0 nekaterih problemih trzišča in organizacije notranje trgovine
0BG0V0RI TOVflHKI EDVfiBDfi KflBDE-Ufl Nfl VPRflŠflNJfl »NASE SKUPNOSTI«
Vprafanjet
aktno je vaie mnenje o ukrepih, fci jift j« trebt titir.ti za stabilizacijo tržišča v letu 1956?
Odgovor:
Predrsem. W SeJtol, ds r&zčUttajo vpraSanie e »ukreplh«. Nefcsteri ntuani mislijo, ds stabilizacijo trži&ia l&hko doeezenut iuiui c doieče&imi «r?anU»clj-skimi akrepi ali »premembarai v našetn gospodarskem sisiemu, vse drngo pa — zlasti investieije — pa lahko ostane po starcm. Menim, da so take vrste teženj danes najbolj škodljive. Če bi delali v dahu teh teženj, ne bi rešili nobene naših ekonotnskib težav, pač pa bi prav Botovo zabredii globoko y birokratizem. Posamezne spremembe v sistemu in razni organizacijski ukrepl so kajpada neobhodnt; le-ti pomenijo proces stalnega ra*-vijanja in spopolnjevanja naSega slsteraa in bodo brei dvoma znatno pripomogli k ureditvi gtvari. Toda, te sprcmembe ]e nigo odiočilne.
K STABILIZACIJI TRŽIŠČA BOOO DOPRINESLI
PREDVSEM EKONOMSKO-POLITIČNI UKREPI,
A ŠELE V DRUCI VRSTI ORGANIZACIJSKI
TJkrepi, ki bodo zares odločilno prispevali k gtabili-zaciji tržišča, spadajo t prvl vrsti v podrotje naše ekonoinske politike, a Sele v drugi vrsti v področje organizacijske in to predvsem v toliko, da bi določeno ekonomsko politiko lahko v polni meri izvajali in da bi onemogočili nekatere nesativne pojave, ki nam jih kažejo izkušnje. Spremembe v naši ekonomski politiki, ki naj pripeljejo do postavljenega citja, so bile dolo-čene na razSirjeni seji Izvršnega koraiteja ZKJ In na Plcnumu SZDL Jugoslavije. MisJim, da je v teb ukrepih bistveno zlasti naslednje:
1.  Omejitev obsega skupnih investicij In natanSna kontrola i vseml potrebnimi organizacUsklmi in admi-nistrativnimi   nkrepi,   da   ne   bi   presegli   planiranega obsega.
2.  Postopna sprememba strukture investicij, ki bo Vgkladila odnos med bazidno indnstrijo in kmetijstvom
IZ VSEBINE LISTA.
M. J.: Industrija ob začetku leta
Dragoš Stankovič: Investicije in regresl V
kmetijstvn
Neda Božinovič: Porast proračunske potroSnJe Pavle Kovač:  Oblike in metode  r delo de-
lavskih svetov in upravnih odborov Drago Oizdič: Nekatera opažanja « svetih prt
Ijudskih odborl na Hrvatskera
•  * * Dohodki in izdatki v soc. zavarovanju
*  * * Prekomorski blagovni promet Ljubisav Markovič: Storilnosi dela
ter Industrijo ta Siroko potroSnJo In kt bo, naslonjena na domafe surovlne, vzpodbojala zlastl razvoj prols-vodnje za izvoz.
3.  Določena politlka izvoza in uvoza, ki bo npošte-vala potrebe neprestanega in sistematičnega maksimal-nega napora za povečanje izvoza in za njegovo vskla-dilev g potrebami notranjega tržišča v tem smisla, da cagotovi.   naj  sl  bo  z  notranjo  proizvodnjo  ali  pa  z uvozom  neobhodni sklad  potrošnega  blaga  za  stabil-nost tržišča na tistcm nivoju cen, ki ga dopuščajo naie objektivne moinosti.
