T5S8SB IRnnlM« = S prilogama: ===== Kal kmečki dom" m »Kaša gospodinja izhaja V8ak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Kemiijo 4 K. ir Ameriko in drupe tuje držaTe 6 K), — Posamezne številke se prodajajo ——— po 10 vinarjev. -i- Spisi in dopisi Ee pošiljajo: Uredništvu .»Domoljuba". Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-aernti pa: Opravništvu »Domoljuba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- Štev. 20. V Ljubljani, dne 14. maja 1914. Leto XXVII. Notranjski volilei! V kratkem imate voliti novega državnega poslanca namesto blagopokoj-nega dr. Žitnika. Vsled soglasnega sklepa zaupnikov S. L. S. v volilnem okraju je kandidat naše stranke gosp. DR. LOVRO POGAČNIK, deželni tajnik v L j u b 1 j a n i. Zavedni Notranjci! Boja in zmag vajeni, poznate svojo strankarsko dolžnost. Vsi na volišče za kandidata Slov. ljudske stranke! Z Bogom za ljudstvo. V Ljubljani, meseca maja 1914. Za izvršilni odbor S. L. S.: Dr. I v a 11 Šusteršič, načelnik stranke. Meksika v krvi. Nekaj let že divja domača vojska v Meksiki. Biulokopi so opuščeni, mnogo selišč požganili, obrt uničena, trgovina strta, država brez kredita — na kantu. Revno ljudstvo obupuje in v svoji obupnosti gre zdaj za enim, zdaj za drugim generalom, ki ga vabi v svoje vrste. Če gre med vojake, mu vsaj za hrano preskrbe drugi, in vrh tega dobi še priliko, da malo poropa v kraju, ki ga nasprotniku vzamejo. Divje so razmere v Meksiki, ti bogati, rodovitni, za gospodarski napredek v velikem kakor navlašč ustvarjeni deželi. Mek-sikanci more Meksikance, uničujejo si mesta in ropajo med seboj. Dobro pomnimo, da je svoj čas ob nekako podobnih notranje razritih razmerah ena stranka prišla prosit nadvojvoda Maksa, brata našega cesarja, naj prevzame v Meksiki prestol, naj nastopi kot meksikanski cesar, ker Meksiko ne pride do miru, dokler ne dobi svojega stalnega vladarja. Maks je poslušal; zbral je krog sebe četo zvestih prostovoljcev — tudi Slovencev je bilo več med njimi — in je šel na svojo novo pot. Vsi vemo, da je kmalu vsled izdajstva vjet bil obsojen na smrt in ustreljen. Takrat so« Meksikanci šli proti »tujcu«; danes se koljejo med seboj. Generali se rujejo, kdo bo za predsednika v meksikanski republiki, irr sicer že dolgo in krvavo. Poštenjak Porfirio D i a z , ki je bil odločno katoliškega mišljenja, in ki se je prav posebno upiral Severnim Amerikancem in njihovim kapitalistom, je moral odstopiti in na njegovo mesto je kot predsednik stopil M a d e r o , ki je bil ves v rokah Zveznih držav. Proti njemu se je zarotil sedanji predsednik Iluerta. Naj je bil Madero še bolj grd, vendar je način, kako so njega in njegovega brata spravili izpod nog, silno grd. Nekega dne je bil Iluerta na gostiji Maderovega brata. Ob tistem času je neki Iluertov prijateljski general stopil k predsedniku, se začel z njim razgovarjati in med razgovorom zahteval, naj odstopi. Začel se je boj z revolverji in z rokami. Več ljudi je mrtvih ležalo na tleh, Madero in še en njemu zvesti državnik sta bila vjeta. Med tem je dobil Iluerta poročilo, kaj se je zgodilo v vladni palači, in brez ovinkov je Maderovega brata in njegovega sodruga vjel. Iluerta je postal predsednik. Maderov brat in njegov tovariš sta bila skoraj isti dan umorjena po njegovem povelju. S predsednikom Maderom se je nekaj časa pomišljal. Nazadnje je pa zvrSil divji načrt prav po meksikansko: Dal je razglasiti, da spusti Madera živega, toda pregnan bo, da se ne bo smel vrniti v Meksiko. V resnici ga je pa dal ustreliti in sicer na zelo grd način Mrtvo truplo je clal naložiti v avtomobil, ki ga je ponoči peljal proti obrežju, češ, da ga pelje na ladjo. Po poti so najeti ljudje z revolverji napadli avtomobil, ustrelili šoferja, oddali več strelov v avtomobil sam in nazadnje ušli. V avtomobilu so dobili mrtvo truplo bivšega predsednika Madera in v svet se je sporočila novica, da so ga neznani lopovi na potu na ladjo ustrelili. Huerta je zdaj predsednik. Proti njemu se je vzdignilo več generalov, in zdaj se vojskujejo, da v potokih teče bratska kri. Japonci, Severni Američani, južne ameriške države se vtikajo vmes. Malo manjka, pa se razvije ljuta vojska, ki bo domala cela Amerika zapletena vanjo. Iluertova krvava setev gre v klasje. Po krvi je prigazil do predsedniškega mesta; vse kaže, da bo v krvi utonil. L'bogo ljudstvo! Meksiko je republika! Večkrat se sliši, da so republike najboljše; tudi k nam zanese kak Amerikanec to misel. Kdor hoče imeti za to dokazov, naj gre v Meksiko. Naš cesar je nekoliko prehlajen. Ob takih prilikah tembolj čutimo, kaj nam je. In ko gledamo pred seboj krvavi ples v Meksiki in grozno razdejanje vsega gospodarskega življenja in neizmerno škodo, nam vzkali želja v srcu, iskrena in močna: Bog nam ohrani še dolgo našega vladarja, Bog nam čuvaj našo cesarsko hišo! Ne smemo si niti misliti, kuj bi bilo z Avstrijo, če bi imeli republikansko obliko. Ne more se držati vsled notranjih bojev niti mesec dni. Vse bi šlo vprek, en narod proti drugemu, en sloj zoper drugega! In ne pozabimo! Nobena evropska država nima toliko judov, kakor naša. Zdaj se že šc nekoliko krote; naš vladar se drži n. pr. načela, da juda ne imenuje za ministra. Ko bi ne bilo vladarja, bi judje milijone vrgli ob volitvah ven, da bi podkupili ljudi za svoje pristaše. Jud bi ko-mandiral državo v republikanski obliki in z vso svojo grdobijo bi zatiral cerkev jn njene zveste narode. M Političen pregled M NAŠI POSLANCI V DELEGACIJAH. Delegacije v Budimpešti razpravljajo razna važna državna vprašanja, kako naj uravna naša država svojo politiko, da bo močna in imela primeren