in predloge avoje organlzaclje, skupnosti oziroma organa, ki ga je ¦deleglral v svet v skladu s skupnlml In »plosnimi interesi. Za svoje delo v svetu Je delegat soodgovoren udeležencu dogovora, ki ga v svet deleglra. Delegat v svetu lahko poda pobudo za proučitev posameznega vpraianja, enako pravlco Imajo tudl organizacije in skupno»ti, ki •o deloglrale dalagate v svet. 7. člen Družbenl svet s poslovnlkom predplio, all vodi delo sveta predsednlk all predsedujofil. Oružbenl svet s poslovnikom doloCi fias trajanja funkclje predsednlka ozlroma predsodujočega ter predplie vrstnl red, po katerem •« voll izmed udeležencev pri delu družbenega sveta. Čas trajanja funkclja predssdnlka ozlroma predsedujočega do-lofil družbtnl »vet vsakokrat tudl v aktu o Izvolltvl. 8. Clon Za uspslnajle delovanje lahko družbenl svet zahtova od obfiln-•ka uprave za druibena prlhodks pgtrebna poročlla \n Informa-clja o Izvajanju iprejete polltlke, o Izvrsevanju predplaov, progra-mov, aklepov In 1181116 tkupifilna občlna. ^ 9. člen Družbanl dogovor ja aklanjan, ko ga •prejmejo In podplicjo v»l udalažancl, Števllka: 021-18/81 Datum: 1981-03-10 , Udtlažancl dogovora: - 1 Skupllna obiln« Ljubljana VIC-Rudnlk ' 2, Obfllmka konfartnca ZK8 Ljubljana Vlfi-Rudnlk 3, Obfilmka konftrtnoa 8ZDL Ljubljana Vlč-Rudnlk 4. Obfilnskl svat zveza ilndlkatov LJubljana Vie-Rudnlk 5. Obeinska konferenoa Z8MS Ljubljana Vlč-Rudnlk 8, Obdlnskl odbor ZZB NOV Ljubljana Vlč-Rudnlk 7. Samoupravna Interesna tkupnit za raivoj kmctljttva Ljub-l)ana Vlfi-Rudnlk •'•'(¦¦- \ . 8. Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo Ljubljana Vič-Rudnik 9. Upravazaavtomatskoobdelavopodatkovskupščinemesta Ljubljane 10. Obrtnozdruženjeobčine Ljubljana Vič-Rudnik, TržaSka 15 x 11. Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, Vilharjeva 33 12. Občinska uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 13. Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana " ^ -. ":#; v-i"- ¦¦ v;-" / V », 27 Na podlagj 202. ter 205. člena statuta skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 23. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS št. 5/80) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne... na seji zbora krajevne skupnosti... in na seji družbeno političnega zbora dne... sprejela ODLOK o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Ru-dnik ¦¦ - :,-¦', -. v-<^.- : " Lčlen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se pri občinski upravi za druž-bene prihodke ustanovi družbeni svet za podrodje družbenih prihodkov (v nadaljnem besedilu: družbeni svet). 2. člen Družbeni svet razpravlja, daje mnenja in zavzema stališča ter daje predloge o oblikovanju politike družbenih prihodkov za financiranje splošnih družbenih potreb; spremlja izvajanje spre-jete politike na področju družbenih prihodkov iz pristojnosti občinske uprave za družbene prihodko, daje predloge in mnenja ter zavzema stališča o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, razpravlja o organiziranosti občinske uprave za družbene prihodke ter o uporabi znanosti pri izvrševanju nalog in del. 3. člen V skladu z zagotavljanjem demokratičnega odločanja v samou-pravnih institucijah občine pri oblikovanju politike družbenih dajatev občanov, družbeno pravnih in civilno pravnih oseb ter učinkovitejše in smoternejše izvajanje sprejete politike družbeni svet zlasti: 1. Razpravlja, izmenjuje in usklajuje mnenja ter daje pobude in predloge oziroma sprejema stališča k osnutkom in predlogom splošnih aktov, ki jih pripravlja občinska uprava za družbene prihodke in sprejema skupščina občine za področje - davkov občanov in civilnih pravnih oseb, ki jih plačujejo iz osebnih dohodkov, od dohodkov in od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, - davkov od prometa s proizvodi in plačil za storitve ter davkov od prometa z nepremičnim premoženjem, . - upravnih in komunalnih taks. 2. Razpravlja, daje mnenje in predloge k samoupravnim ak-tom, s katerimi se zavezujejo občani, družbene pravne in civilno pravne osebe, plačevati določene obveznosti za financiranje splošnih družbenih potreb in potreb posebnega pomena. Varianta: Razpravlja in daje mnenja k samoupravnim aktom, na osnovi katerih se plačujejo obveznosti za financiranje skupne porabe in posebnih namenov. 3. Razpravlja, daje mnenja, predloge in pobude k izvajanju zakonov, odlokov in samoupravnih aktov, katere je pristojna izvajati občinska uprava za dmžbene prihodke. V zvezi s tem proučuje kako občani, družbeno pravne in civilno pravne osebe izpolnjujejo prej omenjene akte - predvsem v pogledu prijavljanja dohodka in izpolnjevanja predpisanih obvez-nosti, ter kako občinska uprava za družbene prihodke pristopa k tem nalogam, da zagotovi najučinkovitejše in smoterno izpolnje-vanje. 4. Razpravlja in spremlja, kako občinska uprava za družbene prihodke izvaja sklepe, navodila in načelna stališča skupščine občine in njenega izvršnega sveta. 5. Razpravlja o pridobivanju prihodkov občanov ter sprejema stališča in pobude za odpravljanje morebitnih nesorazmerij med pridobivanjem prihodkov in stanjem premoženja. 6. Razpravlja, sprejema mnenja in stališča ter daje pobude za čimširše in smoternejše uvajanje znanosti in tehnike dela občin-ske uprave za družbene prihodke. 7. Razpravlja ter zavzema mnenja in stališča o splošnih aktih, ki jih izdaja funkcionar občinske uprave za družbene prihodke. 8. Razpravlja ter zavzema mnenja in stališča o organiziranosti in kadrovski politiki občinske uprave za družbene prihodke. Družbeni svet lahko razpravlja o vseh drugih vprašanjih s področja pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke, kadar šteje, da je izkazana potreba. ¦¦¦" i ¦¦¦'.':¦.'.'"¦ ' ": ,¦ ¦¦ , ^i . -.'.,'; ' .'¦'."" 4 g|en Družbeni svet lahko zahteva od funkcionarja občinske uprave za družbene prihodke, da predloži potrebna poročila o delu ali informacije odoločenih okoliščinah in stanjih na področju izvaja-nja politike družbenih prihodkov. Funkcionar občinske uprave za družbene prihodke je dolžan proučiti vse predloge, mnenja in stališča družbenega sveta, ki jih je ta sprejel po določenih vprašanjih. V primeru, da funkcionar uprave za družbene prihodke ne sprejme predloga, mnenja ali stališča družbenega sveta, je v tem dolžan obvestiti izvršni svet (varianta: in skupščino občine) in družbeni svet ter navesti ra-zloge za odklonitev. Kadar družbeni svet obravnava določeno vprašanje iz pristoj-nosti občinske uprave za družbene prihodke na pobudo delovnih Ijudi, občanov ali samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, je o svojem mnenju oziroma stališču, poleg občinske uprave za družbene prihodke, dolžan obvestiti tudi pobudnike. 5. člen •¦'¦..¦;,, ''' )_" Udeleženci v delu družbenega sveta so: 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Občinska konferenca SZDL občine Ljubljana Vič-Rudnik 3. Samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva Lj. Vič-Rudnik 4. Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo Lj. Vič-Rudnik 5. Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov skupščine mesta Ljubljane , 6. Obrtno združenje občine Ljubljana Vič-Rudnik 7. Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane 8. Občinska uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 9. Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana 6. člen Udeleženci v delu družbenega sveta iz preješnjega člena imajo v svetu po enega delegata. Udeleženci v delu družbenega sveta določijo stalnega koordinatorja, ki ureja razmerja do družbenega sveta. Udeleženci v delu družbenega sveta pošiljajo delegata na seje družbenega sveta v skladu z določbami svojih samoupravnih 28 . ' / • •• ¦ , .'¦'¦¦¦ ¦ ¦ ¦ aklov oziroma kakor odloči ustrezni samoupravni organ udele-ženca. Delegat se na seji družbenega sveta izkaže s pooblastilom. '.- Mt •¦•. ' V. 7>č|en ¦ ¦;¦¦¦-- ¦¦¦¦¦:.>. : ¦¦ \ , Funkcionar občinske uprave za družbene prihodke je dolžan delati v delu družbenega sveta in sodelovati na sejah. - \ ¦ ;j: ¦ ¦ ¦¦. ¦ , , 8. člen Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik izvršnega sveta skupščine občine ali član izvršnega sveta, ki ga določi predse-dnik izvršnega sveta. Y 9. člen ; • * Družbeni gvet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način dela, uresničevanje jav-nosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta. 10. člen ' Strokovna in druga opravila za delo družbenega sveta opravlja občinska uprava za družbene prihodke. . 11.člen Sredstva za delo družbenega sveta zagotavlja skupščina ob-čine v proračunu. 12. člen ' ; ; Ta odlok začne veljatl osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 021-19/81 Datum: 1981-03-10 ^ ..;.¦•- "•:¦'¦ ' Predsednik . ¦ .>>¦/' SKUPŠČINE OBČINE '':.. ^ , .-• •-.,.'... ..'.,¦¦:>/ ¦•; -....' UUBUANA VIČ-RUDNIK :. :'.'.¦• '/'¦-¦¦¦"-'¦• ",:'¦¦¦ •:'-. '''; • -¦¦;..-..•;.-.•¦..¦.-¦ VILI BELIČ ¦¦¦"¦¦ t, .¦''¦'¦¦".'• ¦~'..:'""':'\'¦".'". '• V Predlagamo ustanovitev družbenega sveta za občutljivo po-dročje urejanja družbenih obveznosti občanov in družbeno prav-nih oseb, pri čemer lahko usklajevanje stališč in mnenj organov občinske skupščine, družbenopolitičnih, strokovnih, znanstvenih in drugih organizacij in skupnosti v največji meri prispeva k sprejemu odločitev, ki bi bile usklajene s splošnimi interesi terz ' interesi delovnih Ijudi in občanov. IZVRŠNI SVET obrazložitev Pravna podlaga za ustanavljanje družbenih svetov je v statutu občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, 2/78), zakonu o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) in v zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79). Oružbeni svet je mogoče ustanoviti za določeno upravno po-dročje ali pri posameznem upravnem organu. Oružbeni svet se ustanovi z odlokom občinske skupščine na podlagi poprejšnjega dogovora o ustanovitvi, katerega sklenejo stalni udeleženci v delu družbenega sveta. V odloku, s katerim se družbeni svet ustanavlja, je opredeljeno delovno področje, za katerega se svet ustanavlja, kdo so udeleženci pri delu sveta ter način udeležbe pri delu družbenega sveta, način opravljanja strokovnega in drugega dela za svet ter način zagotavljanja sredstev za delo sveta. Natančnejša določila organizacije in na-čina dela in druga vprašanja, pomembna za delo družbenega sveta, se sprejmejo s poslovnikom o delu družbenega sveta. V okviru dela družbenega sveta bo omogočeno zagotavljati orga--. nizirano sodelovanje vseh zainteresiranih subjektov pri oblikova-nju politike družbenih prihodkov, pripravi predlogov ter sprem-Ijanju izvajanja dogovorjene politike. Družbeni svet bo obravna-val že v fazi priprave vse pomembnejše akte, programe in odloči-tve skupščine občine in njenih zborov. Vloga družbenega sveta je posvetovalnega značaja. Družbeni svet bo na svojih sejah obliko-val stališča, mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz svojega delovnega področja ter jih posredoval pristojnim orga-nom. Mnenja, stališča in pripombe mora organ, v katerega pri-stojnost zadeva sodi, obravnavati in proučiti ter sprejeti določeno stališče z utemeljeno obrazlago. f predlog Na podlagi 174. člena statuta obfilne Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) ter 10. člena družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75) je skupščina občihe Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne............................................sprejela SKLEP 1. Predloženi sklep odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, sprejet na 3. seji odbora dne 18/2-1981, se v celoti sprejme. 