30. štev. V Kranju, dne 29. julija 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po po.«ti *a celo leto 4 K, za pol leta i! K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vm. — Na naroči?« <*m istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ožim. Uredništvo in upravništvo je na prMtkvT^^K. Klonana v »Zvezdi*. Izdajatelj m odgovorni urednik Iv. Pr. Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ===== zvečer = Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. K razpustu kamniškega občinskega odbora. Narodno-napredna večina v obč. odbora je pri posebnem sestanku skleni h vložiti pritožbo zoper razpustilni odlok deželne vlade. Pritožba, ki jasno dokazuje, kako teptajo klerikalci s pripomočjo deželne vlade veljavne zakone, se glasi: Visoko c. kr. ministrstvo notranjih zadevi C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom od dne 20. junija 1911, št. 16.753, razpustila po § 99 kr. obč. reda mettni občinski zaatop kamniški *z ozirom na obstoječe razmere* ter izročila občinsko upravo gerentu. Razpustitev se je torej dekretirala brez vsakega razloga, kajti razmere — take ali take — obstoje povsod. Razpustilni odlok niti ne trd', da bi bile razmere v kamniškem občinskem odboru slabe. Občinska avtonomija je po zakonih zajamčena. Vsako suspendiranje te avtonomije more biti dopustno le iz tehtnih razlogov. Takih razlogov pa v tem slučaju ni. Ge bi jih kaj bilo, navedel bi jih brez dvombe razpustilni odlok. Ta odlok tudi ne pove, kdo je povzročitelj pbstoječih razmer, in to bi bilo potrebno. Zadnje poglavje kranjskega obč. reda govori o nadzorstvu občin. Tukaj je natančno določeno, kdaj sme deželni odbor v avtonomnih zadevah in politična ojlast v zadevah prenesenega delokroga kaznovati župana ali starešinstvo ali cel občiniki odbor z denarnimi globami ali z razveljavljenjem sklepov ali po odposlanstvu posebnega organa na stroške kaznjenca za rešitev posamnih opravil. § 20. istega obč. r. zopet določa! kako je posamezno obč. odbornike z denarnimi globami prisiliti, da store svojo dolžnost, ki so jo prevzeli z odbor-ništvom. Zakon torej jasno določa, kako morajo nadzorovanje oblasti proti občinam postopat?, kadar gre za zanemarjenje posamnih opravil ali kršenje prevzetih dolžnosti po posameznikih. Iz tega sledi, da sme razpust občinskega zastopa kot ul tirna ratio nastopiti le tedaj, ako vei občinski odbor v svoji celoti ali vsaj njegova večina in toto zanemarja dosledno svoje dolžnosti. V našem slučaju niso ne župan, ne starešinstvo in tudi ne večina občinskega odbora grešili zoper svojo dolžnost. Njih poslovanje je bilo brezhibno. Misel, razpustiti kamniški obč. odbor se ni rodila pri nadzorovalnih oblastih, ki niso imele nikoli povoda kaznovati župana ali obč. odbor le z najmanjšo globo. Ta misel je vzrasla v sredi manjšine obč. odbora. Iz gole samopašnosti in strankarske zagrizenosti ni dopuščala ta manjšina daljnega stvarnega in mirnega poslovanja pri občini. In zakaj? Radi stvari, ki z občino nimajo prav nobene zveze. V Kamniku obstoji meščanska korporacija. To je posebno milijonsko premoŽenje v podporo meščanov — ne občanov — s posebno svojo upravo. Ta uprava je v rokah pristal? one stranke, ki ima tudi večino v občinskem odboru. Odtod sovraštvo manjšne v obč. odboru proti večini in v prvi vrsti proti županu. Manjšina v obč. odboru ni mogla preboleti hudega poraza svojih somišljenikov pri zadnji vo-litvi korporacijskega odbora, katerega volijo le opravičeni meščani, in pričela je strasten boj proti županu edino raditega, ker ni on vodil volitve korporacijskega odbora, češ, pod njegovim vodstvom bi bil rezultat volitve drugačen (P). Prej je res vodil že daljšo dobo vsakokratni župan volitev korporacijskega odbora, toda vedno le vsled posebne prošnje korporacijskega načelnika. Za zadnjo volitev ni došla nobena taka prošnja na župana, ampak načelnik korporacije sam je v popolnem sporazumu z vsemi opravičenci brez razlike političnega mišljenja razpisal in vodil zadnjo volitev korporacijskega odbora. Pritožba zoper to volitev na deželni odbor in c kr. deželno vlado je ostala brez vsakega uspeha, kajti korporacijsko premoženje ni občinsko in korporacija ni pododdelek občine. Obe najvišji instanci v deželi sta že večkrat izrekli svojo nepristojnost za rešitev zadev meščanske korporacije kamniške. Pri takem stvarnem in pravnem položaju, ki je dandanes že vsakemu kamniškemu meščanu popolnoma jasen, seveda bi tudi maojšina v obč. odboru pri nekoliko razsodnosti morala spoznati, da je vse njeno zaganjanje v župana radi korpora-cijske volitve brezpametno in krivično obenem. Toda ta manjšina v svoji zagrizenosti ni odnehala. Njeni pohknsi pri deželnem odboru in c kr. deželni vladi doseči kaznovanje župana so se kla-verno izjalovili. Končno je še napravila brezuspešen poizkns, doseči vsaj v občinskem odboru brezpomemben ukor žnpanu radi korporacijske volitve. Pri tej priložnosti se je pa pokazalo, da izvira cela gonja proti županu samo od par zagrizencev, kajti za ukor župana so glasovali samo štirje odborniki in občinski odbor šteje 24 odbornikov in 1 virilistal Ponesrečenje te akcije proti županu je bila manjšini v občinskem odboru povod, da je izstopila. To dokazujeta zapisnika od predzadnjih dveh