ugled in vpliv v Evropi. Pri tem vprašanju sta govorila tudi dva zastopnika naših dežel: dr. Šusteršič in dr. Korošec. Povedala sta vsak svoje mnenje o dobrih in slabih straneh avstrijske državne politike. Zlasti sta opozarjala na čudne razmere in nasprotstva ki vladajo na Laškem proti Avstriji. Zahtevala sta tudi, naj se Avstrija bolj približa Franciji, ker bo to zbližanje nam veliko koristilo v denarnem oziru. Francija ima namreč veliko denarja, ki ga povsod posoja, samo nam ga noče. DR. ŠUSTERŠIČ O VOJAŠKIH ZADEVAH. V vojnem odseku avstrijskih delegacij je govoril dr. Šusteršič o vojaških zadevah. Vojaška bremena vedno naraščajo. in tišče prebivalstvo; že iz tega vzroka naj postopajo vojaške oblasti vedno obzirno proti prebivalstvu. Povdarjal je, naj se vrši klasifikacija konj v vsaki občini. Pri vojaških vajah naj se vedno prizanaša poljskim sadežem in naj se ne dela brez potrebe kmetom škoda. Nato je nastopil proti preostremu kaznovanju vojakov pri 17. pešpolku v Celovcu. Tam je pred kratkim 6. kom-panija slabo streljala. Vsled tega je prepovedal njen stotnik Nehanski celi komoaniji zvečer izhod iz kasarno po 9. uri. Okoli 20 mož se tega povelja ni držalo. Izostali so brez dovoljenja, deloma celo noč, in se tudi vpijanili. To je gotovo grajati in noben resen človek ne bo zahteval, da bi to ostalo brez kazni. A navedeno moštvo je zadela naravnost pretirana kazen od strani vojaške sodnije. Ječa od štirih let do dveh let! Najlažja kazen je bila za novinca: devet mesecev ječe! Skupaj 45 let in devet mesecev. Ta čudna obsodba je vzbudila mučno pozornost v celi deželi. Zato zahteva, naj vojni minister rolo zadevo preišče in pove, kaj je bil vzrok tej visoki kazni. Vojni minister je na to odgovoril, da je stotnik prav delal in da je kazen opravičena. Zakaj, tega pa ni povedal in tako ni še danes na jasnem, zakaj so bili ti slovenski vojaki tako občutno kaznovani. KRAVALI V ITALIJI. Lahi so spel enkrat pokonci. V Trstu so 1. majnika napravili Slovcnci slovesen obhod po mestu, kakor po navadi vsako leto. Lahi so ta obhod s kislim obrazom gledali in nazadnje s kameni napadli. Ker se pa Slovenci meninič, tebinič nc dajo kar tako pobiti kakor star maček na cesti, so dvema Lahoma nekoliko kožo ustrojili. Ta reč je pa Lahe v kraljestvu tako zmešala, da že cel teden po mestih demonstrirajo in kričijo. Večinoma delajo te kravale študentje. Do hudih demonstracij je prišlo v Rimu, Veroni, Bolo-nji, Milanu, Ankoni, Neaplju in Benetkah. V Rimu so napadli palačo avstrijskega konzula, a so jih vojaki odgnali. V Neaplju so razbili na avstrijskem konzulatu okna, udrli vrata in porušili pohištvo. V Ankoni so hoteli udreti na avstrijski parnik Panonia, v Milanu so napadli konzulat. Pretekli petek so zažgali v Benetkah na trgu avstrijsko zastavo. V mestu Ferari so pa učenci vojaške šole, kadetje napadli vilo avstrijskega prestolonaslednika in jo s kamenjem in blatom umazali in poškodovali. Šele vojaštvo jo razgrajajoče fante spodilo in jih nekaj zaprlo. Pri demonstracijah vpijejo neprenehoma: Proč z Avtrijo, proč s Francem Jožefom, proč s Slovenci, živel laški Trst! Kakor znano, so Lahi naši vojni zavezniki. No, zares lepe zaveznike imamo! VOLITVE NA FRANCOSKEM. Pretekle dni so bile na Francoskem volitve v državni zbor. Zmagale so z veliko večino protikrščanske in proti-katoliške stranke, ki bodo zopet štiri leta vladale Francijo in francoske katoličane in njihove pravice tlačile. Pri razmerah, ki vladajo med katoličani na Francoskem, ne bodo katoliške stranke zlepa na vrh prišle. Katoličani so med sabo ločeni in razklani. Eni hočejo nazaj kralja, drugi cesarja, tretji so za republiko. Eni pravijo, da mora stati katoliška stranka na čistem katoliškem programu, drugi zahtevajo zopet, da naj se da svoboda vsem in zahtevajo v tem geslu pravic tudi za katoličane. Sad vseh prepirov pa jc ta, da nikamor naprej ne pridejo in da jih protiverska vlada vedno bolj tlači. BOJI MED EPIRCI IN ALBANCI. V južni Albaniji živi par sto tisoč ' Grkov pravoslavne vere, ki nočejo kloniti svoje glave pod albanski jarem. Zahtevajo od albanske vlade, da jim pusti popolno svobodo glede šole, vere, jezika in da se sami sebe vladajo. Albanski kralj bi bil samo nekakšen nadzornik nad njimi. Pokrajina pa, kjer prebivajo, se imenuje Epir, zato se tudi sami imenujejo Epirei. Ker jim Albanci te svobode in neodvisnosti niso hoteli priznati, so se Epirci uprli. Obo roženih mož štejejo blizu 30.000 in so popolnoma vojaško izurjeni. Zlasti njih topovi in strelne puške so Albancem v velik strah. Albanija itak nima še nobene redne vojske, ampak samo nekaj oddelkov orožnikov, ki so pa nasproti Epircem brez vsake moči. Zadnji teden so si Epirci prisvojili veliko sveta in Albance daleč nazaj zapodili. Vzeli so Berat, Argirokaster, Kolonijo in zaprli vsa pota proti Valoni in Draču. Do velikih prask je prišlo posebno pri Korici, kjer jc padlo na strani Albancev črez 1000 mrtvih in ranjenih. Ko je videla mednarodna komisija, sestavljena iz vseh cvropejskih vlad, ki dela sedaj mir v Albaniji, da se z Epirci ni šaliti in da bo treba z njimi resno govoriti, se je pričela z Epirci pogajati. Zastopniki komisije so šli v mesto Santi Kvaranta in sc tam pogajajo /. načelnikom Epircev in vodjo vstaje Zografom. Od teh pogajanj bo odvisen mir v Albaniji. Epirci gotovo ne bodo odjenjali od svojih zahtev, ker imajo na svoji strani cele oddelke grških vojakov, podpira jih Grška in lahko vztrajajo več let! Svoboda in neodvisnost je dragocena reč, zato se je treba zanjo tudi boriti! Mik potres v Siciliji. Pretekli pelek je bil v južni Italiji, na otoku Siciliji v pokrajini Katanija velik potres. Po nekaterih krajih se je podrlo veliko hiš in pokopalo pod razvalinami nebroj človeških žrtev. V Sicilijo so odpravili posebne vlake, da pri-neso pomoč nesrečnemu prebivalstvu. Vlada je odposlala več tisoč vojakov na pomoč. Nekatera poročila o potresu ; i ■ iti" namene. Vsi Boštanjci zbijajo šale nad vilo Lois«. ki se zidu kakor babilonski stolp, pa je že več let kakzakleti grad, ki nima ne oken, ne vrat. Taki »k o r i t a r j i« ho-!