lipbh d LETO 2 PONEDELJEK, 15. 12. 2003 ST. 11 NOVOLETNA VOŠČILNICA PREDSEDNIKA UPRAVE aäiB&ig Letošnje leto je eno od najtežjih, tako kot za ceiotno slovensko lesno predelovalno industrijo tudi za naše podjetje. V letu 2003 smo s skupnimi močmi in odrekanji vseh zaposlenih veliko storili tako na pridobivanju novih kupcev kot na posodabljanju poslovnega sistema podjetja. Ker smo vstopili v zaostrene razmere na trgu slabo pripravljeni, se letošnji napredek še ne bo odražal v pozitivnih poslovnih rezultatih. Predstavlja pa bistveno boljše izhodišče za nadaljnje izboljšanje poslovanja v letu 2004, ko se bo prenovitev podjetja še nada- ljevala. Zato se ob koncu leta vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za doprinos s trdnim prepričanjem, da smo na pravi poti in da bomo uspeli ustvariti Lipbled, ki bo končno začel ponovno delati i^jobiček in bodo plače ustrezna nagrada EPrnB^BiaM^delo. Želim Vam, da bi vsak nov danvletu 2004 začeli z gotovim in prepričljivim korakom. Ob delu mnogo panja in harmonije v * mè^sebdjffl^T^^i^ Osebno srečo in ^srfeco vaših najbližjih pa:¥am želim tako, ISO 9001 Š1.-130 ISO 14001 E-052 ENAJSTMESEČNA PROIZVODNJA IN PRODAJA Zelo pohvalni proizvodni dosežki so pri programu opažnih plošč, saj presegajo načrt za 6 %, lansko leto pa za 7 %. Proizvodnja masivnega pohištva zaostaja za načrtom in lanskoletno proizvodnjo, kljub temu pa tovarna Bohinj kot celota obeh programov načrtovane cilje dosega, 5 % pa presega dosežene v letu 2002. Pri proizvodnji notranjih vrat in podbojev na Rečici pa načrtovane in lanskoletne proizvodnje ne dosegamo. Glavni vzrok nezasedene proizvodnje je v pomanjkanju naročil pri kupcu MB Nemčija. Recesija na nemškem trgu pa ne vpliva le na zmanjšanje obsega naročil, temveč tudi na njihovo razdrobljenost, saj se veča delež posamičnih majhnih naročil. Opažne plošče so tudi najbolj uspešen prodajni program s 6 % preseganjem načrtovane in lanskoletne prodaje. Pri prodaji masivnega pohištva ter notranjih vrat in podbojev pa lanskoletne prodaje in načrtovanih ciljev ne dosegamo. Nedoseženi programski cilji masivnega pohištva ter notranjih vrat in podbojev vplivajo na celotni položaj Lipbled, tako da ne dosegamo načrtovanih ciljev, pa tudi za lanskoletnimi zaostajamo. Irena Cepič GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 2004 Gospodarski načrt Lipbled za leto 2004 je nadzornemu svetu podrobneje predstavil predsednik uprave g. Alojz Burja. Načrt je nadzorni svet potrdil na novembrski seji. Poslovni cilji gospodarskega načrta za leto 2004 so v primerjavi z rezultati 2003 zahtevnejši in višji. Glede na napovedano malenkostno izboljšanje konjunkture temelji načrt na učinkovitejši izrabi lastnih produkcijskih faktorjev in znanja ter na spremenjenih tržnih pristopih. Leti 2003 in 2004 sta za evropska podjetja predvsem leti bitke za konkurenčnost, za bodoče tržne deleže, tudi zaradi širitve Unije, in leti propadanja oz. opuščanja manj konkurenčne proizvodnje. Vse večja zaskrbljenost nad trenutnim položajem doma pa je prisotna ne le v tekstilni in obutveni industriji, temveč tudi v lesni industriji, kjer večina podjetij posluje z izgubo, tako kot Lipbled. Za leto 2004 načrtujemo 12 % rast prodaje oz. prodajno vrednost v višini 35,9 mio EUR, kljub temu pa je rezultat iz osnovne dejavnosti Lipbled še vedno malenkostno negativen. Rezultate poslovanja izboljšuje dobiček od načrtovane odprodaje nepremičnin. Z novo organiziranostjo po profitnih centrih, ki so: PC opažne plošče, PC masivno pohištvo, PC notranja vrata, PC maloprodaja in inženiring ter direkcija, bo omogočena decentralizacija odločanja in prenos odgovornosti in zavezanosti za dosego načrtovanih ciljev na širši krog managementa. V PC opažne plošče načrtujemo skoraj enak obseg prodaje kot v letu 2003, načrtovano število zaposlenih je nekoliko višje kot v letu 2003, višji je tudi obseg proizvodnje. V PC masivno pohištvo je načrtovana 25 % rast prodaje, za 4 odstotne točke izboljšano kritje, precejšna rast proizvodnje ter malenkostno povečanje zaposlenih. V PC notranja vrata je načrtovana 29 % rast prodaje, 17 % rast proizvodnje ob nekoliko večjem številu zaposlenih. Izboljšanje eksternega kritja načrtujemo za 1 odstotno točko, obseg prodaje pa temelji na spremembi prodajnih kanalov in na povečanem deležu komisionov za kupce. V PC maloprodaja in inženiring so predmet trženja izdelki in storitve Lipbled z montažo ter trgovsko blago. Prodaja bo potekala preko lastne maloprodajne mreže v Sloveniji, ter preko franšiznih trgovin. V direkciji delujeta splošni sektor z marketingom ter finančni sektor kot podporna funkcija profitnim centrom. Proizvodnja PC opažne plošče bo usklajena s prodajnimi možnostmi in proizvodnimi zmogljivostmi. V PC masivno pohištvo bodo neizkoriščene tehnološke zmogljivosti