2. Ta sklep velja takoj. Številka: 320-1/81 Datum: 1981-03-05 r ' ,./'.¦. Predsednik * skupščine občine , Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ Na osnovi sklepa 3. seje Odbora podpisnikov družbenega do-govora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč z dne 18. 2. 1981 predla-gamo podpisnikom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč v SR Sloveniji, da sprejmejo naslednji SKLEP V skladu z 2., 3. in 5. clenom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS, št. 29/75) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75) se skupščinam občin Brežice, Koper, Laško, Mozirje, Šmarje pri Jelšah in Tolmin za delno kritje škode. ki je nastala zaradi neurja z močnim dežjem in poplavami v dneh 7. do 16. 10. 1980, ter v občinah llirska Bistrica, Postojna in Sežana za delno kritje škode, ki je nastala v neurju s snegom in ledom (žledenje) v dneh 4. do 6. 11. 1980 in znaša skupaj 1.275.463.924 din, odobri uporaba sredstev solidarnosti v skupnem znesku din 139.895.040 in sicer: 1. Dovoli se uporaba sredstev solidarnosti, ki se združujejo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije v skupni višini 139.895.040 ctjn, kar predstavlja neporabljena sredstva v letu 1980 v znesku 31.261.990 din in 18,3% vseh planiranih sredstev soli-darnosti v letu 1981. Sredstva solidarnosti se uporabijo v naslednjih občinah v zne-skih: A. Občine prizadete z neurjem s poplavo: Skupščinaobčine Brežice 2.948.480 Skupščipa občine Koper 10.814.400 Skupščina občine Laško 3.159.650 Skupšfiina občine Mozirje Skupščina občlne šmarje pri Jelšah SkupSCIna obfilne Tolmln Skupaj: 3464 640 7.466.750 7.386.120 35240.040 B. Občlne prlzadete z neurjem, snegom in ledom (žledenje) SkupščinaobčinellirskaBistrica , , 24.016.200 SkupSčlnaobčinePostojna ¦ '. 18.150.200 Skupščina občlne Sežana 62.489.600 Skupaj: Skupaj A -t- B: 104.656.000 139.895.040 2. Sredstva solidarnostl se lahko uporabljo v zgoraj navedenlh občinah za naslednje namene: Skupičina občln« Brailce: - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 1.270.000 - za popravilo lokalnih in nekategoriziranih ce9t 462.000 - za sanacijo zemeljskih plazov 1.216.480 Skupaj: - . 2.948.460 Skupftčlna občlne Koper: , • ' - za sanacijo stanovanjskih objektov v družboni lastnlnl - za popravilo lokalnih in nekategoriziranih cest 7.252.400 3.562.000 Skupaj: ,10.814.400 Skupftčlna občlne Laiko: / - za sanacijo stanovanjskih objektov v družbeni lastnini 454.700 - za popravilo lokalnih in nekategoriziranih cest 600.120 - za obnovo mpstu preko Savi.nje ^ ' vKSRimskeToplice "' 1.500.000 Skupaj: 3.159.650 Skupščlna občine Mozirje: - za sanacijo stanovanjskih , objektov vdružbeni lastnini ' ' 518.400 - zapopravilolokalnih in nekategoriziranih cest 2.946.240 Skupaj: 3.464.640 Skupičlna občine Šmarje pri Jelšah: - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 2.350.000 - za popravilo likalnih in nekategoriziranih cest 1.219.660 - za sanacijo vodovodnega omrežja "; ' 439.740 - zasanacijozemeljskih plazov 3.457.350 Skupaj: 7.466.750 Skupščina občine Tolmin: - za popravilo likalnih in nekategoriziranih cest 5.136.120 - zasanacijo vodovodnega omrežja 150.000 - za obnovo mostov v Čezsoči in Kneži 2.100.000 Skupaj: 7.386.120 i , , Skupščlna občine lllrska Blstrlca: - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 10.706.000 - zaodpravoposledicškodevgozdarstvu 10.860.200 - za popravilo posledic škode na elektronapravah 2.450.000 Skupaj: 24.016.200 Skupsčlna občine Postojna: - ^ - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 4.780.000 - za odpravo posledic škode v gozdarstvu 12.670.200 - za odpravo posledic škode na elektronapravah 700.000 Skupaj: 18.150.200 Skupftčlna občine Sežana: ' - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 14.282.000 - zaodpravo posledfc škode v gozdarstvu 46.357.600 - za odpravo posledic škode na elektronapravah 1.850.000 Skupaj: 62.489.000 30 3. Sredstva solidarnosti se lahko koristijo le za namene, ki so navedeni v sklepu pod tč. 2 in v obrazložitvi sklepa. V skladu z 9. členom družbenega dogovora pa morajo skupščine navedenih občin poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče Takoj po končani sanaciji, najpozneje pa do 31. 12. 1981 pa morajo posredovati odboru podpisnikov družbenega dogovora zaključno poročilo o upprabi sredstev solidarnosti. To odločilo ne zajema sanacije v kmetijstvu in gozdarstvu tistih področij, kjer so ta dela dolgoročna. V času sanacije izvajata nadzor, Republi-ški komite za varstvo okolja in urejanje prostora in Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. i - obrazložitev Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč v SR Sloveniji je na seji dne 18. 2. 1981 sprejel sklep, da predlaga vsem podpisnikom družbenega dogovora, za delno odpravo posledic, ki so nastale zaradi neurij z močnim dežjem in poplavami v dneh 7. do 16. oktobra 1980 v občinah Brežice, Koper, Laško, Mozirje, šmarje pri Jelšah in Tolmin, ter neurja s snegom in ledom (žledenjem) v dneh od 4. do 6. novembra 1980 v občinah llirska Bistrica, Postojna in Sežana (področje Brkonov) uporabijo sredstva solidarnosti v znesku 139.895.040 din. škoda na območju prizadetih občin je bila ocenjena po Navo-dilu o enotni metodologiji za ocenitev škode od elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 17/79). Celotna škoda na območju naštetih občin je ocenjena na 1.275.463.924 din. škoda v posa-mezni občini in njen odnos do družbenega proizvoda pa je razvidna iz tabele: Ocenjena škoda in družbeni proizvod v letu 1979. V; OBČINA A. Občine prizadete z Brežice Koper Laško ;¦ Mozirje šmarje pri Jelšah Tolmin B. Občine prizadete z llirska Bistrica Postojna "~ ' Sežana ¦ ŠKODA DRUŽ. PROIZVOD neurjem in poplavami 49.227.697 159.376.000 51.785.087 57.744.000 83.112.846 102.011.250 1.610.507.0.00 4.730.476.000 1.235.182.000 1.106.218.000 1.456.517.000 1.411.916.000 neurjem, snegom in ledom 227.889.694 1.286.887.000 161.565.350 1.930.223.000 382.752.000 2.409.762.000 % 3,06 3,37 4,19 5,22 5,71 7,23 17,71 8,37 15,88 (Opomba: Družbeni proizvod je vzet po podatkih Zavoda SRS za statistiko - Statistični informator štev. 266z dne 10/11-1980). Iz predloženih podatkov izhaja, da škoda v občinah, Brežice llirska Bistrica, Koper, Laško, Mozirje, Postojna, Sežana, šmarje pri Jelšah, Tolmin presega 3 odstotke družbenega proizvoda v letu 1979 ter se zato lahko skladno s 3. členom družbenega dogovora, za delno odpravo posledic naravne nesreče uporabijo sredstva solidarnosti SR Slovenije. Iz podatkov, nam jih je posredovala strokovna služba Zveze vodnih skupnostih povzemamo, da je Slovenijo zajelo v dneh od 8. in 9. oktobra 1980 obsežno področje nizkega zračnega pritiska, kar je povzročilo izdatne padavine. Tako beležimo v 48 h v Planici 161, Jezerskem 222, Slovenj Gradcu 131, Mariboru 110, Kočevju 143, Kredarici 214, Laškem 102, Bovcu 397, Lescah 133 milim, padavin. Drugi močnejši padavinski val je zajel Slovenijo med 15. in 16. oktobrom 1980, ko je v nekaj urah padlo cca 80 odstotkov enodnevnih padavin za primer Kostabona pri Kopru 151. mm. Vse to je imelo za posledico izredno naraščanje vodotokov saj izkazu-jejo podatki za Sočo, Idrijco, in Bačo pri Dobarlju 50 letno povratno vodo (Soča je narasla za 280 krat), Sava pri Radovljici 48 krat, Savinja v Laškem 100 I vode, pravtakoje 100 I vode imela tudi Dragonja, povodje Badaševice, Drnice in Rižane pa251itrov vode. Poleg teh, ki beležijo izreden vodostaj pa so poplavljala tudi povodja Drave, Dravinje, Mure, ščavrtice in Krke. Poplave so kmetijstvu prizadele znatno škodo predvsem s tem, da so zablatile pridelovalne površine in travnike, onemogočile spravilo poljščin, ponekod pa uničile še ne spravljene pridelke. Obilno deževje je močno namočilo zemljišče, zato je prišlo do mnogih zemeljskih plazov, ki so poškodovali lokalne in nekate-gorizirane ceste, komunalne naprave (kanalizacijo, vodovod, elektro in PTT napeljave), ter ogrožajo stanovanjske objekte. Hudourniške vode in narasli vodotoki so povzročili znatno škodo vodnemu gospodarstvu, saj so pobesnele vode rušile bregove in nasipe ter celo odnesle oziroma močno poškodovale 4 (štiri) mostove (Lahško, Čez, Soča, Kneža). Poplave so povzrofiile velike škode stanovanjskemu gospodar-stvu, posebno v občini Koper, kjer so narasle vode poplavile naselje Salaro in zalile preko 200 stanovanj. Organizacije združenega dela so prijavile znatne zneske škod, ki so posledica poplav, tako proizvodnih obratov, kakor tudi skladišč gotovih izdelkov in repromateriala. V dneh 4. do 6. novembra 1980 je področje Brkinov, ki leži v območju občin llirska Bistrica, Postojna in Sežana zajel močan žled. Le-ta je povzročil izredno škodo v kmetijstvu in gozdarstvu, ki bo zahtevala dolgoročno sanacijo. Pravtako so bile močno po-škodovane oziroma uničene elektro in PTT napeljave. Žled je povzročil tudi 25 x obremenitve z lastno težo, kar je imelo za posledico, da se je lomilo sadno drevje in gozd, pa celo stebri daljnovodov. Uničenje, ki ga je povzročil žled je prikazala tudi televizija, tako da opisovanje tega razdejanja ni potrebno. Omeniti velja, da je hitro ukrepanje na tem področju predvsem v gozdarstvu nujno, ker bo sicer uničena tudi polomljena lesna masa, ki bi se jo lahko danes še izkoristilo. Za odpravo posledic škode so občine angažirale vse razpolož-Ijive sile, na področju Brkinov pa so bile pritegnjene k reševanju problemov sanacije tudi republiške institucije. Zveza vodnih skupnosti Slovenije je ukrepala s takojšnjo fi-nančno pomočjo prizadetim področjem. Pripravlja pa tudi skleni-tev samoupravnega sporazuma o solidarnostnem združevanju sredstev za odpravo posledic škod nastalih po poplavah v okto-bru 1980. Zavarovalnice so skupaj z občinskimi štabi in komisijami sode-lovale pri oceni škod in takoj tudi začele izplačevati slednje, vendar končnega zneska zaradi velikega števila škodnih zajtev-kov še ni mogoče navesti. Iz vsega navedenega odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti ugotavlja, da celotne škode ni mogoče prikriti s sredstvi solidarnosti. Na osnovi usklajenih predlogov pristojnih republiških komitejev in poglobljene razprave o njih, pa je slednji pripravil predlog, ki je razviden iz tabele: (Priloga), ter ga predlaga podpisnikom druž-benega dogovora o načinu uporabe in upravljanje s sredstvi solidarnosti v sklepanje. / JS 31 W i ^ ,!?•? '')« 1 predlog PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA s spremembah in dopolnitvah za-kona o volitvah in delegiranju v skupščine z osnutkom zakona . '.:• -(. ' - ¦'.¦; ¦.'