4.  Bistvcno zaviranje  izvlačenja nove delovne sile r vasi ob pravilneai izkoriščanju in razdeliivi obstojeie delovne  sife  v industriji.  Danes je  obstoječa delovna sila večja kakor pa so stvarne potrebe v proizvodnji, s eimer se ne samo poveeuje denarni pritisk na sklad potrošnega  blaga,    temveč  s«   otcžuje   tudi  borba   za večjo produktivnost dela.
5.   Vsestranske   varčcvanje   in   boljše   izkoriščanje sredstev in delovne sile, aktivncjfia borba za veijo pro-duktivnost  dela,  kateri  ]e  treba   prilagoditi  tudi  na3 plačni sistem,  sodclovanjc  med podjetji, ki bo  pripo-moglo k boljšemn izkorlščanju kapacitet in hitrejšemu povečanju  sklada potrošnega blaga, kakor tudi drugi podobni ukrepi,  kar vse  ima v  glavnem za cilj  mo-bilizacijo neizkoriščenih in vfasih izgnbljenlh rezerr, ki 80 v naših proizvodnih kapacitetab.
6.  IntenzivnejSa orientacija k razvijanju kmetijstva In večjemu investiranju v kmetijstvu,  v prvi vrsti k tistim ukrepom in investicijam, ki lahko v najkrajšem Sasa dajo reznltate.
7.   Vskladitl — kolikor  je  največ  raogofe  v našib gedanjih pogojih — materialne odnose med tnestom in vasje, in
8.  izvajati   raaksimalno   varSevanje   v   proračunth, gocialnih  dajatvah   itd.   ne  v  smislu   prltegovanja  ali zmanjševanja obstoječih pravie naših delovnih ljudi, ki nimaio nikakršnib. drngih dohodkov razen od svojega dela v tovarnl ali nrada, temveč v smislu zmanjšanja druzbenih  dajatev  tam,  kjer  Imajo  posamezniki  tudi drnge dohodke.
BOUŠA DRUIBENA IN STROKOVNA KONTROLA BO OKREPILA MEHANIZEM SAMOUPRAVLJANJA
K vsemu temu bi želcl dodati Se nekaj. Ni nam potrebno menjati katerega koli na&ela, na katerlh gra-dimo naš družbeni In gospodarski mehanizcm. Toda potrebna natn je vsekakor intenzivnejša. boljša In bolj kvaliticirana druibena ia strokovna kontrola nad za-
konitostjo izvrževania predplsov od zgoraj navzdol. Samonpravn« pravice naSih druzbenih organov ln ves naS demokratlčni mehanizem ni treba z ničemer okrniti, toda x ustreiajočira kontrolnlm npravnim mehanismom moramo zagotoviti to, da bo vsak organ in vsak po-sameznik labko izkomtil lvoje pravice in vršil svoje obveznosti samo in izkl]u{no ˇ tistem okviru, ki mu ga priznava zakon, predpisi in gospodarski plan. Prl tem bo treba v nekaterib področjih okrepiti naše strokovne upravne organe, ne v pogledu njihove splošne vloge in položaia v naši drnžbeni straktari, paL pa prvenstveno v pogledu kadrov in strokovne kvalifikacijc, instru-mentoT in organizacijc itd., da bi bili zares sposobnl vršiti svoje naloge. Z natandno zagotovitvijo zakoni-tosti in določenib materialnih okvirov, kakršne m&ksi-malno dovoljujejo naše sedanje možnosti, bomo samo okrepili mehanizem naSega socialističnega demo-kratizma.
To so osnovni ukrepi, kl naj prispevajo k stabili-zaclji našega tržlšča. Seveda pa se morajo potrnditi vsi naši družbenl organi kakor tudi naše poliUčne organizacije in vsi naši zavedni državljanl, ne pa samo zvezni izvrštii svet, da bomo te ukrepc  zares izvedli.
REGRGANIZACIJE NA HITRO ROKO V TRGGVSKI MREŽI Bl O!LE ŠKODUIVE
V pr a š anj e :
Znano tism jc, da ste imeli pred nedavnim raz-govor s predstavniki Zveze trgovinskih zbornic, ki so vam razloiili svoje poglede na nekatera vprašanja naše notranje trgovine. Ker to vprašanje naše delov-ne Ijudi zelo zanima, vas prosimo, da nam na kratiko poveste vaše mnenje.