omogočili povečanje proizvodnje za potrebe trga, ki zahteva kakovostne izdelke in pravočasno dobavo. V PC notranja vrata bodo izvedeni največji organizacijski premiki na osnovi sodobnih industrijskih načinov proizvodnje. Ambiciozni prodajni načrti profitnih centrov temeljijo na povečanih prodajnih aktivnostih, uspešnejši organizaciji dela in bolj učinkoviti proizvodnji kot do sedaj. Računamo, da bomo uspeli izkoristiti čimveč tržnih priložnosti na obstoječih in novih trgih. Prodajne aktivnosti bodo usmerjene tudi v odprodajo zalog gotovih izdelkov, v obvladovanje terjatev do kupcev in v odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Izgrajen integralni informacijski sistem ter kreativno timsko delo nas zaposlenih tudi v okviru delovnih skupin bosta podpora poslovnemu odločanju pri realizaciji gospodarskega načrta. Irena Cepič 'TtW jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov jan- jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov jan- V sedmi številki Blejskih novic z dne 6. december 2003 je bil pod rubriko »Na kratko« na 22. strani objavljen članek gospe Romane Purkart z naslovom »Družba Lip Bled v težavah«. Sporočamo vam, da članek ni aktualen in se ne nanaša na sedanje razmere v podjetju. Članek se veže na izredno sejo nadzornega sveta družbe iz meseca aprila 2003, tako da so bili v članku predstavljeni ukrepi v veliki meri že realizirani. Predsednik uprave v zadnjem času novinarki Blejskih novic ni dajal ustnih ali pisnih izjav, na katera se le-ta opira v svojem prispevku. Andrej Naglič Poročilo s 30. seje nadzornega sveta Lipbled Predsednik uprave je na začetku seje podal informacijo o tekočem poslovanju in uresničevanju ciljev za četrto četrtletje. Nadzorni svet s poslovanjem ni zadovoljen in upravo podpira pri nadaljevanju izvajanja načrta prenove podjetja, pri tem pa se sprašuje ali so načrtovani ukrepi dovolj radikalni. Od uprave je za naslednjo sejo soglasno zahteval predložitev informacije o osebah, ki so odgovorne za izgubljene terjatve, ki dodatno slabšajo rezultate poslovanja in predočitev ukrepov, ki so bili izvedeni proti tem osebam. Nadzorni svet je nadalje upravi predlagal, da v mesecu decembru 2003 skliče informativni neformalni sestanek z večjimi delničarji družbe, kjer se bodo lastniki lahko informirali o težavah Lipbled in ocenili kako naprej oziroma kakšne radikalnejše ukrepe podvzeti, da se bo podjetje uspešno saniralo. Na podlagi tega sestanka bo nadzorni svet v naslednjih dneh odločal tudi o izvedbi programa dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoženja, ki ga je pripravila uprava. Nadzorni svet je v nadaljevanju seje potrdil gospodarski načrt za leto 2004. V okviru gospodarskega načrta je bila ponovno potrjena reorganizacija podjetja po profitnih centrih. Takšni reorganizaciji je nasprotoval en član nadzornega sveta, ki je menil da le-ta ne rešuje glavnih vzrokov za negativno poslovanje Lipbled. V okviru nove organizacijske sheme, z mandatno dobo do izteka mandata predsednika uprave, je bil za člana uprave imenovan Josip Tartara, dosedanji komercialni direktor. Nadzorni svet se je v zadnjem delu seje seznanil z imenovanjem Branka Pretnarja, delavskega direktorja, za člana uprave z mandatno dobo pet let. Seznanil se je tudi z informacijo o uspešnem zaključku pogajanj za novo podjetniško kolektivno pogodbo in ostalih splošnih aktov Lipbled. Andrej Naglič LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM Letošnji, že 14. Ljubljanski pohištveni sejem je potekal pod geslom »Pohištvo v elementu« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 3. do 9. novembra 2003. Sejem predstavlja celovito in kakovostno predstavitev pohištva za dom, poslovne prostore ter drugo, kar sodi k notranji opremi prostorov. Razstavni prostor sejma je obsegal 9.000 m2 površin, v vseh razpoložljivih halah Gospodarskega razstavišča. Na sejmu se je predstavilo 331 razstavljalcev iz 7 držav, večina iz Slovenije; sejem sije ogledalo 48.321 obiskovalcev. Proizvajalci in oblikovalci so za svoje izdelke tudi letos prejeli posebne nagrade. Zlato diplomo je tokrat prejela družba KLI Logatec. Novost letošnjega sejma je bil Forum oblikovanja, na katerem so se z izdelki, polizdelki, elementi, ki prinašajo nekaj novega, drugačnega, umetniškega in uporabnega, predstavili študentje, akademije, podjetja in svobodni oblikovalci. S tem konceptom so želeli vzpostaviti neposredno povezavo med arhitekti in oblikovalci ter proizvajalci pohištva. Lipbled se je tokrat predstavil v hali A3 na 144 m2 površine. Večletno prizadevanje za selitev v halo A se je izkazalo za pravilno, saj je hala A bistveno višja od hale A2, kar omogoča izdelavo stojnice v višino (to smo tudi izkoristili kot prostor za razgovore v nadstropju in opazno označitev podjetja - z velikim logotipom