ZA NAŠE PRAVICE
Kadar Slovencem voda v grlo teče, tedaj jih sreča pamet. Ali je tedaj še čas za reševanje ali ne, je seveda drugo vprašanje.
Poslednja namera italijanske vlade, da na Goriškem uniči samostojno sloven = sko šolstvo, je združila vse slovenske politične, stanovske, kulturne in študen = tovske organizacije v skupni protestni resoluciji, ki so jo naslovili na italijan ske politične činitelje. Poleg Komunistične partije tržaškega ozemlja naletite med podpisniki na obe Demokratski zvezi, na Slovensko katoliško skupnost in vse mogoče in nemogoče slovenske organizacije, o katerih je človek komaj kdaj slišal.
Že dalj časa se je šušljalo, da pripravlja rimska vlada zakonski osnutek, po katerem bi sicer slovenske šole na Tržaškem ostale, saj so zajamčene v londonskan memorandumu, toda slovenske šole na.Goriškem bi praktično stopile na pot likvida= cije. Kajti namesto osnovnih šol in slovenske nižje srednje šole, slovenske stro= kovne šole, slovenske klasične gimnazije z licejem in slovenskega učiteljišča bi se ustanovile slovenske paralelke na italijanskih istovrstnih šolah. Tako bi ne samo nastavljanje slovenskih učiteljev postalo problematično, ampak bi tudi šol= ske programe sestavljali italijanski šolniki. Poleg tega bi celo vpisovanje v ta= ke paralelke bilo tvegano, saj bi morali učenci vlagati prošnjo na posebno komisi jo in izrecno izjavljati, da v družini upohaoljajo slovenski jezik in da pripadam jo slovenski etnični skupini.
Kadarkoli prej so se taki glasovi širili, so kasneje utihnili ali pa so jih na enem ali drugem uradnem mestu zanikali. Toda 28.decembra lani je ta zakonski osnutek odobril ministrski svet in zdaj zavisi samo od parlamenta, če ga bo spre= jel.
Na Koroškem nič bolje
Že precej časa sta si Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih or ganizacij na Koroškem skupno prizadevala, da bi' dosegla pri dunajski vladi uvelja vitev 7*člena avstrijske državne pogodbe, ki zadeva slovenske in hrvatske manjšin ske pravice. Kljub mnogim posvetom, intervencijam in obljubam, je v glavnem vse °stalo pri besedah.
Toda v isti državni pogodbi je bilo tudi določeno, da do konca letošnjega ja ^uarja pripada interpretacija te pogodbe veleposlanikom štirih velesil na Dunaju.
poti so se 15.januarja poslužili zastopniki zgoraj omenjenih slovenskih skupin iti Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem ter opozorili veleposlanike na °Öitno kršitev državne pogodbe.
* * * *
Cisto mogoče je, da gledamo na obojno vprašanje preveč skozi angleška očala, toda ali res ni možnosti, da bi se tako na Koroškem kot na Primorskem pritožili na Zadevno sodišče - ustavno ali odgovarjajoče - in tam z razsodbo dosegli,da bo dr= 2avna oblast spoštovala ustavo, ki v enem^in drugem primeru ščiti naše manjšine? iaka pot je brez dvoma draga in počasna. Ge je sami Zamejci ne bi bili v stanju iz Taljati, pripade naloga vsem slovenskim in hrvatskim izseljenskim organizacijam in Etični Jugoslaviji, da bodisi z denarjem bodisi z najetjem pravnih svetovalcev svetovnega slovesa pripomorejo slovenski in hrvatski stvari do zmage. Prepričani Sitio, da bi pri tem tudi srbski izseljenci radi sodelovali. Toda na manjšinskih vod ^ikih je zdaj besedai
Uredništvo
VEČ KRUHA - MARJ REVOLUCIONARNIH TEŽENJ
Glavni poudarek družbenega plana Jugoslavije za 1957 leto je na izboljšanju živijenskega standarda prebivalstva, zlasti delavcev in uslužbencev, in na dvigu kmetijske proizvodnje, ki naj zagotovi več proizvodov za domače tržišče in manj za izvoz. Za izvoz naj bi prišli predvsem v obzir industrijski izdelki, za uvoz pa predmeti široke potrošnje in surovine za povečanje proizvodnje potrošnega bla ga v domačih tovarnah. Življenski standard delavcev in uslužbencev naj bi se dvi gnil s povečanjem plač in boljšo preskrbo z živili in potrošnih predmetov, med = tem ko bi življenski standard kmeta in kmetijskih proizvajalcev zavisel predvsem od povečane kmetijske proizvodnje. To proizvodnjo upajo dvigniti s povečanjem in vesticij. Gibanje investicij v tekočem letu - in s tem namere družbenega, plana -je razvidno iz primerjave z investicijami v preteklih dveh letih J(v procentih)
	1955 :	1956:	1957:
Industrija in rudarstvo	49,7	43,8	38,9
Kmetijstvo	5?6	7,3	8,9
Vodno gospodarstvo	- -	1,1	1,3
Gozdarstvo	2,1	2,0	2,0
Gradbeništvo	2,6	3,4	4,0
Pr ome t	18,5	19,8	21,0
Trgovina in gostinstvo	^»6	4,7	4,2
Obrt	0,9	1,0	1,0
Celotno gospodarstvo	84,0	83,1	81,3
Družbeni standard	16,0	16,9	18,7
Vse investicije skupaj	100,0	100, 0	100,0
Kot smo opazovali že v preteklosti, so investicije za izgraditev industrije polagoma padale z usvajanjem počasnejšega tempa v industrializaciji dežele. Neka teri tkzv. ključni objekti so bili odloženi na nedoločen čas, medtem ko je tempo dela na drugih objektih zavisel predvsem od važnosti njihovega takojšnjega do = prinosa k celotnemu gospodarstvu. To bo tudi kriterij za dodelitev investicij v tekočem letu. Nemoteno se bo nadaljevala samo izgradnja prvega kombinata alumini ja, za katerega so na razpolago sovjetska in vzhodno-nemška sredstva.