■■ I i v B<>- anju voditelji. Glede j -;.iiiii di :-.'lnib naklad pribijemo, t .-o i Mm liberalci s svojimi lažmi \x iii nevoljo tudi med pristaši S. ).. > Pobijemo, da so liberalni j -i; n-i zahtevali zvišanje naklad sati o ii zemljiški davek. Naši poslanci so pa pritisnili na bogataše in zvišali i klado na zemljiški davek in na mali' obrtnike za 15 procentov. Tudi E;-manovega Martineta je nalagal »Domov/ dopisnik. On plačuje tri krone zemljiškega davka, torej bo plačal 45 vinarjev več deželne naklade. Ermanov Martin se nič ne boii, da bi moral vsled tega prijeti za beraško palico. — Da pa nismo v Boštanju deležni dobrot deželnega odbora in zbora, je pa kriv edino naš liberalen občinski odbor. Napredek boštanjski se odsvita v naših razdrapanih cestah. V tem prvači-mo v Boštanju. <1 Litija. P r e t e p v sodni d v o-rani. Pri okrajnem sodišču v Litiji je bila dne 1. maja obsojena Frančiška Rome iz Volavelj na sedem dni zapora. To jo je tako raztogotilo, da je pričela ifvzoče priče pretepati; nastal je vrišč, jok in pretep, da je vse v zrak letelo. Sodnik in pisar razljutenih žensk nista mogla pomiriti. Ko je tudi sodnik dobil par udarcev od Frančiške Rome, je poklical na pomoč in razgrajalko obsodil na dva meseca strogega zapora in dva biriča sta jo s težavo odvedla v zapor. d V Šent Jurija pri Šraariii je umrl dne 9. t. m. urar Jakob Rupnik. Bil je pristaš S. L. S., veren, krščanski mož, ki ga bomo vsi pogrešali. Doma zapušča ženo in sina v Ameriki. Bil je vnet častilec Marijin, kar dokazuje, da je 20krat obiskal božjo pot na Višarjah -- Svetila mu večna luč! d Janče. S o k o 1 s k i izlet v senci b a j o n e t o v. Dne 3. majnika so napravili Sokoli iz Litije ter šlepa- nje vasi in okolice izlet na naš hrib; spremljali so jih orožniki iz Litije z nasajenimi bajoneti pri prihodu in odhodu. Glavarstvo v Liliji je silno skrbno za varnost par litijskih »šribarjev , da pošlje orožnike Sokole varovat. Če 14 Orli prosili pomoči pri glavarstvu, bi jo težko dobili. d Šmartno pri Litiji. Opozarjamo na mladeniški tabor, ki bo na Sveti Gori pri Litiji dne 24. majnika. Spored je itak že znan iz »Domoljuba«. Fantje, zganite se in pokažite svetu, da vas ni malo! — Mraz prvih dni majnika je po nižinah uničil zgodno sadje; tudi trtje je precej trpelo. Naši vinogradniki vendar upajo, da bodo letos zlasti v višjih legah jeseni napolnili posodo; zato pa žele o pravem času prodali Nino, katerega imajo še mnogi na razpo-! lago po zelo nizki ceni. d Pazite, da pravilno izobesite slovensko zastavo. — Ob otvoritvi belokranjske železnice dne 25. t. ni. naj goste povsod pozdravljajo naše slovenske zastave. Pazite pa, da zastave pravilno izobesite. Naše barve so bela-- modra rdeča. Naša domača slovenska zastava se mora izobesiti tako. da je bela barva naprej t. j. zunaj, nato m o d r a barva in za njo kot zadnja rdeča. Če kdo izobesi rdečo barvo naprej, ga opozorite, da to ni pravilno in naj takoj popravi. d Popotnik iz Mi ruske doline. Vprašali boste, znanci in prijatelji, zakaj sem izostal za nekaj časa. L po-iniad je prišla, prijel sem za matiko in plug da obdelam polje in okopljem Vj-uogiad, pa mi je j>ero padlo iz lok. Sedaj je prvo delo končano, čast Bogu! Polje lepo kaže in trta je odgnala, da je veselje. Ze kukajo mali grozdiči radovedno iz popja. Mraz je po nižavali pa še tam le sem in tja malo zasmodil drevje, vinske gorice pa So ostale večinoma nepoškodovane. Celo orehi so ostali v višjih legah. Orehi so namreč najbolj občutljivi za mraz. — Sedaj pa Bogu prepustim, naj da solncu sijali in dežju rositi na Žitno polje, na vinske gore, da žita kleno zrno narede. da s? vinske jagode poslade. Torej po storjenem delu pa palico v roke, pa haj.l po lepi mirnski dolinici pogledat, kaj delajo sosedje. — Pretekli teden je bil žalosten za Trebanjsko župnijo in de-kanijo. Umrl je dne 0. t. m. gospod dekan Janez Nagode, star šele 56 let. Doma je bil na Vrhniki, kjer še živi njegova 77 let stara mati. ki je žalostno zdihnila, ko je šla za pogrebom svojega najljubšega sina. Rekla mi je: »Mar bi jaz umrla, ko sem stara, sin pa naj bi živel«. Res je, mati, da je bila to dobra želja, pa Bogu je drugač" dopadlo. Pogreb je bil lep; udeležili so se ga tudi Orli, domači, šentruperški in šentjanški. Čast vrlini mladeničem. Marijine družbe tretji rod. občinski odbor, uradniki so bili zastopani. Gospod okrajni glavar baron Rechbach se je osebno udeležil pogreba. Sprevod je vodil gospod prošt iz Novega mesta, pridigal je gospod kanonik in deželni poslanec Lavrenčič, dekan v Kamnik.i, jiokopal pa ga je gospod svetnik Mrvec iz Št. Ruperta. — Na Mirni je bil mj. sijon od 19. do 26. aprila. Vodili so gospodje lazaristi iz Ljubljane, Fli<( Šporn in Birk. Sklepna procesija je bj. ia velikanska. Udeležilo se je je 17 jO ljudi. — Mir je zavladal ob misijon i na Mirni, naj se ohrani za vselej. Nekaj novega se obeta Mirničanoni. Šentruperska hranilnica in posojilni.-a namerava tudi napraviti električno centralo, da bo izrabila po.