sej občinskega odbora dne 6. maja in 19. maja t. I. To dokazuje pa tudi pismena vloga te manjšine, a katero je naznanila županstvu svoj izstop. Tukaj se navaja županovo vedenje pri korpo-racijski voli t vi kot prvi razlog za izstop iz obč. odbora. Vsi drugi razlogi, s katerimi manjšina opravičuje svoj izstop, opirajo se deloma na namišljena in neresnična dejstva, deloma so pa naravnost otročji. Zadostiti je, da c. kr. deželna vlada ni nobenega za ta izstop navedenih razlogov akceptirala in sprejela v svoj razpustilni odlok. To govori jasno za njihovo ničvrednost in ničevnost. Za razpustitev občinskega odbora toraj ni nobenega tehtnega razloga, pač pa je treba renitentne ■JJJMJIlIiiJLJ---LLLi»JMl!!lglHBJl'".............mHBBfSHgB PODLISTEK. Z. M. L.: Hrepenenje. Vrnila se je v deželo pomlad. Lepa in vesela js za one, ki so zdravi na svojem srcu in telesu. Pri oknu sedi stara mati in gleda zamišljeno v krasen pomladen dan. Pod oknom polno življenja in ona zapuščena, bolna v dolgočasni sobi. Nemo gledajo nanjo starinske slike na ateni, nemo jim ona odgovarja s solzami v očeh. Nekdaj svetle oči, danes udrte, solzne, neskončna žalost; v njih se aveti le še zadnje hrepenenje: hrepenenje posmrti l Priziba se v sobo godec in za njim pri vriskaj o svatje. Nato ženin radosten pripelje pod pazduho objokano nevesto. In prične se ples, svatje prepevajo, ženin klica vina. Stari oča nagovarja starejše svate, pije se mnogo, v curkih teče prelito vino raz mizo in pridejo fantini. . . povsod samo veselje . .. veselje! V te zlate čase misli in še večja žalost ji prešerno bolno trudno srce. Grenke solze kapajo po velem licu . . . «Se bom zdrava, vsaj toliko, da pojdem tja gori na tisto goro, tam, kjer z oltarja zre mati božja na nas nevredne grešn:ke/ In svojo najlepšo obleko oblečem in se podam iz te ozke sobice po poti na goro. Vdihavala bom ta sveži zrak, ki ga vdihavajo drugi ljudje, vesela bom tedaj kakor so veseli drugi ljudje, ki zdravi hodijo tu pod oknom. Da, ti ljudje ti so brez usmiljenja in nihče ne pride, nihče se ne zmeni zame, ki umiram tu v tej ozki, zaduhli izbi. Pa tudi jaz bom še vesela, ostala bom in šla tja gori na goro, da se mati božja s svojim usmiljenim pogledom ozre ràne... I a vstane stara mati, ogrne svojo ruto in s težkim korakom se poda is hiše. Pot je belo posuta, ob kraju sa dvigajo ponosni stoletni kostanji, duh njihovega cvetja se razliva po širokem parku in ravno ta duh navda staro mater in ji podvoji oslabele moči, da s trdnim korakom stopa vkreber. Da pot na goro, ta cilj vsega hrepenenja, ta ji tudi daje moč', da bi tem prej stala pred svojo nebeško materjo na oltarju. A narava ima tudi svoje zakone in vedno zahteva svoje žrtve. Oslabi in sesti mora na bižnjo klop. Solnce pravkar zahaja tam za gorami in pošilja svoje zadnje žarke na zemljo. Vse nebo se blišči v carji zahajajočega solnca in vse gore so ozlačene, kot z dijamanti posute. Prijeten hlad objema zemljo. Tam na vzhodu pa se dvigajo temni oblaki in prepregajo akoro polovico obriebja. Temni potuhnjeni so ti oblaki in mraz pretresa šibko, bolno telo stare matere. Posiljuje jo kašelj, a kašljati ne more. Težka postaja glava, čudne nerazločne misli se podijo po njej, vstajajo in večajo se oblaki na vshodu: A glej! Na zahodu obstane solnce in vedno gorkejši *o njegovi žarki in smelja se tisto veliko gorko solnce 1 In gorje 1 Dosežejo tisti temoi oblaki z vshoda nedolžno solnce na zahodu zakrijejo in pomorijo njegove prešerne žarke in po svetu zavlaia tema .. . Nikoli več ni vstala stara mati in nikoli več ni zrla starega kipa na zapuščenem oltarju vrh gore . . .1 obč. odbornike, ki tvorijo le manjšino in zlobao zavirajo delo večin« z zakonskimi sredstvi prisiliti, da respektirajo postavne določbe in izpolnjujejo prevzete dolžnosti. Svoja veselje do dela je veČina obč. odbora pokazala tudi ie po faktičnem, toda nezakonitem izstopu manjšine. Županstvo je namreč oziraje se na § 42. kr. obč. r. sklicalo za rešitev starega dnevnega reda novo in zadnjo sejo na 23. maja t. I., za kojo sklepčnost je zadostovala prisotnost polovice odbornikov. PriSlo jih je pa veliko več. Dokaz vab ia in sejni zapisnik. Razpust občinskega odbora brez razloga ali vendar brez važnega razloga ni samo kruto kratenje občinske avtonomije, marveč tudi huda žalitev in neopravičljivo osramočenje prizadetega župana in prizadete večine obč. odbora v palitičai javnosti. Razpust obč. odbora se vobče smatra kot najstrožja kazen za nepravilno ali zanikrno upravo in javnost ne bo hotela razumevati, da je bila tu uprava dobra in poštena. Nastale bodo — ia deloma so že —zlobne govorice in najnesramnejšim sumničenjem se tako odpirajo vrata na stežaj. Calumniare audacter, semper alqaid haerot! Osebno čast državljanov morajo pa tudi c. kr. uradi spoštovati in se sami izogibati vsemu, kar bi utegnilo to čast omadeževati. Razpust obč. odbora bo malovestaim pouličnim protivnikom dobro doSlo agitacijsko sradstvo za beganje volilcev pri prihodnjih občinskih volitvah. V naSem slučaju pa je imela okrajna politična oblast Se posebno moralično obveznost, da pojasni manjšini v obč. odboru napačno njeno stališče in da jo zdrži v pravem zakonitem tiru. Sedanji obč. odbor je namreč sad volitev, izvršenih