Investicije za kmetijstvo se bodo trošile na mehanizaciji dela, izgradnji gc spodarskih objektov, večjem nakupu živine, večji uporabi umetnih gnojil (80 kgna hektar v primeri s 55 kg leta 1955 in 10 kg leta 1953)? in melioracijskih del,od katerih bo najvažnejše nadaljevanje prekopa Donava-Tisa-Donava, vrsta sistemov za umetno namakanje in mere za zaščito pred poplavami. En četrt milijona hektarjev bodo posejali z 41.000 tonami kvalitetne semenske pšenice in 350.000 hektarjev s 15.000 tonami semena hibridne koruze.
Gradbeništvo se bo predvsem pečalo z graditvijo n°.vih stanovanj in komunal= nih objektov, šol, bolnic, itd. Vprašanje stanovanj je zlasti pereče zaradi stal nega naraščanja mestnega prebivalstva. Veliko število novih delavcev živi s svo= jimi družinami v lesenih barakah v predmestju, ki postajajo legla socialnega zla in bolezni. Pojavljajo se zato zahteve, da bi občinski odbori zavrnili prošnje podjetij za najem novih delavcev, dokler jim ta podjetja ne preskrbe primerna sta novanja. Gotova podjetja so že začela graditi stanovanja za svoje potrebe.
Kar se tiče prometa, smo slišali Kardeljeve pripombe in kritike v jugoslo = vanski skupščini. Povečanje investicij v ta namen kaže, da bodo skušali stanje po praviti s povečanjem voznega parka. Predviden je nakup l600 tovornih vagonov, 20 motornih vlakov, J>0 lokomotiv in večje število tovornih automobilov. Novih želez niških prog ne bodo gradili, pač pa bodo nadaljevali gradnjo proge Titograd-Bar zaradi železarne v Nikšiču in kombinata aluminija v Titogradu. Nadaljevali bodo tudi elektrifikacijo na progi Postojna-Ljubljana. Povečati tudi mislijo morsko dn rečno brodovje, kakor tudi število potniških letal.
Investicije za obrt so še vedno na nizki stopnji, čeprav se potrebe večajo, ker vedno več obrtnikov zapušča svoje obrate in odhaja v industrijo. Vzrok temu je obdavčenje, posledica pa pomanjkanje uslužnostnih obratov, ki se pečajo s po= pravili. Toda to vprašanje skuša država prepustiti v reševanje občinam na terenu.
Proračunska sredstva se delijo v procentih na: gospodarstvo 25,4; splošni investicijski sklad 12,2; sklad socialnega zavarovanja 12,8; federacija 26,0:ljud ske republike in ljudski odbori 23,6; skupno 100,0.
Iz tega je razvidno, da gospodarske organizacije razpolagajo z eno četrtino vseh sredstev, organi federacije z eno četrtino, in republike in občine z eno če=
trtino. Investicijski sklad se deli po tabeli, ki sem jo omenil na začetku. Stro ški federacije obsegajo stroške za narodno obrambo - ki so največji in predstav= Ijajo skoro 10% vsega narodnega dohodka zvezni proračun, dotacije republikam,
odplačevanje posojil, regresi (podpora za vzdrževanje cen), sklad za pospeševa =
nje kmetijstva, vodni sklad, sklad ea raziskovalna dela in družbene rezerve.
Primanjkljaj trgovinske in plačilne bilance bo še vedno znaten in gre pred= vsem na račun uvoza živil. Dokler se torej ne bo dvignila kmetijska proizvodnja in uvoz znižal, je težko računati, da bi Jugoslavija mogla trošiti večje zneske za nadaljno industrializacijo.
Kar se tiče zvišanja plač, ki je stopilo v veljavo 1.januarja tl., in ki naj predstavlja eno komponento v zvišanju življenskega standarda, si je potrebno ogle dati plačno lestvico v luči osnovnih stroškov, ki jih ima posameznik zlasti pri prehrani. Prehrana v tkzv. delavsko-uslužbenskih menzah stane mesečno od 5*600 do 8.500 dinarjev. Kilogram mesa stane najmanj 200 dinarjev, a cena obutvi in oble= ki gre v tisoče. Nova plača uslužbencev v I.plačilnem razredu znaša 23.000 dinar jev, v XX.razredu pa 7.200 dinarjev. Plače delavcev se gibljejo med 6.500 in 13 tisoč 500 dinarjev, kar zavisi od kvalifikacij in rok službe. Učitelji, profesor ji, sodniki in javni tožilci imajo poleg tega še posebne doklade, ki se gibljejo od 1.500 dinarjev za učitelja do 12.000 dinarjev za sodnike zveznega vrhovnega so dišča. Vse bo torej zaviselo od stabilnosti cen, a te seveda od večje proizvodnje in založenosti trgovin. V skladu s planom se bodo investicije trošile na začetku leta počasneje, tako da jih bo možno preusmeriti, ako se bo pokazalo, da proizvo dnja ne odgovarja novi kupni moči prebivalstva. Sodeč po tem, izgleda, da so obla sti odločene vzdrževati višji življenski standard tudi za ceno znižanja investi = cij na. drugih področjih. Pol želodec pač ni zaveznik revolucionarnih teženj - in tega se po poljskih in madžarskih dogodkih v Beogradu dobro zavedajo.