-lopjc n,-f tovarne, kojo je kupila pred leti po dražbi od Antona Kolenca. Bo po> vin lu mlin, žaga, mizarstvo in mlekarna. Električna luč bo vsem na ponudbo, l.o hitro naj se izvrši. V to? k, dne 12. t. m., je bila obravnava na li«'u mesta zt koncesijo. d Št. Peter pri Novem mesta. P r i-h o d n j o nedeljo dne 17. t. m. se o vršil ustanovni občni zbor podružnice »Slovenske Straže za našo župnijo, /a to priliko pride govorit sam načelnik ; Slovenske Straže«, gospod profesor Jarc. Moški in ženske, najvljudneje vabljeni! — V e 1 i k o nepotrebnega mrmranja smo čuli zadnje > i-če, ko je davčni urad precej zgo«i i poslal večjim posestnikom položni ■ za vplačilo zemljiškegi davka. Ker ' I bila stvar mnogim nova -o ne kateri izrabili priliko napačno. ciš. vidite, . kaj se poznajo nove dokhni« 1 Par se ie dalo — od liberalcev kajpada — ko daleč- nafarbati, da verjeli i okrog trdili: ta davek je nov, posltn cem \ pri bol j m : Ko,t p. v*e Ijud.i' . verjamejo! - d;-p 21 t. m. ob Š. t; i j popoldne ho o) ..i zbor Hranilnice , i i posojilni« v župniš '-u. ' Jane ve: | mo. — Dne 17. t. m. se bo vr-il na li- j i mesta ob Krki pomenek o namer. ■ nem brodu. Priiadetj vaščani o>i Krke naj se ga gotovo udeleže! i • ■ i— kor vemo, l»o vabljenih p., n -kaj 8§88888388S88888g8§g888S88888888888888888S8§88g888888888 <£> Notranjske novice j 0 J3gS8SS3SS8888g8gSS8SS£S888888g8888S888888g8888888888S8 O VOLILNO GIBANJE NA NOTRANJSKEM. n Postojna. S. L. S. vabi vse somišljenike na volilni shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v izobraževalnem društvu. Govorila bodeta dr. Pogačnik in Gostinčar. Pridite brez strahu! n Iz Vrem. Lopa je naša dolina, a v volilnem času se sliši malo lepega o njej. Možje, ali naj ros komandira nas, neodvisne ljudi kak liberalni agitator? Vprašajte ga, kadar ponuja svojo robo, ali res hoče, da bodo Fameljci še desetletja čakali preložitve svojega klanca, vprašajte ga, ali res misli, da bodo naši poslanci delali za vodovode, za odpravo mitnic, za izboljšanje cest in druge gospodarske potrebe tistim vasem, ki jim kažejo nezaupanje? Vrcmci, veliko pomenijo za nas volitve. Kdor je mož, se ne bo igral s svojo srečo. n Iz Vrhpolja pri Vipavi. Dne 4. maja na sv. Florijana dan, je počastil našo ! občino s svojim obiskom gosp. Jože Lav-, renčič »samostojno-liberalen« kandidat ' iz Postojne. Pripeljali so ga starosta, ata Hrovatin, v Duplje, kamor je bil sklican shod. Udeležilo se je 27 zboro-I valcev z volilci vred. Kandidat je govoril o državnem zboru, o »klerikalnih« dokladah na vino itd. Povdarjal je, da bi se morala Vipavska železnica že zidati in Vipava regulirati, če bi bili klerikalni poslanci za kaj! Končno je povedal, da je »samostojen« kandidat in da so ga postavili liberalci. Nastopil je za njim tudi Žane Lekan s svojimi »strelami«, se jezil na dr. Pogana, norčeval se iz dr. Pogačnikovega nastopa v Vipavi ter postavil voditelje S. L. S. v tako luč, da mora biti v kratkem času ob vso S. L. S., ko bi bilo količkaj res. Naposled so dali ata Hrovatin g. kandidata na glasovanje. Izmed 10 rok, ki so se dvignile, 3o bile štiri šoloobveznih fantičev. Shod se je nato brez »Živio«-klicev zaključil in g. Lavrenčič jo je s svojima adjutan-toma klavrno odkuril n Zagorje na Pivki. Spet nas čakajo volitve. Kakor vedno, se volivci med seboj pogovarjajo, koga bi volili. Naša stranka je bila tako poštena, da jo vsaj kandidata povabila, naj nastopi, ter se pokaže. Dr. Pogačnik je zapustil najboljši spomin pri nas. Liberalci pa si svojega moža še ne upajo pokazati. Postojnski župan rajši da Italijanom zaslužek kot domačinom! Če bi ne bilo toliko njegovega sorodstva, bi šc v Postojni ne dobil večine. Tako tudi pri nas. Kak lep mir bi bil, ko bi se čopič ne bal Domiclja, ta pa ne Česnika. Pri nas se liberalci baliajo, kako so pri nas majhne doklade. To je res, ampak naj nam liberalci vendar povedo, kaj se je v Zagorju naredilo. Nič in prav nič! Zato so še te doklade previsoke. To naj liberalci povedo svojim ljudem: »Pred so bile doklade za cesto 33 od sto, po novi postavi, ker morajo tudi mesta plačevati, pa so le 17 od sto.« — Pri volitvah naj se pokaže, koliko jc neodvisnih krščanskih mož. Takih glasovnic, ki se prodajo za eno »flajšeo«, pa naša stranka ne mara. Kmet. Shodi S. L. S. na Notranjskem. Naš kandidat deželni tajnik dr. Lovro P o g a č n ik se je v nedeljo predstavil volivcem v Trnovem in v Št. P c -t r u. Navzlic skrajno slabemu vremenu sta bila oba shoda izborno obiskana in so so izrekli volivci v navdušenem soglasju za. njegovo kandidaturo. Poročal je na obeh shodih tudi novoizvoljeni deželni poslanec Jo s. Gostinčar. — Deželni odbornik dr. Vladi-m i r P e g a n pa je imel ravnotako številno obiskana shoda v Slapu in na Planini pri Vipavi, ki sta pokazala, kako pod ničlo je ugled liberalne stranke na Vipavskem. Liberalno mizerijo na Notranjskem živo osvetljuje sobotni »Slovenski Narod«, ki piše iz Cerknice, »da v cerkniškem okraju vse z zadovoljstvom pozdravlja kandidaturo liberalca Lavrenčič a, ker imajo vendar enkrat spet kandidata za poslanca kakor je bil rajni Obreza, vsled česar ga bodo vsi, ki v cerkniškem okraju mislijo s svojo glavo, volili v državni zbor.