na temelju kompromisa, katerega sta tukaj Sni politični stranki sklenili s posredovanjem g. c kr. okr. glavarja v Kamniku. Dokaz temu zapisnik, sklenjen pri c. kr. glavarstvu kamniškem z dne 20. novembra 1908, št. 147/Praes. Smoter kompromisa je bil zasigurati za tri leta mirno delovanje v obč. odboru. Okrajni politični oblasti počenjanje manjšine ni ostalo zakrito, aeovržno dejstvo je, da ta oblast vkljub temu ni storila niti koraka, da se pod njeno patronanco sklenjeni kompromis ohrani. Ni čuda potem, da se večina občinskih odbornikov in volilcev v kamniškem mestu čuti varano in da obžaluje sedaj, da je vsled sladkih posredovalnih besed sklenila kompromis, ki je sedaj podoben nastavljeni pasti. Z&upanje zasluži zaupanje, tako sodi priprosti meščan. Podpisani župan in člani večine v obč. odboru kamniškega mesta imajo popolno zaupanje v visoko c. kr. centralno vlado in pričakujejo od njene modroati in pravičnosti, da ne bo dopuščala, da se namesto krivcev kaznuje nedolža.«, da bode tudi v tem slučaju pripomogla zvišenemu geslu našega presvitlega cesarja Njega Veličanstva Franca Josipa I. «justitia fundamentum regaorum* k popolni veljavi. Prosimo torej, da se z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani od dne 20. junija 1911, štev. 16.753, brez nagibov izrečeni razpust kamniškega občinskega odbora kot v zakonu neutemeljen razveljavi. V Kamniku, dne 8. julija 1911. Slede podpisi. Gospodarski del. Še neka) misli o življenskem zavarovanju med Slovenci. Pred več tedni je priobčil »Gorenjec* članek o življenjskem zavarovanju med Slovenci. Članek je bil vseskozi dobro utemeljen, zlasti pa so bila nepobitna njegova izvajanja o velikanskem pomenu takega zavarovanja za posaraerne rodovine in cele narode. Življenjsko zavarovanje ustvarja velika premoženja posameznim rodovinara, osvobojuje posameznike iz vsakeršne gospodarske in politične odvisnosti in daje tem potom neprecenljivo moč celim narodom za boj proti nasilnostim sovražnih sosednih narodov. Z'asti velja to za oao male narode, ki so tako zatirani, kakor smo mi Slovenci, ki nam kujejo verige gospodarske in politične sužnosti vlada, Nemci in Italijani. Neodpustljiv greh nad lastnim narodom je, ako trosimo svoje itak skromne, v gospodarskem oziru naravnost be-raške moči in slabimo sami sebs. Da se nam od leta do leta bolj zožujejo meje naša narodne posesti, smo v prvi vrsti krivi sami. Ia sicer krivi ▼ mnogih ozirih, med katerimi je eden izmed najvažnejših ta, da premalo skrbimo za svojo gospodarsko osamosvojitev. Geslo * Svoji k svojim* »e razlega med nami od severa do juga od vzhoda do zahoda — a ial — oataja vedno le ffas vpi-jajočega v puščavi II Neverjetno se mora zdeti to nouvaževanje tako neprostega in naravnega gesla. A umevno nam postane takoj, ako si ogledamo to stvar nekoliko bližje. Glavni vzrok je grda, naravnost gnnsna sebičnosti »Svoji k svojim* se glasi od vseh strani —■ a najbolj kriče tako tisti, ki od tega gesla pričakujejo dobička zase. Kadar pa pozoveš takega navdušenega krieača. da naj se tudi on sam ravna po tem geslu — te jezno pogleda in umolkne — uboga te pa nel Izgovorov takemu talcai-narodnjaku ne zmanjka. Da dobi pri Nemcu boljše blago, da ima pri Italijanu ugodnejše cene itd. — to so najnavadnejši in, priznajmo — najresaejši izgovori. A slišal bodeš na tucate Se drugih, pa tako jalovih izgov orov, da ne veš, ali bi se jezil ali smejal, ali si ti Peps, ali je on. Pa kaj ima tj opraviti s življenjskim zavarovanjem P Prav mnogo. Povrnimo se k prej omenjenemu «G9renjčeverau> članku! Predvsem moramo konštatirati, da je življenjsko zavarovanje med nami vendar bolj razširjeno, nego se zdi piscu onega članka. Posebno tekom zadnjih let se je nepričakovano razširilo, čemur pa se ni čuditi: saj si zavarovalni ageatje pri nas včasih kar kljuke podajejo. V vsaki večji vasi že najdeš zastopnika kake zavarovalnice, po mestih pa jih čepi kar na kupe, in od tu predejo svoje mreže kakor pajki na vse strani. Pa kakšne družbe zastopajo P Najbolj so zastopane nemške, laške in angleške ter francoske družbe. Slovenske zavarovalnice za življenje dosedaj še nimamo, pač pa dve češki, namreč «Prvo češko* in «Šlavijo», in menil b<, da ti dve zadostujeta in da med Slovenci nobena druga družba ne napravi posla niti za en tisočak na leto. A obratno! Nečuvena sramota za nas je, da imata baš imenovani dve slovanski družbi, ki sta nam jako naklonjeni in sta obe za naše narodne namene žrtvovali že mnogo lep h tisočakov, med nami najmanj zavarovancev. Težko je najti pravih vzrokov temu čudnemu, za nas res sramotnemu pojavu, ki je neumljivejši že zato, ker imata imenovana slovanska zavoda ugodnejše pogoje, da, «Prva češka* najcenejše med vsemi zavarovalnicami!! Človek bi na verjel, ako bi se ne prepričal lahko vsak dan, da se, recimo, slovenski trgovec ali obrtnik, ki je ves dan do ohripelosti klical «Sroji k svojim!