na višini), hkrati pa boljšo prehodnost in manjšo vročino na razstavnem prostoru samem in v okolici. Poleg tega so v hali A razstavljali tudi ostali izdelovalci (lesenega) Pesem gozda v vašem domu! V celoti lahko udeležbo podjetja Lipbled na Ljubljanskem pohištvenem sejmu ocenimo kot uspešno, saj so tako maloprodajni kot veleprodajni rezultati sejma spodbudni. Maja Lakota pohištva - Paron, Novoles, Alples, Šenk, Kli, Lik, Brest itd. Razstavni program podjetja Lipbled je zajemal novo spalnico v jelši BELLUNO, vedno znova zanimivo smrekovo spalnico ATHENA in seveda atraktivni bukov program TARA, spalnico in dnevno sobo ter še 8 notranjih vrat (predstavljene bistvene novosti in posebnosti proizvodno-prodajnega programa: družina Vivace, notranja vrata Avantgarde, softline notranja vrata v češnji, softline podboje z bombiranimi oblogami) in 2 kom vhodnih vrat LIPI 8 in LIP55. Poseben prostor je bil namenjen tudi izdelavi ponudb ter predstavitvi možnih površinskih izvedb notranjih vrat. Koncept predstavitve na sejmu je bil v bistvu nadaljevanje oz. nadgradnja Ljubljanskega pohištvenega sejma iz leta 2002, ko smo prvič javnosti predstavili novo CGP in sedanjo obliko predstavitve na sejmu. PREDSTAVLJAMO SODELAVCE Martin Maučec, vodja Poslovalnice Murska Sobota Zdravo, Martin. Vaša poslovalnica ima v podjetju Lipbled že od nekdaj nek poseben status: ste po eni strani tako daleč nas, po drugi strani pa tako naši. Prav zato smo vas kot dolgoletnega poslovodjo poslovalnice v Murski Soboti izbrali za tokratno rubriko predstavljamo sodelavce. Pa nam za začetek povejte kaj o vaši mladosti. Rodil sem se na prekmurski ravnici pred 52 leti v vasi Gančani blizu Beltincev. Po končani osnovni šoli sem se vpisal in končal trgovsko šolo. Vedno so me zanimale tehnične stvari. Pa tudi obdelava lesa mi ni bila tuja, saj je bil oče poklicni tesar in sem imel pogosto priložnost opazovati njegovo delo, ki meje privlačilo. Moja prva zaposlitev je bila v tehnični trgovini, delno tudi z lesnimi izdelki pri Potrošniku. Po končanem služenju vojaškega roka sem se zaposlil v takrat novo ustanovljenem podjetju Jeklotehna v Murski Soboti. Kako in kdaj ste spoznali Lipbled ter zakaj ste se odločili za delo v podjetju? Zelo dobro se spomnim otvoritve trgovine Lipbled v Murski Soboti 30. 7. 1977, saj so bili takratni prvi zaposleni moji sodelavci iz Jeklotehne: Franc Kodila, Janez Zadravec in Nada Golob. Žal sta prva dva že pokojna, Nada pa uživa zasluženo upokojitev. Zaradi neposredne bližine sem večkrat obiskal bivše sodelavce v trgovini Lipbled. Področje meje zanimalo in tako sem se tudi sam zaposlil v prodajalni s 1.8. 1978. Takrat sem čutil veliko zadovoljstvo in velik osebni uspeh, saj sem prišel v velik in uspešen delovni kolektiv. Katero delo ste opravljali najprej in kdaj ste postali poslovodja? Moja prva zaposlitev v poslovalnici je bilo mesto prodajalca. Sčasoma sem napredoval na mesto skladiščnika, kar mi je dalo novo motivacijo pri delu. Ob upokojitvi Janeza Zadravca v letu 1990 sem prevzel mesto poslovodje v poslovalnici, ki ga opravljam še sedaj. Leta 1998 smo dobili nove prodajne prostore v Šavel centru, prejšnji pa so ostali kot skladiščni prostori. lipbled. etosih december 2003 Kakšno je vaše konkretno delo, kako se razumete s sodelavci in kaj vam je pri delu najljubše? Moje delo v poslovalnici je kar precej raznoliko. V prvi vrsti je to vodenje poslovalnice, razporeditev delavcev, reševanje reklamacij, nabava blaga različnih dobaviteljev, za kar porabim precej časa. Vsekakor pa je moja zadolžitev v prvi vrsti skrb za stranke, saj se samo zadovoljna stranka vedno vrača. V prodajnem salonu smo z mano vred štirje zaposleni, v skladišču pa še skladiščni delavec, kateremu po potrebi kdo od nas priskoči na pomoč. S sodelavci sem zadovoljen, saj obvladajo svoje delo in ga tudi vestno opravljajo. Tudi sam poleg vodenja poslovalnice delam kot prodajalec. Najljubše mi je, ko vidim stranko, ki je zadovoljna z nakupom in s kakovostjo izdelka. Kaj je po vašem mnenju pomembno za uspešno prodajo? Za uspešnost pri delu jev prvi vrsti pomembna strokovna izobrazba, kije v našem kolektivu ne manjka. Zelo pomembna so strokovna izobraževanja za posamezne vrste blaga in artiklov, saj samo tako, da spoznaš posamezni artikel do podrobnosti, lahko svetuješ kupcu glede lastnosti, prednosti in kakovosti izdelka. Pomembna je tudi urejenost razstavnega prostora ter prikaz novosti iz proizvodno-prodajnega programa. Kako vidite prihodnost svojega delovnega področja? Ali poznate predvideno organiziranost podjetja po profitnih centrih? Na našem delovnem področju imamo še veliko možnosti, nove perspektive pa moramo iskati dnevno. Slišati je, da se bo podjetje po novem letu reorganiziralo na profitne centre, svoj profitni center bo tudi maloprodaja. Podpiram