O dgovor:
To vpraSanje je tesno povezano s predhodnim. V zadnjem času so v mnogih naših okrajih začeli % ne* kakšnimi prenagljcnimi »reorganizacijami« v trgovini, ki nam prinescio lahko samo škcdo. Gre za tcžnjc, da ge samostojne poslovalnice mehanično vključijo v velika trgovska podjctja in to do take mere, da v ne-katerib primerih lahko govorimo o vračauju na stara monopolistična, birokr;itska trgovska podjetja. S taki-mi podjetjl pa smo imeli v preteklosti tako slabe iz-kušnje, da v nobenem primeru ni treba dovolitl, d» se znova pojavijo. Kot utemeljilev navajajo, da bo taka »reorganizacija« pripomogla k stahilizaciji tržišča, zmftnjšala »navijsnja« cen, olajšala kontrolo in borbo proii nepravUnostim in kriminalnim pojavom v trg©-
vlni, ki so baje posledica samostojnostl poslovalnic Menim, u<t nobena leh utemeljitev ne drži. Prepričan »era. da taka »rcorganizacija« ne bo pripoinogla k rešitvi nobene postavljenih nalog. K stabilizaciji tržišča boilo odločilno prispevali tisti ukrepi. o katerih sem govoril v odsovoru na vaše prvo vprašanje, ne pa mo-nopolistična trgovska podjetja, v katerih bi gospodarila — kakor je to bilo poprej — birokratizem in admini-Itrativno poslovanje. Po drugi strani pa aparati pod-jctja tudi nc bodo zagotovili kontrolc nad pravilnostjo poslovanja, pač pa spopolnjevanje vseh »Wik naše družbene fcontrolc, fitiaiune, trgovske inšpekcije, po-troiniških svetov itd. kakor tiidi vcčja skrb organ«v Ijudskih odborov za trg»vsko mrežo sploh.
UKINITEV SAMOSTOJNOSTI POSLOVALNICE PRE-TRGA VEZ MED PRODAJALNO !N KOMUNO
Rcs jc, da moramo spopolnjevati organizacijski me-hanizem trgovine in se borili proii pomanjkljivostim in nepravilnostim v poslovanju, ki nam jih vsakcdnevno odkriva praksa. Ena izmed slabosti naše trgovske mreže Je todi njena razdrobljenost, ki zavira njen tehnični napredck. Zaostala, razdrobljena trgovska mreža je draga. Potrebnjemo konec koncev oderna in velika trgovska podjetja s široko mreio idajaln, ne zate, da bi reševala probleme, ki sem jib poprej omenil, ker teh problemov s tem ne bomo avtomatično rešili, tem-več zato, da bi poslovala bitro, ceneno, kultarno v in-teresa ter pad kontrolo potrašnikov. Ta podjetja pa bodo moderna in ekonomsko opravičena samo tedaj, '.e t>odo razpolagala vsaj z minimalnitni <-hni<nimi sred-gtvi, s tovornimi avtomobili in drugimi prevosnlmi sredstvi, s skladišči, hladilnicami, delavnicami itd., kakor tudi z visoko kvalificiranim strokovnim kadrom. Samo pod takimi pogoji lahko računamo, da bodo velika trgovska podjetja dala tisti rezultat, ki g» prifaknjemo, t.  j.  hitrcjši  in  ccnejši  blagovni promrt.
Kazen tega kaiejo omenjene sedanje negaiivne reorganizacijske ležnje tudi take slabosti, ki posegajo neposredno v naš drožbeni sistem. Mehanična centrali-sacija in ukinitev vsake samostojnosti prodaialn znotraj podjetij vodi k prekinitTi vsake vezi med trgovsko mrežo in komuno; še več, vodi k popolooma nepravilni razdelilvj dohodka ii trgovine, ker ves dobiček odteka preko centrale podjetja. Zato ni nič čndnega, če se bkrati s tako »reorgaiiizacijo« že javljajo v nekaterib občinah težnje, da bi izgnali s svojega področja vsako »tuje« podjetje in vzpostavili v svojjh mejah »svojo« trgovino. Ta pojav je relo škodljiv, vendar pa je popol-noma logična posledica nepravilne in škodljive smeri, o kateri sem govoril. Ce bi dovolili afirmacijo takib telenj, bi razbili enotnost našega tržišča in podžgali »sakrsiic lokalistične težnje.