(ds )
JUGOSLOVANSKA KRONIKA
Od 5« do 14.marca bo obiskala Veliko Britanijo jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom Moše Pijade, predsednika Zvezne skupščine. V delega= ciji se bodo nahajali Osman Karabegovič, predsednik izvršnega sveta Bosne in Her cegovine; Anka Berus, članica izvršnega sveta Hrvatske; Edo Jardas, predsednik okrajnega odbora za Reko; Borko Temel= kovski, predsednik zbora proizvajalcev narodnega sobranja Makedonije; in inž. Ivo Pinterič, direktor posavskih rudni= kov svinca, cinka in barita v Litiji.
Skupina predstavnikov jugoslovanskih ljudskih odborov bo letos obiskala Co= Ventry. Delegacija zagrebškega odbora pa bo obiskala Birmingham, Anglija.
Novi jugosl. veleposlanik na Madžar= skem je postal Jovo Kapičič. Poslani = štvo v Budimpešti je bilo šele pred ne= davnim povišano v veleposlaništvo.
Dr.Aleš Bebler, veleposlanik v Franci ji, je postal tudi izredni poslanik v Tuniziji.
Nedavno je umrl Sava Kosanovič, bivši Titov veleposlanik v USA. Leta 1953» je Postal član zveznega izvršnega sveta, kred vojno je bil generalni sekretar sa dostojne demokratske stranke in narodni Poslanec.
Kongres Zveze komunistov Jugoslavije se bo vršil novembra meseca v Ljubljani. Na programu bodo tri točke: 1) Politič= ni referat; 2) Organizacijsko poročilo centralnega komiteja; in 3) referat o programu ZKJ.
Pogajanja za sklenitev trgovske pogod be med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo so propadla, ker so Nemci zahtevali, da po godbo podpišejo odgovarjajoči ministri. Ker jugoslovanska vlada uradno ne pri = znava vzhodno-nemške vlade, tej zahtevi ni bilo mogoče ugoditi. Jugoslovanska delegacija se je zato hotela vrniti do= mov, toda na potovanju po železnici so jo Nemci vrgli z vlaka, češ, da nima po trebne vize za potovanje skozi Vzhodno Nemčijo. Delegacijo so na kamionu odpe= Ijali v Berlin, kjer pa so jo Jugoslova ni takoj pobrisali v zahodni del mesta in od tam odpotovali v Monakovo z leta=’ lom. Malo je manjkalo!
Okrog 300 privatnih'automobilov je bi lo zaplenjeno na jugoslovanskih mejah v teku zadnjih dveh let, ker so baje "pre važali prepovedano blago" - nylon noga= vice itd. Največ so jih zaplenili Nem --cem (okrog 100), nato pa Avstrijcem in Italijanom. Automobile so nato prodali na dražbi predstavnikom državnih podje= ti j po minimalni ceni £2,000 za vsakega.
KOLEDAR IZ ARGENTINE
Letošnji Zbornik-Koledar "Svobodne Slovenije" je v večji meri posvečen slo= venski besedi, prozi in liriki, kot so bili dosedanji. Poleg že običajnega izse= Ijenskega letopisa, ima koledar let.os. prvič . tudi mladinski d&l "Kotičkovega strič ka".
Lani mi je nekdo pisal, da se mu zdijo argentinski zborniki-koledarji pre = več obrnjeni nazaj, v preteklost; da premalo zrejo v bodočnost in površno razi = skujejo današnjo slovensko stvarnost. Iz tega vidika se mi letošnja razporeditev snovi zdi boljša, ker se z ozirom na celoto ne obrača prsveč nazaj, toda pogledi v bodočnost so še vedno šibki. ,ako vse drugačni bi mogli biti "Slovenci na kr = ščansko demokratski tribuni", če bi bili pisani manj repoitersko pa zato bolj na čelno, programatsko! Bolje se pa odreže zbornik z ocenjevanjem današnje stvarno= sti: "Povojna industrializacija Jugoslavije" je lep in zanimiv pregled tega raz.= voja, čeprav se mi zdi, da avtor ne vidi nobene svetle točke. Brez dvoma so tudi pozitivne točke, čeprav seveda v oočutni manjšini. Res pa je, da te bolj stopijo v ospredje, če človek gleda na jugoslovanski položaj kot celoto in ne le iz zor= nega kota industrije.
