154
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Državni zbor je bil 7. t. na. odložen do nedoločenega časa, „Presse" misli, da do novembra meseca. Z njegovim 6mesečnim delovanjem tudi ustavoverni Časniki  niso   zadovoljni;   tako,   na priliko, ga Dunajski ,/Tagblatt" hudo graja,   da se je sprehajal največ v verskih zadevah, materijalne potrebščine ljudstva pa je Čisto zanemaril.   Ce to govorijo tako imenovani liberalni listi, lahko si naši bralci mislijo, kako še le delovanje direktno voljenega državnega   zbora sodijo listi  državnopravne federalistične   stranke.    On   niti   ni srca pokazal za   pomirjenje   in   spravo   narodov,   kajti dvakrat   so trkali Cehoslovani na njegova vrata in grof Hohenwart je resno opominjal ustavoverce, naj ne bodo gluhi za pritežnje in pravice   narodov,   al   beseda   njegova bila je le glas upijočega   v puščavi!    V cerkvene zadeve vtikati se, to je brezverskim liberalcem prva in najnujniša  stvar.    „Davki   naj   se   povišujejo  ubogemu kmetu,   Če tudi pride na boben ,  mali obrtnik naj hira pod težkim jarmom kapitala, kupčija naj zaostane; hudodelstva,   umori   in   ropi   naj   se   širijo   po kmetih in mestih,  narodi naj   se med seboj črtijo in sovražijo do smrti, internacijonala,   ta   najhujši   sovražnik   človeške družbe in vsakega reda, naj se razprostira; — da smo le liberalci in imamo nove cerkvene postave, s katerimi priznamo katoliški cerkvi le  toliko pravic,   kakor že  prav  moramo ' — tako   piše   „Glas"   in   prav   ima. Ministerstvu je dovoljen proračun in s tem dobi potrebni denar; liberalcem pa se je posrečilo narediti 3 državne cerkvene postave,  ki so katoliški cerkvi sovražne.    To je največa pogača, ki jo, ako Njegovo Veličanstvo potrdi cerkvene postave (kar do danes še ni oklicala vladna „Wien. Zeitg."), dobo narodi Avstrijski radi ali neradi. Zbornica poslancev je sicer naredila več postav, al največ časa se je  mudila  z verskimi  in cerkvenimi zadevami,  kajti  Fuxi  in Giskri so jezdarili glasovite svoje vrance zoper pravice katoliške cerkve, zoper jezuite itd. „A1 motijo se   gospodje!    Te proticerkvene  postave — piše „Reform" — so   vrhunec   (Kulminationspunkt)  našega dosedanjega parlamentarizma,   brž ko ne tudi vrhunec sedanjega ministerstva in, kakor upamo, tudi vrhunec cele sedanje Avstrijske sisteme." — O delovanji zbornice poslancev piše nova „Presse" to-le: „Diete, ki
jih je od 4. novembra 1. 1873 do 7. t. m. prejelo 31 poslancev, znašajo 232.050 gold. Ker je bilo 63 se tedaj velja (če tudi ni vredna bila) ena seja 3842 gld in ker so gospodje poslanci v tem času akončali 40 po stav, tedaj vsaka stane okoli 5800 gold." — Al ljub „Preša" se moti s tem računom, kajti v njem so le za popadeni stroški za diete, ne pa plače ministrov in ve like množice druzih uradnikov, ki so izdelovali te pc stave. Vendar mislimo, da bi davkoplačevalci to še rad strpeli, ako bi med temi postavami bila le ena, več vrednosti!
—  Delegacije prično svoje zasedanje 18. dne teg; meseca.
Angleško. — V Angleški gosposki zbornici je lorc Russel sprožil razgovor, čegar konec je osupnil vso Ev ropo; cel6 Derby, odgovarjaje Russelnu, ni mogel tajiti da se je res treba bati vojske, čeravno ni hotel povedati zadržaja pismenega pomenkovanja med Evropskim vladami in sicer iz ozira na te vlade. Lord Russel ps je omenil to, „da Francoska armada — od najvišegs maršala do najnižega vojaka — hrepeni po maščevanji* zarad oropanja Francije; to je gotovo poroštvo, da se Francozi ne oborože za brambo, ampak da zagrabijc Prusko. Kdor poznd pa Prusa, bo vedel, da on le m to čaka, da bi našel povod za novo vojsko in sam na padel tistega, ki bi se pripravljal za boj zoper njega Bismarku je najbolj žal za dve reči: da je o vojski L 1870. mislil, da je Francoska armada veča, kakor je bila in da se je bal črne vojske; druga reč, zarac katere mu je žal, je pa ta, da namesti 5 milijard ni zahteval 10 milijard odškodovanja, in na ta način ni Francozov popolnoma zatrl in finančno vničil. To sta greha, zarad katerih se Bismark zdaj kesa.
—  Katoliško vprašanje postaja vedno važnejše. V kake razmere bo stopila trska nasproti Angleški, kako bi se ustanovilo katoliško vseučilišče v Londonu — to dvojno vprašanje je zdaj na dnevnem redu.
Francoska. — Na Francoskem se zdaj tako kuha, da se je bati, da bi kaj ne izkipelo. Armada mora delati. Vojaki nimajo skoro prostega časa in med tednom jih skoro ni videti po ulicah. Nove trdnjave se krog Pariza z največo pridnostjo delajo. To ve Bismark in se pripravlja na vse. Zato toraj zahteva 401.000 vojakov v mirnem času.
Srbija. — Kneza Milana je sultan z lastno roko dekoriral. Tudi glede Avstrije se je, kakor se nam zdi, vprašanje zarad orijenta nekoliko zasukalo; vsaj so ofi-cijozni listi se jeli bolj brigati za-nj, kakor prej, ko so mu bili protivni.