to reorganizacijo, čeprav je po mojem mnenju pred pričetkom delovanja potrebno definirati še precej zadev. Med drugim tudi bodoči odnos do veleprodajnih kupcev z našega konca, ki jih že vrsto let servisiramo preko naše poslovalnice. Pridobitev teh kupcev je posledica dolgoletnih prizadevanj mene in bivših poslovodij v Murski Soboti. Mojo družino poleg mene sestavljajo žena ter dva sinova. Zaposleni smo vsi, žal pa to pomeni, da ima vsak svoj delovni čas, tako da se le malokdaj zberemo doma, z izjemo nedelje. Kakšnih posebnih hobijev nimam, saj mi ostaja malo prostega časa, le-tega pa izkoristim za delo v vinogradu. Kaj sem vam zdi najpomembnejše v življenju in pri delu? Zame je to poštenje, potem bi pa še lahko našteval... Se strinjam. Le pošten odnos do soljudi in do sebe dolgoročno prinese uspeh. Zahvaljujem se vam za zanimiv pogovor ter vam želim lepo in uspešno prihodnost. Maja Lakota OSEBNI RAZGOVOR Z ZAPOSLENIM Vodenje ljudi je eden od ključnih elementov za uspešno vodenje podjetja. Letni osebni razgovor z zaposlenim je priložnost za vzpostavitev dialoga med vodjem in sodelavcem v delovni skupini. Skupaj naredita pregled dela za nazaj in postavita cilje za naslednje leto, pa tudi za dolgoročnejše obdobje. Sodelavec mora dobiti "svoj" čas, da lahko pove, kako se v podjetju počuti, kaj mu je všeč in kaj ga moti in kako vidi svoj razvoj v prihodnosti. Prav tako je pomembno, da sodelavec izve, kako je vodja zadovoljen z njegovim delom, oziroma kaj pričakuje od njega. To je temeljita priprava, ki ustvari zaupno vzdušje, daje pogo-vor iskren in pridejo do izraza različne prednosti, problemi in želje. V razgovoru ni nujno, da mora priti do popolnega konsenza v vseh stvareh, vendar pa sta čim večja usklajenost in zadovoljstvo obeh dva od znakov uspešnega pogovora. Pomembno je, da si v skladu z modernimi standardi vodenja postavljamo cilje in preveijamo doseganje le-teh. Vsak v skupini se mora po svojih najboljših močeh truditi in prispevati k doseganje ciljev delovne skupine. Nam zaupate še kakšno podrobnost o vašem zasebnem življenju? Tako kot je v uspešnih podjetjih postal osebni razgovor nepogrešljiva praksa, bomo tudi v našem podjetju Lipbled Pesem gozda v vašem domu! pričeli z vodenjem osebnih razgovorov z zaposlenimi. Razgovori se bodo najprej opravili z vodstvenimi kadri, ki bodo najprej sodelovali kot udeleženci razgovora, potem pa bodo tudi sami vodili razgovore s svojimi sodelavci v skupini. V vsakem zapisniku oziroma izpolnjenem obrazcu razgovora bo zapisan tudi komentar udeleženca, vodje in komentar nadrejenega vodji razgovora, ki bo ocenil in se seznanil z vsebino. Podatki razgovora ne bodo dostopni vsakomur, kakor tudi ne bo izdano zaupanje zaposlenih od svojih vodij. Z osebnimi razgovori podjetja dosegajo: • uspešnejše vodenje dela in ljudi, • izboljšanje kakovosti dela, • razmišljanje o razvojni poti posameznika in • izboljšanje medsebojnih odnosov. Prepričan sem, da bodo vodje Lipbled uspešno opravili to nalogo in da bo sodelovanje zaposlenih primemo, z željo po napredku in uspešnosti podjetja. Za zaključek, bi vam rad posredoval dve misli: - Motiviranost, navdušenje in volja do dela, je rezultat kakovostnega odnosa vodstva do zaposlenih. - Samo kvaliteta in sodelovanje, ti garantira tvoje delovno mesto. Dušan Petek PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA Poslovanje podjetja je obsežen in zapleten proces, zato je potrebna cela kopica predpisov, zakonov in različnih aktov, ki urejajo, ali bolje rečeno, poskušajo čim natančneje urejati delovanje tega sistema. Eno najpomembnejših področij za delovanje podjetja je urejanje delovnih razmerij. Na tem področju je prišlo s propadom socializma in samoupravljanja do ogromnih sprememb - iz časov, ko smo zaposleni združevali delo in sredstva in smo vsaj formalno odločali o vseh za podjetje pomembnih zadevah, smo postali mezdni delavci, podjetje pa upravlja uprava s ciljem, da prinese čimveč dobička lastnikom. Ker tako prihaja do nasprotja med interesi lastnikov in zaposlenih v podjetju, je nujno potrebna ureditev medsebojnih razmerij. Podjetju lahko prinese uspeh le medsebojno dogovarjanje, pa četudi morata zato obe strani popustiti, saj podjetje, kjer bi bili v popolnosti zadovoljeni interesi ene strani, druga pa bi ostala brez svojih pravic, ne bi moglo dolgo obstati. V začetku leta 2003 je prišlo na področju urejanja delovnih razmerij do pomembne novosti. Veljati je namreč začel nov Zakon o delovnih razmerjih, torej najpomembnejši akt, ki ureja to področje za celotno Republiko Slovenijo. Bil je že dolgo pričakovan, njegovo sprejemanje v parlamentu seje raztegnilo kar preko dveh poslanskih mandatov. To je povzročalo kar precej težav, saj je bil prejšnji zakon pač zastarel in marsikdaj celo v neskladju z ostalimi