Kot običajno začenja z "Žarkom upanja" dr.Miha Krek. Če oi ta uvod pisal v oktoberskih dneh, bi njegova beseda mogla biti nc le "žarek" ampak pravo "sonce upanja". Toda z^ registracijo je treba povedati, da jc avtor slutil bodoči raz = voj, čeprav bi ga mogel po dogodkih v Poznanju vsekakor bolj otipljivo nakazati, če že ne napovedati. Ni pa dr.Krek prepričljiv, ko pravi, da Slovenci v emigraci ji "dajemo neprecenljivo moralno oporo" molčečim bratom in sestram v domovini.Gla sovi iz Slovenije govore o vzdušju zapuščenosti in "brezperspektivnosti". V član ku pogrešam tistega, kar bi morali dobiti cd političnega voditelja: kako in s čim naj izseljenski Slovenci pripomoremo, da bodo žarki v naši domovini postali son= ce upanja. V tem pogledu je naslednji članek, "Pismo v leto 1957" škofa dr.Rožma na mnogo bolj vodniški, ne samo na verskem, duhovnem polju ampak tudi na politič nem, čeprav se Prevzvišeni v to področje gotovo ni hotel neposredno vmešavati, a je vendar potegnil rdečo nit: "Slovenci smo del južnih Slovanov. Sosede nas je na redil Bog, bodimo si torej vsaj dobri sosedje, prijatelji brez zahrbtnosti. Ako skušajo večji narodi ustvariti prijateljske odnose s prav tako velikimi sosedi, kolikor bolj mi južni Slovani - štiri ali pet malih narodov nas je, ki smo vsak zase malo pomembni v zboru narodov, vsi skupaj pa bi mogli vendar precej odtehta ti." Založnik Zoornika bi dobro naredil, če bi vse škofove besede minulih let zbral in v celoti izdal. Kako enostavno in stvarno opiše n.pr.letos Slovence: ni smo ustvarjeni po isti šabloni, ampak smo ljudje s telesnimi in duševnimi lastno strni, kot nas je ustvaril Stvarnik. Zato tudi "razlike med nami", čeprav smo si "skoraj vsi" edini v tem, da gre za svobodo, mir, pravico itd. Kot se Slovenci v glavnih potezah torej strinjamo, se pa razlikujemo v izberi sredstev in potov,kur pripelje do "borbe" mnenj, pri čemer pa mora vedno biti spoštovana človekova o = sebnost. Z mislijo, da bi nas leto 1957» približalo idealu - biti bratje in se = stre v Kristusu - zaključuje škof svojo poslanico.
Vpliv cerkvenih dostojanstvenikov
članek "Ob 40-letnici Majniške deklaracije" bi mogel biti boljši. Avtor dr. Ivan Ahčin se pač .bolje izkaže na področju sociologije kot pa zgodovine. Dogodki okoli zedinjenja niso bili tako enostavni, kot jih je popisal. Tudi Slovenci no= simo velik del odgovornosti, v nekaterih stvareh sploh izključno odgovornost, da so se stvari razvijale in razvile, kot so se. Skrbna študija Albina Prepeluha bi n.pr. mogla avtorju koristiti. Nima smisla skrivati, da za skupno državo in za mirovno konferenco enostavno nismo bili pripravljeni, četudi je genialni Evange^ list z Majniško deklaracijo dalekovidno preprečil naš možni politični pogin. To= da to je bilo premalo, ko je bilo treba reševati konkretna politična vprašanja in upoštevati mednarodne dogodke. Prav ta "majniška" razprava bi mogla biti odli cen politični memento mlademu slovenskemu rodu, Če bi se avtor skrbno lotil zade ve; tako pa vsa stvar izpade več ali manj propagandistično za "slovensko državo".
Toda vse čestitke in priznanje urednikom zbornika za ponatis članka pokojne ga nadškofa dr.Jegliča o "Majniški deklaraciji"! To besedilo predstavlja nedvom= no vrhunec med vsemi zgodovinskimi dokumenti in razpravami, kar jih je Zbornik vsa leta nazaj objavljal, vključno lanskoletni dr.Kuharjev "koroški plebiscit".
Dr,Jeglič nam ni samo izredno jasno in preprosto popisal, kako je prišlo do njegovega podpisa na Majniški deklaraciji. Iskreno je tudi pokazal, kako je spo=
dncsel noge šefu Slovenske ljudske stranke dr.Šušteršiču, kako rau je preprečil razpust stranke in ustanovitev nove kmečke, čeprav je imel škof proti sebi "nad polovico duhovnikov". Kot nekaj nedoumljivega za normalne politične ražmere"*bere človek, kako je načelnik stranke ostal brez vpliva na javnost., ker mu je škof pred nosom odvzel - tisk. Ta primer več kot dovolj pojasnjuje zagonetno razmerje Med stranko in Katoliškim tiskovnim društvom, ki je izdajalo strankin tisk ter vplivom, ki so ga nanj imeli predstavniki Cerkve. Na to je že pred^časom prav v KLICU TRIGLAVA opozoril msgr.Skerbec, ki hudo zameri nadškofu Jegliču tak poli = tični poseg.
Marijan Marolt je lepo opisal "slovensko kmečko hišo", Rudolfu Smersuju pa je v zanimivi razpravi o federaciji in konfederaciji spodrsnilo, ko piše o bri = tanskem imperiju, a pri tem misli na Commonwealth. Novi sociolog Edi Gobec prav prikupno piše o družbi in družboslovju v Ameriki.
Za letošnjo štirideseto obletnico smrti dr.Janeza Ev.Kreka je prispeval dolg članek Joško Krošelj. Iz različnih vidikov opiši, tega "največjega Slovenca", kot rekel Ivan Cankar. Lep doprinos v spomin Evangelistove 40.letnice smrti.
