LANSKE JESENI SO DELAVCI SGP GRADIŠČE ZASADILI PRVE LOPATE ZA TEMELJE VELIKE BLAGOVNE IN STANO- jgj
VANJSKE HIŠE V STAREM TRGU PRI LOŽU. V PRITLIČJU POSLOPJA BODO TRGOVSKI LOKALI PODJETJA ŠKOCJAN Z §jj
RAKEKA, V TREH NADSTROPJIH PA 22 STANOVANJ. GRADNJA BO VELJALA OKROG 130 MILIJONOV DIN. INVESTITOR H
JE TRGOVSKO PODJETJE ŠKOCJAN, SREDSTVA ZA STANOVANJA PA BODO PRISPEVALI: OBČINSKA SKUPŠČINA IN §jj

PODJETJA IZ LOŠKE DOLINE. TRGOVSKI LOKALI BODO ODPRTI ŽE LETOS. Foto: Urbas

LETO III.

f jlnv  /S/alrajiJs/cH

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

APRIL 1964 ŠTEVILKA 4

Vjanuarju-februariu gospodarstvo Zadovoljivo

ZAGON GOSPODARSTVA PROTI KONCU VSAKEGA LETA V PRVIH MESECIH NOVEGA
LETA VEDNO OBČUTNO UPADE TA POJAV JE BILO PRI NAS OPAZITI TUDI LETOS, VEN¬
DAR NE V TOLIKŠNI MERI KOT PREJŠNJA LETA. V JANUARJU IN FEBRUARJU SMO
PRODALI ZA 24 ODSTOTKOV VEG PROIZVODOV KOT LANI V ISTIH MESECIH, IZTRŽILI
PA ZA 10 ODSTOTKOV DENARJA VEC KOT LANI FIZIČNI OBSEG INDUSTRIJSKE PROIZ¬
VODNJE PA JE BIL ZA VEC KOT ENO ČETRTINO VEČJI KOT LANI.

INTEGRACIJA

rodi sadove

STRAN 2

Stian 2

M

Ul

Lani pov.
osebni
dohodek

31,500

Nagradna

križanka

stran 12

PRED DNEVI SO DELAVCI PODJETJA SLOVENIJA CESTE IZ LJUBLJANE PRIČELI Z
ASFALTIRANJEM CESTE OD HRVATSKE MEJE PRI BABNEM POLJU PROTI LOŠKI DOLINI.
ASFALT BODO POLOŽILI PRAV DO PLANINE PRI RAKEKU, KJER SE BO CESTA PRIKLJU¬
ČILA K MAGISTRALI LJUBLJANA — KOPER. ASFALTNI PAS NA CESTIŠČU BO ŠIROK
OSEM METROV IN NE BO IMEL VEČJIH KRIŽIŠČ, KER BODO ZGRADILI PODVOZE. ZA
TURISTIČNO SEZONO BO CESTA ŽE NARED, TAKO DA LETOS LAHKO PRIČAKUJEMO IZ¬
REDEN NAVAL TURISTOV Z LASTNIMI AVTOMOBILI.

2

★ GLAS NOTRANJSKE

V januarju in februarju

gospodarstvo zadovoljivo

(NADALJ. S 1. STR.ANI)

Kombinat Brest se je s 17 od¬
stotnim povečanjem proizvodnje
v primerjavi z lanskim letom
močno približal mesečnima plano¬
ma, vendar ga zaradi neugodne¬
ga suhega in mrzlega vremena, ki
škoduje pohištvu, ni dosegel. Da
ni bila proizvodnja po pričakova¬
njih, je krivo tudi pomanjkanje
embalaže, orehovega furnirja, plo¬
ščatega železa ter še nekaterih
reprodukcijskih materialov.

Proizvodnja Kovinoplastike se
je gibala ves čas na planirani vi¬
šini, tako da so letos izdelali za
33 odstotkov več izdelkov kot la¬
ni v istem času. Povpraševanje po
izdelkih je bilo zadovoljivo, tako,
da je tudi prodaja potekala, kot
so predvidevali. Pomembno je, da
se je najbolj povečala proizvodnja
plastičnih mas.

Jelka z Rakeka je sicer pove¬
čala svojo proizvodnjo za 20 od¬
stotkov v primerjavi z lanskim
letom, vendar ni dosegla plani¬
rane. Največji porast so dosegli
pri proizvodnji kuhinjskih garni¬

tur in zabojev. Izdelujejo tudi
razno opremo, ki zahteva daljši
proizvodni proces, tako da v se¬
danjih poročilih še ni zajeta.

Trgovina in gostinstvo sta pre¬
segla lanski promet za četrtino.
Trgovina je presegla plan za 11
odstotkov, gostinstvo pa je zgre¬
šilo svoj plan za 16 odstotkov.

Tudi obrtna dejavnost se je
močno povečala in sicer za 68 od¬
stotkov. Levji delež pri tako vi¬
sokem porastu ima Elektrožaga iz
Nove vasi, ki je svojo proizvod¬
njo potrojila.

Dejavnosti, kot so kmetijstvo,
gradbeništvo, vodno gospodarstvo,
ne kaže obravnavati, ker je za te
panoge mrtva sezona.

Čeprav je fizični obseg proiz¬
vodnje v primerjavi z lanskim
letom znatno višji, je celoten ob¬
seg plačane realizacije v primer¬
javi s planom dosežen v višini
79 %.  Delavski sveti morajo čim-
prej ugotoviti vzroke temu in
sprejeti sklepe, ki bodo omogočili
boljše doseganje plana.

D. M.

Integracija rodi

Ob pripojitvi Kovinoservisa k Jelki Begunje

S 1. januarjem letos je na Rakeku nastalo novo podjetje, ki
sc uradno imenuje Jelka, lesnokovinska industrija Rakek. Tako
smo, žal le v ozkem krogu poznavalcev razmer, ugotavljali v za¬
četku letošnjega leta. Širok krog občanov pa o tem skorajda ni
vedel. Zato so naslednje vrstice posvečene hotenjem in željam no¬
vega kolektiva, ki se, kot tudi mnogo drugih bojuje s težavami,
ne sicer začetniškimi, pa saj je teh tudi brez začetniških dovolj.

Poreklo Jelke sega v prva leta po
osvoboditvi, ko je mladi kolektiv v
Begunjah pri Cerknici pričel z razre¬
zom lesa, kasneje s pripravo emba¬
laže, da bi nazadnje pričel z izdelavo
zahtevnih primerkov opreme za trgov¬
ske in gostinske lokale. Slednjega naj¬
več v izvedbi kovina-les. Pri tem je
bilo treba računati na kooperante,
njihove muhe in težave in predvsem
na težko izpolnjevanje kooperantskih
pogodbenih rokov in s tem tudi izpol¬
njevanje lastnih obveznosti do naroč¬
nikov.

Razmeroma maloštevilen kolektiv si
ni mogel privoščiti ustrezno organi¬
ziranih služb, kot konstrukcijske,
planske in si s tem omogočiti renta-
bilnejše poslovanje in cenenost svo¬
jih izdelkov. Vse našteto je pripelja¬
lo kolektiv v razmišljanje, če ne bi
kazalo dobiti svojega stalnega koope¬
ranta takorekoč v podjetju. Polagoma
toda vztrajno so se pričeli postavljati
temelji novega podjetja, ki ga imajo
sedaj. Delavski sveti obeh podjetij so
sprejeli sklepe o nadaljnjem skupnem
sodelovanju, sedež je postal Rakek in
tako se naša komuna lahko postavi
kot edina občina v Sloveniji, ki ima
specializirano podjetje za opremo
trgovskih, gostinskih in samopostrež¬
nih lokalov — Jelko, lesno-kovinsko
industrijo Rakek.

V bistvu gre za nadaljevanje stare ;
že ustaljene tradicije Jelke iz Begunj,
ki si je s svojimi izdelki že osvojila
znatni del tržišča znotraj naše ožje
domovine In bo tudi v bodoče prven¬
stveno upoštevala želje in potrebe do¬
mačih naročnikov. Sedemletni gospo¬
darski perspektivni načrt govori z vse¬
mi svojimi kazalci temu v prid. Po

njem se bo celotni dohodek povečal
za celih 100 %,  ob neznatnem poveča¬
nju števila zaposlenih. Za primerjavo
naj navedemgo naslednji podatek: v
letu 1963 je bilo ustvarjeno cca 400
milijonov bruto prometa, plan za leto
1964 pa predvideva že 501 milijon bru¬
to prometa.

Ob tako velikem povečanju prometa
se bodo istočasno povečale naložbe v
osnovna sredstva. Ne trpijo sicer po¬
manjkanja proizvodnih prostorov, tu¬
di vprašanje poslovnih prostorov so
rešili z nakupom bivše Hladnikove hi¬
še na Rakeku. Tu bodo sicer potreb¬
ne manjše adaptacije za ureditev pi¬
sarn, stanovanj in sejne sobice, vendar
to ne bo bistveno vplivalo na že ome¬
njene naložbe. Računajo na cca 1*. %
povečanje produktivnosti, kar jim bo
v najkrajšem času omogočilo tudi pre¬
hod na 42-urni tednik.

V organizacijskem pogledu je Jelka
podjetje treh samostojnih poslovnih
enot in to: lesne v Begun jan, kovin¬
ske na Uncu in špedicije na Rakeku.
Poslovne enote sicer še nimajo svojih
obratnih delavskih svetov ali drugih
organov upravljanja, največ zato, ker
čakajo novih predpisov o volitvah
samoupravnih organov. Imajo pa sin¬
dikalna zastopstva in potrebne komi¬
sije, ki so jih ob pripojitvi izvolili

Potrebno skrb posvečajo mladini pri
izučevanju v poklicu, predvsem v ko¬
vinski stroki. Trenutno imajo v uku
20 vajencev, čutijo pa pomanjkljiv pri¬
liv vajencev v lesni obrat v Begunjah,
medtem ko je med mladino za klju¬
čavničarstvo veliko zanimanje. Mimo
tega imajo zaposleni v tem podjetju
velike možnosti za prlučevanje v vseh
njihovih poklicih. Velja omeniti, da

Po nekaj letih so Rakovčani dobili nov stanovanjski blok. V pri¬
tličju je restavracija s kuhinjo, v nadstropju pa samske sobe. Po¬
slopje bo ogrevano s centralno kurjavo. Objekt bo uporabila karto-
nažna tovarna. — (Foto: D. K.)

Ob ptazmhu naših zena

Že 54 let praznujejo šene po
vsem svetu svoj praznik. Za to
priznanje so se morale dolgo bo-

sadove

je Jelka po vsej verjetnosti edino
podjetje v komuni, ki ima zaposleno
predvsem domačo delovno silo in je
s tem hkrati rešeno tudi že stanovanj¬
sko vprašanje. Resno razmišljajo o
organizaciji take tople malice na Un¬
cu, kot jo imajo že organizirano v
Begunjah. Topli dopoldanski obrok s
kruhom stane le 100 din. Trenutno
štipendirajo na srednji šoli 2 in na
fakulteti 1 štipendista. Pri kadrovski
politiki se tudi v tem pogledu pod¬
jetje orientira prvenstveno na domači
kader, primanjkuje pa jim še lesnih
in kovinskih strokovnjakov. Razum¬
ljivo je, da pojava fluktuacije skoraj¬
da ne poznajo.

Z letošnjim letom stopa torej kolek¬
tiv podjetja Jelka iz Rakeka po jasno
začrtani poti, ki so jo določili s pro¬
izvodnim programom. Proizvodni pro¬
gram se bo v začetku še vedno gibal
v okviru polindustrijskega načina iz¬
delovanja opreme s tem, da posamez¬
na naročila podrc-dijo obrtniškemu na¬
činu, večje serije pa industrijskemu
načinu izdelave, ker bodo te serije
delali tudi za prodajo po tipih.

V obratu Unec nameravajo v naj¬
krajšem času prijaviti patent novega
tipa cikloaparata, ki smo jih doslej
dobivali izključno iz uvoza. Novost
pri tem oparatu bo vezanje in reza¬
nje pločevine, dosedanji aparati so
opravljali le prvo operacijo. Sodijo, da
bodo njihovi izdelki cenejši In kar je
še važnejše, tudi brez deviz. Povpra¬
ševanje je že sedaj veliko in z upra¬
vičenostjo pričakujejo dober plasma
tudi tega izdelka.

Pred pripojitvijo sta oba kolektiva
izhajala brez kreditov, nov gospodar¬
ski korak pa je narekoval najetje
kreditov v višini 60 milijonov, katere
so namenili razširjeni reprodukciji,
izboljšanju pogojev dela in nabavi no¬
vih strojev v obratih na Uncu in v
Begunjah. Seveda so morali pristati
tudi na vračilne pogoje, kateVih rok
je postavljen na dobo 5 let. kolektiv
se dobro zaveda bremena, ki so si ga
prevzeli s tem, vendar optimistično
gledajo v prihodnost.

riti, dokler ni nemška socialistka
Klara Zetkin prodrla s svojim
predlogom. Napredne države so
podprle ta predlog z zakoni,
marsikje pa so se morale žene
hkrati s svojimi težnjami za
emancipacijo, boriti za ta svoj
mednarodni dan žena. Tudi naše
žene so si šele skozi svoje aktiv¬
no udejstvovanje v NOB dokonč¬
no priborile svoj »prostor pod
soncem«, da ga danes tako lepo
praznujejo.

V povojni socialistični družbi
je žena dobila tisto vlogo in zna¬
čaj, ki ji pripadata. Aktivno je
sodelovala pri izgradnji poruše¬
ne domovine, aktivno tudi sedaj
posega v vse oblike družbenega
udejstvovanja. V družini je poleg
moža osnovni steber, vzgojitelji¬
ca otrok in tako znatno obreme¬
njena.

Tudi letos so naše žene dostoj¬
no proslavile svoj praznik. Z ve¬
seljem ugotavljamo, da smo pre¬
bili nekdanji ozki lokalistični
obroč, ko so pri proslavah sode¬
lovale samo zaposlene žene. Tu¬
di nezaposlene žene (vsega sku¬
paj je bilo okrog 300 udeleženk),
so bile 7. marca 1964 dostojno
pogoščene na zakuski, ki je sledi¬
la osrednji proslavi v »Brestovi«
menzi. K takemu uspelemu praz¬
niku in programu proslave so
prispevale svoj delež vse sindi¬
kalne podružnice, šola, pevci,
upokojenci in KO SZDL, kate¬
rim ob tej priliki najlepša hvala .

A. H.

Velja omeniti tudi, da ima podjetje
v Ljubljani lasten konstrukcijski biro,
ki istočasno pripravlja dokumenta¬
cijo novih proizvodov, skrbi za plas¬
ma izdelkov in proučuje tržišče ter
vzdržuje poslovne stike po vsej Slo¬
veniji.