* — «Narodnjaki podpirajte narodnjake*! zvečer zavaruje pri nemški ali italijaaski zavarovalnici po dražjem ceniku in neugodnejših pogojih, nego mu jih ponuja slovanski zavod. Fej! takemu laži-narodnjaku. No, pa pustimo nadaljno raz-motrivanje teh tako žalostnih pojavov. Š) neko vrsto pa moramo navesti tukaj. S) namreč taki, ki so se zavarovali pri tujem, recimo, našemu narodu naravnost sovražnemu zavodu, pa se potem izgovarjajo, da so bili iznenadeai, da za noben slovanski zavod niso vedeli, a sedaj da je žalibog prepozno itd. z lepimi, pa hinavskimi besedami. Pa naj pride k takemu junaku zastopnik kake slovanske zavarovalnice in mu ponudi, da njegov zavod prevzame lite zavarovanje etneje in pod ugodnejšim! ali vsaj pod istimi pogoji — no, menil bi pameten človek, kar z obema rokama bo prijel prilko in popravil svoj narodni greh. A, kaj še!! Motiš se! Za en hip si mu sapo zaprl — a potem boš slišal izgovorov, da se kar čudiš vjliki govorniški zmožnosti! Cujrao! «Ja, gospod, jaz bi prav rad, veste; a moja žena je tako čudna, ona nuče; pa ker ima ona polico v rokah, mi je res nemogoč.'.* Drugi : «Ja, prijatelj, jaz bi že; pa ker bi mi zameril zastopnik družbe, pri kateri sem zavarovan, če zapustim nje^ o družbo in ker mi lahko škoduje, si ne upam. Saj veš, jaz sem obrtnik, in moram gledati, da se nikomur ne zamerim. Mi je res prav žali* itd. Ras, človek bi se moral z gnevom in gnusom obrniti od takih narodnjakov, ki ne pomislijo, da s podpiranjem tujih zavodov podpirajo naše rodna sovražnike, da jim pomagajo gromaditi in kopičiti ogromne kapitale, ki so za naSo gospodarsko in politično svobodo najhujši grobokopi. Alt še ne bo zmanjkalo takih plašljivcev ia omahljivcov, ki ne uvidijo, kako brezznačajno je izkoriščati geslo »Svoji k svojim!* v svoj prid, a zametati ga nasproti svojemu narodu?! Dal bog, da se nam v tam oziru obrne kmalu na bolje ter da nam ne bode treba zopet pisati o tej zadevi jasneje in ostreje. Razglas o sprejemu gojenk ▼ gospodinjske iolo c. kr. kmetijsie družba kranjske v Ljubljani. Mesica oktobra se otvori štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema pol^g verouka, vzgojeslovja, zdra-voslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in Sriliko, da se v enem letu zadosti privadijo nem-tem jeziku. Gojeaka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovan je, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvaaih jopi c za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šeat s»-jc, šest parov nogavic. 10 do 12 žepnh robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo : 1. dovršiti 16. leto, Ie izjemoma, v posebaega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk ; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predlož ti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrše-vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo atrogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo speje-majo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1911, Tedenski sejem v Kranja dae 24. julija 191!. — Cena od kilograma žive teže: 1 K do 1 K 04 v, za pitane vole domače, 90 do 94 vinarjev za domače srednje pitane vole, 80—82 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 20 vin. za teleta in 1 K do 1 K 48 vin. za prašiče za rejo, 1 K do 1 K 14 vin. za pitane prašiče. — Pšenica K 12*—, proso K 8*—, rž K 8-50, oves K 10—, ajda K 950, repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandalonK —, koks K —, krompir K 5-— za 50 kg. — Prignalo se je 126 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 15 domačih telet, 207 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 0 ovac. Od prignane živine je bilo za mesarja: 65 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 4 domačih prašičev. Umetnost in književnost Trrdka Previag na Dunaju je založila zemljevid, na katerem leži človeku pred očmi cel avstrijski parlament v njegovi sestavi. — V raznovrstnih barvah so zaznamovani volilni okraji in sicer ima vsaka stranka svojo barvo. Poslančevo ime je v njegovem okraju vtiskano in sicer so vtiskani že rezultati ožjih volitev. Zraven tega vsebuje zemljevid, alfabet čai seznam vseh poslancev z opazko njih volilnega okraja. Zemljevid moramo vsakemu za politiko se zanimajočemu človeku priporočati, ni ga namreč boljšega vodnika na političnem polju od tpga zemljevida. Stane 2 kroni. Zlet sokolske župe LJubljana I. v Kamnik. Veliko zanimanje, ki je vladalo za zlet sokolske župo Ljubljana I. v Kamnik, je obetalo že v pohoto, da bo udeležba na tem 7letu prav veličastna. Ze v soboto so se zbirale v Ljubljani vrle sokolsko čete in v nedeljo zjutraj je odpeljal vlak telovadce in goste v stari sloveči Kamnik. Na kolodvoru je pozdravil došle goste v imenu kamniškega Sokola njegov starosta dr. Kreut ia ob zvokih godbe so navduse.no zapeli Sokoli himno: «Kje dom je moj*. — V dopoldanskih urah se je vršila nato telovadba i a ob 3/tl2. so se uvrstili Sokoli k odhodu po mestu. Veličastna je bila četa, ki je stola okrog 500 Sokolov s štirimi zastavami in sicer z zastavo Sokola «Ljubljana», « Kamnik*, Skofja Loka* in «Ribnica>, katerim se je pridružila še zastava • Čitalnice* in pevskega društva «L-re». Izprevod se je pomikal po ulicah, ki so bile okrašene z zastavami in je dospel pred »Društveni dom*, kjer je pozdravila Sakole z balkona ga. dr. Krautova, poživljajoč slovenske matere, da naj izročajo svojo deco samo Sokolu, da jo vzgjji Sokol v narodnem duhu za krepke boritelie. Govoril je nato starosta • Sokolske 2upe 1.