In še bi se dalo pisati o zborniku... Kljub nekaterim pomanjkljivostim je ta Knjiga gotovo vredna svoje cene, saj za ta denar ni mogoče nikjer v tujini dobi= ti slovenske knjige velikega formata z 250 stranmi besedila, zanimivega in pouč= nega, z mnogimi ilustracijami.
JJ • J •
(■Zbornik je v Angliji možno naročiti v Slovenski pisarni, Slovenski Dom, 62, Offley Road, London S.W.9.)
DOBRODELNO DRUŠTVO SVOBODNIH DRŽAVLJANOV JUGOSLAVIJE
V osmem finančnem letu Dobrodelnega
■Društva Svobodnih Državljanov Jugoslavi jj6! ki ima svoj sedež v Londonu, so zna
šali dohodki £9,809.19.5d in izdatki
£8,249.12.4d, od česar je bilo izdano v
vidu podpore posameznim članom preko se dem in pol tisoč funtov. Od dohodkov je dilo samo pet funtov nabrane članarine.
ostalo so prispevali v večini angle ški in ameriški podporniki društva, zla sti Ödbor za Svobodno Evropo v New Yor= ku. Od časa do časa prejme manjši znesek °d tega društva tudi SOCIALNI SKLAD 29-
°ktobra.
SLOVENCI V NEMČIJI
Ppleg praktične pomoči - emigriranje, denar in hrana ter obleka - bi Sloven = cera v Valki prišli prav tudi razni slo= venski časopisi in sploh kakršnakoli slo venska literatura, posebno knjige; mla= dini bi te koristile najbolj.
Vsi Slovenci so organizirani v "Slo = venskem katoliškem društvu sv.Barbare", toda njihova sredstva so tako šibka, da morajo sproti zbirati za poštnino, da lahko kam pišejo.
Katerakoli izšeljensko-emigrantska or ganizacija ali založDa bi želela pomaga ti, naj piše na naslov predsednika dru= štva g.Jožeta Ferliča, Valka Lager,Nuem berg 39» West Germany."
AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI
Upravnik SOCIALNEGA SKLADA 29.OKTOBRA objavil sledeče sporočilo:
'‘Po zbranih podatkih kaže, da je be = Sansko taborišče Valka pri Nuernbergu ndjbolj potrebno pomoči. Število sloven Bkih beguncev stalno narašča in še ti so zadnje čase v mnogih ozirih potisnjeni Nekoliko na stran, ker imajo stotine in Sotine madžarskih beguncev prav zaradi ®* * * * v°jega števila razumljivo prednost,tem °dj, ker so posamezne vlade izdale imi Si'acijske določbe, s katerimi se lahko °Koristijo zgolj Madžari. To je videti plasti, kar zadeva priznanje azila v Nem '1ji; toda nič boljše ni za one,'ki bi radi emigrirali v druge dežele. Kaže,da °0 stiki med tem taboriščem in sloven = ®Kimi izseljenci izredno šibki, sicer v alki ne bi tožili, da ne vedo, na koga naj se obrnejo.
Jugoslavija je prejela od 1950.leta do 25.januarja tl. tri in pol milijona ton pšenice iz Združenih Držav. Večina je bila poslana brezplačno kot gospodarska pomoč, nekaj pa na kredit na 40 let.Sa= mo v gospodarskem letu 1956-1957 bo Ju= goslavija prejela milijon ton pšenice iz Amerike.
Newyorška založba Doubleday & Co. bo izdala dve knjigi z deli jugoslovanskih pripovednikov tekom letošnjega leta. V eni bo vključena tudi ena Cankarjeva in ena Kranjčeva proza. Dela ostalih so dela avtorjev, ki žive v Jugoslaviji,ta ko Andrica, Kosmača in Rastka Petroviča.
Jugoslavija je odobrila Madžarski kre dit v znesku dveh milijonov dolarjev in nekatere olajšave v izmenjavi blaga.
KNJILNI TRG
Petar Martinovid-Bajica: MILAN NEDIČ. -V izdaji autorja. Chicago 195^> • 509 stra ni. Cena: 5 dolarjev.
Pisec knjige, bivši jugoslovanski ma= jor Petar Martinovic-Bajica se je za Ga= sa okupacije nahajal v Srbski Državni Straži (po vlogi in sestavi podobna slo= venskim domobrancem), ki jo je osnoval general Nedič, predsednik "Vlade naroda nog spasa", S svojo obsežno knjigo,v ka^ ri je objavljena kopica važnih in nevaž= nih, preverjenih in nepreverjenih doku= mentov ter lastnih zaključkov in pogle= dov, želi autor dokazati, da Milan Nedič ni bil niti kvisling niti izdajalec,mar= več da se je pod okupacijo oprijel nehva ležne vloge predsednika vlade z željo, da bi zmanjšal žrtve in ohranil srbske glave pred pobesnelimi okupatorji Srbi= je: Nemci, Bolgari in Albanci. Knjiga je
v	glavnem namenjena ameriškim srbskim izseljencem kakor tudi Srbom, ki se za časa vojne niso nahajali v "'okupirani Sr= biji.,Srbi, kot tudi Slovenci, ki so za časa okupacije našli v Nedičevi Srbiji pribežališče, vedo, da Nedič ni bil ni= ti kvisling niti izdajalec.