- 'K- ¦ ' ¦¦ ¦ i-'*;.:'¦' :.;¦'•¦ -/; POVZETEK: Namen predlaganih sprememb in dopolnitev zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) je nadaljnje dograjevanje ureditve volitev članov delegacij in delegatov ter delegiranja v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti. Predvidene spre-membe in dopolnitve zakona ne spreminjajo načel, na katerih je zgrajen volilni sistem, in postopka za volitve članov delegacij in delegiranje v skupščine. Zakon se spreminja in dopolnjuje tako, da dopušča več samou-pravne regulative. zlasti pri volitvah v samoupravnih interesnih skupnostih, obenem pa v določeni meri poenostavlja postopek glasovanja, tudi to predvsem pri volitvah v samoupravnih intere-snih skupnostih, kjer je ta postopek najbolj kompliciran inzamu-den. Zakon namreč dopušča možnost, da se pri volitvah članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti gla-suje skupaj o vseh kandidatih na listi, pri čemer je možno črtati posamezne kandidate na lisli, s katerimi se volilci ne bi strinjali. Pri ugotavljanju izida volitev za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in za skupščine samoupravnih in-teresnih skupnosti se uvaja dodaten pogoj za izvolitev članov delegacije, kadar je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. Kandidat je lahko izvoljen le, če je dobil najmenj tretjino glasov vseh volilnih upravičencev v te-meljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Določbe zakona naj bi v bodoče neposredno oziroma posre-dno (s primerno uporabo) veljale tudi za volitve tistih samouprav-nih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, katerih dejavno-sti oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena. I. Ustavna podlaga za izdajo zakona Ustavna podlaga za urejanje vprašanj na področju oblikovanja in volitev delegacij ter delegiranja delegatov v skupščine družbe-nopolitičnih skupnosti z republiškim zakonom je dana v 157. členu republiške ustave, ki določa, da se z zakonom uredi način izvolitve in odpoklica, ter v 156., 159., 161., 162. in 164. členu Za zakonsko urejanje oblikovanja in volitev delegacij ter delegiranja delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopoli-tičnih skupnosti pa je dana podlaga v 70. členu republiške ustave, ki določa, da se lahko z zakonom določijo načela za organizacijo samoupravne interesne skupnosti, katere dejavnosti oziroma za-deve so posebnega družbenega pomena, dalje v 136. členu republiške ustave, ki določa. da so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sestavljene po delegatskem načelu, pa tudi v 175. členu, ki določa, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne de-javnosti, kulture, zdravstva in socialrt^ga varstva,- odločajo ena-kopravno s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skup-nosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti skupščine. V 70. členu in v 136. členu republiške ustave je dana tudi ustavna podlaga za zakonsko urejanje tega vprašanja glede samouprav-nih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, katerih dejavno-sti oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena. II. Ocena stanja in razlogi za izdajo zakona ' ' Volitve delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbe- nopolitičnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, so sedaj urejene z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 - v nadaljnjem besedilu: zakon). Na podlagi veljavnega zakona so bile izvedene volitve članov delegacij in delegatov leta 1978. Že v pripravah in med izvedbo volitev je bila poudarjena nujnost nadaljnjega dograjevanja volil-nega sistema nasploh ter posebej volilne procedure in tehnike glasovanja, predvsem v stališča nadaljnjega prilagajanja volitev naravi delegatskega sistema in delegatskih razmerij. Izkušnje pri teh volitvah pa so tudi pokazale, da je volilni postopek, zlasti pa samo glasovanje, zapleten in da v praksi povzroča težave, kar velja predvsem za volitve članov delegacij za samoupravne inte-resne skupnosti. Na opisane težave pri izvajanju zakona so opo-zorile že republiška volilna komisija in občinske volilne komisije. Še posebej pa je bila postavljena zahteva za poenostavitev volilne zakonodaje s strani Republiške konference Socialistčne zveze delovnega Ijudstva Slovenije in Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ob oceni volitev leta 1978. Potreba po dogra-jevanju volilnega sistema in po poenostavitvi tega sistema je bila omenjena tudi v resoluciji VIII. kongresa Zveze komunistov Slo-venije. Ponovno so bila taka stališča zavzeta na sektorskih posve-tih s predstavniki občinskih in regijskih vodstev družbenopolitič-nih organizacij, predstavniki občinskih volilnih komisij in pred-stavniki volilnih komisij pri predsedstvih občinskih konferenc Socialistične zveze delovnega Ijudstva v juniju 1980. Potreba po dopolnitvah volilne zakonodaje v opisani smeri je bila predlagana tudi s strani Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije decembra 1980. Opisane praKtične izkušnje pri volitvah in sprejete usmeritve pri nadaljnji izgradnji volilnega sistema terjajo ustrezne spre-membe in dopolnitve zakona. III. Vprašanja, ki naj se uredijo z zakonom in poglavitne rešitve Predvidene spremembe in dopolnitve zakona ne spreminjajo načel, na katerih je zgrajen volilni sistem, in postopka za volitve članov delegacij in delegiranje v skupščine. Zakon naj bi spreme-hil in dopolnil tako, da bi dopuščal več samoupravne regulative, zlasti pri volitvah v samoupravnih interesnih skupnostih, obenem pa naj bi v določeni meri poenostavil postopek glasovanja, tudi to predvsem pri volitvah v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer je ta postopek najbolj zapleten in zamoden. Obenem naj bi se veljavnost zakona neposredno oziroma posredno raztegnila tudi na volitve tistih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, katerih dejavnost oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena. V razpravi o spremembah in dopolnitvah zakona se je pojavilo tudi vprašanje ali ne bi zakon spreminjali oziroma dopolnjevali tako, da bi se težišče urejanja volitev tudi v samoupravnih intere-snih skupnostih, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti, preneslo v mnogo večji meri v samoupravno regulativo, kot je predvideno v predlaganih spremembah in dopolnitvah zakona. Po taki zasnovi bi se ž zakonom urejala predvsem temeljna načela za volitve vseh dele-gacij, medtem ko bi se pri volitvah v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti uredila z zakonom samo nekatera vprašanja volilnega postopka, druge zakonske določbe pa naj bi veljale za 32 V. - te volitve samo posredno, torej s primerno uporabo teh določb. S tem bi se seveda spremenila zasnova zakona do take mere, da tega ne bi bilo mogoče urediti s spremembami in dopolnitvami zakona,. temveč bi bilo treba sprejeti nov zakon o volitvah in delegiranju v skupščine. Vendar pa kaže, da tako različno ureja-nje volitev in delegiranja v skupščine teh samoupravnih intere-snih skupnosti glede na vlogo, ki jo imajo te skupnosti v skup-ščinskem sistemu v družbenopolitičnih skupnostih, ne bi bilo primerno. Predlog za izdajo zakona ostaja pri dosedanji zasnovi zakona in se usmerja na predlagane posamične spremembe in dopolnitve. Poleg volitev in delegiranja v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo skupaj s pristojnimi zbori skupščine druž-benopolitičnih skupnosti, kar ureja že sedanji zakon, naj bi se v bodoče s tem zakonom urejala tudi nekatera vprašanja glede volitev in delegiranja v skupščine in druge ustrezne organe upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proi-zvodnje, katerih dejavnosti oziroma zadeve so posebnega druž-benega pomena. Neposredno naj bi se v zakonu uredilo zlasti vprašanje delegiranja v skupščine (oziroma druge ustrezne or-gane upravljanja) teh skupnosti. Funkcijo delegacije za delegira-nje delegatov v skupščino ali drug ustrezen organ upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje naj bi namreč opravljal delavski svet, skupščina krajevne skuprfosti ali drug ustrezen organ upravljanja temeljne organizacije združe-nega dela oziroma druge tefneljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. To naj bi veljalo za delegiranje v zbor uporab-nikov in zbor izvajalcev. Seveda pa bi tiio treba dopustiti tudi možnost, da samoupravna oKganizacija oziroma skupnost izvoli eno ali več delegacij za delegiranje delegatov v skupščine teh skupnosti, če ima za to poseben interes. Glede drugih vprašanj, torej tistih, ki niso posebej urejena v zakonu, pa naj bi se delegi-ranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje primerno uporabljale določbe tega zakona. To po-dročje doslej zakonsko ni bilo urejeno, praksa pa je bila zelo neenotna. Zato se je pokazalo, da je treba načela volilnega sistema in postopka, ki so urejena z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine, uveljaviti tudi na tem področju. Določba v veljavnem zakonu, po kateri nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, naj bi se spreme-nila oziroma dopolnila tako, da bi bil bolj jasen njen namen. Smisel te določbe je namreč v tem, da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član isle delegacije (npr. za skupščine druž-benopolitičnih skupnosti), lahko pa je član neke druge delegacije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Spremenile naj bi se tudi nekatere določbe glede kandidiranja. Tako naj bi se v bodoče v temeljne kandidacijske konference za kandidiranje članov delegacij več ne vključevale tudi novoizvo-Ijene delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupno-sti, kot je določeno v sedaj veljavnem zakonu. Pač pa naj bi se iz delegacij formirala občinska kandidacijska konferenca. Občin-sko kandidacijsko konferenco naj bi takosestavljali delegati, ki bi jih vanjo delegirale te delegacije, ter delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Pri kandidiranju kandidatov za delegate v družbenopolitičnih zborih občinskih in republiških skupščin naj bi še bolj prišla do izraza ustavna določba, po kateri se lista kandidatov določi z dogovorom družbenopolitičnih orga-nizacij v okviru Socialistične zveze delovnega Ijudstva. Glede na to, da se lista kandidatov določa z dogovorom družbenopolitič-nih organizacij v okviru Socialistične zveze delovnega Ijudstva, ni več potrebe, da bi listo kandidatov ugotavljala še občinska ozi-roma republiška kandidacijska konferenca. Namesto tega naj bi listo, kot je bila določena z dogovorom, poslala v pregled občin-ski oziroma republiški volilni komisiji občinska oziroma republi-ška organizacija Socialistične zveze delovnega Ijudstva. Sedanji zakon postavlja obveznosti, da sestava delegacije za-gotavlja zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustreza socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije ozi-roma skupnosti, v enaki meri za delegacije za skupščine družbe- nopolitičnih skupnosti kot za delegacije za skupščine samou-pravnih interesnih skupnosti. V praksi se je pokazalo, da je to določbo skoraj nemogoče izvajati pri delegacijah za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, po drugi strani pa je taka obveznost v ustavi določena samo za delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Zato naj bi se ta določba spreme-nila in dopolnila tako, da bi bila opisana sestava delegacij ob-vezna samo pri delegacijah za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ne pa tudi pri delegacijah za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kjer pa bi bilo treba to načelo upoštevati^ kolikor je to mogoče. Zakon je bil poleg sedaj veljavnega načina glasovanja, ki je enak za vse delegacije in po katerem se glasuje za posamezne kandidate na kandidatni listi, dopustil možnost, da se pri volitvah članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupno-sti glasuje skupaj o vseh kandidatih na listi, pri čemer pa bi bilo možno črtati posamezne kandidate na listi, s katerimi se volilci ne bi strinjali. Tako glasovanje bi bilo seveda možno samo v primeru zaprtih kandidatnih list. Način glasovanja o kandidatih za člane delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bi moral določiti statut temeljne samou-pravne organizacije oziroma skupnosti. Statut bi torej lahko določil, da se glasuje ali za posamezne kandidate na listi ali pa skupaj o vseh kandidatih na listi. Pri ugotavljanju izida glasovanja na voliščih je po sedanjem-zakonu v primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije (odprta kandidatna lista), veljalo, da so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov (relativna večina). To lahko privede do tega, da je v delegacijo izvoljen delegat, ki v temeljni organizaciji oziroma skupnosti ne uživa zadostne stopnje zaupanja. Zato naj bi se v zakonu ta rešitev spremenila tako, da bi bil vtakem primeru kandidat izvoljen le, če je dobil najmanj tretjino glasov vseh volilnih upravičencev v temeljni organizaciji oziroma skupnosti. Taka rešitev bi bila bolj v skladu z načeli delegatskega sistema. Ob predpostavki, da kandi-datna lista ne obsega nesorazmerno velikega števila kandidatov glede na to, koliko je treba izvoliti članov delegacije, ter ob normalni volilni udeležbi taka rešitev tudi v praksf ne bi povzro-čila posebnih težav. V primeru, ko bi se pri volitvah članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti glasovalo skupaj o vseh kan-didatih na listi, bi se pri ugotavljanju izida volitev štelo, da so za posameznega kandidata na listi glasovali tisti volilni upravičenci, ki so glasovali skupaj za vse kandidate na listi in, ki niso črtali tega kandidata. IV. Finančne posledice Izvajanje predlaganega zakona ne bo zahtevalo novih oziroma dodatnih finančnih sredstev. Spričo predlaganih poenostavitev volilnega postopka bodo organizacijski in drugi stroški pri izvedbi volitev predvidoma manjši od dosedanjih. , '\l 33 v» t r ¦ OSNUTEK ZAKONA o spremembah in dopolnitvah za-kona o volitvah in delegiranju v skupščine Lčlen Za prvim odstavkom 1, člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) se doda nov drugi odsta-vek, ki se glasi: »Ta zakon ureja tudi nekatera vprašanja glede volitev in delegi-ranja v skupščine in druge njim ustrezne organe upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Glede drugih vprašanj v zvezi z volitvami in delegiranjem v skupščine ter skupnosti se primerno uporabljajo določbe tega zakona«. Orugi odstavek tega člena postane nov tretji odstavek. ..,:,-..•.,¦'¦ ¦,¦-¦¦--.-. . • >. ;.¦:, ' ' - .¦ ';- I... ¦ : j,i( . ' 2. člen Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana iste delegacije vtemeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti«. , 3. člen ¦''" ¦ '¦';¦ J. ': •- Drugi odstavek prvega odstavka 12. člena se črta. •. •-,•<¦-¦ « Orugi odstavek tega člena se spremeni tako, da se giasi: »Občinsko kandidacijsko konferenco sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij«. ¦.,.">,-'- . -,.v ¦„'-., •¦-. ¦,;;;,: -¦<-. .... ¦ ....-..: 4. člen Prvi odstavek 45. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Sestava delegacije za delegiranje delegatov v skupščine druž-benopolitičnih skupnostih mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi te-" meljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti« Za prvim odsta/kom tega člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Pri sestavi delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se glede na razmere in mož-nosti vtemeljni samoupravni organizaciji oziromaskupnosti upo-števajo načela iz prvega odstavka tega člena.« . , ¦ ¦ . * 5. člen ; 2a 50. členom se doda nov 50. a člen, ki se glasi: ' s »50. a člen Funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino ali drug ustrezen organ upravljanja samoupravne interesne skupno-sti materialne proizvodnje opravlja delavski svet, skupščina kra-jevne skupnosti ali drug ustrezen organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko temeljna sa-moupravna organizacija oziroma skupnost v sklad\i s svojim statutom izvoli eno ali več delegacij za delegiranje delegatov v skupščine ali druge organe upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje.« 6. člen Tretji odstavek 77. člena se črta. 7. člen Prvi stavek prvega odstavka 78. člena se spremeni tako, da se glasi: »Občinska organizacija Socialistične zveze pošlje listo kandi-datov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skup-ščine občinski volilni komisiji najmanj 15 dni pred glasovanjem o listi.« 8. člen Prvi stavek prvega odstavka 95. člena se spremeni tako, da se glasi: »Socialistična zveza pošlje listo kandidatov za deiegate v Druž-benopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slove-nije republiški volilni komisiji najmanj 15 dni pred glasovanjem o listi.« ...¦¦, 9. člen V drugem odstavku 136. člena se za besedo »delegacije« dodajo besede »za delegiranje delegatov v skupščine družbeno-političnih skupnosti.« Za drugim odstavkom tega člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost v svo-jem statutu določi način glasovanja o kandidatih za člane delega-cij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. S statutom se lahko določi, da se glasuje na način, kot je določen v drugem odstavku tega člena, aii pa se določi, da se v primeru ko kandidatna lista obsega toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti članov delegacije, glasuje skupaj o vseh kandidatih na listi. Glasuje se tako, da se obkrožita besedi »GLASUJEM ZA« ali besedi »GLASUJEM PROTI«, pri čemer je mogoče črtati posa-mezne kandidate na listi.« ,.-. _ Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 10. člen : Četrti odstavek 143. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Za člana delegacije je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh delovnih Ijudi oziroma občanov v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, so izvoljeni tisti izmed delegatov, ki so dobili največ glasov, pri čemer mora kandidat dobiti najmanj tretjino glasov vseh volilnih upravičen-cev v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Če je bilo na ta način izvoljenih več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, ker jih je dvoje ali več med njimi, ki so dobili najmanj glasov, dobijo enako število glasov, se glede teh kandi-datov z enakim številom glasov opravijo ponovne volitve.« Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: ¦>Če se v skladu z določbo tretjega odstavka 136. člena glasuje skupaj o vseh kandidatih na listi, se šteje, da so za posameznega kandidata na listi glasovali tisti volilni upravičenci, ki soglasovali skupaj za vSe kandidate na listi in ki niso črtali tega kandidata.« 11.člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 34 "i . delegati so sklenili - dele^ati so sktenili - ddc^iiti fio sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 30, akupnaga zaaadanja druibtnepotltfdniga zbora, zbora kra-Javnlh akupnoatl In zbora združanaga dala skuptčlna obfilne LJublJana VI6-Rudnlk, kl ja bllo 25. maroa 19811 prlfietkom ob 16. url, Skupno zasadanja zborov akupafilne Je skllcal In vodll pradsa-dnlk Bkupičlna obfilne, VIII BallA. K dnevnemu radu, kl je bll poaredovan s skllcem skupnega zasedanja zborov, Ja predaadnlk skupsfilna predlagal umaknltav 4. tofike dnavnaga rada In alcer Uvodno porofiilo k pradlogu odloka o zazldalnam nafirtu za obmofije VS-260 Vellke Lasfie, Nato Je bll aoglaano aprajat naalednjl dnevnl red: ; 1. Ugotovltev sklapfinostl zborov "'¦':'i 2. Odobrltev akrajSanega zaplsnlka 29. akupnega zasedanja 3. Obravnava In aprajem porofiila o delu poataje mlllce Vifi za lato 1980 4. Informaclja o aktivnoatlh v prlpravah na III. kongrea samou-pravljalcev 5. Predlogl komlslje za volltve, Imenovanja In kadrovake zadeve 6. Predlogl sklepov o polmenovanjlh. '. • K točkl 1. . Na podlagl prezenčne liste za družbenopolitlčni zbor In na podlagl oddanlh pooblastll delegatov je bilo ugotovljeno, da je sklepčnost skupnega zasedanja vseh zborov podana, saj je bilo prlsotnlh: - 28 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 38 dele-gatov - 28 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov in - 21 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 dele-gatov. K točkl 2. Roza Pohleven, delegatka KS Murgle je opozorila, da odgovor, ki ga je prejel delegat na zadnjem zasedanju glede Mokrške ceste (odgovor ni bil objavljen v skrajšanem zapisniku) ni v skladu s pojasnilom, ki ga je glede asfaltiranja podal Zavod za urejanje stavbnih zemljišč. Zato prosi, da se prouči vprašanje ureditve Mokrške ceste in točno pojasni, v katerem planu je ureditev zajeta. Predsednik skupščine je predlagal, da se pripomba delegatke upošteva kot novo delegatsko vprašanje. na katerega je potrebno podati pismeno pojasnilo. Skrajšan zapisnik 29. skupnega zasedanja, z dne 25. februarja 1981 jeodobren, hkrati ssprejemom sklepa, dase razčisti proble-matlka asfaltiranja Mokrške ceste v tem smislu, da se konkretno pojasni, v katerem planu je zajeto. K točkl 3. Uvodno obrazložitev k poročilu o delu postaje milice Vič za leto 1980 je podal Aladar Belec. komandir postaje milice Vič. Delegat DK št. 2 - Elektroinšt. Milan Vidmar, Savo Trebše je podal predlog, da se stališča IS dopolni še z naslednjim »Od vseh podpisnokov samoupravnega sporazuma o zagotavljanju mini-malnih standardov pri zaposlovanju novih delavcev potrebno zahtevati, da spoštujejo sprejeti sporazum«. Pri nasilnih vselitvah gre namreč predvsem za delavce, ki nimajo niti najnujnejših stanovanjskih prostorov. Delegacija KS Galjevica je podala pisni predlog naj poročilo Sveta za prtventlvo In vzgojo v ctitnem promatu VMt»o/» v posabnam delu va« ukrept, storjan« za povačanj« promatne varnoatl Oolanjakt caite, pradvacm v amialu ivetlobne »Ignaliza-olja, uradltva In otvatlltva prthodov za paica. Prav tako naj porofillo pojaanl vzroka, zaka) Dolanjakl moat nl bll zgrajan po odloflbl Republlskaga aakratariata za urbanlzem, kateri predvi-deva aamaforlzlran Izvoz Orlova caate v smerl Cantra. Prl temj« raano ogrožana žlvljanjaka varnost vseh udeležencev v promatu, pradvaam pa pascev In lolarjav. Na pojaanllo želijo tudl pismena odgovora. Delegatka KS Malfil Ballfi, Rezka Orel je postavlla vpraianje, kdaj bodo prehodl za pesce na Tržaakl ceatl ponovno oznaieol, saj Jlh Ja dolga zlma popolnoma Izbrlsala. SKLEP: >• Poroftllo postaje mlllce VI6 za leto 1980 je aoglaano sprejeto z Izhodlifinlml mlallml, katera je podal v uvodu tov. Belec, - StallSče Izvrinega aveta se naj dopolnl s predlogom DK 4t 2, - Izvrinl svet naj skupaj s postajo mlllce poda odgovore glede altuacije ob prometnem režlmu.na Dolenjski cestl In ob prometni altuacljl, katera Je nastala ob zbrisu horlzontalne obeležbe na Tržaškl caatl. K točki 4. Tov. Čebulj je podal informacijo o aktlvnostih v pripravah na III. kongres samoupravljalcev. Hkratl je podal predlog, ki je bil spre-jet na sejl predsedstva skupSčine občine, da se za delegata skupdfilne občlna Ljubljana Vič-Rudnik na volilno konferenco izvoll Stojana Gomezelja. predsednika zbora združenega dela. SKLEP: Soglasno je bil sprejet predlog o izvolitvi Stojana Gomezelja za delegata skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na volllno konferenco. Ktočkl5. SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela '•; '^-"•''¦¦'\ a) predlog o izvolitvi . - ... - -¦¦ - Marije Gačnik l;-; - . ¦, ¦ V--, ¦¦' - Klemena Lamuta .. .; ;. • ' - Mirjano Osolnik ',"¦ y - Iztoka Šubaro . ¦ , ¦>,.