« Vsem, ki imajo na Notranjskem glave na pravem mestu, pa je znano, da cerkniški okraj sploh ne voli dne 19. maja, ker tvori z idrijskim, logaškim in vrhniškim sodnim okrajem svoj volivni okraj, katerega zastopa v državnem zboru naš poslanec Gostinčar. Ljudje brez glave! Še vedo ne, kdo bo volil! Deželne doklade. Deželne doklade, pravijo liberalci, da bodo vplivale proti S. L. S. pri dr-žavnozborski volitvi na Notranjskem. Pojasnili smo že, da so se zvišale doklade pri onih davkih, ki jih plača kmet in obrtnik, le za 15%. Ker se okrajnoeestne doklade že sedaj ali vsaj v doglednem času morajo znižati, je naravno, da ne bosta kmet in obrtnik pri zvišanju deželnih doklad sploh nič priza- dela, ker bosta plačevala ravnotoliko doklad, kakor prej ali pa še manj. Pač pa se je zvišala deželna cloklada na pri-dobnino, ki znaša na loto nad 60 K, za 35%. Tu bodo prizadeti samo večji lio-tegarji, industrijci, bankirji, advokatje in notarji, sploh ljudje bogataši, ki lahko plačajo. Samo deset takih »revežev« bo letos plačalo 280.000 K več v deželno blagajno kakor lani. Doklada na užitnino mesa se" je zvišala za en vinar pri kilogramu. Liberalni mesarji pa hočejo, da bi bila zato živina cenejša in meso dražje. Hinavci, ki bi radi odrli kmeta in delavca ! Doklada na vino in mošt doseže le v gostilni prodano vino. Je torej p r o-s t o v o 1 j e n d a v e k, ki tudi ne bo imel na vinogradništvo sploh nobenega vpliva. Na Primorskem imajo že več let višjo doklado na vino, pa le vse vino prouajo. Ko se je tobak podražil, so vsi to-bakarji trdili, da ne bodo več kadili. Državni računi pa kažejo, da ga poka-de za 230 milijonov na leto, in sicer vsako leto več. Dokler bodo tobakarji fajfe kadili, bo država ves tobak prodala, ravnotako pa bo vinogradnik vse vino prodal. Volivni shodi S. L. S. na Notranjskem so glasno pokazali, da No-t a nje i štejejo stranki v veliko zaslugo, da je prodrla z načelom pravičnosti, ki terja od bogatašev več davkov, kakor od manj premožnih slojev,inostalopokritjeišče v prostovoljnih, ne pa v prisiljenih davkih. DVAJSETLETNICA HRANILNICE V TRNOVEM. Naša hranilnica v Trnovem stopa pred svoje člane z računskim zaključkom za 20. upravno leto. Dvajset let zadružnega dela ni dolga doba! Ali huda so bila ta leta in tudi težka so bila. Ko smo snovali posojilnice in zadruge po Notranjskem in pripravljali nove čase, smo bili mladi in ognjeviti, danes smo že skoro osiveli. Kdo se ne spominja z veseljem prvega katoliškega shoda leta 1892., ki je za-žgal nov ogenj v naši deželi in nam rodil na Krasu nove ljudi in nov časi Marsikdo od naših delavcev je že legel v grob, veliko nas je pa ostalo na bojišču še danes in z veseljem zremo na bojno polje, kjer smo pritisnili ob tla vse ljudske sovražnike in napravili kraškega kmeta zopet za gospodarja svoje hiše. Zadružno gibanje se je začelo pri nas z ustanovitvijo trnovske posojilnice. Leta 1894. dne 3. junija je bil v Trnovem velik javen shod, pri katerem je bilo zbranih, kakor beremo v zapisnikih pokojnega g. Bilca, blizu 6000 ljudi. Govorili so: dr. Gregorič, dr. Papež in dr. Šusteršič in tedanji kaplan Alojzij Rudolf. Ta katoliški politični shod je bil nekaj krasnega in je bil začetek nove dobe. Prišlo le sicer zraven nekaj mu- 71 okantarjev, na čelu njim tedanji župan Frbančič, arnpak vsa ta muzika se je neizrečeno osmešila in je bila samo mrtvaški pol«,i(-ni m31"4 kraških liberalcev, ki leže danes brezpomembni na tleh. v največje blato in mazali reše-ljudstva po liberalnih papirjih ? Ni i. več. naše zadruge in naš kmet pa :>• -- . Ni bilo lahko premagati vse te ! ovire in ljudi klicati in dramiti k novemu življenju, ko je bilo že veliko ljudi ; z - - nib. Med ljudi je zašel tudi so-kraški duh in njihovo časo-r. . 1 leta do leta. V vseh teh - -i priborili veliko zaslug gg.: j i / ž :, in skerjanc, trnovski ! 7.. E . vse je prestano! ; • . bo nasprotnikom v ■ v z . loščenje za naše - ....... koli naših zadrug. ž - . - •::. -ke t- sojilnice, zbrano ii kri.e'kih. poštenih m' ž. ki drž" z nami kakor železo. V od-. . • -•■;•• večinoma kmetje, . raz- !ni in izkušeni, kar je - i. v vredno kakor marsi-• '•-ola. Ne bi bilo prav, ako . .. ■ s hvaležnostjo ne omenili ne-k- ) ožrtvovahiih gospodov, ki po-i' - - stanovskega duhovskega 0. i . i'., ž; tvujejo svoj čas in svojo gla-v , zadružništvo. Kdo bo pozabil 1. . Oianiča! Od leta 1897. neprene-h Hi -i:-.zi 10 let je delal v posojilnici kak' . inravlja. Podnevi je delal v cerkvi. v -. li. ponoči pa v hranilnici. Bog mu i in :aj. Opešal ie med delom; danes ži\i -kojen v Križali na Gorenjskem. N^š k.-n dr. J. Kržišnik, pri nas že od 27. avgusta 1. 1900.. irtvuje zlasti po odhod'. t. Oraniča veliko svojega časa našemu gospodarskemu napredku; isto-tako e. župnik na Preinu. Hianilnični tajnik Anton Zaje je v svoji službi takorekoč osivel. Vseh 20 let je ostal neprenehoma zvest hranilnici. Od odbornikov pa obhaja 201etni-co edini Jožef Vičič, podružnik iz Za-rečice. I-krena hvala vsem, ki nam pomagajo uri tem ljudskem delu. Veseli srno ob 201etnici. ker gremo korajžno naprej, ljudski nasprotniki pa lezejo nazaj povsod po rakovi poti. Računski zaključek koncem 1. 1913 izkazuje 923 članov. Posojila znašajo 912.000 K. hranilne vloge v 821 knjižicah pa znašajo 660.950 K. Rezervni zaklad znaša 34.978 K. Pred 10 leti d. 1904} 8" je bilo 690 Članov. Posojila so znašala 596.406 K, vloge *<> znašali! 385.382 K, rezervni zaklad 12.447 K. Ilranilnični odbor je sklenil 201etnico zadruge slovesno obhajati in sicer meseca julija. Naprej z Bogom za ljudstvo! XXX n Vič. Romarski izlet na Trsat. Mnogim je bilo lansko leto zelo žal, ker se nameravani izlet na Trsat vsled nastalih ovir ni mogel izvršiti. Odbor tukajšnjega kat. slov. izobr. društva je zato sklenil, da se letos priredi ta zanimivi izlet. Program bo isti, kakor je bil lansko leto. Najprvo bomo poromali k Majki Božji Trsatski, drugo jutro bomo okusili prijetnosti morske vožnje z Reke do Opatije, domov vozeč se borno pa ustavili in si ogledali naravna čuda slavnoznane Postojnske jame. Tako bo izletnikom na razpolago obiskati Božjo pot trsatsko in navžiti se lepega, koristnega razvedrila. Izlet se bo vršil 13. in 19. juliia. 