* prof. Pipenbacher, ki je v svojem govoru poživljal vse sloje, da naj se oklenejo sokolske misli, ker le v tej misli je spas slovenskega naroda. Pozval je zaspane c. kr. uradnike, da naj se otresejo svoje ralačnosti in malodušnosli. Nemci ia vsi drugi narodi lahko brez skroi nastopajo za svoje narodnostne in celo strankarske ideje, zato lahko tudi slovenski uradnik sodeluje pri narodnih društvih, ki imajo cilj napredovanje vzvišene ideje in vzgajati čiste in trdne značaje. Pozval je kmečko ljudstvo, d*, naj se ne boji pokazati svojega prepričanja in da naj vstopi v sokolske vrste, da si okrepi život in osveži ter zjekleni duha ia te otrese mračnjaštva in potuhnjen osti, ki jn goje pred kmečkim ljudstvom owt ki bi mu morali biti voditelji, pozval je obrtnike, da naj se oklenejo Sokola, in pomočnike, da naj •voj prosti čas uporabljajo za vzgojo duha In telesa. Spomnil te je tudi voditeljev Tvrfta in Fugneija ter o črtal v kratkih besedah stremljenje Sokola in njegov namen, gojiti pravo demokratsko misel Ko je dospel Sokol na Šotno, so ga pozdravile na eni strani deklice s zastavicami, na drugi, desni strsni pa dečki in fantje. Spletno navdušenje je vladalo, ko se korakali Sokoli skozi Kamnik, na čelu jim zastave, ki so jih bile okrasile kamniške dame x lipovimi venci. K obedu so se razšli Sokoli v rame gostilne. Po obedu je bila ob pol 4. javna telovadba, ki je uspela klub skrajno nagajivemu vremenu sijajno. Posebno sta se izkazala zenstvr, ki je telovadilo z veliko dovršenostjo, in naraščaj, ki je pokazal v svojih z vso preciznostjo skoro brezhibno izvršenih vajah dobrr, a tudi strogo disciplino. Videli smo tudi 5 ali 6 vzornih vrst in njih izborno telovadbo na orodju. Odlikovala se je po eleganci posebno vrsta Sokola i. in osrednjega društva. Dež je pral Sokole, a ti se niso umaknili, dokler ni bil končan spored. Potem pa se je vršila v •Društvenem domu* prav neprisiljena zabava, ki poleg telovadbe ostane gotovo vsakemu udeležencu v trajnem spominu. Se dve idili iz povrstka. Državnoželezniška uprava misli najbrze, da ne smo nikdar deževati, če prirede Sokoli kak zlet. To pot pa se je uprava urezala. Kakor smo ji hvaležni za priznanja vredno željo, da bodi lepo vreme, če poleti Sokol kam z vlakom, vendar bi ji svetovali, da da popraviti za vsak slučaj svoje stare škatlje, ki jih prevaža po kamniški progi, da ljudem ne bo deževalo skozi streho na glavo. Prav idilično je bilo gledati, kako so dame v vozovih imele odprte svoje dežnike. In še drugo idilo s železnice je treba omeniti. Vlak zapelje iz Cernoč, že je ua progi, pa ne more naprej, — manjkalo mu je sape, — kole;« se vrte, a vlak stoji kakor pribit. Kaj storiti P Strojevodja ukrene, da naj gre vlak zopet nazaj. In počasi se vrača vlak na postajo, petem pa se zažene z vso silo, ki jo premore in srečno premaga majhni klanec. V celoti moramo priznati, da je zlet sokolske župe Ljubljana I. uspel kljub vsem zaprekam sijajno in da je pripomogel prav izdatno k razširjenju in ekrepljenju narodne misli v Kamniku in okolici. In to je dovolj. Mnogo takih prireditev, in odprle se bodo oči onim, ki so dostopni pametnemu narodnemu delu, v tem znameaju napreduj, Sokol, po celi naši domovini in v to «Na zdar*. S. N. 17 50-26 ki hoče pospeševali kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko tožo in bel teint, se umiva le z Steckenpferd lllijlno mlcöno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., TeMn ob Lab. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah ■ parfumom i. t. d. Subskripcija novih delnic »Ljubljanske kreditne banke". Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, je zanimanje za eubskripcijo novih delnic «Ljubljanske kreditne banke* jako veliko, in je od 7500 delnic, ki so aubskribentom na razpolago, že več kot 3/i vpisanih. Ker poteče subskripcijski rok že z 31. t. m., opozarjamo ponovno p. n. čitatelje na ugodne pogoje te emisije ter priporočamo predvsem imeteljem starih delnic, posluževati se hop-cijske pravice. Starim delničarjem se oddajajo nove delnice po kurzu 420 K, novim pa po 445 K. Ako se upošteva 7 % dividenda lanskega leta, je obrestovale novih delnic več kot 6 % > radi česar priporočamo te delnice za vspešno nalaganje denarja. V interesu slovenske javnosti je, da ostane kar največje število delnic tega cvetočega zavoda v domačih rokah in pozivamo naše finančne in trgovske kroge, da ne zamudijo ugodne prilike. DOPISI. Novice iz Železnikov. Pričelo se je a pripravljalnimi deli za sokol-ski dom. V kamenolomu se čujejo močni streli, ki oznanujejo, da bode stal «Sokolski dom* na skali, katere Marčič ne bode premagal z vso njegovo gardo. Zupnikovi vojščaki ali takozvani Orli skovi-kajo ponoči po trgu in nadlegujejo sove. Zasačili so jih, prepodili in prihodnje jutro je bila razstavljena lestvica pred župnikovim vrtom. Hudomušna Rezika pa je tarnala svojemu Toačetu, zakaj ni b>l bolj pozoren, toda Sokol bode klerikalcem preprečil še marsikak ljubavni namen. Taki frkollni naj vzamejo rožni venec v reke, ne pa punca klicati, na sploh se pa klerikalni faatalini prav malo brigajo za pobožnost in čisto prav, saj bode do- sedaj še zaslepljeno ljudstvo še prej spoznalo klerikalne hinavce. Odksr imamo politiknjočega Župnika Marčiča, zadnji čas skoro ne mine teden, da bi ne bilo par tožra. Sadovi hujskanja a prižnice in