- ,'^—-" - Bojana Visočnika ' ' • •-¦'" - Blaža Volfa * za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani, . ' b) o imenovanju > ;¦ ,. '.. -• - Dragice Zupančič ~ • - Stanke Repovž 4 - ' . ' - Ivana Kurenta • za delegate v skupščino skupnosti občine Ljubljanske regije. K točki 6. Po krajšem uvodu, katerega je podal član izvršnega sveta Anton Bregar ter po razpravi, v kateri sta sodelovala delegat KS Horjul Pavle Zdešar in predsednik SO Vili Belič je skupščina soglasno sprejela SKLEP: 1. o poimenovanju Osnovne šole Vič po padlem borcu Marjanu Novaku-Jovi tako, da se imenuje Osnovna šola Marjan Novak-Jovo, Ljubljana, Nanoška 2, 2. o poimenovanju Vzgojnovarstve/iga zavoda Vrhovci po revo-lucionarki Angeli Miklavc-Mami tako, da se imenuje Vzgojnovar-stvena organizacija Angela Miklavc-Mami, Ljubljana, Vrhovci c. XIX, 3. o poimenovanju Vzgojnovarstvenega zavoda Bičevje po na-rodnem heroju Milanu Česniku tako, da se imenuje Vzgojnovar-stvena organizacija Milan Česnik, Ljubljana, Vidmarjeva 10. Skupno zasedanje zborov skupščine je bilo zaključeno ob 17. uri. Zbori so nadaljevali z delom na ločenih sejah. Zapisnik izdelala: Zdenka Sever, I. r. Predsednik skupščine: Vili Belič, I. r. 35 ¦ t. V "'-V.» Y '¦¦ ¦¦¦" l ¦i>* ¦¦ f SKRAJŠAN ZAPISNIK \--\j': 26. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 25. marca 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Sejo družbenopolitičnega zbora je sklical in vodil prredsednik zbora, Emil DOLČIČ. Na predlog predsednika je zbor soglasno sprejel naslednji dnevni red: • , ' 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, :.-¦¦' 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora, 3. Obravnava analize uresničevanja družbenega plana Ljub-Ijane za obdobje 1976-1980 na področju stanovanjskega go-spodarstva; poročila o izvajanju akcijskega programa in infor-macije o pripravah na izbor prioritetnih sosesk, 4. Obravnava osnutka programa dela skupščine za leto 1981 ter informacije o programu dela izvršnega sveta za leto 1981, 5. Vprašanja in predlogi delegatov. K točkl 1. Predsednik zbora je razglasil sklepčnost seje, ker je bilo prisot-nih 20 delegatov zbora od skupno 29 delegatov. Izostanek s seje so pravičili: Alojz Dolničar, Nataša Kovač, Ivan Kurent, Franc Malovrh, Stane Smole, Stane Tesner in Rudi Zier-nicki. Brez opravičila pa sta s seje izostala Ivan Košak in Gabrijel Trček. Poleg delegatov so na seji bili prisotni še: ' ,.~, - Joško Vučemilo, predsednik izvršnega sveta, - Ciril Virant, Metka Simonič in Tanja Jelen, člani IS, - Peter vrhunc, predsednik OK SZDL in - Jože Lekšan, direktor Zavoda za urejanje stavb. zemljišč Vič. K točki 2. Skrajšan zapisnik 25. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. februarja 1981 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odo-bren. K tofil 3. Tovariš Vrhunc je seznanil delegate s stališči predsedstva OK SZDL k aktualnim vprašanjem stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Predsedstvo je namreč sprejelo naslednja stališča in predloge: - Predsedstvo OK SZDL ugotavlja, da se je aktivno vključevalo oziroma organiziralo akcijo pri utrjevanju hišne samouprave. Kaže se očiten napredek pri uveljavljanju hišne samouprave kakor tudi vključevanje hišne samouprave v krajevno samou-pravo, - na področju stanovanjske izgradnje smo se srečevali z raz-drobljenostjo, nepovezanostjo, podjetniškim in monopolnim po-ložajem gradbenih organizacij združonega dela in obrtne dejav-nosti, - v preteklih letih smo imeli sistem, da je gradbena operativa z nakupom zemljišč in z vlaganji v komunalno infrastrukturo zago-tovila monopol, ki je prihajal do izraza pri ceni m2 stanovanjske površine, pri kvaliteti in drugih pripravah pri načrtovanju stano-vanj, - organizacijske priprave, kakor tudi strokovne in politične za konstituiranje zavoda za izgradnjo Ljubljane prepočasi tečejo in jih je potrebno pospešiti in zagotoviti politično podporo, - vse napore je potrebno v bodoče usmeriti v pravočasno komunalno opremljenost in pridobitev zemljišč, ker so to glavni vzroki zaradi kasnitve pri gradnji stanovanj, - analizirati je potrebno stanje nezasedenosti stanovanj, kate-rih je v Ljubljani 2100 in ugotoviti, kdo je lastnik teh stanovanj ter jih čimprej zasesti glede na veliko število pričakovalcev stano-vanj. Zaradi tega so prisotne tudi številne nasilne vselitve (103), - predsedstvo ugotavlja, da je stanovanjska gradnja v okviru stabilizacije prioritetna naloga. Zato je treba na področju cen iskati takšne rešitve, ki bodo zagotovile izpolnjevanje stabilizacij-ske politike, - predsedstvo poziva vse družbenopolitične subjekte, da poli-tično podpro akcijo ponovnega političnega delovanja s tistimi dejavniki, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o stano-vanjskem gospodarstvu, - glede prehoda na ekonomske stanarine predsedstvo podpira stališča P MK SZDL, da se le-te povečajo za 28%, pri čemer pa je potrebno opraviti socialne korektive in bolj izpostaviti politiko subvencioniranja, - v kolikor še ni preverjeno, se naj preveri, da prioritetne soseske niso predvidene na obdelovalnih površinah. V nadaljnji razpravi so sodelovali: Breda ČIŽMEK, Jože MODIC, Anton ČERNIVEC, Janez ČEBUU, Jože LEKSAN, Milan BUH, Jože GERKŠIČ, Ema DURJAVA, Joško VUČEMILO in Emil DOL-ČIČ. SKLEP: Družbenopolitični zbor je k analizi uresničevanja plana za obdobje 1976-1980 na področju stanovanjske graditve, poro-čila o izvajanju akcijskega programa in informacije o pripravah na izbor prioritetnih sosesk, soglasno sprejel stališča predsed-stva Občinske konference SZDL ter naslednje predloge, stališča in ugotovitve: 1. Glede na vse večji pomen kmetijskih zemljišč za zagotovitev hrane, je potrebno vse programe graditve prilagoditi politiki očuvanja in zaščite kmetijskih zemljišč in usmeriti stanovanjsko in drugo gradnjo na manj kvalitetna zemljišča (na barje, obrobja naselij, na manj kvalitetne gozdne površine, ipd.), čeprav bo terjala gradnja na teh zemljiščih večja vlaganja, predvsem v komunalno opremo. Tudi z ustrezno cenovno politko je potrebno zaščititi obdelo-valne kmetijske površine. V zvezi z ohranitvijo in zaščito kmetijskih površin je potrebno pregledati tudi, da predvidene prioritetne soseske niso načrto-vane na kmetijskih površinah 2. Naloge na področju problematike mladih družin je potrebno dopolniti v tem smislu, da je treba stanovanjski fond, ki je bil dodeljen pred leti mladim družinam, izpraznjevati in ga znova dodeljevati novim mladim družinam. S tem v zvezi je treba začeti izvajati pogoje, pod katerimi so bila stanovanja dodeljena mladim družinam (izpraznitev po preteku določene dobe, jamstvo OZD, ipd.). 3. Poleg v gradivu navedenih vzrokov za zaostanek v stano-vanjski graditvi zbor ugotavlja: Tudi nekateri obstoječi predpisi ovirajo hitrejšo stanovanjsko izgradnjo, zato je potrebno proučiti zakonodajo na tem področju in podati pobudo za spremembo tistih predpisov, ki predstavljajo oviro hitrejši in učinkovitejši stanovanjski izgradnji. Pomanjkanje urbanističnih in zazidalnih načrtov prav tako po-gojuje probleme, ki se pojavljajo na področju stanovanjske iz-gradnje, predvsem pa povzroča številne črne gradnje. Zato je eden izmed pomembnih pogojev za zboijšanje stanja na po-dročju stanovanjske izgradnje tudi izdelava in sprejem čimveč-jega števila zazidalnih načrtov; pravočasna pridobitevzemljišč in komunalna opremljenost teh zemljišč. Gradnjo pa je potrebno načrtovati le na zemljiščih, ki za kmetijsko proizvodnjo niso primerna. 4. Organiziranost na področju stanovanjske izgradnje je pre- 36 . ~> yT "; ¦' - / :.. več zamotana, postopki so predolgotrajni, kar nujno vodi v poča-snejše, pogosto tudi neučinkovito razreševanje problemov in nalog, k večanju stroškov, k visokim cenam, možnim špekulaci-jam, črnogradnjam, itd. Tudi metodologija za izračun cen je preveč zapletena. Nujno potrebno je predvideli take rešitve, ki bodo: Q pogojevale večjo učinkovitost na področju stanovanjske iz-gradnje, - zagotavljale izpolnjevanje stabilizacijske politike tudi na po-dročju stanovanjske graditve, - zagotavljale vpliv in izvajanje pravic pričakovalcev stanovanj, delavcev in občanov na načrtovanje in izvajanje stanovanjske graditve, - realizacijo zaostanka iz že sprejetega terminskega plana in hkrati tudi tekoče izvajanje predvidenih novogradenj. K točkl 4. V razpravi o osnutku programa dela skupščine in njenih zborov za letošnje leto, o predlogu zadev, ki naj bi bile vključene v program dela družbenopolitičnega zbora ter o informaciji o pro-gramu dela izvršnega sveta, so sodelovali: Breda ČIZMEK, Janez ČEBUU, Emil DOLČIČ, Brane PEčAN in Joško VUČEMILO. Delegati so v razpravi podali pobudo, naj bi se ob razpravah o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine ponovno prou-čile pristojnosti, ki jih ima družbenopolitični zbor ter zadeve, ki ne pomenijo izvajanja vloge družbenopolitičnega zbora v skup-ščinskem sistemu, prepusti odločitvam zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela (n. pr. sprejemanje zazidalnih načrtov, urbanističnih redov, raznih predlogov aktov, ipd.). Statutarno pravna komisija naj temeljito prouči pristojnosti, določene v statutu občine. O osnutku programa dela skupščine, njenih zborov in izvrš-nega sveta je razpravljalo tudi predsedstvo OK SZDL. Predsed-stvo se strinja s programom, vendar opozarja na težave, ki nasta-jajo zaradi programa dela skupščine mesta, ki najvefikrat ro-kovno ne soupada z občinskim programom. Na tem področju je potrebno rokovnik uskladiti, obenem pa v okviru predsedstva »skupšine sprotno določati, katere zadeve bo skupščina s po-dročja mesta obravnavala na svojih sejah. Za program izvršnega sveta predsedstvo OK SZDL meni, da predstavlja generalno usmeritev dela skupščine občine. Predsed-stvo predlaga, da se vnese v program dela izvršnega sveta oz. skupščine tudi ureditev prostorskega dela v naselju Hruševo-Selo. SKLEP: Osnutek programa dela skupščine občine in njenih zborov, predlog zadev, ki naj bi tvorile program dela družbenopo-litičnega zbora in informacija o programu dela IS za leto 1981 je družbenopolitični zbor sprejel s priporočilom za proučitev pri-stojnosti DPZ v smislu razprave. K točki 5. Vprašanj ali predlogov delegatov ni bilo. Seja je bila zaključena ob 18.10 uri. Zapisnik izdelala: ' PREDSEDNIKZBORA: Marja Mihelič, l.r. ; .: ¦ ; Emil Dolčič l.r. /:^Sf- /, V- ' jt" ;¦¦- ' y:- 4> SKRAJŠAN ZAPISNIK 32. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 25. marca 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, STOJAN GOMEZEU. Soglasno je bil sprejet sklep, da se 8. točka dnevnega reda »Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za VS-260 Velike Lašče« umakne z dnevnega reda. Brez pripomb je bil nato sprejet sledeči ; DNEVNI RED: — 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 31. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981, 4. Obravnava in sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji, 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o posebnem občin-skem prometnem davku, 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o davku na promet nepremičnin, 8. Obravnava in sprejem predloga odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Obravnava in sprejem družbenega dogovora oskupnih osno-vah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razpo-rejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih orga-nov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, 10. Obravnava osnutka programa dela skupščine občine za leto 1981, 11. Obravnava analize izpolnitve srednjeročnega programa sta-novanjske izgradnje 1976-1980, uresničevanje akcijskega programa in predlog izbora prioritetnih sosesk graditve v Ljubljani, 12. Obravnava osnutka odloka o povprečni gradbeni ceni stano-vanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju Ijubljanskih občin, 13. Informacija osnutka programa dela izvršnega sveta skup-ščine občine za leto 1981, 14. Obravnava ostalega sejnega gradiva SML in določitev deie-gatov za sejo zbora združenega dela SML, . • _. 