18. julija t. j. na soboto popoldne bo odšel posebni vlak iz Ljubljane. Zvečer pridemo na Trsat. Ker bo drugi dan nedelja Karmeljske M. B., se bomo s tim večjim zaupanjem priporočali Devici Mariji. Vožnja jto železnici tja in nazaj ter vstopnina v Postojnsko jamo — vse skupaj znaša 9 K. Da bomo čemprej uredili razne z« de ve glede izleta, prosimo vse, ki >e žele nam pridružiti, da vsaj do 1. julija naznanijo svojo udeležbo za izlet s svoto 9 K v župnišču na Viču ali ]>n pri g. Franu Gorjupu, predsedniku društva iu delovodji c. kr. tobačne tovarne. V št. 19. letošnjega »Domoljuba« se je v sporočilu o delovanju tukajšnje ljudske posojilnice vrinila neljuba pomota. Bralo sc je, da je bilo čistega dobička le 123 K 89 vin. Resnici in dobri stvari na ljubo bodi pojasnjeno, da je imela posojilnica lansko leto čistega dobička 1123 K 89 vin. Ta lepa svota priča, ako vpošte-vaino tukajšnje razmere, kako marljivo deluje posojilnica in da zato zasluži, da se je somišljeniki s popolnim zaupanjem lahko oklenejo. n Mladeoiški tabor na Žalostni flori pri Prcserju. Na sv. Petra in Pa vla dan dne 29. junija se vrši na Žalostni gori pri Prcserju tabor vseh mladeničev vrhniškega sodnega okraja. Tabor se začne ob pol desetih s sv. mašo in cerkvenim govorom, nato slede govori in razgovori zunaj na prostem. To bo trajalo do pol ene. Potem se vrši na Bi •egu skupno kosilo. Obvezani so priti vsi >Orli < in sicer, čc bo lepo vreme, v krojih, povabljeni so pa iskreno vsi drugi mladeniči, predvsem mladeniške Marijine družbe. Tvarina, ki se bo obravnavala na taboru, bo zanimala vse mladeniče, ker se bo govorilo in razpravljalo o vsem mladeniškem življenju. Naj bi bili tudi možje zastopani v častnem številu! n Iz Idrije. V ponedeljek, dne i. maja t. 1. je imel tuk. cestni okrajni odbor sejo, katere se je udeležilo deset odbornikov. Dva odbornika sta bila odsotna. Odlior je odobril računski za- ključek za leto 1913. Dohodkov j,- bi|c 81.163 K 71 h, stroškov 45.209 K 45 j, in primanjkljaja v gotovini v!07l K 90 vin., ki ga je načelnik g. Franc Dj. dič pokril proti povrnitvi v letu 1911 da ni bilo treba načenjati koncem lota v hranilnici naloženih prihrankov v znesku 38.626 K 16 vin. — Cestni odbor je v tej seji tudi sklenil letos pričeti z zgradbo nove ceste po Kanornljj. i{er se goriški deželni odbor še ni odločil za gradnjo ceste iz Oblakovega Vt1m proti Tribušam, se bo rfova cesta izpeljala najprvo do Jurija Gnezda \ Ka-nomlji ter nadaljevala šele takrat do Oblakovega vrha, ko bodo Goričani pričeli graditi cesto na svojem ozemlju.-Kakor smo izvedeli, pa je imela ta cesta še v zadnjih trenutkih pred sklepom nasprotnike med cestnimi odborniki. Sicer pa sta bila samo dva. — Sede j sc zgradba ceste ne more več zavlačevati. Tako se bo vendar enkrat uresničila več kot trideset let stara želja kmetov v Kanornlji po novi cesti. — Tudi kme-lom na Vojskem želi cestni odbor izboljšati prometno zvezo s sklepom, da priporoča deželnemu odboru vsprejem občinske ceste iz Idrije na V ojsko meti deželne ceste II. vrste. Težkoče hod > sicer radi slabega stanja te ceste ii> pa, kjer je njen gospodar po večini gozdni erar. Sicer se bo pa tudi ta zadeva sl> 1-šala ugodno rešiti. — V ravno tej seji se je dovolilo posestniku Francetu Pet-riču in tovarišem v Sovri pri Žireh podpore 800 K za popravo mostov čez Sov ro in Žirovnico. Les 111 kamen so priskrbeli posestniki sami; treba je bilo samo denarju za cement in delavce, ki ga jim jc cestni odbor primaknil. Idrijski občini je cestni odbor dov< lil prispevek 92 K 74 vin. k popravil 11 im stroškom za žični most čez Idrijco pri Zagodu. Priznati moramo resnic> na ljubo, da je naš cestni odbor marljiv ter da dobro zastopa koristi krneč k-m ljudstvu glede cestnih zadev. n I/. Trnovcfln. P ri nas smo pil v primeroma I aelo ugodno na splošni počuiek. olajša iu odstranjuje obolelosti sopil ' kratkem času. htvlrnt tavaj a K. t,- se dobi v vseh lekarnah. se sveti, Izgubljen mož, Ena noč na Rumu »Mravlja«. 60 vin. 3. Fr. Jaklič: Za možem, V pustlv je Sla Iqs. Jurčič: Pravda med bratoma. 60 vin. Spominki prvega sv. obhajila. Krasne umetniško dovršene podobe, namenjene prvo obhajancem v spomin na najsvečanejši in naj srečnejši dan v življenju se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena podobe je na drugobarvnein papirju z napisom lo vin., pod celuloidom 90 vin. in je torej zelo nizka. r\ad vse primerna kot darilo prvoobhajancem je tudi ravnokar izišla knjiga: Vzorniki prvega sv. obhajila. Zbral Sn uredil Anton Kržič. Cona 1 K, v platnu 1 K liO vin. V tej krjigi je podan šopek najspodbud-nejših vzorov za prvobhajance, ki bo na otročjo dušo blažilno vplival ter jih novajal k lepemu bogoljubnemu življenju. Za darilo je nadalje aad vse primerna zbirka: Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva, ki obsega tri zvezke, izmed katerih Mane vsak nevezan 60 vin., vezan 1 K. — Ker obsega vsak zvezek nad 150 strani, je cena rolo nizka. Zbirka podaja krasne poučne in vzgojne spise mladinskih vzornikov. Katoliška Bukvama v Ljubljani. To morate brati: Vsako sredo in soboto se prodajajo različni ostanki blaga za obleke in perilo — za skoro polovično ceno pri podjetju zvezdnih t k a n i n »H c r m e s« v Ljubljani, Šelcnburgova ulica št. 5, I. nadstropje. Ostanki pošiljajo se tudi po pošti! Pišite po cenik, ga pošljemo zastonj! Naslov za pisma zadostuje: »Hermes«, brata Vokač, Ljubljana. Umetnost življenje si podaljšati. Krištof Viljem Hufeland, slavni zdravnik in dobrotnik človeštva, ki je živel v Goethejevi dobi, je spisal knjigo »Makrobiotik«, to je »Umetnost podalj-fati si življenje«, ki je prevedena v vse jezike in v kateri dobesedno piše: »Čemu iščete posebnih sredstev za podaljšanje svojega življenja? Vporabljajte mojo umetnost, ohranite si zdravje, za-branjujte bolezen, ako jo pa že imate, jo zdravite; to je edina pot v dosego visoke starosti.