drugje se vedno bolj kažejo in ča pnjde tako naprej, bodemo morali sodnijo dobiti v Železnike, ker bi pri sedanjih razmerah en sodnik imel čez glavo dosti posla. Če se nam posreči z mnogoštevilnimi tožbami dobiti sodišče v naš trg, tedaj gre še večja zasluga znpniku Marčiču, kakor pred časom gospodu Francu Košmelju, ki nam je pridobil za naa in okolico zelo potrebne sodnijske uradne dneve. Razlika bode pač le ta, na kateri način je pridobil g. Košmelj uradne dneve in kako upa pridobiti gospod Marčič sodnijo. Mali Čeček se zadnji čas tudi pogosto pravda, ima pa tudi jako dobrega svetovalca v osebi svojega svaka Lenarta, ki je začel zadnji čas nastopati kot zagovornik. Kakšen utis napravi na sodnika tak zagovornik, kakor je Lenart «Čečkovcev», ai pač lahko mislimo in za-toraj Tomažu «Cečku» nismo nič nevoščljivi na njegovi pridobitvi in napredko. V zadnjem «Domoljubu» št. 28. beremo tudi, da selška dolina nima povoda žalovati za sodnikom Devona. Te vrstice ao prišle v «Domoljub» iz peresa, ki ga je držala žegnana roka in upravičeno smemo trditi, da je gospod sodnik Dev proti klerikalcem vedno preveč milostno postopal in sedaj v zahvalo ima nehvaležoost. Naši klerikalci so mnenja, da bi sodnik moral "takega klerikalca zlasti še žegnanega oprostiti, potem naj napravi te tako velik prestopek. Priznati se mora, da je gospod sodnik Dev vedno prigovarjal stranke na spravo ia vsled njegove prijaznosti imel tudi mnogo uspeha, bilo je pa to navadno vedno v korist klerikalcem, ker največ tožra\ zoper žaljen je časti je ravno iz naše doline zoper klerikalce vloženih. Našim pristašem pa svetujemo, naj se nihče več ne poravna s klerikalcem pred sodiščem, kdor že enkrat toži, naj zahteva kazen za toženca, ker s klerikalcem se glihati je nehvaležno plačilo. Se povdarjamo, da se je mnogo poravnav izvršilo na prigovarjanje prijaznega gospoda sodnika Deva in sedaj, ko on odhaja, naj poravnave tudi minejo. Zal nam je vsem poštenim ljudem, ker odhaja gospod Dev iz Škofje Loke, ker ž njim izgubimo poštenega in prijaznega sodnika in naj pride kot njegov namestnik kdorkoli hoče, klerikalce bode moral obsoditi, ako se jim dokažejo krivice. Zvedeli smo, da je prestavljen učitelj iz Zalega loga, gospod Jezeršek, ki ima meada ta greh nad seboj, da ni hotel zahajati v župnišče in se brigati za ustanovitev «Orlov». Toda Bog je pravičen in župnikovo klerikalno hudobijo že plačuje, ker Sever že dela pokoro tam doh nekje v Toplicah. Občanom je žal za dobrega učitelja in bodo menda zoper premeščanje učitelja odločno nastopili. Prišel bode tudi enkrat dan plačila za farovško krutost. Il Stare Loke. Ne bi se danes oglašali v •Gorenjcu*, ko bi se ne zaletel zadnji »Domoljub* v loške Sokole, ki so razvili dne 9. L m. svojo zastavo. Ta nadvse umazan list pravi, da so Sokoli blagoslovili svojo zastavo — a pivom in tnopsom. Ali morda misli oni «Domoljubov» ma-zač, da so Sokoli res taki šnopsarji kot so takozvani «Orli». Za nekaj pa moramo res čestitati dopisniku, ker pite, da je marsikatera mati do pozne noči bdela in čakala svojega sina ali celo svojo hčer, ki je popival ali se celo pajdašila z: •Orli*. Zato lahko zakličemo z «Domoljubom» Dragi mladenič, ozri se okrog sebe in ne bo se ti težko odločiti, na katero pot hočeš kreniti. Mladeniči! Ako imate še kaj ponosa v sebi, pustite «Orla» in pokažite mu hrbet, saj se tam tako druzega ne navadite kot popivanja in pretepanja. Dopisniku pa svetujemo, naj bo lepo miren, drugače jih zna preveč slišati, saj se že gotovo spominja, kako se je hodil ženit k ongavi Marja-■ici, kjer je pupcal in papcal zastonj. Če pa mu je ljubo, mu lahko napravimo, da sra bo celo pri belem dnevu sram priti na cesto. Upamo, da se nas je razumelo? Godovi prihodnjega tedna: 30 Abdon in Senen, Vitodrag; 31. Ignacij, Ogojeslav, Lojol, Boleslav; 1. avgusta : Vezi Petra ap., Makab. bratje, Dedomir, Veka; 2. Porcijunknla, Alfonz Lig v., Bojan. Leposlava; 3. Najdba sv. Štefana, Lidija, Strašimir, Miroslav; 4. Dominik, Aga-bij, Domogoj, Ljubočica; 5. Marija Devica snel, Ožbolt, Tisoslav, Dobrina. V Kranja, dne 27. julija 1911. Ljubljanski državni poslanec dr. Ravnikar y mladodoikem klubu. — Pristop dr. Bybafa in dr. Oreportna. Mladočeški klub je sklepal včeraj v posobni seji o priglasil dr. Ravaiharja. Dr. Rav-nibar je bil po kratki debati sprejet v mladočeški klub, sprejet kot reden član. Obenem je sklenil mladočeški klnb principijelno tudi, da sprejme iz •Hrvatsko-slovenskega kluba* izatopivša člana dr. Rvbafa in dr. Gregorina, če se priglasita v tem slučaju in če sprejme češki klub še Zahradnika, dobe Čehi v odsekih še en mandat. Za sedsj so odstopili Čehi Rvbafu že mandat v pomorskem odseku, ki bo sklepal o zavarovanju mornarjev. 