zakoni. Ker ni bilo krovnega zakona, je tudi zastajalo delo na podrobnejšem urejanju področja delovnih razmerij, tu gre predvsem za kolektivne pogodbe, tako na nivoju dejavnosti, kot na podjetniškem nivoju, saj nima smisla trošiti časa in energije za delo, za katerega se lahko izkaže, da je bilo zaman, če bi novi zakon predvidel drugačne rešitve in bi bilo vse treba začeti znova. To velja tudi za kolektivno podjetniško pogodbo Lipbled, ki po letu 1997 ni doživela bistvenih sprememb. Koje bil sprejet novi ZDR, seje izkazalo, da stara PKP ni več ustrezna in bo treba skleniti novo. Ker so pogajanja za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe zahtevno delo, saj gre za pripravo dokumenta, ki bo vsaj v bistvenih zadevah dolga leta urejal eno najpomembnejših področij delovanja podjetja, sta se uprava in sindikat podjetja strinjala, da ni potrebno hiteti in v naglici mogoče zagrešiti napake, ki bi jih bilo potem treba odpravljati, kar bi predstavljalo dodatno nepotrebno delo. Ocenili smo, daje pametneje, da v prehodnem obdobju smiselno uporabljamo določila zakona in stare PKP, saj ni dileme -kjer sta si akta v nasprotju, je treba uporabiti določila zakona, ki je močnejši akt, hkrati pa pristopimo k izdelavi nove podjetniške pogodbe. Ta mora seveda upoštevati vse zahteve, ki jih je prinesel zakon, prav tako, ali pa mogoče še pomembnejše pa je, da mora biti odražati razmere v našem podjetju. Sindikat Lipbled je v sodelovanju s svetom delavcev, delavskim direktoijem, ter s strokovno pomočjo zunanjih sindikalnih zaupnikov Sveta gorenjskih sindikatov pripravil svoj predlog PKP, prav tako pa tudi uprava, ki je poleg tega sprejela tudi nekatere druge akte, ki so pomembni za urejanje področja delovnih razmerij, tu je mišljena predvsem nova sistemizacija delovnih mest, ki sicer ni predmet kolektivnih pogajanj, vendar pa brez nje ni mogoče dogovoriti plačnega sistema, ta pa je del kolektivne pogodbe. V mesecu novembru smo na pogajanjih sindikata in uprave Lipbled uspeli uskladiti svoje predloge. Tako je nova podjetniška kolektivna pogodba pripravljena za podpis in bo začela veljati v začetku leta 2004. Zavedamo se, da vsi ne morejo biti zadovoljni s prav vsemi določbami, ki jih prinaša, vendar veijamemo, da smo poiskali optimalne rešitve. Velja seveda tudi, da je potrebno izvajanje PKP v praksi vseskozi pozorno spremljati in jo takoj, ko se pokažejo njene pomanjkljivosti, tudi popraviti in izboljšati. PKP ureja zadeve, ki so pomembne za vse zaposlene, zato je važno, da jo vsi delavci čim natančneje poznajo. Potrudili se bomo, da bo vsakdo dobil svoj izvod, zanesljivo pa bo vedno na voljo pri sindikalnih zaupnikih, ki bodo vsakomur tudi pripravljeni pomagati pri uresničevanju pravic, ki izhajajo iz PKP. Upam, da bomo v prihajajočem letu spoznavali predvsem lepše dele kolektivne pogodbe (tiste, ki govorijo o uspešnosti pri nagrajevanju), in da bi bili členi, ki govorijo o ugotavljanju presežnih delavcev, popolnoma odveč, potem bomo lahko govorili o uspešnem letu. Srečno! Metod Purgar Temeljna izjava o politiki J kakovosti in ravnanju z okoljem Uprava podjetja Lipbled in vsi zaposleni se zavezujemo: - da bomo s pospeševanjem vseh aktivnosti, z osebnim zgledom in delom prispevali k vzpostavitvi in nadaljnjemu razvoju sistema vodenja kakovosti, ki ga bomo upravljali kot del vodstvene funkcije, ki določa in uvaja zastavljeno politiko kakovosti, - da si bomo na vseh nivojih prizadevali zadovoljiti oziroma preseči potrebe kupcev. Kakovost je rezultat skupnega delovanja vseh, ki nam je cilj zadovoljevanje rastočih zahtev tržišča, zato bomo na vsaki stopnji izvajanja, od povpraševanja vključno s predprodajnimi storitvami, preko proizvodnje, do dobave in montaže, vključno s poprodajnimi storitvami, vsi skupaj in posamično zagotavljali svoj delež v preprečevanju napak v proizvodnji in poslovanju. Zavedamo se, da je kakovost odločujoči faktor prodaje v brezkompromisnem tekmovanju ponudnikov. Pridobljeno "podobo" Lipbled bomo stalno potrjevali z vsakim novim proizvodom in storitvijo. Večino naše energije bomo usmerjali k glavni ideji: prilagajanje zahtevam trga - proizvod ustrezne kakovosti po konkurenčni ceni. Skrb vseh zaposlenih je enak izdelek izdelati s čim nižjimi stroški. Stalno bomo spremljali, analizirali in primerjali kakovost v procesu proizvodnje, v okviru možnosti ter obnašanje v uporabi in v primerjavi z drugimi. Naše načelo je omogočiti zaposlenim uživati uspeh, ki so ga pomagali ustvariti, zagotavljati delovna mesta glede na rezultate dela ter zagotavljati zdravo, varno in prijetno delovno okolje. Vzpodbujali bomo iniciativo in ustvarjalnost, tako da bo imel vsakdo kar najbolj proste roke pri uresničevanju skrbno postavljenih ciljev. V naj višjem vodstvu delniške družbe se obvezujemo k nenehnemu