V prvi vrsti moramo močneje in bolj ncposredno ninteresirati naše komane in prebivalstvo sploh za nuvoj trgovskt mTeie, za njeno poslovanje, za organi-ucijo oskrbov&nja. To pa je nemagofe, že pretrgamo TNako ekonomsko vez med prodajalno in komnno, *1i posatneznim driavljanom  potrošnikom.
5 SPAJANJEM POSLOVALNIC   REZ USTREZAJOCE
TEHNIČNE OPREMUENOST! NE MOREMO USTVA-
RITI SODOBNEGA PODJETJA
Iz vscga tega izhajata po mojem mnenjn predvsem dva zaključka. Prvt jc ta, da se naši trgovski mreži ni treba razvijati po nckib administrativnih in prakthi-stiinih krifcrijih. niti ne po nekih mebaničnih tehno-kraiskih konstrukcijah in shemah, temveč po stopnji njene tehnične opremljenosti in s prvenstveno nalogo: približati se fimftolj potrošniku-državljanu tcr v po-popolnoma odrejenih okvirih omoKof Hi njegov vpliv ,a ajeno poslovanjc, naj si bo neposredno ali pa po Undskcm odbnrn občine.
Z mehaničnim sestavljanjem slabo opremljenih poslovalnic ne bomo dobili modernih trgovskih podjetij. Kakor nc moremo iz nekaj mehanično sestavljenih pri-niitivnih čcvljarskih obrinib delavnic dobiti modernega Inehistri.iskega podjctja, tako tudi ne moremo z navad-nim združenjem nekuliko trgovin ali sličrih poslovalnic ustvariti sodnbneea trgovskega podjetja. Nasprotno, dobili bi samo slsbe kvalificiran adrainUtrativno-biro-kratski aparat, ki je za tako primitivno trgovsko mrežo ncpotrebcn in jo samo podražuje. V čcm pa bi naj biia taka taostala in ibirokratizirana podjetja bolj sposobna prejfanjati nepravilnosti v delu, kakor pa naš inšpekcij-tkt in upravni aparat?
Torej je prvenstvena naloga ljudskega odbora na področju trgovske mreže po tnojem mnenjo, prvič, v naporih za tehnično izboljšanje trgovine z investicij-skim vlaganjem, to Je v malcrialnib sredstvib in kadrib in clnipir, v tem, da doscženemu tciiničnemu nivoju prilaKodimo tndi organizacijo mrežc. Vsekaknr je per-spektiva v velikjh sodobnib trgovskih podjetjih s široko mreio prodajaln — za vrsto takih podjetij imamo ie danes pogoje — toda mehanično zdrnževanje brez nslTeza.joLib tebni^nih sredstev ne more privesti do ni*«sar drngega, kakor do zbirokratiziranja trgovine, do podraiHve trgovskib ns\ag in do zmanjšanja moinosti dmžbene kontrole.
Sedaj se mno^i kotektivi samostojnih poslovalnlc npirajo vkljnfiltvl v velika podjetja. Ne dvomim, da jc ttt odpor dostihrat izraz doloeenih egoistifnih teženj. Tada čestokrat je ta odpor lodi opraviten. Ce samo-
stojna poslovalnica ne more od podjetja pričakovati ni-č.csar drugega kakor »direktive«, »vodsivoa, knntrolo in knjigovodstvo, tedaj jc to podjetje zares nepotrebno, ker se vsa ta vprašanja labko rešijo na drugačen, ne-pasrednejši in cenejši način. Toda če pa poslovalnice lahko pričakujcjo od podjctja ugodnejše pogoie za po-siovanje, ker bodo skupno lahko izkoriščale razna tehnična sredstva, ki jih posamično ne bi mogle niti nabaviti niti vzdrževati, tcdaj bs delovni kolektiv v poslovalnici presneto zainleresiran, da pride v scstav podjetja, Tain pa, kjer ni (ehničnih pogojev za ustano-vitev večjih podjetij, ni treba siliti k združevanju po-sIovaLnic, temveč je treba z drugafnimi sredstvi za-gntoviti pravilno vodstvo in kontrolo njihovega poslo-vanja. Da je treba to kontr»U okrepiti, pa )e izven diskusije.