01 vseh strani prihajajo dr. Ravnikarju iz slovanskih političnih krogov zatrdila, priznanja in simpatija ter mu poli tičal krogi čestitajo na njegovem koraku. V provlieri čne predsedelitvo državnega zbora, ki se je volilo v petek, so »voljeni: Predsednik dr. Sylvester (nemški nacionalne); podpredsednik dr. German (Poljak). Pernersttrfer (socialni demokrat), Zdarsky (Čeh), dv.Cmci (Italijan), prof. Romanfluk (Rusia), Pogačnik (Slovenec), Jockl (krte. soc). Vladne predloge. Zbornici je predložila vlada že zakon o podaljšanju bančnega privilegija in predlogo o italijanski fakulteti. O bančnem zakonu sodijo, da bo še v tam zasedanju brez težav rešen. O italijanski fakulteti se bo razpravljalo tele v jeseni. Vesti o lovsn ministrstvu. «Morgen» poroča, da vsled opozicjonalne taktike krščansko -socijalne stranke prihaja na dan aktualno vprašanje o trdni parlamentarni večini, da namerava ministrski predsednik G autsch takoj, ča se mu to posreči, ustanoviti novo koalicijsko ministrstvo s parlamentarnim kabinetom. V tem ministrstvu bi bil ministrski predsednik G autsch, notranji minister Stürgkh, finančni minister Urban, justični minister D' Elvert, trgoviaski minister Fiedler, poljedelski minister Ebenhoch, železniški minister Zsleski, miniftter za javna deta Povše. Nasprotno trdi praška «Bohemia», da namerava vlada najprej sklicati češki deželni zbor 15. septembra in bo od njega delavnosti odvisno, ali se vlada odloči za večino s Čehi ali brez njih. Parlament bi bil potem sklican sredi oktobra. Zn delom oinoat oeikeaa deželnega i bora bo začel ces. namestnik knez Thun še prvi teden meseca septembra pogajanja, Čs se bo posrečil sporazum, tedaj bo deželni zbor sklican te meseca septembra v to svrho, da se retijo nacionalno-politične in finančno-politične predloge v komisiji. V carigradikih krogih so mnenja, da bi bila albanska vstaja brez podpore od zunaj že zdavnaj končana. Turčija se boji homatij z inozemstvom, vsled česar ponuja krščanskim Albancem najdalekosežnejše koncesije. — Angleško časopisje piše, da je na Balkanu velika nevarnost za splošno vojno. Položaj je mnogo resnejši, nego maroško vprašanje, ker mora Turčija napovedati vojno, če Črna gora na odneha podpirati vstajo v Albaniji. Is zanesljivih informacij je znano, da turška vlada ne bo podaljšala Albancem roka, da se pod ržejo. Albancem grozi turška vlada z vojaško diktaturo. General Abdullah-paša, ki je imenovan za komandanta operacijske armade v Albaniji, odpotuje v soboto v Albanijo. Ta je znan kot eden izmed najhujših nasprotnikov albanskega gibanja. V okolici Perlepa je bilo test Bolgarov ustreljenih. — V poslednjih dveh dneh je okoli dvstisoč Maiisorjev pobegnilo v Črno goro. Turtka vlada zahteva, naj jih Črna gora takoj razoroži in izžene. Balgarika ■•reda« sobranje je v soboto car Ferdinand v prisotnosti carice in prestolonaslednika zaključil. Ko je stopal car proti prestolu, so zapustili člani skrajne levice dvorano. V svojem pre-stolnem govoru je naglatal car, da je sobranje rotilo popolnoma povoljno vprašanje ustave. Zaradi Maroka je razmerje med nemškim državnim tajnikom, Kinderlen- Wächter jem in francoskim poslanikom Gambooom nekoliko napeto. V soboto sta prekinila posvetovanja in jih nadaljujeta šele danes. Bati se je pa tudi, da se posvetovanja sploh ne nadaljujejo, če ne preneha angleške in francosko časopisje s svojimi hnjskajočimi članki. Klub vsemu temu se je izkazal Gombon zelo previdnega državnika ker se je posvetoval klub vsem težkočam z nemškim državnim kancelarjem in z državnim sekretarjem nemškega kolooijalnega urada Lindfqaistom o formuliranju nemškega odgovora na francoske zahteve. — Canalejas smatra položaj od zadnjih dogodkov pri Elksarjn sem, kot zelo resen, zlasti ker se obrača ljudska nevolja na Španskem proti Francozom. V petek sta se izkrcali t Lazracbe zopet dve stotniji španske pehote, ki sta se napotile proti Alcazarju. Novičar. Mnogo vrlšča Je napravila v Kranja, zlasti pri takozvanih Kok-od-al]-szarjlh, novica, da bo v petek, dne 28. Julija 1.1. Lampretova tiskarna v Kranju prodana na Javni dražbi. Kakor povsod drugod, tako so se tudi tu našle sorodne branže, razni poštenjakoviči, in se pokazali v pravi luči. Eni so si že sneli roke, češ, Lampretn bomo zavili vrat in ga vto-pili v žlici vode, drngl so ga denuncirall, da je napravil bogve kakšne sleparije, tretji so ga hoteli spraviti v konknrz I. t. d. — in le malo Je bilo takih - a ti so biseri, zlate duše — Imajočih sočutje z nesrečnim človekom, ki Je padel v rOke brezvestnim in brezsrčnim ljudem, ki so hotele nJega in njegovo nedolžno družino pahniti na cesto. Pa |im Je zaenkrat izpodletelol — Predaja Je bila pravočasno ustavljena. — Prvi akt Je torej končan. Na vrsto pride drugi, in kdo bo zmagovalec, pokaže bližnja bodočnost. Mislim, da bo močno zaskelelo tistega, ki pači resnico in pravico. — Predvsem bodi danes še izrečena tisočera hvala redkim in plemenitim dobrotnikom, ki so ml v teh težkih in burnih časih stali krepko in neustrašeno ob strani. Sram bodi pa vse tiste, ki so po nepotrebnem brusili svoje pete okrog sodni). Torej na svidenje! Več pojasnim v prihodnji številki. Iv. Pr. Lampret. Oae l»a vest. Deželnevladni koncipist Henrik Stoika je imenovan okrajnim komUarinm. Odložil je deielaosbsreki mandat poslanec fosp. Ivan Knez, ki je bil voljen v mestni kun ji v Ljubljani. Prom oviral je rine 24. t. m. na dunajskem vseučilišču g. Mirko Cernič doma s Hrušice, doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo 1 Dvojna koaflskaelfeka prakia. Zadnja štev. « Domoljuba* je bila enkrat zaplenjena, kakor čitamo v «Ljubljančank'*, dasiravno ic lista samega ni opaziti, da bi bil koafiiciran. Pač pa sta bili odtrgani atrani 463 in 464. Tega nismn desedaj videli. Je res prav