izboljševanju našega odnosa do okolja in preprečevanju onesnaževanja. Vsi zaposleni v podjetju Lipbled smo seznanjeni z okoljsko politiko, ki jo popolnoma razumemo. Zaposleni zagotavljamo, da bodo naša dejanja usmerjena k izpolnjevanju te politike, okvirnih in izvedbenih ciljev s poudarkom na področju izboljševanja kakovosti voda in zraka ter čim bolj racionalne rabe naravnih virov in energentov. Naša dejavnost je v lesni industriji. Zato bomo posebno pozornost posvečali čim racionalnejši izrabi naravnih surovin in materialov in vseh vrst odpadkov. Ker se naše tovarne nahajajo v zelo občutljivem naravnem okolju v bližini čistih voda, s posebno pozornostjo obvladujemo dejavnosti povezane z odpadnimi vodami in kemikalijami. V podjetju Lipbled bomo spremljali in si prizadevali izpolnjevati vse okoljevarstvene zakonodajne zahteve. Z okoljsko politiko bomo redno seznanjali deležnike, še posebej lokalni skupnosti (Bled, Bohinj) in organizacije, s katerimi iščemo optimalne rešitve za nadaljnji razvoj naših dejavnosti in turizma. »Pesem gozda v vašem domu« je naše vodilo in k temu smo usmerili naše delo in ravnanje. Alojz Burja, predsednik uprave VZORČNA HIŠA MARLES -BELLEVUE Podjetje Marles je v oktobru 2003 v Limbušu pri Mariboru odprlo in postavilo na ogled novo vzorčno stanovanjsko hišo. Lipbled je hišo opremil z notranjimi vrati in postal priporočeni dobavitelj za notranja vrata za opremo stanovanjskih hiš Marles. Hiša je izdelana v »marlesovem sistemu gradnje«, kar pomeni, da ima vse lastnosti in značilnosti lesene montažne hiše: - majhna poraba toplotne energije zaradi nadstandardne toplotne zaščite - to pomeni zniževanje stroškov ogrevanja in varovanje okolja - ekološka neoporečnost vgrajenih materialov - to pomeni, da ne povzročajo škode okolju in ne ogrožajo zdravja človeka ne samo pri uporabi, temveč tudi pri proizvodnji ali odstranitvi - zdrava in prijetna bivalna klima - omogočajo jo materiali, iz katerih je hiša zgrajena, pri čemer prevladuje les, kije naravna surovina, ekološko čist, energetsko varčen in obnovljiv material - hitra gradnja in vremenska neodvisnost pri gradnji - omogoča jo suhomontažna in v proizvodno halo prenesena gradnja - potresna varnost - omogoča jo lahka lesena okvirna konstrukcija hiše Pesem gozda v vašem domu! Pesem gozda v vašem domu! - stalna kontrola kakovosti - sistem nadzora konstrukcije, vgra jenih materialov in proizvodnega procesa zagotavlja garancijo za stalno kakovost hiše, ki je dokazana tudi s pridobitvijo certifikatov o ustreznosti od neodvisnih institucij Novi hiši smo nadeli ime Bellevue, s katerim ponazarja lep razgled, ki ga nudi skozi svoje številne steklene površine. Pri snovanju vzorčne hiše je bila prisotna težnja po t.i. čim bolj univerzalni hiši. To pomeni, da hiša na tej parceli ni unikat, temveč jo je možno smiselno vklopiti tudi v drugo okolje. Zato je hiša v osnovi zelo enostavna, v tlorisu zasnovana kot vzdolžno naglasen pravokotnik, z jasno zasnovo in členjenostjo v dva pasova po vertikali. Hiša ima pritličje ter nadstropje in ni podkletena, možno pa jo je tudi podkletiti. Vzorčna hiša ima "novo preobleko" in je montažna v pravem pomenu besede, saj so vsi njeni sestavni gradbeni elementi nad ploščo suhomontažne izvedbe vključno s finalnim slojem fasade. Hiša Bellevue je opečnato rdeče barve. Barvna obdelava hiše je nastala na osnovi zamisli rdeče v zelenem (rdeča hiša v zelenem okolju), kjer rdeča barva simbolizira energijo, je topla in privlači ljudi, zelena pa je barva narave v okolju, ki hišo obdaja, pomirja in sprošča. Vzorčna hiša Bellevue z razporeditvijo prostorov, notranjo opremo, barvno obdelavo notranjosti in izbiro materialov prikazuje možnost ustvaijanja bivalnega okolja, prilagojenega zahtevam in potrebam sodobnega človeka. Tatjana Šeško Zinauer Gasilski veterani se predstavljajo 31. avgusta 2003 je bilo vsakoletno tekmovanje gasilcev, ki ga že 10 let organizira poveljstvo bohinjskih gasilcev, v sodelovanju z gasilsko zvezo Bled - Bohinj. Tudi letos so se tekmovanja udeležili veterani, člani PIGD tovarne Bohinj - podjetja Lipbled ter ponovno osvojili pokal Bohinja, pokal županje Bohinja in priznanje za osvojeno 5. mesto med nastopajočimi. Če upoštevamo, da je povprečna starost članov ekipe nad 72 let, da jih pestijo leta in bolezni ter da so imeli letos samo 2 vaji (za kar se lahko zahvalimo neprizadevnosti odgovornih članov odbora), je njihov nastop vreden vse pohvale in zgled za mlajše člane in članice, predvsem pa za vse odgovorne člane odbora in vodilne v tovarni. Nastopili oziroma tekmovali so: 1. Jože Hodnik - desetar 2. Nikolaj Taler - strojnik 3. Mirko Skrt - drugi vodar 4. Stefan Fujs - prvi napadalec 5. Jože Črnko - prvi vodar 6. Alaga Samardžič - sel 7. Milan Pivk - drugi napadalec Zaradi bolezni tokrat ni mogel