Ce na kraju dodamo, da je kolek¬
tiv vključen v izvoz, predvsem z re¬
zanim lesom in zaboji, za skupno
vsoto 80.000 USA dol. In da pripoji¬
tev ni terjala povečanja režijskih
stroškov, potem smo o novem kolek¬
tivu povedali dovolj. Istočasno lahko
ugotovimo, da je zastavljena pot pro¬
izvodnje orientirana pravilno in da se
kolektiv zaveda, da družba lahko z
zaupanjem gleda v tak kolektiv z že¬
ljo po uspešnem uveljavljanju.

-as.

glas notranjske *■

3

Osnove in oblike poklicnega usmerjanja

Ta sestavek je namenjen Mese¬
cu poklicnega usmerjanja, ki tra¬
ja od 1. do 31. marca. Z njim že¬
limo seznaniti najširši krog ljudi
z nalogami in problemi poklicne¬
ga usmerjanja v socialistični
družbi.

Osnovni nosilci dejavnosti po¬
klicnega usmerjanja naj bodo
starši, šola, vse gospodarske or¬
ganizacije in zavod za zaposlova¬
nje delavcev. V poklicnem usmer¬
janju si naša družba prizadeva,
da poudari sposobnost in nagnje¬
nja individuuma, hkrati pa upo¬
števa družbene potrebe po ka¬
drih. Negativne posledice nepra¬
vilnega poklicnega usmerjanja se
kažejo predvsem v fluktuaciji ka¬
drov, prekvalifikaciji, začasni ne¬
zaposlenosti, v zmanjšanem de¬
lovnem učinku ipd. Poklicno
usmerjanje pa sloni tudi na psi-
hološko-pedagoških pogojih, da se
ljudje razlikujejo med seboj po
fizičnih in psihičnih lastnostih,
ne nazadnje pa ima ta akcija mo¬
čan human prizvok.

Vsekakor je na mestu, da poj¬
mujemo pri nas poklicno usmer¬
janje kot organizirano pomoč mla¬
dini, ko je ta na najpomembnej¬
šem razpotju življenja.

Dejavnost poklicnega usmerja¬
nja se odvija na dveh področjih:
področje poklicnega prosvetljeva-
nja in informiranja ter področje
svetovanja pri izbiri poklica, ki
pa ju ne smemo obravnavati lo¬
čeno. Poklicno prosvetiljevanje in
informiranje je sistematsko vzga¬
janje mladine o pravilni izbiri
poklica že od mladih nog, ko na¬
črtno zasledujemo otrokov >diob-
by-«. Otroka skozi vse razvojne
stopnje načrtno vzpodbujamo pri

samostojni izbiri takega poklica,
ki odgovarja njegovim psihofizič¬
nim lastnostim. Moderno poklicno
usmerjanje se je otreslo konser¬
vativnih predsodkov, da je vsak
človek sposoben samo za en no-
kilc.

Naloga svetovanja pa je, da nu¬
di mladini pomoč na podlagi psi¬
holoških in zdravniških pregle¬
dov, pri prekvalifikaciji in reha¬
bilitaciji mladine, da spremlja
razvoj in napredovanje svetovan-
ca pri delu.

S tem smo želeli opozoriti vse
odgovorne činitelje na pomemb¬
nost te problematike ter jih pri¬
tegniti k sodelovanju.

Lani povprečni mesečni dohodek 31.500 din

Zbor delovnih skupnosti naše občinske skupščine je pred dnevi
obravnaval gibanje osebnih dohodkov v lanskem letu.

Povprečni mesečni dohodek v gospodarstv u je bil lani 30.500 din,
v negospodarstvu pa 39.800 din.

Odborniki so se zavzeli, da je v gospodarskih organizacijah
ukreniti vse, da se dvigne produktivnost zaposlenih in da sc stalno
izboljšujejo tehnološki postopki. Na ta način bo možen dvig naj¬
nižjih osebnih dohodkov vsaj na 25.000 din in več. Kritizirali so
bogato delitev osebnih dohodkov v nekaterih kolektivih. Tako je bil
povprečen mesečni dohodek v cerkniški Vodni skupnosti lani 52.200
dinarjev, v Mesnicah v Loški dolini pa 45.200 din. Najnižje povpreč¬
ne dohodke pa je imel Center obrti iz Cerknice in sicer 24.800 din.

Iz pripravljene analize je razvidno, da so bili v Brestu lani
povprečni mesečni dohodki 29.100 din., v Kovinoplastiki pa 35.100
dinarjev.

D. M.

Edina perspektiva za kmeta-kooperaoija

Upadanje števila goveje živine v ra*
sebnem sektorju kmetijstva na našem
območju je zaskrbljujoče. Vsekakor
je treba iskati vzrok za zmanjšan in
teres reje živine v pomanjkanju de¬
lovne sile, v nizki storilnosti zaradi
pomanjkanja ustrezne mehanizacije, v
nestalnosti cen kmetijskim proizvo¬
dom itd. Na naših vaseh stoje na pol
prazni ali povsem prazni hlevi, ki bi
bili sposobni za rejo živine. Kmetje
zapuščajo zemljo, ker si v sedanjem
položaju ne znajo pomagati, ne čutijo
opore s strani družbe, ki bi ga morala
usmerjati in voditi v nove proizvajal¬
ne odnose, da bi bil njegov interes
večji.

K perečemu vprašanju, kako priteg¬
niti kmeta v nove proizvajalne od¬
nose, je kmetijska zadruga z vso res¬
nostjo pristopila. Ti novi proizvajalni

odnosi naj slone na sodelovanju —
kooperaciji med kmetom in zadrugo
Kmet — proizvajalec naj bi iskal pro¬
izvodno sodelovanje predvsem v ži¬
vinorejski proizvodnji, predvsem v
proizvodnji mladih pitanih goved in
proizvodnji mleka. Le na tak način je
mogoče smotrno povečanje ali vsaj
obdržanje sedanjega števila živine na
našem, predvsem hribovskem območ¬
ju, katerega površine bodo na ta na¬
čin najracionalnejše izkoriščene.

Kmetijska zadruga je imela že vrsto
razgovorov s kmetovalci v zvezi s
proizvodnim sodelovanjem. Izmenja^
vali so mnenja, pomisleke in razčistili
konkretne pojme o pomenu in kori¬
stih v proizvodnem sodelovanju.
Kmetje so prišli do prepričanja, da
je s strani zadruge odprta pot čvrstim
in solidnim oblikam sodelovanja, v
reji živine, saj to je edina perspek¬
tivna proizvodnja.

Kakšna so osnovna načela v koope¬
racijski proizvodnji mladih pitanih
govedi in proizvodnji mleka kon¬
kretno?

Kmet — proizvajalec dobi za¬
družno živino, bodisi kravo ali
teleta v izkoriščanje, oziroma v
pitanje ali rejo. Vsa živina v pro¬
izvodnem sodelovanju je last
Kmetijske zadruge. Ce pa živino¬
rejec, ki želi sodelovati, že ima
primemo živino za pitanje ali
pridobivanje mleka, mu jo zadru¬
ga odkupi. .

Teleta, ki ga dobi proizvajale«
v teži 120 — 160 kg v pogodbeno
pitanje, mora spitati do teže 45t
kilogramov. Vsak kilogram prira¬
sta pa se rejcu plača po 300 din
za 1 kg. V proizvodnem sodelova¬
nju v proizvodnji mleka pa se
rejcu prizna 55 din za 1 liter mle¬
ka s tem, da vzreja tudi teleta,
prirejenega od iste krave, do teže
100 kg.

V obeh primerih je proizvajalec
— rejec dolžan sam skrbeti za
prehrano in nego živali ter vzrejo
teleta do 100 kg teže. Vse ostalo,
kot je zavarovanje, osemenjeva¬
nje, veterinarske in druge stro¬
kovne usluge pa nudi kmetijska
zadruga. Poleg tega pa zadruga
nudi proizvajalcu v izkoriščanje
tudi svoja zemljišča, ki leže iz¬
ven njenih interesnih področij,
manjše kredite za nabavo potreb¬
ne kmetijske mehanizacije, izbolj¬
šanje gospodarskih poslopij, za
nabavo umetnih gnojil, močnih in
rudninskih krmil ipd.

Bodo take oblike proizvodnega so¬
delovanja pritegnile še p~reostale kme¬
tovalce, da bodo postali pozorni na¬
nje? Ali niso take oblike znanilec ia
zagotovilo, da bo tudi na naši vasi
mogoče živeti življenje, dostojno na¬
šega kmečkega človeka?

JaM

Gradbinci so pripravljeni
na sezono

Za letos so namenjene znatno večje investicije v gradbene ob¬
jekte na področju naše občine. Precej večji porast sredstev za
gradnje je v Loški dolini. Kolektiv Splošnega gradbenega podjetja
Gradišče iz Cerknice se je čez zimo dodlobra pripravil na velike

Trgovsko podjetje Škocjan Rakek je eno redkih podjetij, ki so
hitro sprejeli nove oblike tehnike prodaje: samopostrežbe in samo-
izbire.

Blagovnica v Cerknici je pokazala, da so nove oblike zelo dobre,
saj je samo Blagovnica imela 360 milijonov prometa in se po pro¬
metu na zaposlenega z 22,5 milijoni približala ljubljanski Modni
hiši, ki ima cca 24 milijonov na enega zaposlenega.

V Begunjah (na sliki) pa nameravajo v kratkem narediti samo¬
postrežbo in samoizbiro. To bo nedvomno za Begunje in okolico
velika pridobitev.

Miami

naloge, ki ga letos čakaijo. Predvsem so si zagotovili delovno silo
iz domačih krajev. Zidarji in tesarji, ki so prej delali v raznih pod¬
jetjih, so se sporazumno s prejšnjimi delodajalci zaposlili pri SGP
Gradišče. Tako se je sestav zaposlenih znatno spremenil v korist,
strokovnjakov.

Zaradi številnih gradenj v Loški dolini so si v Starem trgu po¬
stavili montažno hišo z menzo in samskimi stanovanji Delavci za
dela v teh krajih bodo prišli največ iz Prezida in Tršč.

Glavna skrb kolektiva pa je bila mehanizacija gradnje, ker je
sedanja oprema že precej pomanjkljiva. Od lanske jeseni do začetka,
gradbene sezone bodo nakupili za preko 22 milijonov dinarjev
razne opreme. D. M.

4

GLAS NOTRANJSKE

Kako se zrcali delavsko samoupravljanje
v nekaterih osnutkih statutov del. organizacij

Ako bi ocenjevali uspeh pri iz¬
delavi statutov v cerkniški občini
po številu izdelanih osnutkov sta¬
tutov, bi bilo stanje zadovoljivo.
Do 14. 111. 1964 niso predložili
osnutka statuta ObSS — ObS le
iz Doma igre in dela Cerknica ter
iz Dijaškega doma Stari trg.

Ko n;i osnovi analize ugotavljamo,’
kako so uredili v delovnih organiza¬
cijah decentralizacijo delavskega sa¬
moupravljanja, pridemo do zaključka,
da niso povsod upoštevali tega, da je
glavni pogoj za samoupravljanje ma¬
terialna baza, s katero razpolagajo
poslovne enote, oziroma ekonomske
enote, kakor jih delovne organizacije
imenujejo.

V osnutkih statutov: Gostinstvo

Cerknica, Škocjan Rakek in Elektro-
žaga Nova vas obravnavajo svoje de¬
lovne enote kot ekonomske enote v
smislu decentraliziranega delavskega
samoupravljanja, čeprav imajo v ne¬
kaj primerih samo po enega oziroma
nekaj proizvajalcev v delovni enoti.

Ko razpravljamo o delavskem sa¬
moupravljanju, je nujno upoštevati,
da morajo imeti proizvajalci določene
poslovne ali ekonomske enote na raz¬
polago določena sredstva, s katerimi
razpolagajo. Ko smo v letu 1950 pri¬
čeli uveljavljati delavsko samouprav¬
ljanje, smo tudi prenesli lastnino pro
izvajalnih sredstev od državne v druž¬
beno lastnino, to je, zaupali smo pro

Dne 28. febr. 1964 je bilo na
Vrhniki V. zasedanje skupščine
Komunalne skupnosti socialnega
zavarovanja delavcev občin Cerk¬
nica, Logatec in Vrhnika.

Glavni točki sta bili pregled za¬
ključnega računa skupnosti za le-,
to 1963. in razdelitev presežka.

Med drugim je bil sprejet tudi
sklep o znesku pogrebnine za za¬
varovane osebe, ki znaša za ose¬
be, stare nad' 14 let, 34.000; sklep
o znesku podpore za opremo otro¬
ka, 'ki znaša za vsakega novoroje¬
nega otroka 15.000; sklep o povra¬
čilu stroškov (dnevnicah) za pre¬
hrano in nastanitev zavarovanih
oseb med potjo in bivanjem v
drugem kraju, ki znaša 1.300 din,
če ne prenočuje v drugem kraju
in 2.500, če zavarovana oseba pre¬
nočuje v drugem, kraju. Za zava-

izvajalna sredstva delovim kolektivom
v upravljanje.

To ni bila zgolj formalnost, ampak
nujen pogoj združevanja proizvajalca
s proizvajalnimi sredstvi, da se s tem
proži iniciativa delovnih kolektivov;
da čimbolj smotrno gospodarijo z
ustvarjeno novo vrednostjo.

Vse do leta 1961 razvoj proizvajal
nih sil ni dopuščal, da bi neposredni
proizvajalci razpolagali z zadostnimi
materialnimi sredstvi. Mimo tega sme
imeli še celo vrsto težav: neskladen
razvoj posameznih panog, nesorazme¬
ren razvoj posameznih panog, neuskla¬
jen razvoj posameznih področij in ne¬
usklajenost med proizvodnjo in po¬
trošnjo. Vse te težave so zahtevale
precejšnjo koncentracijo sredstev, ki
ni dopuščala resničnega uveljavljanja
delavskega upravljanja.

Po letu 1961 pa pride čas v našem
gospodarskem sistemu do resnične do¬
minantne -vloge neposrednega proiz
vajalca. Ta nov gospodarski sistem
pomeni v bistvu le nadaljevanje prej¬
šnjega sistema, v katerem se dosled¬
no uveljavlja demokratizacija, decen
tralizacija in princip nagrajevanja po
delu. Ta načela prinašajo organom
delavskega samoupravlja nja veliko

širša področja dela. Ti principi se
morajo uveljaviti v statutih delovnih
organizacij. Ni največja napaka, če v
poedinih manjših delovnih organizaci
jah favorizirajo delavsko samouprav¬
ljanje brez dejanskih pogojev, oziro

rovane osebe, mlajše od 7 let, zna¬
ša povračilo 1.700, če prenočuje
in 900. če ne prenočuje v drugem
kraju. Ti sklepi se uporabljajo od
1. marca 1964 dalje.