G.Martinovič-Bajica ne piše .samo o živ Ijenju in delu generala Nediča pod okupa cijo, marveč združuje v gotovem pogledu biografijo Nediča z lastno autobiografi= jo in .kroniko dogodkov, kot jih je sam doživljal, in razumel. Knjiga je zanimiva, čeprav	je nemogoče, da bi se vsakdo
strinjal z gotovimi piščevimi pogledi, kar se n.pr. tiče modrosti kralja Alek= sandra, pokvarjenosti Hrvatov, nesmisla 27.marca, veličini Ljotica in podobno.
G.Martinovic-Bajica ni zgodovinar, toda ker je sam sodeloval v gotovih dogodkih, ki jih opisuje, in ker j,e proizvod pred= vojne vojaške- vzgoje, mu ni mogoče zame = riti, da ni docela nepristranski. Stvari pač poskuša predstaviti tako, kot jih je sam videl in razumel in izgleda, da meni, da so njegovi zaključki in pogledi zato edino pravilni. G.Martinovič-Bajica je Srb-Crnogorec, brezkompromisni monarhist, nacionalist in antikomunist in vsi njego
vi	pogledi na preteklost, sedanjost in bodočnost so pobarvani s temi karakteri= stikami.
Knjiga je nedvomno važen doprinos zgo= dovini Srbov in Jugoslavije in bo za bo= doče zgodovinarje neprecenljive koristi. Srbi so - in to jim je lahko v čast -izdali prilično veliko število knjig v emigraciji, največ o Draži, a precej tu= di o drugih ljudeh in dogodkih. Na ta na čin bodo ostali mnogi manjši dogodki 0= hranjeni in boljše ter popolnejše osve= tlili velike centralne osebnosti in dogod ke. Niti ena izmed teh knjig - pa tudi ne ta poslednja - ni pisana nepristransko,
marveč so vse pod vplivom nazorov sa= mih piscev. To je seveda ne le razum= Ijivo, marveč v veliki meri tudi do = bro, ker nudi zgodovinarjem važno in= formacijo o mentaliteti pisca in potem njega tudi o mentaliteti, pojmovanju, vzgoji in psihologiji sredine in časa, iz katerega je pisec izšel. Poleg vred nosti, ki jo imajo toke knjige za zgo dovino, predstavljajo one tudi gotovo vrednost za Slovence in Hrvate, ki jih bodo čitali, ne da bi se pri tem že= leli spuščati v debato o piscih in nji hovem tolmačenju dogodkov, kajti po = tom teh knjig, ki so namenjene izključ no Srbom, se bodo boljše upoznali vsaj z enim delom Srbov, njihovi mentalite ti itd. V tem pogledu bo knjiga g.Mar tinoviča-Bajice koristna colo za one Slovence, ki so ves čas živeli med Sr bi in bili priča dogodkov, ki jih na= vaja.	S.L.
Prejeli smo v oceno:
-	Koledar-Zbornik "Svobodne Slovenije" za leto 1957* Buenos Aires.Argentina,
-	Slovenski visokošolski zbornik 1956. St.Louis, Mo., U.S.A.
NOVA SLOVENSKA PLOŠČA
Slovenski pevski zbor KOROTAN iz Cie velanda je nedavno posnel ploščo s šte vilnimi slovenskimi pesmimi za moški in ženski pevski zbor. Plošča spada v ka= tegorijo "long-playing records" in bo kmalu na razpolago Slovencem v Angliji in- USA, kjer je cena tri in pol dolarja. Kdor bi ploščo želel nabaviti,naj se obrne na PEVSKI ZBOR KOROTAN, 1032 East 7^th Street, Cleveland 3t Ohio, U.S.A.- odnosno v Angliji na naslov K. T.: BM/TRIGLAV, London W.C.I.-
PAKETI BEGUNCEM
Doslej še noben Slovenec, ki živi kot begunec v Avstriji ali Nemčiji,se ni .obrnil na organizacijo "The Wings of Friendship" za kak paket z obleko in hrano. SOCIALNI SKLAD 29.OKTOBRA opozarja na to priložnost vse potreb= ne begunce. Pišite na naslov:	"The
Wings of Friendship", Port Nav as, Falf mouth, Cornwall, Gt.Britain. - odnos= no na SOCIALNI SKLAD 29.OKTOBRA: BM/ TRIGLAV, London V/.C.L. Gt.Britain. Na to opozarjamo tudi vse čitatelje Kli= ca Triglava, ki imajo znance med be = gunci v Nemčiji ali Avstriji.
KLIC TRIGLAVA izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Naročnina zna ša: 24/- letno, 6/- četrtletno, odn. protivrednost v drugem denarju. Poseb no doplačilo za letalsko poštnino.

^ >
6.MARCA 1937«' SE ,BO RODILA KOVA DEMOKRATSKA DRLAVA!
Kaša emigracija je tako zaposlena sama s seboj, da bo ali docela prezrla ali Pa samo na kratko omenila dogodek velike svetovne važnosti: rojstvo nove demokrat države. 6.marca bo postala nekdanja britanska kolonija ZLATA OBALA (Gold Ccact) v Afriki neodvisna od Velike Britanije, podobno kot nedavno Indija, Pakistan,Cej= Ion, Burma, Malaja in Sudan. Kljuo temu se še najdejo ljudje, ki obtožujejo Veli= Britanijo - imperializma in kolonializma!