NEKAJ SAMOSTOJNOSTI ZA VSAX0 POSLOVALNiCO!
Drngi zakljnček, ki izhaja iz vsega, kar sem povedal, leži v dejslvu, da tu sploh ne gre za alter-nativo: podjetje ali samostojna poslovalnica. V organi-saciji naše trgovske mreže morata brezpogojno ostati kot izhodna točka dve načcli: prvo, da se prepreči Dttvarjanje birokralskih, monopolističnih podjetij, in drogo, da mora vsaka prodajalma, pa naj bo samostojna ali v sestavu podjetja, imeti določen minimum samo-stojnosti. Ta mfnimum samostojnosti mora zagotoviti delovnemu kolektivu stiroulatijo in biti protiutež mo-nopolističnim težnjam v Podjetjo, ki peljcjo v stagna-cijo, mora pa tndi omogočiti ncposredno materialno vez med trgovsko tnrežo In komuno ter prelivanje nstreza-jočega dela dobička, ki prihaja do izraza v trgovini, v komuno, oziroma v korist državljanov potrošnikov. V našem sistcmu se trgovska mreža in posamezne irgov-ske poslovalnice lahko razvijajo in normalno izvršujejo svojo nalogo na tržišča samo pod pogojem, fe so za njihov razvoj zainteresirani tudi delovni kolektivi ustrezajočih poslovalnic, fcakor tudi občina, kjer trgo-vina posluje in podjetje, v katerega sklopu poslovalnice delajo.
Torej je za vsako poslovalnico ali prodajalno, ne glede na to, ali ie v sestavu podjetja ali pa samostojna, ncobhodno, da ima samostojen finanfni obračun, ki ga lahko vodi tudi v okviru enotnega knjigovodstva pod-ietja — po tem obračunu, oziroma po svoji rentabtlnostl pa mora izvrševati tudi svoje finanfne obveznosti do občinskcga ljudskcga odbora, ne glede na to, ali te obveznosti izplačuje sama, ali pa vodi knjigovodstvo iu obrafun ter vrši izplačila za njo podjetje. Podjetje mora vsekakor zagotoviti določene skladc ra delo in spopolnjevanje ter razvijanje mreže, tada le-te je Ireba določiti s pravilnikom in samo na tok način, ki ga predvidevajo zvezni predpisi.
Občine ne bi smele odobravati nlkakršnega spaja-oja v trgovini, če niso zagotovljena ta načela.
POSLOVALNICE S PAVŠALNIM OBRACUNOM
Posebno vprašanje so trgovske poslovalnice s pav-ialnim obratunom. Gre za fisto majhne, v glavnern branjevske prodajalnice z enim ali dvema nslužben-cema. Zvezni predpisi so v takih primerih dovolTli pavšalni obračun, meneč, da je za sedaj pri tako pri-mitivni obliki trgovske poslovalnice — dokler je ta Se neizbcžna — težko najti boljšo rešitev. Toda v nasi trgovski mreži imamo velik odpor proti (ej obliki. Očilajo ji, da uslužbenci v takib poslovalnicab dosti zaslužijo, da se bavijo » sptkulacijo in di st t njih ustvaria miselnost privatnih trgovcev.
Ni dvoma, da je ta kritika pavšatnih posIoTalnic v prcccjšnji meri opravičena in da te ne morejo biti nikakršna trajna organizacijska oblika v naši trgovski tnreži, vsaj ne na sedanji način.