V naši javnosti že dalj časa pi¬
šemo in govorimo o tezah v zvezi
z novim pokojninskim in invalid¬
skim zakonom, o katerih razprav¬
ljata Zvezni in Socialno-zdrav-
stveni zbor. Teze, ki so dane v
razpravo, vsebujejo precej novo¬
sti, vendar jih ne moremo sma¬
trati za dokončne, ker se bo v te¬
ku razprav še precej dopolnilo ali
spremenilo. Seveda pa bo potreb¬
no pri predlogih in dokončnih od¬
ločitvah upoštevati zmogljivosti
našega razvijajočega se gospodar¬
stva in načela, ki so se uvelja¬
vila na drugih področjih dela.

RaL

ma samo govorijo v osnutkih o samo¬
upravljanju, ne da bi o tem globlje
razpravljali in ustvarili pogoje za čim-
večjo udeležbo proizvajalca v samo
upravljanju, da mu tako omogočijo
uveljavljanje pravic, ki mu jih daje
nova ustava.

Večje napake se kažejo v osnutku
statuta GG Postojna, ki ima obrate
tudi v naši občini. V osnutku statuta
GG Postojna je obravnavana pristoj¬
nost obratnih delavskih svetov v 4$.
členu. Le-ti naj bi odločali le o let
nih dopustih delavcev v obratu, o
nadurnem delu, o plačanem izrednem
dopustu do 7 dni, o pritožbi delavca
na odločbo -šefov obrata in končno
tudi o koriščenju in razpolaganju s
sredstvi, ki so dodeljena obratu. Že
pri tem se lahko vprašamo, kdo lah¬
ko dodeljuje sredstva kot neko mi¬
loščino, če so bila ta sredstva vendar
ustvarjena na dotičnem obratu.

V 80. členu pa pravi, da so skladi
podjetja skupni in da se sredstva teh
namensko dodeljujejo obratom z let¬
nim investicijskim programom, o ka-

Osemletka Nova vas na Blokah
ni izjema v pomanjkanju prosto¬
rov za učilnice, kabinete in pro¬
store za učiteljstvo. Šolski odbor
je pričel resno razmišljati o pri-
zidavi vsaj še dveh prostorov za
učilnice in kabinet. Gradnja, ki je
predvidena, naj bi se, odvijala
proti jugovzhodni strani obstoje¬
čega šolskega poslopja. Mimo tega
je ta organ v povezavi z občinsko
skupščino v Cerknici storil prve
korake glede nakupa ^Blaževe«
hiše, ki stoji v neposredni bližini
šole. To hišo šola dejansko že ko¬
risti proti najemnini za delavnice
za tehnični pouk, šolsko mlečno
kuhinjo in učilnico. Tu sta tudi

terem pa odloča centralni delavski
svet.

Nadaljnja formulacija člena govori,
da se skladi praviloma uporabljajo
na območju obratov, kjer so ustvar¬
jeni. DS podjetja pa da lahko skle¬
ne, da se odstopi od tega, če ugo¬
tovi, da bi vlaganje v določene skup¬
ne potrebe podjetja ali v posamezne
obrate vplivala na dvig produktivno¬
sti, ekonomičnosti ali rentabilnosti
podjetja kot celote.

V zadnjem stavku tega člena pa
pravi statut -še tako: če obrat ne ra¬
bi dodeljenih sredstev, jih DS pod¬
jetja lahko dodeli drugemu obratu.
Ob taki formulaciji v temeljnem aktu
gospodarske organizacije se postavlja
vprašanje nadaljnjega razvoja delav¬
skega samoupravljanja v decentrali¬
ziranem smislu. Na ta način se delav¬
sko samoupravljanje ne more razvi¬
jati. Vprašamo se, zakaj so ustanov¬
ljeni obratni delavski sveti, če lahko
samo razpravljajo, predlagajo, odlo¬
čajo pa le v nebistvenih vprašanjih in
jim niso dani materialni pogoji za
nadaljnji razvoj?

Občani cerkniške občine se tudi
upravičeno sprašujejo, kaj ima komu¬
na od naravnega gozdnega bogastva,
kajti investicije, ki so bile vložene v
naši občini v povojnem obdobju, so
zelo skromne v primerjavi z investi¬
cijami, ki so bile vložene na drugih
območjih in s posekanimi lesnimi
masami na našem območju.

J. Kopriva

vaških skupnosti, o katerem se
dogovarjajo na sestankih z vašča¬
ni. Talko so vprašanje takega pri¬
spevka že rešili na zboru volivcev
v Šivčem in na sestanku vaške
skupnosti v Metuljah. Tako zbra¬
na sreds-tva bodo porabili za iz¬
delavo načrtov prizidave in za
pripravljalna dela.

Prizidava naj bi veljala skupaj'
z opremo 15 milijonov, ki jih bo
morala predvideti skupščina v
enem od naslednjih let. Istočasno
bodo morali misliti na poglobitev
struge Sušice, ker ta potoček spo¬
mladi naraste in poplavi del šol¬
skega vrta prav tam, kjer je pred¬
videna .prizidava.

Seminar mladincev v Logatcu

V. zasedanje skupščine komunalne skupnosti

socialnega zavarovanja del. Cerknica, Logatec in Vrhnika

Osemletka v lavi vasi na Blokah

Sola v Novi vasi se bo po načrtih šolskega odbora povečala s
prizidavo in tako temeljiteje služila svojemu namenu. (Foto Urbas)

Pred-dnevi je ObK ZMS Cerk¬
nica organiziral skupno z ObK
ZMS Logatec in Vrhnika seminar
za mlade člane občinskih skup¬
ščin in svetov' ter za nekatere
člane ObK ZMS in predsednike
mladinskih aktivov. Na tem se¬
minarju smo predvsem obravna¬
vali vlogo in delo občinskega od¬
bornika. statut komun, kadrovsko
problematiko v občinah in rekre¬
acijo ter splošno o‘mladinski-pro¬
blematiki v vseh treh komunah.

Na tem seminarju smo se tudi
dogovorili, da bomo organizirali
shod mladine za vse tri občine.
Organizator tega shoda pa naj bi
bil letos ObK ZMS Cerknica. Ker
naj bi bil zaključek tega shoda
na vrhu Snežnika, bomo povabili
na ta zaključek tudi mladino iz
Ilirske Bistrice.

Seminarja se je udeležilo šest
mladincev iz naše komune.

. Lok

dve stanovanji, ki bosta služili za
nastanitev učnih moči s te soie.

Razumljivo je, da sta tudi pri
tem vprašanju poglavitni dve
vprašanji: investicijska sredstva
in razumevanje pristojnih. Prvo
skuša šolski odbor rešiti v začet¬
ku s krajevnim samoprispevkom

Dokaj obsežni načrti za središče
Bloške planote. Prepričani smo,
da bodo rodili sadove, saj je šol¬
ski odbor temeljito proučil zasno¬
vo in že tudi dosegel prve uspehe.
Nedvpmno ima pri tem zasluge
tudi upravitelj.

-as.

glas notranjske

5

Večja blagovna
proizvodnja- osnova
za napredek
kmetijstva

Direktorju KZ Cerknica Jožetu
Teliču smo zastavili več vprašanj
iz področja 'kmetijstva.

— Kako si predstavljate nadalj¬
nji razvoj in obstoj kmetovalcev
na našem območju?

Vseh perečih vprašanj ne more
reševati naša ožja gospodarska
organizacija, ker sodijo tudi v pri¬
stojnost komune in vse širše jav¬
nosti. Kmetovalci naj streme k
večji blagovni proizvodnji, kar je
poglavitni cilj. Kmet se mora nuj¬
no specializirati, če hoče v seda¬
njem družbenem razvoju uspeva-
bi. Prilike na našem teritoriju pa
so take, da nujno silijo skoraj iz¬
ključno v proizvodnjo živine. Pe¬
strost proizvodnje pri nas ni več
upravičena, čeprav se je nekateri
kmetje še tako trdovratno drže.

Prav gotovo obstojajo pri vsakem
kmetu pogoji za specializacijo.

— S čim bi lahko zadruga naj¬
več pomagala kmetu?

Specializacija zahteva določeno
vrsto mehanizacije, zato je naj¬
bolj upravičena kooperacija. KZ
bo kooperantom nudila vse ugod¬
nosti in ga po potrebi kreditirala.
Razveseljivo je, da je že precej
kmetov uvidelo edino možnost za
svoj nadaljnji obstoj v takih od¬
nosih in sodobnih agrotehničnih
ukrepih.

— Kaj pa očitki, da zadruga
premalo skrbi za odkup pridelkov
in živine?

Res je, da je za zmanjšan od¬
kup kmetijskih pridelkov delno
kriva zadruga, vendar je nastal
poglaviten zastoj zaradi neureje¬
nega tržišča in nepravilnega pla¬
niranja.

— Do kje se bodo pravzaprav
širili družbeni kompleksi in kaj
ovira pridobivanje zemljišč?

Družbeni sektor je zainteresiran
za tista območja, kjer so že zgra¬
jeni ali locirani živinorejski ob¬
jekti in do tiste meje, kot so po¬
trebe kapacitete hlevov. Druga
zemljišča bodo prepuščena zaseb¬
nim proizvajalcem, kar je še ce¬
lo želja KZ.

-co

Če se strokovno ne

izpopoljnujemo — zaostajamo

Pred dobrim letom je bil v Cerknici ustanovljen na pobudo
podjetja »Brest« oddelek tehniške srednje šole za lesno industrij¬
ske tehnike. Solo obiskuje preko dvajset članov kolektiva »Brest«,
ki so pretežno že na odgovornih delovnih (mestih.

V šoli predavajo predvsem pro¬
fesorji in inženirji iz tega območ¬
ja, slušatelji pa polagajo izpite
pred komisijo iz redne tehniške
šole v Ljubljani. Slušatelji šole
60 že tekom leta položili nekaj
izpitov. Pretefkli mesec so polagali
izpite iz družbeno ekonomske
vzgoje in iz matematike. Rezul¬
tati izpitov so bili zadovoljivi.

Oddelek šole ima svoj razredni
odbor, zato sem povprašal tov.
predsednika razrednega odbora o
življenju in delu slušateljev v
šoli:

»Tovariš predsednik, že pred
letom ste izrazili željo po nadalj¬
njem sistematičnem izpopolnje¬
vanju znanja v TSS. Vi ste že
pred več leti končali delovodslko
šolo, imate pa tudi že večletno
prakso, oziroma bogato delovno
izkustvo v lesno Industrijski stro¬
ki. Zakaj, ste čutili potrebo po na¬
daljnjem izpopolnjevanju oz. vo¬
ljo, da bi končali še tehnično
šolo?«

»Vsi moji kolegi in jaz smo ču¬
tili potrebo po sistematičnejšem
izobraževanju. Človek v sedanjem
tempu življenja in napredka teh¬
nike je primoran, da se nepresta¬
no izpopolnjuje. Tako obliko si¬
stematičnega izobraževanja smo
Videli preko šolanja v TSŠ. Zahte¬
ve po znanju so vedno večje spri¬
čo sprememb tehnoloških postop¬
kov, zahtevnejše 'kvalitete, večje
proizvodnosti, skratka potrebe po
sodobnejši proizvodnji. Naša to¬
varna se vedno bolj razvija, pro¬
izvodnja postaja vedno zahtevnej¬
ša, za obvladovanje dokaj zahtev¬
nega tehnološkega znanja pa je
potrebno imeti temeljito strokov¬
no znanje. Zadovoljiti se s seda¬

njim znanjem in se ne izpopolnje¬
vati pomeni nazadovati spričo hi¬
trega razvoja. Zato se je treba
neprestano učiti oziroma slediti
razvoju.«

»V čem smatrate, da je taka
oblika koristna, da poleg rednega
dela obiskujete še šolo?«

»Taka .oblika izobraževanja je
za večino nas edina možnost za
nadaljnje izobraževanje v šoli,
kajti ti so že zrelejši ljudje in tu¬
di mnogi z družinami, ki so za
redne šole skoraj že prestari. Za¬
to je taka oblika zelo primerna
za zaposlene, kjer si lahko siste¬
matično pridobivajo znanje. Ve¬
lika korist takega izobraževanja
pa je tudi v tem, ker lahko pri¬
dobljeno znanje koristimo pri re¬
ševanju vsakodnevnih problemov
v proizvodnji. Skratka, povezava
teorije s prakso.«

»Ali se vam zdi taka oblika šo¬
lanja naporna, ali vam ne dela
posebnih težav?«

»Prav gotovo je naporna, zlasti
pa za kolege z družinami. Delo v
podjetju pa tudi zahteva svoje.
Malo je časa za učenje. Veliko je
odvisno tudi od .tega, koliko ima
kdo predhodne podlage.«

»Kakšen je odnos vaših kole¬
gov do šole? Ali smatrajo šolanje
dovolj resno?«

»Kolegi smatrajo šolanje zelo
resno in si zares želijo pridobiti
potrebno strokovno znanje. To se
tudi vidi na izpitih, ker so bili
v povprečju doseženi le dobri re¬
zultati.«

»Kako se počutite pred izpiti?«

»Človek se privadi tudi izpit¬
nemu sistemu tako, da vedno laž¬
je pristopamo k izpitom. Več skr¬

V

PREGLED INTERESNIH PODROČIJ
KMETIJSKIH POVRŠIN DRUŽBENEGA SEKTORJA
OBČINE CERKNICA

L E QE U D A

tnic.re.sna podroc-j

gozdne površino

Kine lisici obrali
Občinsko mc\a
Mejo k.aias!rsk.e občine
Železnica
CesVa U. reda
1  '• 2.00  000

bi je terjal izpit iz matematike,
toda tudi ta je za enkrat za na¬
mi. Smatram, da bo tudi izpitna
psihoza sčasoma popustila.«

»Ali smatrate, da ste pridobili
dosedaj koristno znanje, ki vam
služi pri delu?«

»Pridobljeno znanje mi prav
gotovo koristi. Človek ima neka¬
ko širši horizont in drugače gle¬
da na problematiko v proizvod¬
nji.«

»Česa ste se v šoli največ na¬
učili?«

»To je odvisno od vsakega po¬
sameznika, za kaj ima kdo večje
zanimanje in koliko je imel kdo
predznanja. Osebno sem se naj¬
več naučil matematike, katere pa
ne bi nikoli obvladal, da ne obi¬
skujem šole.«

»Ali imajo razumevanje v pod¬
jetju do tovrstnega izobraževa¬
nja?«

Daj kri ko si zdrav,
da si jo zagotoviš ko
jo boš potreboval

K letošnji krvodajalski akciji v apri¬
lu nekaj kritičnih, vendar dobrona¬
mernih pripomb. Na splošno je odziv
na tako humano akcijo pri nas zado¬
voljiv, vendar preseneča precejšnja
abstinenca s strani mladine in vodil¬
nega kadra iz gospodarstva in druž¬
benih služb. Kljub temu pa je 12 zla¬
tih in 70 srebrnih značk jasen dokaz
o naši humani zavednosti.