komodno in poceni. Bomo videli, če bo nam dovoljeno v konfiikacijskem slučaju tudi kaj takega, saj kar smejo oni, smemo tudi mi. Umrl Ji v deželni bolnici po daljši bolezni gosp. Janez Hočevar, bivši postajenačelnik v Za-tični, dobro znan po Gorenjskem. P. v m. I ll Begunj. Trgovino, podružnico gosp. Leop. Lavla v Begunjah, je prevzel g. Ivan Poženel trgovec Nemščina, uradni jezik 8. L. S., ali narodna zavednost naših klerikalcev. — Slučajno nam je priiel v roke viden znak narodne zavednosti naših klerikalcev — v podobi pisma, ki ga je prejel nek znani slovenski uradnik ob času državnozborske volitve v Ljubljani, dne 13. junija t. 1. Pismo ima naslov: «Hochwolgeboren Herrn .. .» Pod naslovom nosi ovitek tole opazko: Erlaube mir inlie-geade Bitte wärmsten* und devotest zu befü Worten. L. 10. 7. 911. Kom. rat. u. Ldtg. Abg. Po v še. V zavitku je pa vizitka: Dr. phil. Mirko Božiča s sledečo vsebino: Bitte Euer Hochwolgeboren, Herrn ... der momentan als ... den .. . Dienst versiebt, Gelegenheit zu geben, sein Wahlrecht ausüben. — Mit vorzüglicher Hechachtung ... Zavitek in vizitko smo shranili za spomin. Letno poročilo stlrlrazreone deika ljudske iolo in obče obrtno - nadaljevalne šole v Kranju za leto 1910/1911 pravi, da je poučevalo na tem zavodu poleg ravnatelja, g. Ivana Pezdiča še pet drugih učnih moči. Obiskovalo je to šolo 187 učencev, od katerih je sposobnih za višji razred 142. nesposobnih 43, neizpraiana 2. Šolsko leto 1911/12 se začne 16, septembra. Vpisovalo se bode 14. in 15. septembra. — Obrtno - nadaljevalno šolo je posečslo 67 vajencev. Tatvine. Dne 19. L m. je bila gostilničarici Magdi Rantovi v Gorenji vasi ukradena zlata ženska žepna ura z zlato ovratno verižico, vredno 200 K. Orežništvo je storilcu na sledu. Promenada! koncert tnkajšne godbe se vrši v soboto ob '/s 9* ur' ivtčer ne glavnem trgu s sledečim sporedom: 1. Dvcrak: Sokolski viteški pohod. 2.Zierer: Valček dunajskih meščanov. 3. Zaje: Graničarji, overtura. 4. Parma: Ptička, pesem iz Legionariev. 5. Wlassak ml.: Veaček slovenskih pesmi. 6. Wlassak st: Koračnica po slovenskih napevih. Odbor poživlja tem potom p. n. meščane, da pristopijo k društvu kot podporni člani, ker bo le na ta način daljni obstoj godbe za*iguran. «Podružnica slov. plan. draživa v Rade vitel > priredi 6. avgusta veliko vrtno veselico na obširnem vrtu gostilne «Triglav». Veselica obeta biti po dosedanjih pripravah nekaj posebnega in ljubitelje naše prekrasne Gorenjske vabimo nsjtopleje na to prireditev. V okrajni zdravstveni odsek radovljiški so bili voljeni dne 26. t. m. sledeči udje: Sartori Ivan, pl. A. Kappus, 2ark Ivan, Finžgar Ivan, Pogačnik Anton, Zavrl Valentin, Pristavec Ivan. Namestnikoma : Kristan Ivan in Mulej Valentin. Ii Begunj nam poročajo: Kar smo pričakovali, ae je zgodilo. Begnnje so brez vode. Danes so nam naenkrat odpovedale vse pipe, in Begunje, kjer je letos vse zasedeno od tujcev - letoviščarjev, so brez vode. To so posledice premodrega deželnega odbora, ki je mislil, da so še oni časi na svetu, kakor tedaj, ko je Mojzes udaril po skali in voda je pritekla. Naš župan je vsa hvale vreden možakar. Ko se ga je opozorilo, da ni vode, se je kratko odrezal: «Kaj meni mar, jaz imam dovolj vode.* — Dobro znamenje za prihodnje volitve. Iz Radovljice se nam poroča, da prirede on-dotni rodoljubi in rodoljubkinje v soboto, dne 29. julija t. 1. na vrtu restavracije g. Vinka Hudo-vernika vrtno veselico, katere prebitek je namenjen podpiralnim zalegam slovenskih visokošolcev na Dunaju, Graden in Pragi. Glede na to, da se glasom poročil nahajajo imenovane podpiralne zaloge, ki se pri podeljevanju podpor ne ozirajo na mišljenje posameznih prosilcev, v skrajno slabih gmotnih razmerah, je namera povsem hvalevredna in je le želeti, da bi rodoljubno občinstvo iz Radovljice in okolice v izdatni meri podpiralo prireditelje in omenjeno prireditev v kar največjem številu posetilo. Po i ar na Bledu V soboto proti večeru jena Bledu izbruhnil ogenj. O potarn, ki je silno razburil Blejčane, nam poročajo : Se ni pozabljen velikanski požar pod Gradom, pa je zopet ogenj napravil na Bledu, to pot na Mlinem, veliko škodo in povzročil velikansko nevarnost. Ko bi bil pihal veter, bi bila nesreča velika. Bilo je že blizu pol-sedmih, ko se je začelo nenadoma kaditi iz hiše štev. 48. Kmalu ae je tndi zaavetilo ; hiša je bila v ognju, ki se je tudi v najkrajšem času polotil sosednje hiše. Mahoma je bila vsa vas po koncu. Iskre se švigale na vse atrani in vse bližnje vile so bile v nevarnoati. Gasilna društva v okolici so so sicer kmalu prihitela in delala zelo požrtvovalno, vendar je imela tudi najbližja brizgalnica precej daleč do pogorišča in ogenj bi se nedvomno zelo daleč razširil, če ne bi bili takoj domačini in tujci začeli nositi vodo, prazniti hiše in pomagati, kjer se je dalo. S pomečjo gasilnih društev z Ribnega in Bleda ter iz Gorij in Koroške Bele se je potem po trdem delu posrečilo omejiti požar in preprečiti večjo nesrečo. Požar so najbrže zopet zakrivili otreci z neprividno igro. Na ladnjem občnem zboru gasilnega društva v Radovljici, ki se je vršil dne 16. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik R. Kunstelj, njegov namestnik Fr. Mrak, blagajnik A. Fister, tajn