15. Vprašanja in predlogi delegatov. , . ¦ . KTOČKM. Predsednik zbora je razglasil sklepčhost zbora, ker je bilo na seji od skupno 49 delegatov prisotnih 29 delegatov zbora združe-nega dela. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih delegatskih konferenc: DKšt. 4 - Iskra TOZD SEM, ^ , % 37 DKil. 6-IGO, ^ ¦'¦¦..¦•,.'¦¦ DKat. 7 - Elaktromontaža, • v DK it. 9 - Iskra, TOZD PMD Horjul, <¦>•": DK *t 10 - Avtomontaža TOZD Utenailia, ¦','.' ' DK št. 14 - Slovenijales - Žifinica DS8P, "*••. '-¦¦''. OK it. 15 - Hoja - Predelava lesa DSSS, DKst. 17-GG Ljubljana, DSSS, / , DK st. 18 - Mizarstvo Vlč, DKst. 19-Zmaga, '. •.' DK St. 20 - Slovenijalas TOZD lesni in gr. material, OK 4t 21 - Tiskarna Ljubljana, ¦•¦'.- DK st. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet DK st. 30 - KIP Montažno ind. podjetjo, DK št. 33 - VVZ Malči Belič, DK st 39 - Fakulteta za elektrotehniko, '¦', DK št. 43 - ZD Ljubljana, TOZD oanovno zdravstvo, ¦' ' ':¦: OK st. AA - obrtna dejavnost, OK St. 45 - DO Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestvo, DK st. 49 - SDS - Upravnih organov SO Lj. ViC-Rudnik; Predčasno sta sejo zbora zapustila delegata OK št 35 in DK št. 37. K TOČKI 2 SkiajSan zapisnik 31. seje zbora združenega dela z dne 25. tebrnarja 1981 je bil skupno 8 popravkom k 1. točki - 2 odstavek ugoiovitev odsotnosti delegatov delegatskih konferenc »name-sto OK št. 10 Avtomontaža TOZD Utensilia se navede DK št. 3 Iskra Elektrozveze, PMD«, soglasno sprejet. K TOČKI 3 Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana VJč-Rudnik je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune. V razpravi je sodeloval delegat Lužovec Janez - DK št. 31, ki je pripomnil, da so sredstva namenjena za finansiranje Poti spomi-nov in tovarištva ter sredstva za komunalno dejavnost z ozirom na težino problemov, premajhna. Belko Bavcon, sekretar sekretariata za občo upravo in prora-čun je delegate seznanil s stališčem izvršnega sveta k podanim pripombam DK št. 31, da z ozirom na omejena sredstva ni možno povečati sredstev za te namene. Proračuni so v Ljubljani uskla-jeni in z ozirom na dogovor o omejevanju splošne porabe ni možna prerazporeditev. Finansiranje PST bo potekalo tudi v naslednjih letih, kar pa zadeva sredstva za tehnidno in urbani-stično dokumentacijo, geodetske izmere ter kataster komunalnih naprav, je problem predvsem v tem, ker so se sredstva v prete-klem letu uporabljala tudi za druge namene. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o proračunu občine za leto 1981. K TOČKI 4. Uvodno obrazložitev k predlogu družbenega dogovora o uskla-jevanju davčne politike v SR Sloveniji je podal Mitja PAULIN, nam. direktorja uprave za družbene prihodke. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Slove-niji. • KTOČKI5 Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spremembah in do-polpitvah odloka o davkih občanov je podal Mitja PAULIN. K predlogu odloka je predlagal amandma, ki ga je sprejel izvršni svet 25. 3. 1081 in sicer: 1. V 3. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki vsebuje 12. a, 12.b, 12,c, 12.d, in 12.ečlen, se spremeni: - V drugem odstavku 12. c člena se drugi stavek z vsebino: »V davčno osnovo so za te zavezance vsteva tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov oziroma se za te zavezance osebni dohodek po 10. členu zakona adavkih občanov ne ugo-tavlja«, v celoti črta. 12d člen se spremeni in glasi ' »Zavezanci davka iz 12 a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov« Preostalo besedilo 12 d člena se - V drugem odstavku 12,e 4lena»evprvl vntl betada »odlofil« črta In dodaita betadl »ugotovi pogoja«. 2. 10, 6len: • « V 28. članu odloka o davklh obfianov ie doda nov drugl odita-vek, kf se glasl: - »Kadar zavazancl oddajajo sobs turlstom prako turistlfinlh drultev all turlstlfinih organlzaclj, ao do davčne osnovs 60.000 dln oproščeni plačila davka». 3, Sedanjl 10. člen odloka o spremambeh In dopolnltvah odloka o davklh občanov postane 11. filen. SKLEP: Zbor združenega dela Ja brez razprava soglasno apra-jel predlog o spremembah In dopolnltvah odloka o davklh obča-nov vključno s predloženlm amandmajem. K TOČKI 6 Kratko uvodno obrazložitev k predlogu odloka o poaebnem občinskam prometnem davku Je podal Mltja PAULIN. Razprave nl bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je predlog odloka o poaebnem občlnakem prometnem davku sprejel z enim glasom proti. K TOČKI 7 Razprava k predlogu odloka o davku na promet nepramlfinin nl bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o davku na promet nepramlčnin. K TOČKI 8 Kratko uvodno obrazložltev k predlogu o turlstlfinl takai na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik je podal Mitja PAULIN. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je aoglasno sprejel predlog odloka o turistifinl taksi na območju občine Ljubljana Vič-Ru-dnik. KTOČKI9 Uvodno obrazložitev k družbenem dogovoru o skupnlh osno-vah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporeja-nju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvl sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev je podal Belko BAVCON, sekretar sekretariata za občo upravo in proračun. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel družbeni dogovor o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti uprav-nih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. K TOČKI 10. K osnutku programa dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 je uvodno obrazložitev podala Marija WEBER - podpredsednica skupfičine. V razpravi sta sodelovala: - Lužovec Janez - delegat OK št. 31, ki je predlagal, da ja potrebno roke za obravnavo zadev na skupščini in Izvršnem svetu glede na časovni program upoStevati bolj flakslbilno, posebno za zadeve, ki niso povsem odvisne od predlagatelja, to je zlastl prl sprejetju zazidalnih načrtov oz. druglh urbanlstlčnlh dokumen-tov. Skupičlna občlne mora kot uatanovltelj zavoda za urejanje stavbnih zemljisč Vlč v skladu z zakonom o komunalnlh dejavno-stih posebnega družbenega pomena datl soglaaje k predvldenlm statusnim spremembam ob združevanju zavoda za urajanje stavbnih zemljišč Vič v zavod za Izgradnjo Ljubljane. Zato predla-gajo, da se to vnese v program dela akupičlna. - Trebse Savo - delegat DK St. 2 ja predlagal, da ae v bodoče programi Izdelajo tako, da bo med osnutkom In predlogom dvo-mesefinl rok, kar bo omogofialo pradlagataljam, da stallsCa, mne-nja, pradloge, dopolnltve in apramamba a se) zborov upoštevajo pr! prlpravl predlogov oz. zavzamajo do njlh atallifia In pripravljo ustrezna pojasnlla al! odgovore. Enomesečnl rok terjata samo tlsk in fias razprave v delegacijah SKLEP: Zbor združenega dela je aoglasno sprejel osnutek dela 9$ skupščine za leto 1981. Pri izdelavi predloga naj se po možnosti upoštevajo pripombe DK št. 2 in DK št 31. KTOČKI 11. Uvodno poročilo k analizi jzpolnitve srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje 1976-1980, uresničevanju akcijskega programa in predlog izbora prioritetnih sosesk graditve v Ljub-Ijani je podal Marjan KERMAVNER, predsednik komiteja za ureja-nje prostora in varstvo okolja. V razpravj je sodeloval Savo Trebše - delegat DK št. 2, ki je podal pripombo delegatske konference, namreč, da stanovanj-ska graditev kaže na še naprej neodgovorno obnašanje udele-žencev v stanovanjski gradnji in DO Staninvest. Smatrajo, da je metodologija o ugotavljanju in določanju cene stanovanjskih površin pomemben dejavnik za preprečevanje nadaljnjega neu-pravičenega naraščanja cen stanovanj in njihovo vrnitev za nivo, ki je sprejemljiv tudi za pričakovalce stanovanj kot kupce. Prva dva vzroka, ki sta navedena: prešibka kadrovska zasedba stro-kovnih služb DO Staninvest in delovne skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, navajata na razmišljanje o možnostih novega zaposlovanja. Dodatna zaposlovanja pa bi samo še angažirala del sredstev v DO Staninvestu in delovni skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. V DK se je pojavilo vprašanje vloge občinskih stanovanjskih skupnosti. K problematiki stanja in izhodišča za nadaljnji razvoj Ijubljan-skega gradbeništva ima delegatska konferenca naslednje pri-pombe oz. pomisleke: - k poglavju 2 - Inovacijske priprave, tč. 4. - sporno je nepo-sredno dogovarjanje za oddajo del, ker se s tem vnaprej daje prioriteta enemu in izključuje vse druge potencialne izvajalce, izključuje izbiro na podlagi kvalitete, pri čemer ne pride do izraza v 3. poglavju zapisano določilo...« o podpiranju zdravega med-sebojnega gospodarskega tekmovanja OZD.... Zlasti ker je pri-čakovati »radikalno zmanjševanje obsega del v gradbeništvu bo v prihodnjih letih prišlo do zaostrovanja konkurence med O2D v gradbeništvu«. Treba bo odpirati možnosti vsem dobrim izvajal-cem in preprečiti zapiranje v ožje kroge, tudi samega Ijubljan-skega prostora. Ob tem tudi sprašujejo, če ne velja več zakon o javnem razpisu za oddajo del, ki onemogočajo oddajo večjih del brez razpisov. - K poglavju 5 - Investicijske naložbe v razvoj gradbeništva, se DK št. 2 postavlja dilema, če določila pod a) do d), ki so izhodišča dobrega in uspešnega gospodarjenja in ki določajo smer razvoja OZD s področja gradbeništva, sploh lahko sprejema ta izbor. Lahko so dana le kot priporočila, ker sodijo v vsebino poslovnih politik OZD, medsebojnih dogovorov in sporazumov. Brezpo-gojno pa je treba zahtevati racionalno obnašanje pri gospodarje-nju z družbenimi sredstvi. SKLEP: Zbor združenega dela sprejema pripombe in pobude delegatske konference št. 2, katera naj delegati posredujejo na seji zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane. K TOČKI 12. K osnutku odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju Ijubljanskih občin delegati zbora združenega dela niso imeli pripomb. K TOČKI 13. K osnutku programa dela izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 je imela pripo>nbe DK št. 31 in sicer: - v osnutku programa dela izvršnega sveta za leto 1981 bi kazalo vključiti še nekaterazazidalnaobmočja kot RS-103, Pot na Grič, RS-105 Ižanska cesta, VS-1/2 Opekarska cesta, VS-106 Bobenčkova, VS-5 Rožna dolina in VP-4 Plutal, katere naloge izhajajo iz prejšnjega obdobja in za katere se bo potrebno v letu 1981 tudi opredeliti. - Nadalje predlagajo, da se vključijo v program dela izvršnega sveta poročila organizacij, ki sodijo v dejavnost posebnega druž-benega pomena in delajo za občino, to je LUZ in Ljubljanski geodetski biro. SKLEP: Delegati zbora združenega dela se s predlaganim osnutkom dela izvršnega sveta za leto 1981 strinjajo ter predla- gajo, da izvršni svet pri sestavi predloga upošteva pripombe, ki jih je posredovala OK št. 31. K TOČKI 14. K ostalemu sejnemu gradivu SML je imela pripombo DK št. 2 in sicer k poročilu o aktivnosti izvršnega sveta SML na področju preskrbe in blagovnih rezerv in predlagajo, da se med pomembne naloge točke 5 - Programska usmeritev v letu 1981 vključi zasle-dovanje take davčne politike, ki bo pospeševala čim večjo inten-zivnost kmetijskega gospodarstva in realizacija dolgoročne poli-tike v kmetijstvu, ki bo pospešeno izboljševala pogoje racionalne in kvalitetne kmetijske proizvodnje (pogoji gospodarjenja, od-kupi presežkov, cene). Za udeležbo na 45. seji zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo dne 2. aprila 1981 ob 16.30 so bili določeni naslednji delegati: za področje gospodarstva: - Banfi Bela - DK št. 13 ( - - Matija Cimerman - DK št. 23 , ^ % - Bežan Tončka - DK št. 27 - Lužovec Janez - DK št. 31 _ • • .