V letošnji akciji pričakujemo okrog
720 odvzemov krvi, kar je 5 %  prebi¬
valstva občine. Odvzem bo potekal
takole: 8. aprila v Starem trgu, 9.
aprila v Novi vasi, 10. aprila v CerlT-

»V podjetju imajo razumevanje
kljub težavam, ki so vedno v pro¬
izvodnji. Zlasti v času izpitov ni
ovir s strani tovarne.«

niči in 14. aprila na Rakeku. Odvzem
bo izvršil Zavod za transfuzijo iz
Ljubljane. V ta namen se je občinski
odbor RK povezal s sindikalnimi po-

»Kaj predlagate, da bi se ta
oblika še izpopolnila?«

»Smatram, da poteka kar v re¬
du. Včasih nas je nujno tudi
vzpodbujati. Kajti pri šolanju na¬
stanejo tudi krize pri vsakem slu¬
šatelju. Ko pa kriza popusti, je
spet dobro.«

»Na katerem delovnem mestu
ste zaposleni?«

»Sedaj, sem šef priprave dela v
tovarni.«

Tovarišu predsedniku 6 em se
zahvalil za odgovore in mu zaže¬
lel veliko uspehov pri delu in uče¬
nju.

SM

dru/.nicami, da bodo lc-tc propagirale
te humane misli predvsem med mla¬
dino. Na nedavnem posvetovanju, ki
ga je organiziral občinski odbor RK«
so se domenili, da bo vsak krvoda
jalec imel dela prost in plačan dan.
Prav presenetljivo je bilo dejstvo, da
to ni bilo do sedaj urejeno, saj mo¬
ramo na krvodajalca gledati kot na
človeka z visoko humanimi cilji. Ze
samo dejstvo, da ljubljanske klinične
bolnišnice porabijo pri svojem eno¬
tedenskem delu toliko krvi, kot jo je
porabilo Skopje ob lanskoletni kata¬
strofi, govori v prid gornji trditvi
Sicer pa nikoli ne vemo, kdaj bomo
tudi sami potrebni transfuzijskega po¬
sega.

AS

GLAS NOTRANJSKE

e

I Z K O  JL  E K T  X V A
Z A K O L E K T I V

TbI .Eli CiRKMIC/l

Nekaj k novemu nagrajevanju v Brestu v 1964

Za smotrno gospodarjenje mo¬
ramo v prvo vrsto postaviti ho¬
tenje samih ljudi. Zainteresirati
posamezne ljudi za tiste stvari, ki
so za podjetje najvažnejše. To
najlaže dosežemo ne po admini¬
strativni poti, temveč po ekonom¬
sko materialni plati. Usmeriti lju¬
di na določen cilj in jim samo v
tej smeri omogočiti pridobivanje
sredstev v največji meri. Pri do¬
segi ciljev ne zasledujemo samo
višino uspeha, ampak tudi njego¬
vo 'kakovost. Proizvajalce ne sti¬
muliramo samo za kvantitativno
vlaganje dela, temveč tudi za
kvaliteto dela. Prva skrb je torej
poiskati načine in osnove za oce¬
no, pri katerih pride do izraza
tudi kvaliteta dela. S kvaliteto
mislimo delo, ki je vloženo ko¬
ristno v optimalnem smislu. To
ne zajema samo neposredno pro¬
izvajalce, temveč tudi vse ostale
službe v podjetju.

V letošnjem letu smo si v Bre¬
stu zastavili pot, da je potrebno
najti take načine stimuliranja, ki
aktivirajo' vsakega posameznika,
da doseže tisti cilj v poslovanju,
ki je za podjetje najvažnejši, naj¬
koristnejši. Pri neposrednem pro¬
izvajalcu nagrajujemo njegovo de¬
lo po enoti proizvoda, to je na¬
grada za njegovo kvantitetno
vlaganje delovne sile, kvaliteta
njegovega dela pa se pokaže pri
obračunu proizvodnje ekonomskih
enot in nato še pri obračunu po¬
slovne uspešnosti cele poslovne
enote.

Kvaliteta dela ima svoj končni
izraz v uspešnosti poslovanja.
Razlika je v tem, da hočemo kva¬
liteto dela vsakega posameznika
usmerjati v to preko načina na¬
grajevanja, medtem ko je do se¬
daj slonelo na zelo mlahavi osno¬
vi. Osnova pri tem je njegovo de¬
lovno področje, tako vežemo in¬
štruktorje na tiste momente, ki
omogočajo čim večjo sinhroniza¬
cijo proizvodnje — to je na izvr¬
šitev plana asortimana po eko¬
nomskih enotah. Prav tako nagra¬
jevanje velja, za tehnologe, nor-
mirci materiala in konstruktorja
so vezani na realnost postavljenih
normativov, ‘kontrolorji so vezani
na kvaliteto izdelkov, vzdrževalci
na čas zastoja strojev, analitsko-
planska služba na realnost postav¬
ljenih planov, računske službe na

določene termine in skupne služ¬
be na višino realizacije.

Enotni sistem, ki bi bil enoten
samo zaradi tehnike obračuna, še
zdaleč ni enoten, namreč v tem
smislu, ker ne usmerja vseh služb
k enotnemu cilju, ampak le na
silo organizacije same, tak način
pa ni vedno uspešen.

Nasprotno ta sistem, ki je na
prvi pogled raznolik, je prav v
svoji raznolikosti enoten, pelje in
angažira vse činitelje k enotne¬
mu cilju, ne stihijsko, temveč
usmerjeno, smotrno.

Nagrajevanje posameznih služb
je grajeno na protislovjih, ker s
tem oilj ene skupine ljudi nuj-

Kmalu bo minilo tretje leto, odkar
je bila v tej poslovni enoti Lesno in¬
dustrijskega kombinata BREST Cerk¬
nica izdelana prva iverna plošča. Vse¬
kakor je bil to za podjetje BREST
zelo velik uspeh, ako vzamemo v po¬
štev, koliko truda in dela je bilo po¬
trebnega, da se je lahko začel v sklo¬
pu kombinata izdelovati najosnovnej¬
ši ploskovni material — iverne plošče
— za proizvodnjo pohištva.

Znano je, da že vse napredne lesne
Industrije v svetu uporabljajo za iz¬
delavo različnih pohištvenih artiklov
pretežno iverno ploščo.

Od prvih začetkov pred tremi leti
je kolektiv' tovarne ivernth plošč do¬
segel že lepe uspehe v kvantiteti in v
kvaliteti svojih proizvodov. Tovarna,
ki dela v treh izmenah že v polni
kapaciteti, oskrbuje s potrebnimi plo¬
ščami Tovarno pohištva v Cerknici in
mnoge druge lesno-industrijske to¬
varne.

Kljub doseženim uspehom pa se to¬
varna še nadalje izpopolnjuje. Tako
je poslovna enota kombinata BREST
»Iverka« izdelala v manjši količini
tudi že posebno vrsto protipožarnih
plošč, katere potrebuje največ ladje¬
delništvo. Plošče so izdelane tako, da
preprečujejo širjenje požara v pro¬
storih, v katere so vgrajene. Pri vpe¬
ljava tehnoloških postopkov za izde¬
lavo teh plošč je podjetje BREST so¬
delovalo z Zavodom za raziskavo ma¬
teriala in konstrukcij v Ljubljani.
Tako izdelane protipožarne plošče so

no trči s cilji druge skupine lju¬
di, če presežejo okvir koristnega,
optimalnega. Ta nasprotja, ki so
postavljena v sistemu nagrajeva¬
nja, naj bi bila regulator, da se
postavijo procesi in posegi vseh
služb optimalno. Enotnosti pa ne
rušijo protislovja med nagrajeva¬
njem ene in druge skupine, am¬
pak nasprotno — ta protislovja
postavljajo enotnost.

Jasno pa je, da se bo tudi ta
način v praksi pokazal z določe¬
nimi hibami, prepričani pa smo,
da usmeritve, ki jih hočemo do¬
seči s takim nagrajevanjem, prak¬
sa ne bo postavila na glavo.

M. R.

dobile ime AZBEREST; pod tem ime¬
nom so tudi patentirane. Kot prizna¬
nje kvalitete teh plošč predstavlja
dejstvo, da šo te plošče priznane ne
le s strani jugoslovanskega ladijskega
registra, ampak tudi s strani angleš¬
kega Lloyd registra in pa ladijskega
registra SSSR. Ti ladijski registri da¬
jejo namreč ateste, na osnovi katerih
se ocenjuje in priznava uporabnost
plošč v protipožarne svrhe.

Povpraševanje po teh ploščah raste
iz dneva v dan. Zanimivo je dejstvo,
da je moralo naše ladjedelništvo do
nedavnega uvažati protipožarne plošče
iz tujih držav kot n. pr. iz Italije in
Anglije in to za drage devize. Vseka¬
kor govori v prid proizvodnji azberest
plošč tudi dejstvo, da so iste dosegle
že zadovoljiv sloves na tržišču.

Vendar tako imenovane azberest
plošče še ne predstavljajo zadnjih
možnosti oplemenitenja iverke. BREST
je zgradil v okviru tovarne »Iverka«
v Cerknici še dodatni objekt, v kate¬
rem se bodo izdelovale poleg azberest
plošč tudi druge specialne izvedbe
iverk. V tem dodatnem tovarniškem
prostoru bomo izdelovali še iverke
obložene s furnirjem ali različnimi
plastičnimi folijami, v okviru možno¬
sti pa tudi iverke z vmesnim satov¬
jem in slično.

Tako torej tudi tovarna ivernih
plošč v lesno industrijskem kombina¬
tu BREST izpopolnjuje svoj proizvod¬
ni program. Dodatni objekt za izdela¬
vo specialnih ivernih plošč je v za¬
ključni fazi dela. Zanimivp je vseka¬
kor, kako izgleda tovarna ivernih
plošč znotraj. Lahko si predstavljamo,
da je to pravzaprav en sam sinhrono
delujoč velik stroj, kateri predeluje
lesne odpadke v kvalitetne iverne plo¬
šče. Slično kot naprave v starem de¬
lu tovarne, bodo izgledale tudi na¬
prave v novem delu tovarne za pro¬
izvodnjo specialnih ivernih plošč.

Notranja oprema novega oddelki to¬
varne, razumljivo, še ni urejena, po¬
trebno bo izvršiti Še mnogo večjih in
manjših montažnih in drugih /del,
predno bodo lahko nove tehnološke
naprave proizvajale različne izvedbe
specialnih ivernih plošč. Proizvajalne
naprave in stroji so dragi, zato bo
potrebno marsikaj narediti tudi doma

Centralni delavski svet kombinata
BREST je sredi februarja že razprav¬
ljal o 42-urnem delovnem tednu. Skle¬
nil je, da predložimo dokumentacija
za prehod na 42-urni tednik pristoj¬
nim organom. Istočasno je CDS skle¬
nil pooblastiti CUO, da bo odločal,
katera poslovna enota bo lahko šla
na preizkus in katera ne. Dokumen-

Kako daleč smo s
pripravami za skrajšani
delovni čas v brestu

tacija je izdelana, potrebno jo bo po
dobljenih inštrukcijah še dopolniti.
Ze  dosedanji izračuni pa kažejo, da
ima kombinat kot celota možnost po¬
stopnega prehoda, seveda pa ta mož¬
nost odvisi od kolektiva samega. Naj¬
večje rezerve delovnega časa so v
povečanju produktivnost. Možno je
namreč povečati produktivnost za
10%. Dalje: preveč je izgubljenega ča¬
sa v sedanjih sedmih in pol ure. Po¬
vprečno 10 minut preveč se troši ča¬
sa za same razgovore, oddaljevanje
od delovnega mesta itd. Rezerve so
še v pripravi proizvodnje, tehnoloških
postopkih, materialni preskrbi itd.

Kdaj bo možen prehod? Odgovor je
jasen: takrat, ko bodo poslovne eno¬
te kot celota sposobne za postopni
prehod, ko bodo dokazale, da ba
možno v 42 urah na teden napraviti
toliko ali več kot v 48 urah sedaj.

Noben administrativni predpis ne
more urediti tega hotenja: sleherni,
mora težiti za tem, da bo delal manj
časa in v tem času več naredil.

Komisije po poslovnih enotah so po¬
stavljene. Materiali po poslovnih eno¬
tah so zbrani, potrebno je, da se o
tem sproži širša akcija in zainteresira.
Vsakdo želi, da bi čimprej prešli na
preizkus prehoda na 42-urni delovni
teden. To je stvar poslovnih enot,
kajti same bodo lahko najhitreje od¬
krile rezerve, ki jih imajo.

Iverka je šla v krajši preizkus, po¬
datki prvih dni o izvrševanju plana
kažejo prekoračenje.

Uspehi, doseženi v drugih organi¬
zacijah, ki so že šle v preizkus, nam
kažejo, da je osnova tega prehoda in¬
teres proizvajalcev samih. Mi smo de¬
jansko o tem še premalo razprav¬
ljali, zato je skrajni čas, da začnemo
s povečano aktivnostjo.

Torej, kako bi dejal, da bi name¬
sto sedanjih 48, v 42 urah napravil
toliko in več.

z lastnimi strokovnimi močmi. Tako
imenovano natresno stezo bo delno iz¬
delalo tudi kovinsko podjetje iz Tol¬
mina, medtem ko je najosnovnejši
stroj za furniranj e in plastično obla¬
ganje ivernih plošč že tu.

Z oplemenitenjem iverne plošče bo
kolektiv kombinata BREST storil ko¬
rak naprej v svojem razvoju. Furni¬
rane iverne plošče; obložene z
različnimi plastičnimi folijami; pro¬
tipožarne ter ostale specialne iverne
plošče so zelo iskani artikel, katerega
tržišče potrebuje v velikih količinah.
Zato predvideva perspektivni plan les-
no-industrijskega kombinata BREST
čim hitrejšo izgotovitev ter izpopol¬
nitev notranje tehnološke opreme in
inštalacij v novem proizvodnem delu
tovarne ivernih plošč.

Pregled bolnikov v bolniškem staležu

V mesecu februarju je bilo v bolniškem staležu skupno 100 bol¬
nikov. Kontrola s strani kontrolorja je bila izvedena v stanovanjih
pri 274 bolnikih.