« Kaj ohrani zdravje in ozdravi bolezen v začetku? Pravilna prebava, ki jo povzroči na mil način »Hunyadi Janos«, ki jo imenuje profesor Marocco v Rimu »pravega varuha našega organizma«. Hunyadi Janos dobite v vseh lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. £axfgei I idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj ki gotovo in milo učinkuje in ima naj. boljši prijeten okus. Izvirna škatlia (20 kosov) L 130. Dobiva so , lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. r« U obtoženec? m§m Vsak, ki skrivalnico prav reši, dobi naslednjo nagrado. Prvi trije rešilci dobe naslednje tri glavne nagrade: prvi rešilec dobi v blagu v vrednosti. . . K 100-— druf »» » >, » » >, • • • ,, 50-tretji „ „ „ „ „ „ . , , „ 25'— Dalje dobi vsaki 5. 10. 15. 20. 25 rešilec itd. zavitek diverznega blaga v vrednosti 20 K, ali pa dama žensko, gospod moško obleko. Rešitvam naj se priloži t K v znamkah ali po nakaznici za ma-nipulacijske stroške. Skiivalnico blagovolite izrozati in „toženca" očrta ti s črnilom in odposluti kot pismo. Nagrade se bodo razdelilo pod najstrožjo kontrolo in takoj odposlale. Rešitve naj se pošljejo do 22. maja 1914 na: Tkalnica „Austria", češka Čerma št. 106 pri Nachodu, Češko. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 6. maja: 24, 5, 35, 81, 44. Dunaj, 9. maja: 45, 7, 83, 44, 8. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana. 12. maja 1914. Deželni pridelki: PSenlca .... Rž ..... Ajda..... lečmen . . . . Oves..... Proso belo . . Proso rumeno . , Koruza star« . . Koruzo nova . . Leča..... Grah...... Laneno seme GraSica..... DomaČa detelja Fižol Ribmčon . . Fižol Prej>eliCar . Fižol Moniialou . Čebulo..... Krompir . . . Zelje sveže . . . Zeljekisiobrezsoda Repa gorenjska . . Repa sveža . . Repa kisla brezsod.i Brinle. . . . Kumna . , . Orehi .... Gobe suhe . -Suhe hruške . , Suhe Cešplje . , ježlce. . . . , Želod .... Smrekovi storži Seno .... Slama , . . Stelja .... Cena i K V Živina, meso I 20 1 18 SO živa vago: 1 -'4 — Goveda pitana , 20 — leleta težka . , . 1 10 - Teleta mola . , . 23 - PraSifi..... 1 KoSIrunl .... 18 50 ; a1 30 24 — Kuretnina in drugo: 32 — Maslo kuhano od — — K 200-— do . . . 1118 — Maslo surovo od 33 K 270 - do . . . 34 j 27 Sionina svežo(Speh| 50 Slanino prekojenn . 20 — Mast svinjska , . 4 SiO Loj....... lajca 100 komadov — 8 ............ 1 .10 Golobi..... — Gos..... 21 — 70 — 88 - Kolonialno blago 50 -- na debelo: - liiž Ranaon od K 25'— do . . . — Kava Santos od 7 50 K 2011— .... 6 — SladkorodKei -do : 3 Petrolej ..... 1 Cena K Iv 280 asu - !5H j -I OH 10» SMerMilijDO mlečno milo BEHOMAUN t CO„ Tešln ob Labl ie ulojkopraj neobhodno potrobno r.a raoijonulno noizovanio kožo in lopoto. Vsaki (lan pobvalnloe. * Dobi so povsod A 80 vin. 715 Prcklic! Podpisana prekličom s tem vso 4. aprila IUI4 govorjene žaljive besede o gosp. Ivani Sem"ur, tet jih obžalujem. Šmartno, 2. maja 1014. 1612 Franfa Ocvlrk. Zas.užek povsod v last. domu. Lahko pletenje. Prosp. zastonj. Kari Woli, Dunaj, vu.iiirlahlll8rsir.fc2 : Železnica : za prevažanje mate-rijala. Lokomotiva na na motor s 24 vozovi in 3 km tračnic 1 mostna tehtnica so cono na prodaj. Vprašanja odpošilja pod ,Walzwerk 1588' Rafael, Dunaj Graben 28. 1531 I Vojn plačani ako VašibkUT-|ih očes, bradavic in trde kože tekom 3 um bolečin no odpravi moi uničevalce ko-- ronin Rla-Dalzam. — Cona lončku y. jamstvenim pismom 1 K, S lonSkl K 2-60. Kemenv. Kaschau (Ml. Poštni predal 12 711 Odrsko. iUmetne ?<<6e lircz ruvanja zobnih korenin se ustavl/ajo arie-rikanski umetni zabit, posumezno ah cela zu-bovia, izvzemii nedelic m praznike vsuk dan oa 6 ure z/utrai do 6. zvetei v ko nc. zobnrsk. atelje O. Seydl lo L/ubnuna, Stritancva ulica si. i. rja m OBOZJE ln KOLESA na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zastonj. F.Dušek.tovarnaorožjo, Koles, Šivalnih strojev. Opočno ob dri. žel. 212S, CešKo. 3367 KflVfl 50% ceneje! Ameriška itedilna kava, lepo dišeča, Izdatna In šted-Ijiva, 6 kgr vreča za po- BkUBnJo K 10' - noši. prosto po povzetju Pol kilogr. prvo. vrstnega linrgi čaja za 3 K posije: A. SapUIr, i«voz kave in čaja, Tiazabopa&nj 473. draginja jo vedno vLM ja za-alužuk pa majhen. Akn nočete , m nI i m trudom ffotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnil«, t pismu znamko zu K) v)l. ia svoj natančen naslov r.a: JOSIP BflTIČ l Ilirski Bistrica 30. um. Varstveno 2i«artvuo. prime nihtudi zanajtežjadela ki so mi vsled 7akasucic pošiljatve ostali, proda: iin m razpošiljam 7a lastno ceno po K H- - par. Ti če\ Iji so iz najboljšega surovega usnja z močnopodkovanitni p -dplatl. s podkvicajni r.r. petah in jer-menčki. Čevlji so jiosešno priporočljivi za alpske ,.c/clt. I'ri naročilu zadostuje nrra v cent metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska raz-poSiljalnica čevljev FRANC IIUMANN, DUNAJ 2, Aloisgasse ,1/D , Od c. kr. trgovskega sodišča1 lirotokoliranatvrdka. Odvetnik 1. U. Dr Pavel Valjavec ] sc je preselil z Duiiaja v Postojno, kjer bo imel svojo pisarno v Garzarolli-jevi hiši tik okraj, sodišča. Katoličani v glavnem mestu na Kitajskem. V Pekingu, glavnem mestu na Kitajskem, je prestopilo v letu 1913 nad 37.000 oseb v katoliško cerkcv. Ha žagarsko In mlinarsko obrf sprejme takoj ali pozneje pod ugodnimi pogoji krepkega = učenca = krščanskih staršev Franc Mihelčič, Brc:l 10, p. Dol. Logatec. 