¦ za področje kulture In prosvete: , , > - Ivanka Kaučin - DK št. 35 , <.) * y - Karel Markelj - DK St. 37 za področje zdravstva in sociale: , . ¦ - Zastavnik Marija - DK št. 42 za področje kmetijstva: - Stilc Janez - DK št. 47 < - ' '> "" ? t K TOČKI 15. DK št. 2. - Našim delegatom se pogosto postavlja vprašanje, kaj je z rekonstrukcijo Tržaške ceste in z obvoznico. Predlagamo, da časopis Naša komuna objavi krajši zapis o poteku del in planirani realizaciji do konca leta 1981. DK št. 23: - Delegacijo zanima, kaj je z Iškim Vintgarjem? Objekt, ki je služil gostinskim namenom propada, čeprav bi verjetno bilo primerno, da bi služil svojemu namenu, saj v bližnji okolici ni ustreznega gostinsko turističnega objekta. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 18.30. Zapisnik izdelala: PredsednikZZD: Andrejka Novak, I. r. Stojan Gomezelj, I. r. Odgovori na vprašanja delegatov ODGOVOR NA OELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGATOV ČR-NEGA VRHA -GLEDE REGRESIRANJA NAFTE ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO Po uredbi, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 38/80, imajo pravico do znižane stopnje prometnega davka za plinsko olje D-2, organizacije združenega dela s področja kmetijstva za potrebe lastne proizvodnje, kot tudi za potrebezdruženih kmetov (članov in kooperantov), v okviru pismeno sklenjene pogodbe o proizvodnem sodelovanju. Kmetijske organizacije združenega dela nabavfjajo gorivo za potrebe lastne kmetijske proizvodnje tako, da istočasno z naro-čilnico predložijo izjavo, da je gorivo namenjeno izključno za lastno proizvodnjo. Združeni kmetje po znižani davčni stopnji nabavljajo gorivo, če imajo pismeno sklenjeno pogodbo o proizvodnem sodelovanju med kmetom in KZ, TZO oziroma TOK. Količino goriva, za katero se prizna znižana davčna stopnja, določi Kmetijska zadruga glede na določeno količino proizvodnje v pogodbi in sicer: na enoto mere kmetijski pridelki enota mere litrov - žita - sladkorna pesa ; v ¦;¦¦'' - koruza za zrnje I - krompir (vrtnine) ' , • - sadovnjaki (jagodičevje) - vinogradi - hmelj , . - meso: ' - s . ''"','".''' t 200 t', n t 140 t 50 t. 30 t 70 t .,.-• 700 39 ¦ i' ¦ '. ¦-. t 330 t 440 1 70 mlado pitano govedo (živa teža) plemenska goveja živina (živa teža) - mleko 000 Za proizvodnjo svinjskega mesa, perutnine in jajc določi koli-čino goriva organizator proizvodnje (organizacije združenih kmetov) v skladu s stopnjo doma pridelane krme in sicer na osnovi normativa za pridelovanje koruze za zrnje, pri čemer se morajo upoštevati naslednji ekvivalenti: - iz 1000 kg koruze lahko pridelamo 280 kg svinjskega mesa (ž. t.) ali 380 kg perutnine (ž. t.) oziroma 7.000 kom jajc, Naročilnico dobijo združeni kmetje pri svoji zadrugi, pri kateri je lahko že doslej vsak združeni kmet dobil vse podrobne. infor-macije. Kmetijska inšpekcija redno kontrolira porabo goriva, ki je bila nabavljena po nižji davčni stopnji glede na realizacijo sklenjenih pogodb ob proizvodnem sodelovanju. Za plinsko olje D-2 znaša regres približno 25% od malopro-dajne dnevne cene. Glede znižanja bencina, ki ga kmetje uporabljajo za motorne kosilnice in druge kmetijske stroje je Kmetijska zadruga Ljub-Ijana podala predlog na pristojnih mestih, v občini in republiki, za ^vedbo olajšav tudi za to gorivo za vse kmetijske proizvajalce, ki imajo pogodbo o proizvodnem sodelovanju z zadrugo. Ljubljana, 5. 3. 1981 Komite za kmetijstvo ' . ¦ • i " gozdarstvo in preskrbo SKRAJŠAN ZAPISNIK 32. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila dne 25. marca 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine. Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Jožica Krištof. Soglasno je bil sprejet naslednji ( DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosli zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 31. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 4. Obravnava in sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o posebnem občin-skem prometnem davku 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o davku na promet nepremičnin 8. Obravnava in sprejem odloka o spremembi odloka o turi-stični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 9. Obravnava in sprejem družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razpo-rejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev 10. Obravnava osnutka programa dela skupščine občine za leto 1981 11. Obravnava analize izpolnitev srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje 1976-1980, uresničevanje akcijskega pro-grama in predlog izbora prioritetnih sosesk graditve v Ljubljani 12 Obravnava osnutka odloka o poprečni gradbeni ceni sta-novanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju Ijubljanskih občin 13. Informacija o osnutku programa dela izvršnega sveta skupščine za leto 1981 14. Obravnava sejnega gradiva SML in določitev delegatov za sejo zbora občin 15. Vprašanja in predlogi delegatov. Delegacija KS Horjul je podala pripombo, da so dnevni redi preobširni. Točke informativnega značaja se naj zalo ne vključu-jejo v dnevni red, v kolikor niso vezane na kasnejše odločitve delegatov. Za objavo informacij naj se uporabi druga primerna oblika. S to pobudo se je zbor strinjal. K TOČKI 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi. da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti prisotnih na seji 28 delegatov. K TOČKI 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 31. seje zbora V razpravi sta sodelovala delegata KS Krim-Šega Ivan in KS Horjul-Zdešar Pavle, ki sta zahtevala odgovore na delegatska 40 ¦ f, vprašanja, postavljena na prejšnjih sejah. Pripomb na skrajšan zapisnik ni bilo. SKLEP: Skrajšan zapisnik 31. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. februarja 1981 je bil soglasno sprejet. K TOČKI 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o prora: čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik. Uvodno poročilo k predlogu odloka je podal član IS Ivan Lovše. V razpravi pa so sodelovali delegati KS Kozarje - Franc Šebesnik, ki ga je zanimalo, za katere lokacije za nove šole so namenjena sredstva, navedena v proračunu, kakšni so kriteriji za sredstva, ki se dodeljujejo KS, kako se bodo delila sredstva za LO in ali se plan lahko spremeni, glede na to, da je njihova planirana šola izpadla. Delegatu KS Kozarje je odgovoril član IS Bregar Anton, ki je pojasnil, da pride njihova šola za gradnjo v naslednje srednje-ročno obdobje, KS pa naj se vključi v delo pri pridobitvi ici pripravi zemljišča. Delegatka KS Murgle - Rozka Pohleven je postavila vprašanje v zvezi s sredstvi za oštevilčenje hiš in predlagala v kolikor je mogoče, da se predvidi ustrezno označitev ulice v naselju Murgle ter s tem omogoči večjo preglednost. Delegat KS Horjul - Pavle Zdešar je vprašal, ali bo iz sredstev 8 milijonov dinarjev namenjenih za geodetske izmere predvidena izmera tudi za to KS. Delegatoma je odgovoril in dal potrebna pojasnila Ivan Lovše, član IS. Delegata sta bila z odgovorom zadovoljna. Delegat KS Dobrova - Vital Eržen je menil.da bi bilo treba proračun bolj obširno utemeljiti. Delegata KS Kolezija - Svetozarja Miličevajezanimalo, ali ježe ' znana lokacija za osnovno šolo. Na vprašanje je Bregar Anton pojasnil, da bo osnovna šola v KS Kolezija. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981. K TOčKI 4. Obravnava in sprejem predloga dogovora o uskla-jevanju davčne politike v SRS Obrazložitev predloga dogovora je podal član IS Ivan Lovše in predlagal, da se v 18. členu na koncu doda besedilo: »v skladu s programom dela po 3. členu zakona o uporabi za družbene prihodke«. V razpravi sta sodelovala tudi delegata KS Horjul in KS Vrhovci. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS, skupno s predla-ganim dodatnim besedilom na koncu 18. člena. K TOČKI 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spre-membah in dopolnitvah odloka o davkih občanov V razpravi je podal obrazložitev k predlogu član IS Ivan Lovše in v imenu izvršnega sveta predlagal naslednje amandmaje: 1. v drugem odstavku 12. c člena se drugi odstavek z vsebino »v davčno osnovo se za te zavezance všteva tudi dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov oziroma se za te zavezance osebni dohodek ugotavlja«, v celoti črta; 2. 12. d člen se spremeni in glasi: »Zavezanci davka iz 12. a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov«. Preostalo besedilo 12. d člena se črta; 3. v drugem odstavku 12. e člena se v prvi vrsti beseda »od-loči« črta in dodasta besedi »ugotovi pogoje«, 4. v 28. členu odloka o davkih občanov se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kadar zavezanci oddajajo sobe turistom preko turističnih društev ali turističnih organizacij so do davčne osnove 60.000 din oproščeni plačila davka«; 5. sedanji 10. člen odloka o spremembah in dopolnitvah od-loka o davkih občanov postane 11. člen. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov skupaj s predlaganimi amandmaji izvršnega sveta. K TOČKI 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o poseb-nem občinskem prometnem davku V razpravi je postavil vprašanje delegat KS Horjul, na katerega je odgovoril član IS Ivan Lovše. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o posebpem občinskem prometnem davku. K TOČKI 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o davku na promet nepremičnin V razpravi sta sodelovala delegata KS Horjul - Pavle Zdešar in KS Vrhovci - Marko Verbič. Na njuna vprašanja je odgovoril član IS Ivan Lovše. Delegata sta bila z odgovorom zadovoljna. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o davku na promet nepremičnin. K TOČKI 8./ Obravnava in sprejem predloga odloka o spre-membi odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vid-Rudnik. Pismeno pripombo je podala delegacija KS Rudnik. Osnovne značilnosti in namen spremembe odloka o turistični taksi je obrazložil član IS Ivan Lovše. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglajjno sprejel odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. K TOČKI 9./ Obravnava in sprejem družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Uvodno poročilo je podal Krumberger Franc, podpredsednik IS, ki je orisal glavne značilnosti, delegaciji za zbor občin SML pa priporočil, da predlog dogovora podpro. V razpravi je sodeloval tudi delegat KS Vrhovci - Marko Verbič, ki je opozoril na razlike, ki lahko nastanejo pri poprečnem OD glede na raven in gibanje OD v OZD posameznih družbenopolitič-nih skupnosti in postavil vprašanje, ali so predvidene tudi uskla-ditve. Odgovoril mu je član IS Ivan Lovše. Delegacija za zbor občin naj na to določbo na seji opozori. SKLEP. Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel družbeni dogovor o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti uprav-nih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. K TOČKI 10./ Obravnava osnutka programa dela skupščine občine za leto 1981. V razpravi je sodeloval delegat KS Krim, ki je opozoril na sorazmerno kratke roke za oddajo gradiva, posebej če se obrav-nava prostorske probleme. Po njegovem mnenju bi morale orga-nizacije posebnega družbenega pomena podati občasna poro-čila. Delegatka KS Vič - Bosiljka Kregar-Rovan je imela pripombo k nazivom posameznih komisij oz. služb. Predsednik skupščine Vili Belič pa je v razpravi obrazložil smisel predloženega programa. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek programa dela skupščine občine za leto 1981. K TOČKI 11./ Obravnava analize izpolnitve srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje 1976-1980, uresničevanje ak-cijskega programa in predlog izbora prioritetnih sosesk graditve v Ljubljani. Obširen uvod je podal član IS Marjan Krmavner. V razpravi so sodelovali delegati KS Kolezija, ki je vprašal kaj je bilo storjenega v zvezi s sanacijo 8 stanovanjskih blokov. Odgovoril mu je član IS Marjan Krmavner. Delegat je bil z odgovorom zadovoljen. Delegat KS je podal tudi pobudo, da naj se podiranju in obnovi starih hiš posveti ustrezna pozornost in se pri tem prizadeva ohraniti tudi našo preteklost. S to pobudo se je strinjal tudi delegat KS Velike Lašče. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema pobudo, da se podiranju in obnovi starih hiš posveti ustrezna pozornost s stali-šča ohanjanja naše preteklosti in pooblašča delegacijo za zbor. občin, da za analizo glasuje. K TOČKI 12./ Obravnava osnutka odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanjazem-Ijišča na območju Ijubljanskih občin. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega ure-janja zemljišča na območju Ijubljanskih občin soglasno sprejel in pooblastil delegacijo za zbor občin SML, da zanj glasuje. 41 •,.v / ¦ ¦. K TOČKl 13./ Informacija o osnutku programa dela izvršnega sveta skupščine za leto 1981. Osnutek programa dela izvršnega sveta je razčlenil podpredse-dnik IS Franc Krumberger. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je sprejel informacijo o osnutku programa dela izvršnega sveta za leto 1981. K TOČKI 14./ Obravnava sejnega gradiva SML in določitev delegatov za sejo zbora občin. ¦"-•,. ' v *¦ Razprave ni bilo. Za41. sejozboraobčin, ki bo2. aprila 1981 sedoloči naslednjih 6 delegatov: KS Barje ; ; - Stane Zadnikar KSBrdo "¦•-..¦ . ¦¦' ',.-.' ' -ŠtefkaJaklič KSČrnivrh '\ ¦'-''¦ ¦'¦"'['''':,'.,: '¦.'*' • -MilanKošir KS Lavrica : . -Zajc-Šuker Marija KSKozarje . w' - Marjan Stanovnik KS Milan Česi.ik - Pepca Oprešnik Za 42. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo v mesecu maju 1981 se določi delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Golo - Zapotok, Malči Belič, Pijava gorica, Turjak, Vič in Rudnik. K TOČKI 15./ Vprašanja in predlogi delegatov. KS Kolezija: Prosi obvestilo, kako se denar, plačan kot prispevek za gradnjo zaklonišč uporablja in kdaj in kje bodo dobili zaklonišča? KS Milan Česnik: Zahteva, da se v nekdanji Mercatorjevi trgovini v Glinški ulici, ki je sedaj zaprta, uredi mlečna restavracija, vključno s prodajo kruha. Pri tem ugotavlja, da so bile na območju KS ukinjene dve trgovini z živili, mlekarna in pekarna ter je vsled tega nevzdržno, da se prosti trgovski prostori namenjajo za pisarne. KS Rožna dolina: Kdo je odgovoren za čiščenje in redno vzdrževanje javnih površin in kako je urejeno to vprašanje? (cestni podvoz na C. 27. aprila, podhodi c. III - Jadranska ul., C. IX in podhod Bobenčkova so silno zanemarjeni). Kdo je odgovoren za redno čiščenje in "' (: ¦¦¦":.M. . ,: ' ¦ '~i- vzdrževanje vodnih hidrantov v KS, da niso pozimi založeni s snegom in ledom? Delegacija tudi predlaga, da se izdela in objavi informacija o lokaciji hidrantov. KS Trnovo: Delegacija je ponovno obravnavala stanje ureditve zemljišč za VVZ Trnovo. Znano je, da je tov. Verbič sedaj že podpisal, da odstopa 13 m zemljišča v korist kmeta Peršina. Našo delegacijo sedaj zanima, če je tudi zadeva s tov. Peršinom dokončno ure-jena? KS Krim: Delegacija želi pismeni odgovor v glasilu »Naša komuna«, kdaj bo pričetek gradnje »trgovsko poslovnega centra« v KS Krim, oziroma v kateri fazi priprav se ta projekt nahaja, glede na to, da je bil rok za začetek gradnje marec 1981. KS Ig: ' - Kdaj se bo pristopilo k organiziranemu odvažanju odpadkov z območja KS Ig na legalne mestne deponije odpadkov? - Kdo je zadolžen zagotoviti finančna sredstva za nabavo ustreznih elementov za začasno deponijo odpadkov, saj plačilo istih ni samo dolžnost KS, ki se nahajajo na območju varovalnih pasov - voda se črpa za potrebe Ljubljane? . - Kdo bo prevzel odgovornost za onesnaževanje okolja in morebitne posledice, ki lahko nastanejo iz onesnaženega okolja in zastrupljanja narave? KS Kozarje: Predlaga se, da se čimpreje sprejme sklep o legalizaciji ozi-roma uvrstitvi vseh stanovanjskih objektov nedovoljene gradnje na območju KS Kozarje, kar je bilo že storjeno v ostalih KS občine. Popis zadevnih objektov, je KS opozorila že pred letom dni, seznam pa je bil posredovan Komiteju za urbanizem in varstvo okolja SO Lj. Vič-Rudnik. S tem bo posameznikom, odno-sno prizadetim krajanom dana možnost za pridobitev komunalno infrastrukturnih priključkov. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila končana ob 19. uri. Tajnik zbora KS: Jure Pretnar, I. r. Predsednica zbora KS: Jožica Krištov, I. r. 42 y odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja / KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA ' VPRAŠANJE, postavljeno na seji SO, dne 25/2-1981. Kdaj bodo pričeli delovati semaforji na križišču Gerbičeve in Vipavske ulice? ,. ODGOVOR: Semaforizacija, vključno s potrebnimt deli, je bila dokončana v predvidenem roku, za samo obratovanje semaforja pa so nasto-pile manjše tehnične težave, ki so prisotne tudi na ostali semafor-ski opremi v Ljubljani. Po informaciji pristojne službe na KPL so težave odpravljene, tako da je bil tudi opravljen tehnični pregled semaforizacije. Redno bo semaforizacija pričela delovati takoj, ko bo izdano dovoljenje za uporabo, ki ga izda pristojen občinski upravni organ. Komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik IO: ¦ Srečo Zorn, dipl. ing. Odgovor na delegatsko vprašanje 32. seje zbora krajevnih skupnosti skiipščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 25. 3. 1981. Vsi prispevki za zaklonišča se zbirajo na posebnem računu Uprave za Ijudsko obrambo skupščine mesta Ljubljane in se uporabljajo v skladu z načrtom gradnje javnih zaklonišč v mestu Ljubljana. Načrt gradnje potrjuje svet za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito skupščine mesta Ljubljane. S srednjeročnim načrtom za obdobje 1976-1980 je bila tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik predvidena gradnja javnih zaklonišč, ki pa se je zaradi težav pri izbiri lokacij in nerešenih premoženj-sko-pravnih zadev zavlekla, tako da bomo pričeli z gradnjo prvih zaklonišč v letu 1981. V pripravi je načrt gradnje javnih zaklonišč do leta 1985 in do leta 2000. Z načrtom je za območje krajevne skupnosti Kolezija predvidena gradnja zaklonišč na več lokacijah, predvsem v gosto naseljenih soseskah ob Cesti v Mestni log, Zeleni poti, Riharjevi ulici. Gerbičevi in Krimski ulici. Gradnja prvega zaklonišča se bo pričela predvidoma v letu 1983, ostala zaklonišča pa se bodo gradila v skladu s finančnimi možnostmi. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO KRAJEVNA SKUPNOST PODPEČ-PRESERJE VPRAŠANJE, postavlieno na seji SO, dne 25/2-1981. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 7 z dne 31/3-1977) v 1. odstavku 8. člena določa »Stavbno zemljišče v krajih in na območjih, ki niso ure-jena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, ureja krajevna skup-nost oziroma skupnost krajevnih skupnosti po predpisih, ki jih izda občinska skupščina v skladu z načeli tega zakona«, v nadalj-njih določilih pa natančneje opredeljuje vsebino teh občinskih predpisov. Komisija za gospodarsko finančna vprašanja pri Svetu KS je ob obravnavi zahteve Ustavnega sodišča SRS za proučitev sklepa sveta KS o določitvi komunalnega prispevka ugotovila, da Skup-ščina občine Ljubljana Vič-Rudnik doslej še ni sprejela predpisov po 8. členu citiranega zakona, temveč sta še v veljavi Odlok o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena (Uradni list SRS, št. 7 z dne 18/3-1970) in Odlok o urejahju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9 z dne 18/3-1970), ki pa imata o tem pomanjkljive določbe, saj sta bila sprejeta precej pred uveljavi-tvijo tega novega zakona. Komisija predlaga delegaciji, da sproži pobudo za vskladitev občihskih predpisov z določili Zakona o upravljanju in razpolaga-nju s stavbnim zemljiščem in da se z njimi opredeli tudi način in ¦ ¦-¦ .'¦ '. ' '¦ .' '" \ '.\:":" ' '¦ ¦•"" pogoje za predpisovanje in zajemanje stroškov urejanja stavbnih zemljišč na obmofijih, ki se ne urejajo z zazidalnim načrtom. Na tej osnovi bi lahko ustrezno dopolnili tudi sklep sveta KS Podpeč-Preserje o obračunavanju in določitvi akontacije pri-spevka za komunalno urejanje zemljišč na področju KS Podpeč--Preserje z dne 26/10-1978. ODGOVOR: Krajevna skupnost s svojo komisijo po delegaciji daje pobudo za sprejem podzakonskih predpisov iz pristojnosti občinske skupščine v zadevi urejanja, pogojih in postopku urejanja stavb-nega zemljišča. Ne gre torej za konkretno vsebinsko vprašanje, temveč za pobudo pospešitve sprejema teh predpisov. Glede na to bi bilo mogoče KS pojasniti, da je za mešto Ljubljana bila ustanovljena podkomisija, ki je že pripravila »Pred-log osnutka odloka o načinu, pogojih in postopku oddaje stavb-nega zemljišča na mestnem območju mesta Ljubljane«, vendar predlog osnutka ni bil dan v javno razpravo, ker je predvideno, da bo v tem letu sprejet novi Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki bo regulirala to materijo. Prav tako je iz programa dela Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, objavljen v delegatski prilogi št. 3 od 10. 3. Naše komune razvidno, da bosta Izvršni svet viške občinske skupščine oz. sama skupščina obravnavala v mesecih julij-september »Odlok o ure-. janju stavbnega zemljišča v krajih izven GUP-a« in odlok o načinu, pogojih in postopku oddaje urejenega stavbnega zemlji-šča. KRAJEVNA SKUPNOST ROŽNA DOLINA VPRAŠANJE, postavljeno na seji SO, dne 25/2-1981 Delovna organizacija ISKRA - servisni obrati izvaja rekonstruk-cijo svojih obratov in je zato vplačala predpisani prispevek za komunalno ureditev zemljišča. Ker je to zemljišče že komunalno urejeno, predlagamo, da se vplačani prispevek za komunalno ureditev uporabi predvsem za komunalna dela na območju Ks Rožna dolina. ODGOVOR: KS Rožna dolina je bila že z dopisom Komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik št. 1822/75-Urg. LJ. DO z dne 25/8-1975, ki je pravni prednik sedanjega Zavoda, pojasnjeno, da so znašali dohodki iz naslova »komunalni prispevek« tega območja v višini 381.171,10 din, vlaganja v komunalno ureditev v tem območju pa so znašala 675.841,00 din, vlaganja v komunalno ureditev v tem območju pa so znašala 675.669,90 din, pridobljena iz drugih sosesk. ' Po letu 1975 pa praktično ni bilo vplačil od zasebnih investitor-jev, razen ISKRA COMMERCE TOZD Servis Rožna dolina, ki je v letu 1980 vplačala znesek v višini 489.686,40 din tako, da znašajo kumulativni dohodki 870.857,40 din. Kumulativni stroški-vlaganja v komunalne naprave na tem ob-močju pa znašajo 1.073.201,00 din (večje postavke: asfaltiranje ceste IX - 400.000,00 din, kanalizacija - 495.599,00 din, javna razsvetljava cesta VI - škrabčeva - 139.698,00 din, priprava zemljišč - 32.791,00 din, vodovod in elektrika - 5.113,00 din). Glede na vse to je nedvomno ugotovljeno, da ni mogoče sredstva, ki jih je vplačala ISKRA in jih ni več, preusmeriti v komunalna dela tega območja, saj znaša še vedno finančni defi-cit na tem območju znesek v višini 202.343,60 din. V kolikor delegacija KS Rožna dolina dvomi v posredovane podatke, lahko opravi neposredni vpogled v knjigovodske po- datke Zavoda. Zavod za urejanje stavbnih > x zemljišč Vič ' ¦ ¦ .. Direktor ^ ., x , Jože LEKŠAN' ..'¦¦¦ ¦ ' .--. v ' '' . ¦...'• ¦ ' ' •¦.¦ -¦.¦. ¦¦"¦ ' ' " .- 43 BELEŽKE: BELEŽKE: m. \- y:H\ ¦'\ , BELEŽKE: 46 BELEŽKE: 48