Ugotovljeno .je bilo, da se večina bolnikov ravna po zdravni¬
kovih navodilih. Le nekateri bolniki se niso tega pridržavali in so
bili prijavljeni zdravniku. Težko je reči, kaj taki bolniki mislijo,
ker gre predvsem le za njihovo zdravje.

Naj vzamemo primer tovariša iz Dolenje vasi, ki bi moral
strogo ležati in uživati zdravila. To pa mu najbrž ni bilo po volji
in je raje celo noč in dan popival po gostilnah.

Ostalih nekaj bolnikov je delalo razna dela, ali pa jih pri
obisku sploh ni bilo doma, zato se ni dalo ugotoviti, kje se naha¬
jajo. Mislimo, da to ni pravilno.

Tovarna invernih plošč v Cerknici

razširja svoj proizvodni program

glas notranjske

T

Izvoz pohištva

Izvoz pohištva v razne dežele
sveta se vsako leto veča.

Tako smo leta 1962 izvozili za
eno milijardo tri sto trideset tisoč
dinarjev, v letu 1963 pa že za eno
milijardo štiri sto osemdeset ti¬
soč dinarjev. Struktura izvoza po
državah je zelo različna. Tako je
Anglija še vedno med naj večjimi
odjemalci vseh vret stolov in na-

tih začela vključevati v direktne
trgovske posle tudi na področju
pohištva; prej so namreč nabav¬
ljali jugoslovansko pohištvo s po¬
sredništvom ameriških kupcev.

Največji potrošnik naših izdel¬
kov so nedvomno ZDA in Velika
Britanija, vendar pa je ravno v
te dežele postal izvoz ekonomsko
zelo problematičen. Na takšno

Grafični prikaz krajev, v katere izvaža svoje izdelke LIK »Brest-
Cerknica

vadnejših tipov foteljev. V ZDA
izvažamo • vse vrste komadnega
pohištva, predvsem pa:

— pisalne mize,

— klubske mizice,

— glasbene omarice,

— sedežno pohištvo (fotelja,
polzafe, zofe),

— servirne mizice,

— zidne stene in ostalo.

Za SSSR proizvajamo že vrsto
leit pisalne mize, ki so priznane
kot ene najkvalitetnejših. S po¬
večanjem izvoza v ZSSR se bo tu¬
di asortiman blaga za to deželo
še povečal.

Francija je trenutno velik po¬
trošnik garderobnih omar, sekre¬
tarjev in kombiniranih omaric,
dočim je v Nemčijo izvoz našega
blaga manjši zaradi slabih eko¬
nomskih pogojev — cene.

Kanada se je šele v zadnjih le¬

stanje vsekakor vplivajo zelo vi¬
soki prevozni stroški, saj ravno ti
dosegajo že celo 20 %  celotne
vrednosti izdelkov.

Istočasno bi pripomnil, da se
kljub tem-u, da je produktivnost
zelo blizu mednarodnim normam,
ne moremo enakopravno vklopiti
v mednarodno delitev dela zaradi
zelo visokih materialnih stroškov.
Kako zagotoviti ekonomičnost iz¬
voza? Od tega namreč zavisi iz¬
voz v dežele, ki kupujejo 60 %
vsega našega pohištva.

Vsekakor bodo morali biti iz¬
vozni instrumenti prilagojeni ta¬
ko, da se bo tudi nadalje izvoz
povečava!.

Tudi letos bomo kljub temu, da
je odpadla proizvodnja TLI Ra¬
kek, izvozili blaga v vrednosti
preko 2 milijonov dolarjev.

T. F.

Telesna kultura v osn

Ko sem prebiral osnutek statuta ob¬
čine Cerknica, se mi je nehote vsilila
misel, koliko je zajeta v tem osnutku
tudi telesna kultura. Zelo sem bil
razočaran nad zelo skromnim ubež-
kom 36. čl., ki kaj malo pravi o te¬
lesni kulturi. Ce pogledamo, kakšno
veliko vrednost ima prav ta veja na¬
še družbeno-politične kulture in teles-
no-vzgojne dejavnosti s stališča člove¬
ka, bomo nehote pomislili, da je prav
telesna kultura danes v našem tempu
življenja še tako bolj nujno potrebna
in še kako prepotrebna. Tu mislim
predvsem na šoloobvezne otroke.

Ce pa pogledamo iz aspekta indu¬
strije, mora imeti telesna kultura v
obliki rekreacije primarno vlogo v ze¬
lo živahnem industrijskem razvoju na¬
še občine. Za slehernega človeka, mla¬
dega ali starega, pomeni telesno giba¬
nje biološko potrebo. S sistematične
in pravilno telesno vzgojo vzgajamo
ne samo otroke, temveč tudi odrasle¬
ga človeka, za življenje močnega, ki
bo dal družbi to, kar od njega priča¬
kuje (večja produktivnost).

Zato je nujno potrebna izgradnja
športnih igrišč, telovadnic in drugih
prostorov za rekreacijo, predvsem pa
je potrebno pokazati razumevanje in
neznatna finančna sredstva. Ne more¬
mo si zamisliti idejno naprednih go¬
spodarstvenikov, ki bi ne bili zainte¬
resirani na tem, da bi omogočili de¬
lavcem in uslužbencem zdrav način

Plenum ObK

V torek, dne 10. marca 1964, je
bil v Cerknici razširjen plenum
ObK ZMS. Na tem plenumu smo
obravnavali material za I. repu¬
bliško konferenca ZM. ki bo dne
3. in 4. aprila v Ljubljani. Za de¬
legata, ki bo zastopal mladino na¬
še komune na tej konferenci, smo
izvolili predsednika ObK ZMS
Franca Krapenca. Na plenumu
smo tudi sprejeli sklep, da se z

Zanimivo

Posebno zanimivo predavanje,
ki ga je organizirala Delavska
univerza v Cerknici, je pritegnilo
mnogo poslušalcev. Tov. Tavčar iz
Kranja je v treh predavanjih z
besedami in barvnimi diapozitivi
slikovito prikazal vnetim starim
in mladim poslušalcem naporno
potovanje z mopedom v Afriko.
Tako smo se imeli priliko sezna¬
niti z življenjem v zaostalih de-

statuta ob. Cerknica

oddiha in razvedrila (gradnja športnih
igrišč na podjetjih v obliki rekreacije).

V Šoli mora telesna kultura nuditi
otroku pravilen psihofizičen razvoj z
vsestranskim delom (športne igre,
atletska tekmovanja, smučanje, orien¬
tacijski pohodi). Prav posebno skrb pa
je treba posvetiti razvoju pravilne
drže šoloobveznih otrok (ki je v šolah
izredno slaba) ter vplivati na pravo
zadržanje njegove osebnosti, mu nu¬
diti oporo pri graditvi njegovega du¬
ha in karakterja. Po šolah v občini
je nujno, da se formirajo šolska šport¬
na društva (občinska zveza za telesno
kulturo). Kakor velja v celoti za na¬
še šole, da morajo pripravljali za živ¬
ljenje, pomeni tudi taka šolska orga¬
nizacija most. ki vodi iz šole v živ¬
ljenje. Mladina in ostali mladi ljudje
iščejo izven svoje šoje in službovanja
razvedrilo, ker jim le-ta odreka te¬
lesno ali duhovno udejstvovanje. Ce
pa je človek prisiljen svoj čas in moč
popolnoma posvetiti dolžnosti, ki jo
v notranjosti odklanja, tedaj je nje¬
govo življenje laž. Notranja neresnič¬
nost pa izpodbija značaj in hromi mo¬
či. ki so za življenje nenadomestljive.
Ako to velja za odrasle — toliko bolj
še za rastočo mladino.

Telesna kultura mora zato dobiti
tako mesto v osnutku statuta, ki ji
tudi pripada v današnjem družbenem
redu.

M. J.

ZMS Cerknica

vsem materialom, ki je izšel v
Mladini, seznani vse mladince na
sestankih mladinskih aktivov v
gospodarskih organizacijah in na
terenu.

Plenumu so prisostvovali tudi
člani ObSS Cerknica, član CK
ZMS Gojko Stanič in član OK
ZMS Ljubljana Janez Praprotnik.

Lok

predavanje

želah. Obiskovalci želimo še več
takih zanimivih predavanj.

Ker vemo, da se tudi Delavska
univerza bori s finančnimi teža¬
vami, predlagamo, da poslušalci
prispevajo po svojih močeh manj¬
ši znesek (odrasli po 50 din, otro¬
ci po 20 din). Tako bi se lahko
ta sredstva zbirala in pomagala
premostiti finančne težave pri or¬
ganiziranju bodočih predavanj.

Za našo proizvodnjo je značilno, da
več kot 60 %  daje v izvoz. Ta odstotek
pa je v finalni proizvodnji pohištva
tako v TP Cerknica kot TP Martinjak
višji od 80 %  celotne proizvodnje. To¬
rej je kriterij do kvalitete še toliko
ostrejši, saj se naše blago srečuje na
inozemskem tržišču s konkurenco pro¬
izvajalcev vsega sveta. Velike razdalje
med kupci in proizvodnjo so poseben
problem, zlasti kar se tiče transport¬
nih poškodb, ki so najčešči primer re¬
klamacij. Zelo značilno pri teh po¬
škodbah je, da ni nikogar, ki bi od
prevoznikov špediterjev in drugih, ki
opravljajo transport, kdajkoli priznal
slabo manipulacijo in s tem poškodo¬
vanje blaga. Riziki so vedno na stra¬
ni proizvodnje, zato je pri nas nad¬
povprečna kvaliteta embalaže eden iz¬
med ukrepov, da je čim manj po¬
škodb. Stroški embalaže so v odnosu
na prodajno ceno udeleženi kar z 8
do 10 %, medtem ko je na primer em¬

balaža hladilnika v odnosu s PE le z
1 — 2 %.  Transport pohištva je problem
že od tedaj, ko so začeli s transpor¬
tom pohištva. Naša naloga je, da
vprašanju embaliranja posvetimo kar
največjo pozornost, da bo transportna
škoda čim manjša.

Druga vrsta reklamacij, ki je pri
nas bolj redka, so napake, ki jih
povzročajo največkrat materiali, ki jih
vgradimo, na primer: slab lominat

poči, hitro ostari itd. Kupec reklami¬
ra — proizvajalec naj plača. Slabo
okovje prav tako vpliva na kvaliteto,
da ne govorimo o površinskih mate¬
rialih. Vhodna kontrola materialov

lahko v celoti odkloni te vrste pro¬
porcev in reklamacij.

Tretja vrsta reklamacij pa je od¬
stopanje od dogovora s kupci glede
furnirja, barve, funkcionalnosti. Mno¬
gokrat so ti dogovori slabi, ali pa se
obljublja najboljše, naredi pa druga¬

če. Pripraviti proizvodnjo se pravi pri¬
praviti tudi kvaliteto izdelka. K sreči
tudi teh negodovanj ni veliko, pojav¬
ljajo se od časa do časa.

Eden zadnjih primerov pa očitno ka¬
že, da so le subjektivni vzroki tisti,
ki povzročajo tako stanje. Za Švico
vemo že nekaj let (omare, mize), da
moramo sestavljati furnir list za li¬

stom in ne na efekt. Izdelali smo 50
miz. Pravijo, da so delavke v enoti
sestavljanja furnirja celo pravilno se¬
stavljale, da pa je inštruktor izrecno
zahteval, da delajo drugače. Dokler
niso mize prišle do montaže, tega ni
videl nihče, niti vmesna kontrola. To¬
rej delavci, inštruktor, kontrola, nihče
ni opazil, da se dela napak. Ali ne ka¬
že ta primer na skrajno nezaintere¬
siranost?! Blago smo oddali v Švico,
zaradi tega pa višja carina in kupec
zahteva nadomestilo. Stvar je v po¬
stopku, kaže pa, da je potrebno tudi
v kontrolni službi več odgovornosti
do teh problemov skozi vso proiz¬
vodnjo.

Brez reklamacij je že šlo in še mo¬
ra iti! Potrebno pa je, da so dogovori
s kupci preciznejši, da se v proiz¬
vodnji zavedamo dogovora s kupcem
in ga izvajamo, da se embalaža še na¬
prej izboljšuje in da interes za kvali¬
teto še poraste.

Ali brez reklamacij
res ne gre?

GLAS NOTRANJSKE

8

V loški dolini že nad 30 televizorjev

Se pred nekaj meseci je bila Loška dolina prikrajšana za tele¬
vizijske oddaje. Ker leži v kotlini, ni bilo mogoče videti televizijskih
oddaj. Na pobudo krajevnega odbora SZDL Stari trg pa so posta¬
vili na Križni gori televizijski pretvornik šibke jakosti za 10. kanal.

Sedaj tudi prebivalci Loške doline gledajo televizijske emisije.
DPD »Svoboda« Loška dolina je montiralo svoj televizor v klubskih
prostorih pod kino dvorano v Starem trgu in organiziralo gledanje
teh oddaj. Zlasti veliko zanimanje za te oddaje je med mladino,
ki redno obiskuje klubski prostor. V dobrih štirih mesecih se je
število televizorjev povečalo nad 30. Strokovnjaki menijo, da bi
bila potrebna minimalna finančna sredstva, da bi pretvornik poja-
čali in bi prebivalci lahko gledali tudi televizijske emisije iz sosed¬
njih držav. — Na sliki:  MLADINCI PRED TELEVIZORJEM
V KLUBSKEM PROSTORU STARI TRG. S. B.

Tržnica ali prostor za prodajo na prostem?

Ze dolgo govorimo o tržnici v Cerknici. Tudi predlogov, pripo¬
ročil in zahtev je bilo veliko. Morda je čas, da se nekaj ukrene.
Ni potrebno naštevati nevšečnosti trgovcev, predvsem pa kontrolnih
organov pri sedanji »divji« obliki prodaje sadja na prostem. Po¬
glejmo potrošnika: »letati« mora od Bresta, od trgovine s sadjem
do prostora pred zdravstvenim domom, da bi nabavil sadje in zele¬
njavo. Eno moramo razumeti: denarja za gradnjo tržnice ni! Ra¬
zumljivo! Toda da se narediti nekaj brez investicij. Gre namreč za
to, da se določi prostor, kjer naj se postavi nekaj prodajnih miz in
nabavi nekaj senčnikov, ki bi služili tudi kot dežniki. Od plačane
tržnine pa bi lahko krili sitroške za vzdrževanje tega prostora. Tudi
naši kmetje bi končno lahko pripeljali svoje izdelke na trg. Ali je
to neizvedljivo? Miami

Sodoben gostinski obrat v Novi vasi?