Toda tndi tn ne rnoremo najti rešitve v enostavnih administrativnih odlokih. Teb malih peslovatnic »e morcmo ukiniti, ker je naša trgovska mreža že itak premajhna. Tudi nima smisla tako poslovalnico meha-nirno vključiti v kakšno podjetje, ki nima tehničnih sredstev ca njeno oskrbovanje, ker bo podjptje imelo mnogo slabše kontrolo nad delom take prodajalne, kakor pa jo inia aparat ljudskega odbora. Torej bi pre-hitra ukinitev takih oblik, brez uslrezajočib ckonom-skih in tchnienih peeojev, privedla samo do zoievania f.e tako ozke trgovshe mreic in do povečanja stroikov poslovanja v trgovini. Eno, kakor tudi drugo bi škodo-valo potroSnikom. Torej morata biti tndi tn kriterij tehnična oprcmljenost trgovskih podjetij in potreba potrošnikov.
Splob pa sc mi zdi, da v kritiki mnogo pretiravamo. V pogojib kolikor toliko stabilnega tržišca bo vsaj malo dober gospodarski aparat ljndskega odbora mogel pre-rej točno ngotoviti možnl dohodek v takib posloval-nicah in pravilno določiti pavšalno obvezuost ter jo popravljati po Izknšnjah in reznitatih kontrole. Ce pa delavci v taki poslovalnici z boljšim dclom zaslužijo nekaj več, kakor pa znašajo povprečnl zasluiki delav-cev v trgovini, pa spet ni avt strašnega, ilasti ne, ker ima Ijndskl odbor vedno vse možnosti, da z novo pogodbo stvar popravi.
VLOGA POTROŠNIŠKEGA SVETA
VpraSanje:
Med činitelji družbenc kontrole v trgovini se po pramci postauljajo na pruo mesto potrožuiSki sveti.
To je nova vstanova samoupravljanja delormega Ijudstva, Jcaže po, da je ie precej tavanja, to tem prej, ker je Uredba o trgovski dejavnosti postavila samo_ splo&ne okvire, v praksi pa še nimamo dovolj izkušenj. Ali bi nam lahko povedali svojo oceno na.-porov, ki smo jih dozdaj vložili no tem področju?
Odgovor:
Res je, da je v pogledo poiToSaiSkih ivctov še dostl tavanja. Zlasti motan odpor je — po m&jcm mnenju neopravičen in v nekem smislu egoističen — v laini trgovski mreii. Ta odpor izziva spet nasprotne pred-loge v vrstah potrošnikov. Pojavljajo se nann-eč pred-logi, da bi »državno« trgovsko ntrežo pustili takšno, kakršna je, da pa naj bi orgatiizirali potrošniške za-droge, kar bi po mojem mnenju pomenilo korak naxaj. Tutli glede pristoinosii potrošniskih svetov su še ne-jagnosti in pretiravanja. Nekateri potrošniški svetl kažejo ležnje, da bi prevzeli vlogo tržne inšpekcije. Drugi menijo, da leži rešitev v tem, da bi »drejevali cene in se mešali v vsakodnevno operativo trgovske poslovalnice, kar je seveda škodljivo ln nedopnstno. Potrebao bi bilo zares čim prcj $ podrebnejšimi zvezni-mi predpiti dolečiii pristojnosti in dolžnosti potrošni-ških svetov, njihov odnos do organov delavskega samo-npravljanja v trgovski poslovalnici i» sploh delnkrog ter vsebino njihovcga dela. Menim, da bi se ti predpisi in splota naSi ukrepi v pogledu potrošniških svetoT morali lasnovati na naslednjib osnovah:
Prvič, potrošaiške zadruge nam niso potrebne, ker je naša trgorska rareža podružbljena, toda patrasniškl sveti kot splošno načelo v naši trgovini, bi morali imetl podobn« vsebino in inetodo dela, kakor jo imajo po-trošniSke zadruge, s tera da so v svojem delo omejeal in nsmerjeai z dmžbenimi plani in predpisi;
drugič, sveti bi se morali zasnovati na načelu dolo-lene materialne zainteresiranosti potrošnikov, po denarni vrednosti kupljenega blaga r določcni pro-dajalni, po podobnih načelih, ki veljajo za potrošniško zadrožništTo;
tretjič, petrošniški sveti bi morali hneli določen vpogled in »pliv na razpolaganje z investicijskinii in drugimi družbenimi skladt v trgovski mreži;
četrtič, ne bi se smeli mešati v tekoče poslovanje aiti vršiti nep»sredne kontrole ali inšpekcijo, toda mo-rali bi imeti pravico, da od čas» do časa zahtevajo od delavskega sveta, da jim omogoči vpogled v finančno stanje podjetja oziroma prodajalnice ter razpravo o tem, nadalje pravico, da zalttevajo od finanfne ali trine inšpekcije pregled posfovanja in da dostavijo ljodske-bu odboru občine svoja opažanja in predloge.