Nova država, ki so jo njeni državljani preimenovali v GHANA, bo urejena na federativni osnovi. Predlog ustave, ki so ga sestavili s sodelovanjem politikov bodoče države GHANA, je objavil britanski kolonialni urad 9*februarja tl. Ta do= kument bi precej koristil tudi onim slovenskim emigrantom, ki se zanimajo za ju= goslovanska ustavna vprašanja, ker so problemi države Ghana precej podobni proble Wom* države Jugoslavije.
Nova država bo ostala v britanski skupnosti narodov (Commonwealth) in britan ska kraljica ne bo samo glava Commonwealtha, marveč tudi kraljica države Ghana,pc bobno kot je še kraljica Avstralije, Kanade, Nove Zelandije itd. Ghana bo imela Parlamentarni sistem vladavine, podoben britanskemu in drugih neodvisnih držav Commonw altha. Vsaka federativna edinica bo imela svoj parlament in odgovornosti enih in drugih so določene do podrobnosti.
Ghana bo imela pet federativnih edinic : Vzhodni Togoland, Zapadni Togoland, ■^ens-Volta Togoland, Ashanti in Severna Ozemlja. Meje med posameznimi edinicami s° precej zamotane in problem razmejitve še ni rešen zadovoljivo. Toda v predlo^-Su.ustave se nahaja procedura* po kateri se bodo mogle meje kasneje popravljati, •^edvidene pa so tudi možnosti upostavljanja novih federativnih edinic.
črnci, prebivalci države Ghana, niso tako politično zreli kot so njihovi nek banji gospodarji Britanci. Toda za časa britanske uprave je bil zgrajen kader po= -kitično zrelih, demokratsko nastrojenih in v večini angleško šolanih mlajših poli ticnih ljudi« Ni dvoma, da bo nova država naletela v prvih dneh svoje neodvisno^ &ti na težave, toda enako ni dvoma, da bo možno najti demokratsko rešitev za vse
Probleme.
Naša emigracija, vsaj tisti del, ki se poskuša aktivno baviti s politiko, a 2lasti z ustavnimi vprašanji, jemlje za primer, kako rešiti naše probleme, nači= nei na katere so podobne probleme rešile Združene Države, Velika Britanija ali Francija. Zelo poredko ali pa nikdar ne zahajajo v globlji študij načinov, na ka here so podobne probleme rešili manjši narodi. Naš slučaj je mnogo bolj podoben slučaju države Ghana kot pa kateremu koli primeru velikih držav. Politična zre = lost, posebno pa demokratski duh, je pri obeh - pri nas in pri Ghani - na pribli ZT}o enaki višini. Ghana je celo v toliko na boljšem, da ima veliko število šola= ljudi, ki bodo zavzeli vodilna mesta - in ki so obenem tudi demokratsko na = krojeni. (Upam, da ne bo. ta moja trditev izzvala proteste pri posameznikih, češ, Kako se upam primerjati naše ljudi s črnci iz črne Afrike!)
Vsak iskreni demokrat mora pozdraviti ustvaritev te neodvisne demokratske dr zave črncev, kakor tudi odločitev Velike Britanije, ki je pri tem pomagala. Mno= Si emigranti bodo seveda videli v tem še en znak slabosti in razpadanja britanske
8a imPeri0a!	S.Lebarič
NOVO DRUoTVO V KANADI
Ob zaključku redakcije smo prejeli na “iednje obvestilo:
3.februarja■tl. se je osnovalo v Hamii 0tlu, Ontario , Kanada, nepolitično slo= yensko društvo "SLOGA". Na ustanovnem se °hanku je bil sprejet društveni pravila in izvoljen upravni odbor.
FOLKLORNI FiSTIVAL
l^huarskemu folklornemu festivalu v An= f’hiji je prisostvovala tudi skupina ma= Cedons'kih plesalcev "Orce Nikolov".
(Pisma uredniku. Konec z 8.str.:)
To namreč predstavlja dejstvo - in ne 'mi šljenje. "Govoriti v imenu nekoga" pome= ni izražati mišljenje onega, ki je dal pooblastilo. Po logiki g.R.V. bi n.pr. jaz govoril v imenu vsega človeštva, ko bi izjavljal, da je zemlja okrogla!
B.Simonič
G.urednik!- Od srca se Vam zahvalim, da ste vendarle zaključili razpravo med g. P. in g.Simoničem. Bal sem se, da bo mo= tila zbranost na sodni 'dan.	M.T.
Pisma uredniku naslavljajte na: BM/TRIGLAV, London, W.C.I.
PISMA UREDNIKU
"Hrvatska razburjanja".- G.urednik! V Klicu Triglava od 5»j&nuarja tl.ste ob = javili poročilo ABC-ja o pisanju AMERI= SKEGA HRVATSKEGA GLASNIKA, ki je napa = dal Slovence - verjetno Slovence doma in ne v emigraciji - zato, ker smo Hrva tom ugrabili 25 istrskih vasi. Ne vem kake politične smernice med hrvatskimi begunci zastopa ta časopis, toda ni dvo ma, da Hrvatom bilo katerih političnih pogledov odstop teh vasi ne more biti po godu, enako kot nam Slovencem ne bi bilo po godu, če bi se nekaj slovenskih vasi nekega lepega dneva našlo na uprav nem ozemlju Hrvaške. Vendar je smešno napadati Slovence za to, kar se je zgo= dilo, saj večji del krivice nosijo sami Hrvati.