Po dogovoru z Občinskim odborom SZDL je Turistična zveza
Cerknica sklicala posvet s krajevnimi organizacijami in društvi ter
s predstavniki KZ in gostinstva, da bi uredili sodoben gostinski
obrat v Novi vasi. Primerni prostori za to bi bili v stavbi KZ, kjer
je že bil gostinski obrat. V kolikor bo KZ Cerknica lahko pogre¬
šala te prostore, je Gostinsko podjetje Stari trg pripravljeno takoj
začeti z adaptacijo.

Tako bi tudi v Novi vasi dobili sodoben gostinski obrat z re¬
stavracijo. Miami

Jezero v Žilcah?

Prebivalci Žile in okoliških vasi bodo s prostovoljnim delom
ob pomoči nekaterih podjetij zgradili jez v dolini Zali. Leseni jez
bi ustavil odtekanje potoka, kjer bi bilo akumulacijsko jezero,
dolgo cca 350 m. V kolikor bo jez vzdržal pritisk vode, ga bodo po¬
večali tako, da bi jezero bilo dolgo približno 500 m.

Dela bo vodilo novo obnovljeno Turistično društvo Žilce.

Vaščani se zavedajo, da bi z zajezitvijo potoka in dograditvijo
ceste Župeno—Žilce v dolžini 4 km pritegnita turiste, predvsem
izletnike. Miami

Lovski turizem

Lovske družine cerkniškega
lovskega bazena so na letnem,
občnem zboru odstopile turistič¬
nim organizacijam za odstrel tu¬
jim gostom 22 srnjadi, 2 jelena
in medveda.

Turistične organizacije, katere
so tudi do sedaj skrbele, da  se

divjad proda, imajo že sedaj kup¬
ce za to količino, razen za me¬
dveda, katerega odstrel terja ve¬
liko denarja.

Lovci so pripravljeni odstopiti
tudi svoje lovske koče lovcem-
turistom.

miami

Mladina na Rakeku

Nimam namena pisati obširen spis o
rakov.ških mladincih, ampak samo
be'.no srečanje, le majhen stik. Po¬
vprašal sem, koliko je pravzaprav
mladincev. Zvedel sem. da jih je
okrog osemdeset. Vemo. da se število
stalno menja. Nekateri gredo na od¬
služen: e kadrovskega roka. drugi pa
na razne tečaje. Velik del mladine se
vozi v Postojno v šolo. No, pa pu¬
stimo številke.

Radoveden sem bil, kaj počnejo ob
prostih večerih. Povedali so mi, da so
na Rakeku že precej časa klubski ve¬
čeri. Ti večeri so ob nedeljah od 18.
do 21. ure. Na te večere ne hodijo
samo mladinci, ampak samo okrog
60  %.

Zmedel sem tudi to, da bodo ti mla¬
dinci, ki so pokazali vsaj nekaj volje

do dela. zgubili klubski prostor. Zdi
se mi. da bi moral pri tem posredo¬
vati občinski odbor SZDL.

Prijetno presenečen sem bil ob no¬
vici. da imajo na Rakeku jamarski
krožek. Jamarji so zelo aktivni. Več¬
krat priredijo ekskurzije po naših ja¬
mah. >Seveda gre tu največ zahvale
tov. profesorju Francu Habetu, kajti
ta jih vodi že vrsto let. V krožek so
vključeni mladinci iz osmega razreda
osemletke in študentje, ki se vozijo v
Postojno.

Upam, da bodo rakovški jamarji le¬
po napredovali, saj so vsi razmeroma
še zelo mladi.

Verjetno bi se vzbudilo zanimanje
za jamarstvo tudi po ostalih krajih,
vendar to trenutno ni mogoče, ker ne
more nihče nuditi strokovne pomoči.

Udeleženci ekskurzije v Trojno b rezalo na Ravniku (105 m)

Občni zbori turističnih društev

Občinska turistična zveza ima v
svoji sestavi 4 turistična društva.
V pripravi je ustanovitev Turi¬
stičnega društva Bloška planota,
proučujejo še možnost ustanovi¬
tve društva v Babnem polju. Do
sedaj so bili občni zbori na Ra¬
keku, Žilcah in Starem trgu.

V Žilcah so obnovili turistično
društvo, ki ni bilo aktivno že ne¬
kaj let. Kot največjo nalogo so
si zastavili zajezitev jezera v Zali.
Sodeč po zanimanju prisotnih na
občnem zboru bo društvo imelo
lepe uspehe, saj imajo dobre po¬
goje za razvoj rekreacijskih cen¬
trov, zlasti zaradi ugodnih klimat¬
skih pogojev.

Turistično društvo Rakek bo v
tem letu s prostovoljnim delom

uredilo pot od hotela do vhoda v
jame Rakovega Škocjana; organi¬
ziralo bo vodniško službo. Potre¬
bujejo le nekaj materialne po¬
moči. Turistično društvo Stari
trg, ki je eno od dobro organizi¬
ranih društev, namerava urediti
okolico Križne jame in Snežniške¬
ga gradu. Za ureditev okolice
Križne jame bodo dobili pomoč
Ljubljanske turistične zveze, ker
je ta jama eden 65 objektov, ki
jih bodo obiskali speleologi iz vse¬
ga sveta, ko bo leta 1965 speleo-
loški kongres v naši državi.

Na vseh občnih zborih so spre¬
jeli nove statute društva.

Občni zbor TD Cerknica in
ustanovni občni zbor TD Bloška
planota sta v pripravi.

Rakovčani so praznovali

svoj p

Obletnico odhoda rakovških
fantov v partizane so Rakovčani
tudi letos lepo proslavili. V sobo¬
to po prazniku je bila v kultur¬
nem domu na Rakeku svečana
proslava, ki jo je pripravil No¬
tranjska zavod za glasbeno vzgojo
ob sodelovanju prosvetnega dru-

raznik

štva. Proslave se je udeležila ve¬
čina borcev nekdanje Rakovške
čete, ki so 13. marca 1942 odšli
v partizane.

O borbah in zmagah Rakovške
čete je na svečanosti govoril pol¬
kovnik France Bombač.

D. M.

©LAS NOTRANJSKE ★

9

Iz obratov Kovinoplastike Lož

S povečanjem letnega plana za
leto 1964 in ozkih grl v proizvod¬
nji je obrat okovja Lož uvedel v
oddelku avtomatinica in livarni
polno III. izmeno; daLno pa so
uvedli III. izmeno tudi v oddelku
eUsfcalnic. Prav tako je obrat pla¬
stika uvedel delno III. izmeno v
strojnem oddelku. Ko bo končno
izvedena rekonstrukcija oddelka
nasadil, bo obrat okovja Lož uve¬
del III. izmeno tudi v tem od¬
delku.

— Na predlog Okrajnega komu¬
nalnega zavoda za socialno zava¬
rovanje Ljubljana je Upravni od¬
bor podjetja predvidel, da bi v
letošnjem letu poslali na okreva¬
nje 17 članov kolektiva. Ti dela¬
jo na zdravju škodljivih delovnih
mestih, so slabotni, socialno šib¬
ki, udeleženci NOB, skratka taki,
katerim je preventivno okrevanje
nujno potrebno. Predlaganim čla¬
nom kolektiva bo podjetje odobri¬
lo 10 dni izredno plačanega dopu¬
sta, 10 dni pa naj bi okrevanci
koristili svoj redni letni dopust
v času okrevanja. Predlagane čla¬
ne bo pregledala še posebna ko¬
misija Okrajnega komunalnega
zavoda za socialno zavarovanje.

— Pred kratkim je podjetje ku¬
pilo nov 7-tonski tovorni avto¬
mobil znamke FAP. Tovorni av¬
tomobil bo služil za transport ar¬
tiklov in surovin potrebam pod¬
jetja.

— V obratu »remont« so gene¬
ralno popravili avtomatsko struž¬
nico, ld bo služila za struženje
večjih delov. Stružnica bo ogrom¬

no koristila v proizvodnji, isto¬
časno pa ne bo treba kupiti nove.

— Splošna želja članov kolek¬
tiva v Babnem polju je, da se or¬
ganizira družbena prehrana tudi
v tem obratu. Zato se podjetje že
pripravlja, da bodo člani kolek¬
tiva tudi v tem obratu prejemali
topli obrok — malico med delov¬
nim odmorom.

— Tekom leta 1963. do 1. marca
1964 so odšli v zasluženi pokoj
naslednji člani kolektiva:

Franc Mule,

Jakob Avsec,

Marija Žnidaršič,

Alojzija Keržič,

Ivan Kogovšek in
Marija Mlakar.

— V oddelku nasadil so re¬
konstruirali proizvodnjo francos¬
kih spon. 'Z rekonstrukcijo je od¬
padlo 20 % delovne sile, režijski
stroški pa se bodo zmanjšali za
okrog 40 %.

— Te dni so v obratu Plastika
zaključili seminar o delovnih me¬

stih. Seminar je bil razdeljen v
dva dela. Prvi del je obravnaval
vlogd delavca v delovni organiza¬
ciji kot upravljavca, v drugem pa
so se delavke seznanile s pravil¬
nim delom na strojih za brizga¬
nje plastičnih mas, kar jim bo
omogočilo varnejše in kvalitetnej¬
še delo in s tem večji učinek pri
delu.

— Skupno število zaposlenih
žensk v Kovinoplastiki je 361.
Mater je 193 in imajo 290 otrok,
starih pod 15 let. Samohranilk je
25 in preskrbujejo 33 otrok. Ne¬
popolno šolsko izobrazbo ima 200
žena, nižjo izobrazbo 149. srednjo
izobrazbo ima 13 in visoko 1 že¬
na. 29 žena dela na kvalificiranih
delovnih mestih, 266 na polkvali-
ficiranih in 11 na nekvalificiranih
delovnih mestih. Z nižjo strokov¬
no izobrazbo zaseda delovno me¬
sto 44 žena, srednjo 10 in višjo
1 žena.

S. B.

Perspektivni razvoj
gostišča »SNEŽNIK«

Investicija 9 milijonov za ure¬
ditev gostišča »Snežnik« v Loški
dolini je bilo prav gotovo renta¬
bilno naložena in se bo v kratkem
času izplačala. Minilo je komaj
štiri mesece, odkar je bilo gostišče
odprto, pa si je že pridobilo slo¬
ves. Kljub temu, da so zimski
meseci neprimerni za obisk go¬
stišča, dosega že do 2 milijona
mesečnega prometa. Zlasti je zna¬
na specialiteta postrv, poleg osta¬
lih domačih specialitet. Poleg te¬
ga je hitra postrežba in vljudno
osebje. Da bi goste kar najbolj
zadovoljili, se gostinsko podjetje
Loška dolina že sedaj pripravlja
na letno sezono, ko bo dotok go¬
stov prav gotovo neprimerno
večji. Tako bodo za zdaj uredili
vrt s 300 sedeži in plesno ploščo.

Perspektivni program razvoja
gostišča »Snežnik« predvideva
adaptacijo celotnih poslopij, veli¬
ko restavracijo, ureditev sob s 40
prenočišči, garažami za avtomobi¬
le in ureditev okolice ter prosto¬
ra za camiping. Predvidevamo, da
bi »Snežnik« postal rekreacijski
center. Celotni promet in še po¬
sebno dotok gostov se bo pove¬
čal, ko bo sčasoma možen ogled
gradu Snežnik. Trenutno skrbijo,
kako bi notranjost gradu zaščitili
— kar je še posebno važno —,
istočasno pa omogočili ogled gra¬
du vsem, ki prihajajo v ta kraj.

S. B,

LOTO IN ŠPORTNA STAVA TUDI PRI NAS

Vodstvo nogometnega kluba Rakek se pogaja z Jugoslovansko
loterijo, da bi organizirali vplačevanje loterije, športne stave in
lota v naših centrih: Rakeku, Cerknici, Starem trgu in Blokah.

Pričakujejo, da bo zanimanje za te popularne igre na srečo pre¬
cejšnje, predvsem pa, da bo naraslo zanimanje do športa.

Sredstva, ki jih bo klub dobil od provizije pri prodaji, bo po¬
rabil za izpopolnitev športnega centra na Rakeku.

Miami

Ali je turizem gospodarska dejavnost

Praktična vaja desetine IGD v Starem trgu

IZ GASILSKIH VRST-

tovarne pohištva Cerknica

Dne 1. marca 1964 so sc tovarniški
gasilci zbrali na posvet, da polože ob¬
račun za preteklo leto ter se pomenijo
o novih nalogah. Zadovoljiva udelež¬
ba, ki so jo dopolnili še vodilni organi
iz podjetja in sorodnih gasilskih dru¬
štev, je v poročilih in diskusijah ugo¬
tavljala lepe uspehe lanskega leta. Po
tečaju za izprašane gasilce so člani
nspešno položili izpite, ob priliki ob¬
činskega praznika pa so uspešno pri¬
kazali nekatere točke svojega pestre¬
ga udejstvovanja. Pri točkovanju se je
izkazalo, da so zasedli osmo mesto v

okrajnem merilu med 16 nastopajoči¬
mi društvi. Ekipa petih mož pa je na
pohodu Ob žici okupirane Ljubljane
zasedla zavidljivo 2. mesto med gasil¬
skimi ekipami.

Debata je pokazala, da je motorka
v slabem stanju, zato je treba misliti
na novo. Grajali so tudi nekatere ne¬
vestne člane, katere bodo v prihodnje
izločevali iz svojih vrst. Ob koncu
so še izvolili nov upravni in nadzorni
odbor, za katera upajo, da jih bosta
popeljala k novim uspehom v teko¬
čem letu.

Med mnogimi nerazčiščenimi
pojmi v našem turizmu- je tudi
vprašanje: ali je turizem gospo¬
darska dejavnost?

Turizem' je kompleksen pojem
za visto različnih gospodarskih in
družbenih dejavnosti, ki sicer ni¬
ma izkristaliziranega procesa de¬
la niti svojih direktnih material¬
nih produktov. To le ne pomeni,
da turizem ni gospodarska pa¬
noga.

V bolj razvitih deželah govori¬
jo o nekakšni »turistični industri¬
ji« in turizmu kot zelo donosni
gospodarski veji, ki v nekaj pri¬
merih krije negativni saldo bi¬
lance v trgovinski izmenjavi,
‘pjoja tuoueuij oure.nzvfeu-e oq
katerega dobimo od turističnega
prometa, ugotovimo jasen in lo¬
gičen zaključek; da je turizem po¬
leg svoje družbene komponente
(domači turizem zaradi obnavlja¬
nja duševnih in fizičnih sposob¬
nosti naših delovnih ljudi, pri¬
spevek k razširjanju obzorja in
kulturnega standarda nasploh itd.)
zelo obetajoča ekonomska podla¬
ga v našem nadaljnjem razvoju.