nastopiti dosedanji dolgoletni desetar Ludvik Šuligoj, ki mu gre pri njegovih 78 letih vsa zahvala za dolgoletno delo. Manjkal je tudi stalni član ekipe Franc Mencinger, ki je bil zaradi potovanja opravičeno odstoten. Na fotografijah, kjer smo tekmovalci pred tekmovanjem in po njem (s pokaloma in priznanjem), lahko vidite, da še ne bomo odnehali tako kmalu, vsaj prostovoljno ne. Tekmovanje je že drugič potekalo v tovarni Bohinj, ker ga na prostem zaradi neurja ni bilo možno izvesti. Vodstvu tovarne se zahvaljujemo za razumevanje, za vso organizacijo pa gre zahvala občinskemu poveljniku Pavlu Žvanu. Iskrena zahvala tudi tekmovalcem - veteranom z željo, da bi lahko tekmovali še vrsto let. V svoje vrste vabimo vse, kijih veseli zastopati tovarno Bohinj in ki se zavedajo, da samo vaja dela mojstra. Pogoriš samo enkrat in kaj, če bi približno 350 ljudi ostalo brez dela. Na pomoč! Nikolaj Taler - Tani STANJE ZAPOSLENIH OKTOBER NOVEMBER BOHINJ - plošče 267 269 BOHINJ - pohištvo 83 84 j REČICA 240 239 ! TRGOVINA 52 50 ; KROVNO PODJETJE 28 29 LIP BLED 670 671 OBISK DEDKA MRAZA Dedek Mraz bo letos obiskal naše otroke na nekoliko drugačen način. Obisk Dedka Mraza bomo organizirali enotno za otroke od 2 do 7 let starosti za celotni Lipbled, ki bo v ponedeljek, 22. decembra v Bohinju. Otroci in starši se bodo vkrcali na ladjo na Ribčevem lazu. Vožnja traja pol ure in v tem času bodo otroci prisluhnili mali lutkovni predstavi. Ladjica je seveda ogrevana, tako daje že sama vožnja doživetje. Na koncu jezera, na območju kampa Zlatorog, bodo otroci vstopili v svet pravljice, popili skodelico čaja iz rok čarovnice, se srečali s palčki in škrati, ki jim bodo pomagali pri izdelavi božično novoletnih okraskov in čestitk, se peljali po ledenem toboganu, pogreli ročice pri odprtem ognju in pričakali prihod Dedka Mraza, ki se bo pripeljal na saneh ( ali vozu, če ne bi bilo dovolj snega ) in obdaroval otroke. Program v Ledeni deželi bo trajal 1 uro, nato pa še pol ure z ladjo nazaj do Ribčevega laza. Tale zanimiv obisk Dedka Mraza je pripravila Agencija Bomba. Martina Šefman KADROVSKE SPREMEMBE V OKTOBRU IN NOVEMBRU Program opažnih plošč prišli : Reš Maleja, Urbanc Matej odšli : Kozjek Nada, Jan Tomaž, Dijak Barbara Program pohištvo prišli : Bolčina Domen odšli : Korošec Primož Program notranja vrata prišli : Jan Tomaž, Korošec Marija, Ambrožič Aleš odšli : Verovšek Branko, Gumzej Ludvik, Čop Anton, Zupanc Rok, Reš Mateja Direkcija prišli : Šemrl Maja odšli : Korošec Marija, Preželj Marija Spoštovani! Blejski plesni studio se udeležuje Svetovnega prvenstva v show plesih za leto 2003, ki je v novembru potekal v Bremenhavnu v Nemčiji. Z velikim ponosom in veseljem sporočamo, da so plesalke Blejskega plesnega studia-skupina TACKE, na tem tekmovanju premagale skoraj vso svetovno konkurenco in dosegle najvišjo uvrstitev doslej. TAČKE SO POSTALE VICE SVETOVNE PRVAKINJE V HIP HOP ZA LETO 2003 V KATEGORIJI MALE SKUPINE. Koreografijo za zmagovalno koreografijo je izdelal trener uspešnih hip hop skupin v Blejskem plesnem studiu Miha Krušič. Čestitamo Tačkam in trenerju Mihu ter jim želimo še veliko uspešnih nastopov. REZULTATI DOSEŽENI NA SVETOVNEM PRVENSTVU IN POKALU V HIP HOPU - BREMEN 2003 BLEJSKI PLESNI STUDIO HIP HOP male sk. člani 2. mesto KAJA LIN AVGUŠTIN JAGODIČ HIP HOP solo mladinke 5. mesto BLEJSKI PLESNI STUDIO HIP HOP male sk. mladinci 7. mesto BLEJSKI PLESNI STUDIO HIP HOP formacije mladinci 7. mesto ROMAN UREK-NEJC ZADNIKAR HIP HOP pari mladinci 10. mesto VESNA UREK HIP HOP solo članice 10. mesto TINA BOŽIČ HIP HOP solo mladinke 19. mesto TINA BOŽIČ-ALJA FERJAN HIP HOP pari mladinci 27. mesto NUŠA AMBROŽIČ-KATJA HEBERLE HIP HOP pari mladinci 27. mesto NEJC ZADNIKAR HIP HOP solo mladinci 38. mesto KATJA HEBERLE HIP HOP solo mladinke 39. mesto ROMAN UREK HIP HOP solo mladinci 43. mesto KAJA IN LIN AVGUŠTIN JAGODIČ-KARIN JEGLIČ HIP HOP pari mladinci 45. mesto VESNA UREK-MIŠA FERJAN HIP HOP pari člani 49. mesto Pesem gozda v vašem domu! PODČETRTEK - 2004 Razpisujemo proste poči+niške kapacitete v garsonjeri v Podčetrtku za obdobja februar — junij 2004 Razpisni roki so naslednji: sob. ___ sob_________________sob_________________sob- -februar 3-1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 O 11 1 2 1 3 14 1 5 1 6 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 marec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 O 1 1 1 2 -I 3 14 1 5 1 6 1 7 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 april 3 4 5 6 7 8 9 -1 O 1 1 12 1 3 14 1 5 1 6 -I V 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 26 maj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 O 1 1 1 2 1 3 14 -I 5 16 1 7 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 27 29 30 31 junij 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 O 1 1 12 1 3 14 1 5 1 6 17 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 . 