Ta problem v celoti v precejšnji meri osvetljuje pismo, ki so ga hrvaški du = hovniki iz Istre naslovili na Zvezno Skupščino v Beogradu in ki ga je priob= čil kanadski HRVATSKI GLAS dne 31.12. 1956« Podpisniki tega pisma izjavljajo, i*. se j« agitacija sa priključitev tek vasi Sloveniji začela že za časa vojne in sicer z motivacijo, da te vasi gravi tirajo ekonomski k Sloveniji in ne k Hr vaški. Po londonskem sporazumu o Svobod nem tržaškem ozemlju se je ta agitacija še povečala in dne 2?.2.1955« se je v Gradini vršil zbor prebivalcev teh vasi, na katerem se je večina njih odločila za priključitev republiki Sloveniji,to= da istočasno poudarila, da se prebival= ci še vedno smatrajo za Hrvate. Istrski duhovniki so poslali svoj apel Zvezni Skupščini potem, ko je Hrvaški Sabor jari ključitev teh vasi že odobril, a se za odlok Slovenske Skupščine še ni vedelo. Namen pisma je bil, da apelira na Zvez= no Skupščino, naj tega odloka ne odobri.
Resnici na ljubo je treba priznati,da je bilo neprimerno od slovenskih mero = dajnih činiteljev doma želeti dobiti na slovensko upravno področje neslovensko prebivalstvo in da bi bilo umestno ta odlok preklicati, vendar je jasno, da jim kaj takega ne bi uspelo, če prebi= valci teh vasi sami tega ne bi želeli. Kot demokratski Slovenci obsojamo podob ne nepotrebne teritorialne razmejitve, ki ne povzročajo nič drugega kot slabo voljo med sosednima narodoma, toda nemo goče nam je molče prezreti kritike na račun Slovencev kot naroda, češ da si lastimo tujo zemljo. Vsi, ki nas v zve= zi s tem napadajo, naj rajši razmislijo vlogo, ki so jo pri tem odigrali: a)pre bivalci vasi, ki so se 27.2.1955* odlo=
čili, da hočejo biti v Sloveniji;
b)	Poslanci hrvaškega Sabora, ki so priključitev odobrili, in brez katerih odobritve Slovenska Skupščina o tej stva ri sploh ne bi mogla debatirati;
c)	Hrvaški poslanci Zvezne skupščine, ki so brez protesta končnoveljavno odo= brili odcepitev teh vasi od Hrvaške.
J.G.
G.Urednik! - Nekateri menijo, da so vsi narodni pregovori proizvod "narodne mo= drosti", čeprav je dejstvo, da je precej pregovorov takih, ki predstavigajo "narod no neumnost".Nekateri pregovori veljajo samo za gotove prilike, medtem ko so za druge prilike nesmiselni. Narodni prego= vor, ki ga navaja g.R.V. "Imenuj greh,to da ne grešnika" ima smisel v zvezi z ve= ro, toda nikakor ne v zvezi z legalnimi, ekonomskimi in političnimi situacijami.
Ne vem, zakaj se g.V.R. razburja zara= di mojega pisanja (ne debate!) o HRVAT = SKI ZORI in njenem uredniku g.Kalebu? Z g.Kalebom se a« strinja« in njegove po s glede smatram za nedemokratične; skupino, kateri pripada,pa za totalitarno. Zato tako tudi napišem. G.Kaleb mi seveda ne ostane dolžan, toda dvomim, da sem ga s svojim pisanjem osebno užalil - kot ni on užalil mene s svojim. Jezik, ki se uporablja v politiki, ni vedno podoben jeziku, ki se ga uporablja na pikniku,po sebno če ni v časopisu mnogo prostora,ii. je nujno z malim številom besed veliko po vedati. Seveda sem pripravljen prositi g. Kaleba odpuščanja, če je dobil vtis, da sem skušal s svojim pisanjem oblatiti rje gov karakter, toda dejstvo ostane,da mi njegovi politični pogledi niti najmanj prijetno ne dišijo.
"Ubogega g.Lavrenčiča" nisem "napadel". Ne vem, kaj je on govoril na omenjenemjse Stanku, a vem, kaj je poročala NASA REČ, namreč, da je g.Lavrenčič "govoril v ime nu Slovencev". Če to ni slučaj, potem mo re to pojasniti g.Lavrenčič sam s pismom KT-jü. Izgleda, da se z g.R.V. nekoliko razlikujeva, kar- se tiče pojma "govoriti v imenu" nekoga (naroda itd.). Po mojem "govori v imenu" nekoga nekdo, ki ima po oblastilo, tj. kot delegat, predstavnik. Toda če nekdo govori v imenu slovenskega naroda brez pooblastila - potem je vpra= šanje, kdo ne pozna manir, ali govornik ali pa oni, ki mu to pravico osporava?
Sicer pa se mi zdi malo čudno, da g.R. V. pravi, da je možno "govoriti v imenu Slovencev", kadar se n.pr .iz javlja, daje Ljubljana slovenska in ne italijanska. ___________________(Konec na str »7« s podaj)
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni pri spevki, ki so podpisani od Izvršnega odbora.