V prid tej trditvi poglejmo ne¬
kaj dejstev. Z razvojem turizma
je omogočeno izkoriščanje narav¬
nih in klimatskih dobrin, ki prak¬
tično. nimajo nobene druge mož¬
nosti izkoriščanja, omogočajo se
nove zaposlitve, pomaga gospo¬
darskemu razvoju sicer slabo raz¬
vitih krajev, aktivira skoraj vse
gospodarske dejavnosti, omogoča
obstanek domači obrti itd.

Dobro nam je znano, kako tež¬
ko je prodreti na zunanji trg, kjer
je konkurenca zelo močna. Ne mi¬
slim trditi, da je pri turizmu mo¬
goče uveljaviti prav vse brez do¬

ločene kvalitete, vendar je turi¬
zem dejavnost, ki »izvozi« tudi
take izdelke in artikle, ki ne bi
sicer nikdar prišli na zunanji trg.

Kot kompleksna ekonomska de¬
javnost je turizem v svojem raz¬
voju popolnoma odvisen od raz¬
voja drugih dejavnosti, ki prak¬
tično predstavljajo njegove kom¬
ponente kot so: trgovina, promet,
gostinstvo, domača obrt ter po¬
sredno industrija in kmetijstvo.
Seveda, to lahko povemo tudi na¬
sprotno: razvoj trgovine, gostin¬
stva, industrije in podobno je v
dobri meri odvisen od razvoja tu¬
rizma.

Zaradi velikih gospodarskih
možnosti na polju turizma v naši'
o-bčini je Občinska turistična zve¬
za Cerknica dala svoje pripombe
na statut občine Cerknica s po¬
udarkom, da se turizem obravna¬
va kot gospodarska dejavnost.

miami

Ivan Čampa

ŠOTOR V ZATIŠJU
Ko ni na rodnih tleh slikar Gauguin
več mogel svojih drznih sil sprostiti,
ker ni navdušil predmet ga noben,
odšel na bajni otok je Tahiti.

Umetnosti je svoji našel vir
ob bujnih, še nevidenih predmetih
in si tako ustvaril slog in smer
na novih platnih, v duši doživetih.

Ker s časom svet se bolj in bolj
odmika

lepoti in ljubezni, me ne mika,
da v krhke verze bi ju vpletal spet.

Ti polna čarov si ko grad zaklet
in za dostojen spev dovolj velika.
Zadel ga boVn, kčr z njim sem ves
prežet.

io

★ Glas notranjske

J^ag&iMPi  2  (kalci

Razveselilo nas je veliko števi¬
lo pisem in prispevkov, ki ste
nam jih poslali pretekli mesec.
Ce boste še naprej tako priza¬
devno sodelovali pri izboljšanju
našega lista, mislimo, da bomo
kmalu dosegli, da bo Glas No¬
tranjske res glasilo občanov
cerkniške občine. Tokrat nismo
dobili nobenega prispevka samo
z Bloške planote. Prepričani pa
smo, da je v Novi vasi ali okoli¬
ških vaseh dosti ljudi, ki bi znali
kaj napisati o življenju v zibelki
smučarskega športa.

Najbolj smo bili veseli pisma
Tonija Strmoleta iz Clevelanda,
ZDA. Zahvaljujemo se mu za do¬
bre želje in obljubljamo, da bo¬
mo časopis za pot čez veliko lužo
bolje zavijali.

Prispevek Toneta Sepca se nam
zdi primeren, vendar je za obseg
našega lista nekoliko predolg.
Pošljite kaj krajšega!

Karikaturistu iz Loške doline
svetujemo, naj nam pošlje kari¬
katuro kakega resničnega do¬
godka. Za karikature z naših cest
namreč dvomimo, če bi dosegle
svoj namen. Roko za risanje
imate!

Peter Plesnik iz Ljubljane nas
prosi za vse številke Glasu No¬
tranjske, ker si obeta tu dobiti
nekaj snovi za diplomsko nalo¬
go. Tov. Plesnik! Zbrali bomo vse
številke, ki jih še imamo, ven¬
dar dvomimo, da bo zbirka po¬
polna. Upamo, da boste našli kaj
za nalogo. Ko boste pred profe¬
sorji, pa dosti sreče!

Prosim bralce, da nam dopisu¬
jejo še v večjem številu. Le tako
bomo vsebino lista lahko pope¬
strili. Pošiljajte tudi fotografije.
Vse objavljene prispevke bomo
honorirali!

Urednik

Angleški turisti na lipicancih

Gostinsko podjetje Cerknica je začelo tesno sodelovati s Kom¬
pasom. Koristnost tega sodelovanja se je že pokazala: pred kratkim
60  bili v Cerknici in v Rakovem Škocjanu predstavniki te naše
turistične agencije, ki so si ogledali naše gostinske zmogljivosti.
Zelo pohvalno so se izrazili o Rakovem Škocjanu. Gostinsko podjetje
Cerknica se je dogovorilo, da bodo od maja meseca naprej preko
cele sezone vsako nedeljo in ponedeljek zasedene vse sobe v Ra¬
kovem Škocjanu z angleškimi turisti, ki bodo pripotovali na konjih.
Gostinsko podjetje bo nudilo vse usluge tem za naše pojme nena¬
vadnim izletnikom, vključno tudi preskrbo konj, o čemer smo »e
že s predstavniki Kompasa natančno dogovorili.

2e predsezonski stiki ž domačim in tujim turističnim trgom so
pokazali, da lahko z zaupanjem gledamo na letošnjo turistično se¬
zono; težave bomo brez dvoma imeli le v tem, da ne bomo mogli
nuditi prenočišča vsem turistom, ker je 19 ležišč v hotelu Jezero
in 20 ležišč v hotelu Rakov Škocjan izključno premalo. Zato bo
potrebno še pred sezono napraviti poleg telefonske zveze s Škocja¬
nom v tem naravnem parku več weekend hišic, ki bodo začasno
zadovoljile pdtrebe po prenočitvenih uslugah. COC

Majhne so te stvari

DOBRE CESTE — POGOJ ZA TURIZEM (iz nekega ča¬
sopisa). Preden bomo pričeli razmišljati o gradnji hotela v
vsaki vasi, bi bilo morda treba tudi za ceste, kot je Obrh —
Stari trg nekoliko poskrbeti. Res je, da so slabe ceste naša
turistična znamenitost, vendar ne gre pretiravati.

PREJELI SMO (z uredniške mize). Neki dopisnik iz Cerk¬
nice se razburja, da ga moti šepetanje nekaterih tovarišic
med predstavami v cerkniškem kinu. Pravi, da ga glasno
komentiranje filma moti. Kakšna Občutljivost! Vsak se ima
vendar pravico po svoje zabavati, saj je plačal!

PRIJATELJSKI NASVET. Cerkniškemu dopisniku Pavli¬
he svetujemo, da se prej prepriča, preden piše svojemu delo¬
dajalcu.

BESEDA NI KONJ (star slovenski pregovor). Na žalost
res ni, sicer bi spričo tolikih sej in sestankov imeli pri nas
vsaj konjev dovolj.

2IVETI POMENI — SPOMINJATI SE (Commerson). Ker
občinski svet Svobod in prosvetnih društev še živi, upamo, da
* tudi spominja svojih obljub o pomoči vaškim 'knjižnicam.

SKRB ZA 2DRAVJE. Pisarna upokojencev v Cerknici
ima domiselno razporejene delovne dneve, tako so ravno ta¬
krat, ko druge ustanove nimajo uradnih dni. Pravilno! Ce
bodo upokojenci dosti hodlili, bodo manj mislili na liliputan¬
ske pokojnine.

POSEBNE METODE ZDRAVLJENJA. V Loški dolini oči-
vidno menijo, da zanemarjena okolica zdravstvenega dama
ugodno vpliva na počutje bolnikov.

Letos prireditve pred Križno jamo

Letos poteka 32 let odkar je prof. Prezelj s svojimi študenti
prvič odšel v Križno jamo, da bi jo raziskal. V počastitev te oblet¬
nice in pa 10-letnice obstoja Turističnega društva Loška dolina bo
društvo v poletnih mesecih priredilo pred vhodom v Križno jamo
veliko prireditev z obiskom farne. Člani Turističnega društva v
Loški dolini bodo že sedaj pristopili k pripravam. Popraviti in uspo¬
sobiti bo potrebno paviljon in ograjo pred jamo, zavarovati sbeno
pred vhodom, in katere pada kamenje in zasipa vhod, uredili
samo okolico Križne jame, nabaviti nekaj čolnov in luči ter ne¬
kaj betonskih klopi.

Najosnovnejša ureditev Križne jame pa je še posebno nujno
,potrebna, ker bo prihodnje leto v Sloveniji svetovni kongres spe¬
leologov. Po načrtu je predvideno, da si bodo znanstveniki in raz¬
iskovalci iz vseh dežel sveta v času kongresa ogledali tudi Križno
jamo. — Na sliki: KRIZNA JAMA — »-KALVARIJA-«.

S. B.

Zimski motiv z Rakeka. — (Foto: D. K.)

•las notranjske ★

11

DUŠAN ARKU o sebi

— Ti si vsestranski športnik,,
mar ne? Dober telovadec, kegljač,
smučar in predvsem nogometaš.
Prosim, da poveš za naše bralce,

kateri šport ti je najljubši?

— Nogomet.

— Ne zameri, toda za tvoja le¬
ta je nogomet malo naporen in,
menda, že dolgo »brcaš'«?

— Počutim se zelo dobro, če¬
prav sem prvo nogometno tekmo
igral že pred vojno.

Najbrž imaš lepe spomine s
športnih terenov?

— Ja, veš, teh je pa dosti. Naj¬
bolj so mi vrezane v spomin tek¬
me z Vrhniko, ko smo zmagali z
12:1  in zmaga v Kočevju 4:1.
Na snegu pa I. mesto v slalomu
in kombinaciji na meddruštvenih
tekmah v Starem trgu in I. me¬
sto na okrajnem prvenstvu v teku
na 12 km.

— In kako dolgo še misliš na¬
birati športne ...?

— Se deset let — je hitro pre¬
kinili vprašanje in se od srca na¬
smejal.

— In potem?

— Kegljal bom.

— Navada je, da ob takih pri¬
likah rutinirani športniki svetu¬
jejo mlajšim.

— Predvsem vztrajnost! Potem
pa še športna disciplina in šport¬
no življenje.

V imenu vseh naših šprotnikov
ti iskreno želim, da bi, če ne de¬
set, pa vsaj še pet let bil v taki
fizični kondiciji.

Miami

LSma

blaUcao

TVD PARTIZAN ni dal dvorane

Tako piše v zadnji številki No¬
tranjskega glasu. Cerkniški pevci
s* prosili, da jim damo dvorano
za prireditev veselice na pustni
torek. Upravni odbor društva je
ugotovil, da bi zaradi tega odpad¬
la telovadba tako za šolsko mla¬
dino kakor tudi za društvene čla¬
ne za 14 dni. Ce bi bila veselica
v torek, bi morali imeti priredi¬
telji dvorano že v ponedeljek na
razpolago. Naslednje dni bi telo¬
vadba odpadla zaradi čiščenja in
zračenja, kar traja tri dni.

TVD Partizan se trudi, da bi
pridobil čim več mladine v svoje
vrste. Da bi mladina sistematično
vadila, je nemogoče oddajati dvo¬
rano za večerne prireditve.

Društvo je v letih 1946, 1948 in
1949 lepo delalo, vendar je prav
zaradi prevelike zasedenosti dvo¬
rane s strani drugih organizacij
delo počasi zamrlo. Znano pa je,
da so dom zgradili telovadci in
sedaj tudi pripada njim.

V letu 1958 je bil na pobudo
tov. Slavke in Janka Cassola ter
drugih ljubiteljev telovadbe skli¬
can ustanovni občni zbor TVD
Partizan Cerknica. Delo se je spet
začelo, kar dokazujejo uspele te¬
lovadne akademije, nastopi in
razna tekmovanja. Na svoji seji v
decembru 1963, na katero sta bila
vabljena tudi predsednik in taj¬
nik krajevne organizacije SZDL
Cerknica, je upravni odbor raz¬
pravljal o obstoju društva, ker se
je opažalo, da dvorana sploh ni
bila prosta za telovadbo.

Občni zbor društva, ki je bil v
januarju, je odločil, da mora TVD
Partizan še naprej in močneje de¬
lovati.

Novoizvoljeni upravni odbor, v
katerem so tudi predstavniki mla¬

dine, je sprejel sklep, da se dvo¬
rana, dokler se jo uporablja za
telovadbo, ne da za prirejanje ve¬
selic. Razen kino podjetju in
osemletki se lahko da dvorano sa¬
mo ob petkih družbenim organi¬
zacijam in občinski skupščini.

Torej odklonitev želje po vese¬
lici v domu ni odraz stare misel¬
nosti, ampak le trezne presoje
upravnega odbora. Telesna vzgo¬
ja zahteva določen napor, za kar
je potreben čist in zdrav zrak.
Vsakdo ve, da se s telovadbo kre¬
pita telo in duh in želimo le, da
bi zlasti mladina čimveč zahajala
v telovadnico TVD Partizan.

Za upravni odbor
Iztok Urbas

ŠKOCJAN BO DOBIL
(KONČNO) RECEPCIJO

Turistično društvo Rakek je
poskusilo v lanskem letu organi¬
zirati recepcijsko službo v Ra¬
kovem Škocjanu. Poskus je pro¬
padel. Ker pa je to za turistični
Škocjan velike važnosti, je Tu¬
ristična zveza Cerknica sklicala
posvet, kjer so se pogovorili tu¬
ristični delavci, •ribiči in gostinci
o čimprejšnji ureditvi recepcije.

Dogovorili so se tudi o kon¬
kretnih nalogah in bodočem de¬
lu recepcijske službe. Turistično
društvo Rakek bo v sezoni orga¬
niziralo vodniško službo, ribiči
pa bodo odstopili potok Rak za
ribolov tudi nečlanom ribiških
organizacij. V te namene bodo
kupili 2 ribiška kompleta.

Inkasirana sredstva bodo raz¬
delili po društvih tako, da vsi
dobijo iztržek iz svoje dejavno¬
sti. -miami

USPEŠNO TEKMOVANJE

Brestove šahovske sekcije iz Cerknice

V Logatcu so se 8. III. 1964 zbra¬
le štiri šahovske ekipe (Borovnica,
Vrhnika, Cerknica in Logatec), da
bi se pomerile za naslov sindikal¬
nega šahovskega prvaka Notranj¬
ske.

Tekmovanje je bilo ves čas ze¬
lo napeto, saj je imela šahovska
sekcija BRESTA zelo resnega na¬
sprotnika — moštvenega prvaka
Notranjske, t. j. šahovski klub iz
Borovnice.

Rezultati tekmovanja so bili
naslednji:

1. Cerknica : Borovnica 4:2.
Rezultati med Cerknico in Borov¬
nico še niso dokončni, ker gre
ena partija na ocenitev na Šahov¬
sko zvezo v Ljubljano.