2. 3 PRI J AVE posl j ite do 10 januarja 200-4 na naslov splošnega sektorja direkcije LIP Bled. V primeru, da kapacitete ne bodo v celoti zasedene, bomo poskušali prijave strniti v celoto, preostale prost e kapacitete pa ponuditi zdravilišču /Atomske toplice za njihovo uporabo. PRIJAVNICA ZA LETOVANJE O V APARTMAJU V PODČETRTKU PRIIMEK IN IME: ......................... STANUJOČ: ................... ROJ. LETO: ....., ZAPOSLEN V LIP TOVARNA ....................... Sdoma: Počitniški objekt želim koristiti od ____________do_____________ali od ___________do Upoštevamo izključno prijavnice, kjer sta navedena dva termina! I Poléq mene bodo letovali še: i i NASLOV ZAPOSLEN v 1. 2. 3. ! i Ar. j sob._____________________sob______________________sob__________________ sob. februar 31 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 marec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 april 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 maj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 27 27 28 29 30 31 junij 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1. 2. 3 PODPIS: UREDNIŠKI ODBOR NOVEGA GLASILA VAM VOŠČI: V letu 2004 naj vas spremljajo vedre misli in zaupanje v soljudi. Maja Lakota Mnogo lepih misli, besed in dejanj, ljubezni, sreče in sanj Martina Seftnan Kaj želim drugim in sebi? Gotovo drugim nič manj in nič več kot sebi, to je vse dobro, niti ne najboljše. In to ne samo za eno leto ampak za vse dni, ki nam še ostanejo. Kaj želim tisti prvi in edino pomembni, naj vedo le oni, ki me poznajo! Stojan Ulčar Sreča je skladnost in vedrina, zavedanje cilja, pozitivna usmeritev, prepričanje in odločnost duha, skratka duševni mir. Vsem nam želim te sreče v novem letu! Andrej Naglič Praznični mir in vse dobro v novem letu vam želi Andreja Coralič Iskrene radosti naj bodo božični okras, prešeren smeh pa uvod v novo leto ■3-5» 2004! Metod Purgar k A Imejmo se radi! Ciril Kraigher J OREHOVA POTICA Testo: 60 dag moke, 1 žlička soli, 2 rumenjaka, 5 dag sladkorja, 1 žlica ruma, približno 3 dl toplega mleka, 5 dag masla Kvaseč: 2 dag kvasa, malo mleka, 1/2 žličke sladkorja Preprosto testo za potice: vse sestavine kot zgoraj, le da vzamemo le 3 dag maščobe in namesto rumenjakov le 1 celo jajce. Nadev: 40 dag mletih orehov, 20 dag sladkorja, pol žličke drobno mlete kave, 12 dag masla, 2 žlici drobtin, dodatek: mleko, 1 jajce, 2 žlivi ruma. Če hočemo, da bo potica dolgo sveža, poskusimo s sledečim testom: Vse sestavine kot zgoraj, vzamemo pa več rumenjakov, to je 3-4, in mnogo več maščobe, to je 30 dag masla. Presejano moko damo v skledo, naredimo jamico in vanjo vlijemo v sladkanem toplem mleku stopljen kvas. Pomešamo z malo moke in pustimo, da vzhaja 2 minuti. V moko ob strani damo sol, rumenjake, sladkor in rum, nato počasi prilivamo mleko in zamesimo testo. K mesenju potegnemo tudi kvas. dodamo še tekoče toplo maslo in testo gnetemo toliko časa, da postane gladko. Pokrijemo in pustimo, da vzhaja v toplem prostoru. Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt, krog in krog za dober centimeter zavihamo robove, pomokamo in testo zvaljamo. Če ga debelo zvaljamo, ga tudi debelo namažemo z nadevom, če pa ga tanko zvaljamo ga tanko namažemo. Pazimo, da je potica tudi ob robu, kjer začnemo zvijati, lepo namazana.Če je nadev mehak, je potica rada “špehasta”, zato prihranimo nekaj suhih mletih jedrc ali tudi drobtin, da z njimi potresemo nadev, preden začnemo potico zvijati. Zvijamo tesno. Potico položimo na z mastjo ali maslom namazan model in pri tem pazimo, da potice ne bi preščipnili. Popikamo jo s tanko iglo, pokrijemo in pustimo vzhajat. Potico pečemo z občutkom. Vzhajano namažemo z jajcem in jo damo v pečico, razgreto na 230°C. Ko porumeni temperaturo znižamo na 200°C. Pečemo eno uro, nekatere potice, kot na primer medeno, pa tudi eno uro in pol, odvisno je od nadeva. Pečeno potico pustimo nekaj časa v modlu, potem jo zvrnemo na desko. Vrhnjo skoijo namažemo z maslom ali oljem, da bo bolj voljna, pokrijemo s papirjem in še s prtom, da se počasi ohlaja. Sestra Vendelina Pesem gozda v vašem domu! • ^ ‘ 'TV - ' r*,r N • Geslo iz nagradnelmžanke p^šljiteiia naslov : LIP Bled, Ljubljanska 32, Blèd^a'I^ve^trlasilo ) do ponedeljka, 19. januarja ZjMlO^radeTo : L vikend ^ Podeetrtku^^.'fhajfcä^^aT^nik. S t * V * . * V» * ‘ *. 1, , k -• ,W’V.V •' >.* - T 4 • . - v .-V- . .L .XtLiV' ’ # Pravilna rešitev gesla.it nagradne križanke 10. številke.Novega Glasila*: *:»>- . - Sb-T.,;' L^kfiČICA LAKIRNA LINIJA 7 . ' ^ ? • • *..v •*-*•• ^Izžrebani sy bil£ : 1. nagrada - BRIGITA ZUPAN z Bleda, 2.. nagrada*- TATJANA JENSTERLE iz Bohinjske Bistrice^ 3. nagrada - VERA SMUftAVEC iz Bohinjske Bistrice.. Čestitamo