Te pristojnosti t sačetkn ne bi smcle biti prevelike. Praksa bo dala določene izkušnje, ki bodo pokacale, če je treba iti širše v tem pogledu. S takim aistemom bi Izkoristili vse pozitivne elemente potrošniSkega za-dražništva, a bl vendar ostall na enotni drnžbeni trgovski mreši.
UDELEŽBA POTROSKIKOV PRI DOBIČKU
Načelo, da potroSntk sodeloje pri dobičko svoje trgovske poslovalnice nikakor ne pomeni kakršnega koli omejevanja potrošnika, da bi nabavljal tam, kjer je cencjše in boljše blago, baljša in kulturnej*a po-strcžba, niti da je poirošnik kakor koli adminisirativno vezan na deločeno poslovalnico. Toda ie postavimo kot naeelo, da je ndeleiba poirošnika pri dobičku posloval-nice, kjer knpuje, odvisna od višine njegovega računa v tej poglovalnici — in razume se v okvirn gospodar-skega plana ljudskega odbora — tedaj bo potrošnik vsekakor pripravljen, da čim manj menia p<rs!evalnice, kjer kupuje, 8 tem pa tndi zainteresiran, da čim več pripomore k vsestranskcmo izboljšanjn poslovanja te poslovalnice. Ce bt takšna poslovalnica. predvidela za svoje stalne potrošaike potrošniške knjižice in določe-na, z zakonom dovoljeno, prednost pri nabavi artiklov, za katere vlada včasih pomanjkanje, tedaj bi na ta naein vsckakor imeli več reda v trgovini in bi znatno omejili tudi tiste škodljive psiboze, ki včasih pred našimi prodajalnami po nepotrebnem p»vzročajo »repe« in druge raotiije. Smatram, da bi samo taki »stalni potrošniki« morali sodetovati pri izvolitvi potrošniskega sveta. Samo pod takimi pogoji bl potrošniški sveti postali ekonomski drožbeni organ, kakršnega potre-bnjemo.
rostavlja se vprašanje, fcje nsj osnujemo potrošni-ske svetc: pri prodajalnah ali pri podjetjih? Menim, da bi bilo tveba kombinirati oboje v odvisnosti od trgov ske panoge. Toda ni trcba iti takoj na široko fronto. Treba je začeti tatn, kjer ie problem najbolj pereč, pozneje, po dolofenih izkušnjah pa.gremo lahko dalje. Problem je sedaj vsekakor pereč na področju trgovine z živilt Tu bo treba potrošniškc svete vsekakor osnovati, pri prndajalnah in pri podjetjih.
Ponekod so pohiteli z izvolitvijo potrošniških svctov, ne da bi sploh poprej razčistili omenjena narelna vpra-Sanja. Takšni sveti so bolj politična kakor pa ekonom-ska organizacija. Ne vcrjamern, da od njih lahko pri-čaknjemo kaj prida koristi, in ljudski odbori se tu ne bi smeli zaleteli. Ti pojavi pa kažejo, da je treba po-hiteti z izdajanjcra podrobnejših predpisov. ki bodo uredill vso to materijo. Naši zvezni in republiški stro-kovno-upravni organi kakor tudi trgovinske zbornlce pa bi morali tudi bo!j sistematično sodelovati z ljud-skimi odbori in družbenimi organizacijami pri konkret-nih organitacijskih ukrepih na tem podro«ju.