2. Cerknica : Vrhnika 3:3 ni
povsem zadovoljiv rezultat, kajti
Vrhnika ne predstavlja resnega
nasprotnika.

3. Cerknica : Logatec 6 : 0, kar
je zelo lep uspeh naše sekcije.

Zasedba mest na šahovskem
sindikalnem prvenstvu je bila na¬
slednja:

1. šahovska sekcija BREST 13
točk,

2. šahovski klub Borovnica 12,5
točk,

3. šahovski klub Vrhnika 8 točk,

4. šahovska sekcija Logatec 2,5
točke.

Za doseženo prvo mesto gre vsa
zahvala šahovskemu odboru, ki je
imel v zimskih mesecih večkratne
turnirje.

To je zelo lep uspeh, vendar ša¬
hovska sekcija iz BRESTA ne bo
ostala pa-i tem rezultatu, marveč
bo stremela, da se plasira ha
okrajno šahovsko tekmovanje.

BaJT

Rakovčani dobijo te dni ključ nove telovadnice

Dolga leta so Imeli Rakovčani skrbi
s slabo in neprimerno telovadnico. Ne¬
nadna odločitev Kovinoservisa o se¬
litvi pa je prišla kot nalašč. Dovolj
veliki prostori in bližina šole so na'
potili Krajevni odbor Rakek, da adap¬
tira delavnico v telovadnico. Takoj
po izselitvi Kovinoservisa na Unec
1962. leta je krajevni odbor dal 1 mi
lijon 200.000 din osemletki Rakek. Ta
je nastopila kot investitor, ker je bil
objekt dan šoli. Komaj pa so bila gro¬
ba dela končana, je zmanjkalo sred¬
stev in SGP Gradišče ni več nadalje¬
valo z gradnjo. Lansko leto jeseni je
občinska skupščina dala tri milijone
dinarjev in z deli so nadaljevali. Se¬

daj so prostori že gotovi in lepo ure¬
jeni. Poleg telovadnice, slačilnice, sa¬
nitarij je tudi umivalnica, trije tuši
in pisarna. Za poravnavo vseh grad¬
benih stroškov potrebuje osemletka
Rakek še 1,700.000 din, kajti celotna
gradnja je veljala okrog pet milijonov
700.000 din. Društvo Partizan bo dalo
telovadno orodje in rekvizite v upo¬
rabo osemletki s tem, da bodo člani
društva lahko uporabljali telovadnico
v večernih urah. Telesnovzgojni delav¬
ci upajo, da se bo z redno vadbo v
novi telovadnici telesna kultura na
Rakeku zopet dvignila na višino pre¬
teklih let.

D. M.

Prvi znanilci turistične sezone

Kljub slabemu vremenu in mrazu se je že začela turisitična
sezona v Cerknici. Med prvimi turisti je prišlo k nam z avtobusom
50 Italijanov. Prišli so v nedeljo, 15. marca, ter še isti dan napra¬
vili izlet na Cerkniško jezero in okolico. Ogled Cerkniškega jezera
je organizirala italijanska potovalna agencija E. T. L. E. Celolina
grupa italijanskih turistov je bila na hrani v hotelu Jezero. Z
obiskom v našem 'kraju so bili zelo zadovoljni, 'kar priča tudi dej¬
stvo, da so že plačali vnaprej za naslednjo grupo turistov, ki bo
prišla v naše kraje še ta mesec. Ze to prvo direktno sodelovanje
Gostinskega podjetja Cerknica s tujo potovalno agencijo je poka¬
zalo dobre sadove, kar kaže na to, da bo treba še nadalje seznanjati
domače in tuje turiste z lepotami in gostinskimi zmogljivostmi v
naši turistično zelo privlačni občini. COC

Moški pevski zbor pri vaji v osnovni šoli Stari trg
Kljub kulturnemu mrtvilu ima moški pevski zbor DPD »Svoboda«
Loška dolina redno svoje pevske vaje. Zbor redno nastopa na raznih
proslavah državnih in občinskih praznikov, prireja pa tudi samo¬
stojne koncerte. Moški pevski zbor vadi požrtvovalni 79-letni pevo¬
vodja Ivan Mercina.

122

GLAS NOTRANJSKE

2e jc kazalo, da bo nastopila
prava pomlad, vendar nas je v
prvi polovici marca sneg zopet iz-
nenadil. Zapadlo .je 20 cm snega,
kar je povzročilo precej nevšeč¬
nosti, zlasti pešcem, ki so se mo¬
rali umikati nekaterim brezobzir¬
nim voznikom motornih vozil, da
niso ostali do glave »-oškropljeni«
od brozge.

Na sliki:  Stari trg pod novo
snežno odejo.

S. B.

Nagradna

Križanka

Vse kaže, da glede težavnosti kri¬
žank še nismo našli skupnega jezika
kot temu pravijo. Med številnimi re-
šitvami, ki ste nam jih poslali, Je
bilo le nekaj pravilnih. Malokdo med
vami je vedel, da je Cana psevdonim
Spasenje Babovič. Za marsikoga je bil
pretrd oreh ime avtomobilskega dir
kača MOSSA. Skoro neodpustljivo pa
je, ko mnogi niste vedeli, da Brest ni
več LIP temveč Lesno industrijski
kombinat.

Rešitve so nam poslali:

Borut Brglez iz Cerknice, Peter Me¬
le iz Cerknice, Lojze Mele iz Cerkni¬
ce, Jože Mihelčič iz Grahovega, Slav¬
ka Intihar iz Bločic, Milena Zivkovič
iz Rakeka, Milena Mišič iz Bločic,
Zdenka Mihelčič iz Grahovega, Vera
Doles iz Grahovega, Nada Mišič iz Ra¬
keka, Sonja Gabrenja iz Unca, Danica
Rožanc iz Martinjaka, Tatjana Pajnič
iz Kočevja, Anton Založnik iz Rake¬
ka, Ivanka Korošec iz Dolenjega Je¬
zera, Marija Dobrovoljc iz Ljubljane,
Franc Braniselj iz Martinjaka, Magda
Mele iz Cerknice, Frančiška Majcen iz
Ljubljane, Davorin Matičič iz Rakeka,
Betka Štirn iz Podcerkve, Ludvik
Strel iz Podcerkve, Julka Turk iz No¬
ve vasi, Alenka Klopčič iz Ljubljane
in križanko iz Bloške planote, kateri
pa ni bil priložen naslov izpolnjevalca.

Žreb je med pravilnimi rešitvami
odločil:

1. nagrada 2.000 din 2ivkovič Milena,
Rakek, Vrtna ulica,

2. nagrada 1.000 din Koser Lojzka,
menza Brest, Cerknica,

3. nagrada 500 din Rožanc Danica,
Martinjak 16.

Tokrat smo vam pripravili nekoliko
lažjo križanko in vam pri reševanju
želimo dosti sreče.

Rešitve pošljite do 13. aprila na na¬
slov: »Glas Notranjske«, Cerknica,

Svoj naslov, prosimo, da napišete na
križanko, ne pa na kuverto ali na pri¬
logo.

VDORAVNO:

1. težak, gost 7. atake, naskoki 8.
ameriška kratica za »vse v redu« 10.
galanterijski izdelek 11. geometrijski
lik 13. kraj ob feki Po v Italiji 14.
ameriški kozmonavt (John) 15. gospo¬
darska panoga 22. del stavčne analize
23. turistična točka na Notranjskem
25. užitni plodovi gozdne rastline 26.
stari obmorski kraj nad Zadrom, 27.
solmizacijski zlog 28. žalost, jeza 30.
naprava za pristajanje ladij v prista¬
nišču 31. ime črke 22. znoj 23. pariška
univerza 35. izobraževanje 38. nadav,
predplačilo 40. predlog 41. nekdanji
narod na Pirenejskem polotoku 43.
primitivno orožje 44. kratica za Ljud¬
sko tehniko 45. morska riba 46. bes,
razdraženost 48. pogorje v Kosmetu
53. mamice 54. skrivno delovanje orga¬
nizacije 55. pomočnik v diplomatski
službi 56. časovno obdobje 57. Zolajev
roman 58. izrit kupček zemlje 59. za¬
četnici znanega podjetja za izdelova¬
nje konfekcije v Zagrebu 60. delovna
izkušnja 61. zadnji pogoj.

■■ ffSnu 11111

FILMI V STAREM TRGU

I. IV.

ŠKANDAL ZA KULISAMI — ita¬
lijanski film
4.-5. IV.

NI IMENA NA KROGU — ame¬
riški film
8. IV.

NAJLJUBSl UČENEC — ameri¬
ški film

II. —12. IV.

GRBAVI VITEZ — francoski film
15. IV.

POKLICAN JE TUDI V. C. — ju¬
goslovanski film
18.-19. IV.

KARMEN IZ GRANADE — špan¬
ski film
22. IV.

SASO — jugoslovanski film
25.-26. IV.

NOČ VELIKEGA NAPADA —
italijanski film
29. IV.

GROBA SILA —. ameriški film

UGODNA ZAPOSLITEV
Zaradi povečanja svojih zmog¬
ljivosti želi Splošno gradbeno pod¬
jetje Gradbišče Cerknica zaposliti
večje število gradbenih delavcev.
Zelo hitro bo možno pridobiti pol-
kvalifikacijo v zidarski ali tesar¬
ski stroki. Podjetje bo gradilo v
vseh večjih krajih občine, tako
da bo vsakdo zaposlen blizu svo¬
jega doma. Višina osebnih dohod¬
kov po učinku. Sprejemamo tudi
vajence. Prijavite se upravi pod¬
jetja!

NAVPIČNO:

1. trebušna bolezen 2. mesec v letu,
znan po muhastem vremenu 3. staro-
nordijska zgodba 4. ime prve sloven¬
ske filmske igralke (Kravanja) 5. oseb¬
ni zaimek 6. bedak 7. označba firme
na poslovni zgradbi 9. domača vprež¬
na žival 10. pokriti s snegom 11. kra¬
tica nekdanje najmanjše teritorialne
enote 12. kristalinski skrilavec 14. za¬
četnici priimka in prvega imena zna¬
nega nemškega astronoma in matema¬
tika (1777-1855) 16. pamet 17. vojaško
poročilo 18. madžarsko žensko ime
(naslov romana švicarskega pisatelja
Hans Habeta) 19. letni čas 20. kraj na
Finskem 21. muza tragičnega pesni¬
štva 23. vrsta goriva 24. rt južno od

NAROČITE SE NA NAS LIST!

Ker bi radi pridobili čimveč
novih naročnikov in ker se mno¬
gi bralci zanimajo, kje bi lahko
naročili Glas Notranjske, sporo¬
čamo, da pošiljajte naročila na
naslov: Glas Notranjske, Cerknica.

Celoletna naročnina stane z
vračunano poštnino 360 din. Po¬
ložnico za plačilo letne naročnine
boste dobili po pošti.

Kot smo obljubili, tokrat že
lahko objavimo imena novih na¬
ročnikov, in sicer:

Marjanca Albreht iz Rakeka,

Peter Plesnik iz Ljubljane in

Marija Vevar z Golnika.

Z MOPEDOM V AFRIKO...

je šel tov. Stane Tavčar. To je po¬
vedal Ln pokazal v nabitih dvo¬
ranah občanom na Raikeku in v
Cerknici. Številni občani so z ob¬
čudovanjem spremljali njegovo
predavanje in gledali 240 barvnih
diapozitivov. Tov. Tavčar je pre¬
daval o svojih doživetjih na po¬
tovanju po Afriki trikrat v Cerk¬
nici in trikrat na Rakeku. Poleg
tega je predavatelj imel predava¬
nja na Rakeku s potovanja po
Švici.

Za taka predavanja so izrazili
željo tudi občani v Loški dolini,
kajti tov. Tavčarja ljudje pozna¬
jo že nekaj let, ko jim je že Več¬
krat predaval. Tako je izpolnil
tudi njihovo željo s oiklusom/pre-
davanj po Afriki. Predavanje je
bilo posebej za šolsko mladino in
za odrasle. Interes za vsa ta pre¬
davanja je bil zelo velik.

Valencije 27. film po istoimenskem ro¬
manu Nabukova, v katerem igra glav¬
no vlogo ameriška filmska igralka
Sue Lyon 29. kratica za akademski
naslov 32. posmeh, ironija 34. nevesti¬
na oprava 35. krajevne navade, običaji

36. avtomobilska kratica Nizozemske

37. kemična prvina, ki se uporablja
tudi za dezinfekcijo 38. televizijski za¬
slon 40. posest, področje 42. letoviški
kraj na Braču 45. človek, ki uživa ob
tujem trpljenju 47. aluminij 49. žlahtni
plin 50. južnoameriški noj 51. manjša
reka v Altajski 52. kemični znak za
cerij 53. ime slovenske filmske igralke
(»Vesna«) 56. obtesano deblo 58. živ¬
ljenjska tekočina 60. kemični znak za
žlahtno kovino.

40-LETNICA
BLOŠKIH GASILCEV

Prostovoljno gasilsko društvo z
Velikih Blok proslavlja v leto¬
šnjem letu štiridesetletnico svo¬
jega obstoja. Ob tem pomembnem
jubileju bodo priredili 3. maja ve¬
like gasilske vaje z razvitjem pra¬
pora in zabavo.

Člani društva se borijo z veli¬
kimi finančnimi težavami, vendar
upajo, da jim bo jubilejna prire¬
ditev s pomočjo ostalih organiza¬
cij uspela.

GOSPODINJSKI TEČAJ

V IGA VASI

Sredi marca se je začel gospo¬
dinjski tečaj v Iga vasi. Obiskuje
ga 18 deklet iz več vasi Loške do¬
line. Tečaj bo trajal okrog 80 ur,
oziroma 18 delovnih dni v popol¬
danskem času. V kolikor bo zani¬
manje žena in deklet v Cerknici,
bi tak tečaj priredili tudi v Cerk¬
nici.

»GLAS NOTRANJSKE«

IZHAJA MESEČNO — IZDAJA
GA OBČINSKI ODBOR SZDL
CERKNICA — UREJUJE URED¬
NIŠKI ODBOR — GLAVNI IN
ODGOVORNI UREDNIK: DANE
MAZI — ČLANI UREDNIŠTVA:
FRANC TAVŽELJ, SLAVKO
BRGLEZ, SLAVKO TORNIČ IN
MILAN STRLE — TEHNIČNI
UREDNIK: JANKO NOVAK —
KOREKTOR: JANEZ LAVREN¬
ČIČ — TISK: ČZP »KOČEVSKI
TISK« KOČEVJE — LETNA NA¬
ROČNINA 240 DIN — ROKOP"
SOV IN RISB NE VRAČAMO