1619 Eseiica Za ŽSl0d6Cf g-u, dobro proizkr na pri tožkočah pri prebavi in v želodcu, zaprtju, pomanjkanju slasti. Urejuje prebavo, V vseh lekarnah po K 1-20 in 'J : KLOBUKU slan ..ike, čepice, kravate, č: .Ije itd potrebščine kupite po najnižji ceni v modni trgovini 1481 IVAN PODLESNKK iiasl., LJubljana, Start trg štev. 10. Specijelna zuloga klobukov za gg. duhovnike. Kdina zaloga orlovskih potrebščin. 1'oštna naročila hitro in točno. Učenka za trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom se sprejme v krščansko hišo. Kje, pove iz prijaznosti proti priloženi dopisnici uprava ,Domoljuba' pod št. 158S. Premožen posestnik na deželi bi so rad oženil z ne nad 30 let starim dekletom, posebno premoženje se od nje ne zahteva, pač pa vernost in čo možno sposobnost za gostilnifiarsko obrt. iSlike in pisma naj se do konca maja pošiljajo na upravivištvo „Domoljuba" pod šifro „Mainik 1914 1607". Tajnost zajamčena. Iti07 H« za sedlarsko obrt sprejme I. Kralj, Železniki. posestno v slovenskem kraju Koroške se radi družinskih razmer prostoyo- mvirefSjrg Meri čez 60 ora-ljno po nizki ceni [Jo* BSSafflo lov, razen - oralov nrondivano. l'oslopja so v dobrem stanu, lep živinski hlev, tudi je domač mlin in lasten vodovod, kakor tudi razni poljedelski stroji. Gozd lepo zaraščen, nekaj lesa za prodat.. Sena se dobi okroglo 100 voz. 'Redi se lahko 25 glav živine. V farno cerkev je 20 minut, do žel. postaje pol ure, do Celovca s/, ure, kjer se mleko proda po 20 v liter. Tudi se mleko lahko odda doma, — Več se izve pri lastniku Miha Jerinn, Sv. Urh št. 2, Žihpolje, Koroško. Posestvo blizu Ljutomera na slovenskem Štajerskem se proda. Izvanreclno dobra zemlja, krasno poslopje. — Cena za. vso kakor stoji in leži 75 0 0 K Ponudbe na naslov H. Drolen'k v Ljutomeru, Štajersko. Turške kose pozna že staro in mlado kot priznano najboljše, ker v vsakem oziru prekašajo vse druge izdelke. Dobijo se v dolgostih cm 56 61 67 cm 72 78 84 po K 1'90 po K 2 20 p tri S. ŠJ^ABAf} v Kfsmjski gori. Naročila čez 10 komadov franko vsako posta o. !! Agitirajte za »Domoljuba"!! Iz gorske rži se pošilja po povzetju v zavojih po 5 kg franko za K 375 z dodatkom lepih platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne Fran Sax, Maslovedy pri Smi- fitz, (Češko). Prosimo poskusite. Advokat v d^ Ferdo Cerne se je priselil v Kranj v hišo gosp. Iv. Pfeiferja. (vhod z Jahačevega dvorišča). 1650 Proda se prostovoljno • v • in velik vrt, dve njivi, veliki travnik, en gozd. V hiši je bila gostilna in je posebno v pripravnem kraju za prodajalno, pri cesti na Bistrici, 10 minut od kolodvora Mokronog. Pojasnila daje in dogovarja so z AIojz.Koprivc v Grosupljem, Dolenjsko. Sprejmeta se takoj pod ugodnimi pogoj dva krepka dečka 14 do 16 let staro, poštenih staršev, v popolnoma na novo moderno urejeno vodno fužino, kjer so izdeluje razno orodje. J. Hočevar, izdelovalnica sekir in raznega orodja Mekinje -Kamnik. 1574 Izurjene kopače z dnevno plačo, sprejme rudnik Hollersbach, Ober-Pinzgau, Solnograško. 1627 Zmaga na celi črti! najboljša kolo v monarhiji, si pridobiva stalno novo privržence. Dobri foiooritiičHi anarali! "sai nodosežno ceno! Kompletno z zraven »padajočim od K l 1)0 do K GC0—. Odlikovano /. avstrijskimi državnimi in zlatimi kolajnami. Aparati za hitro fotografiranje, fotogralični automati, Priložnostni nakupi! Glavni cenik ob-*K«|0(*: 200 strani zastonj. 1191 ELFH. BIRNBAUM foto ndtistrija, Hirschberg 644, Češko. dooro, ceno ljudsko kolo, povsod radi kupujejo. 1159 Ceniki zas oaj ln franko na Kranjskem pri: J. Jaz & »in, Ljubljana. F. Tachinkel, Kočevje. Osterr. Watfenfabriks - Gesellschatt, Steyr. i SANATORIUM • EMONA I 1 ZA ■ NOTRANiJE -LN-KIHURGICNE -BOLEZNI. •PORODMSNICA. 7LtXBLtJANA'Komenskegaulica-4 SEF-ZDRWNK:praN^jDR-FR.PERGANG ^ Modne celire m ripse 1914 atlas, batlat, lanen, karafaal, rjuhe, platno, dama-sti, žepni robol, brisače, modrotisk, lnlete, kote-nine, blago za damo ln gospodo in drugo tkanine razpošilja 14:10 lannclail PJlannl/ ročna tkalnica št. 46, v Bistrem Ufll U4I0V 111(11 Dn, pri Novommestu ob Met., češko. Vzorci zastonj. Od ostankov ho vzorci ne po-pošiljajo. is m ostankov ceflrja /.:i srajco in bluzo, po 3 inotro za 10 K noiranko, ali :K1 niotrov za 20 K franko. .10 in cofirja, katlafasa. dolona itd. lopo sortirano 20 K, najfinoišo vrsto 25 K iranko po povzetju. MliiinH frvnn zneskov za opravo je iz-1I1IIIJUI1 HiUn plačal v nekaj mesecih 2349 ..MADCHENHORT". Prvo splošno humanitetno društvo za opravo možitve godnih deklet, Dunaj I.Franz Joseis-Kai Nr. 43. Predsednik: Prjor Rudoll grof Mels-Colloredo. - Vsak CIbii vplaCa v 2 letih k večjemu K 294 - In dobi v slučaju možitve po 2 letih K 60« potemtakem obteslovanje no 124°<, j brez določene starosti Sprejem . brez razlike vere ' brez zdravniškega spričevala Sprejmejo sc zastopniki pod godnimi pogoji. — PlaCita sprejema: Martin Raznožnlk Spodnja Šiška v Ljubljani, Cesta na držnvno železnico 119 na rnrwSaJ» Poslopje, travniki, njive in ild. piUUdj. gozdi. Cenu 13.000 K in tudi samo 6000 K, če kdo noče vsega. — Nahaja se prav blizu železniške postajo Št. Janž. Več so izve pri Alojziju Knez, Tržišče na Dolenjskem. Igu. Vok Ljubim Sodna ulica št.7. Ceniki zastonj in poStnine prosto. 10 izbornih vrst se oeno proda. 903 40 m dobrih ostankov za obleko......K 16*— 40 „ popol. modernih ostankov za obleko „ 20-— 30 „ - „ linih ostankov sukna-.....- 18'— 5 komadov težkih, belih, postelj, rjuh • . . „ 10-— 1 ducat dobrih brisač" . . ........„ 2'00 1 „ zelo težkih platnenih brisač . . . • „ 48o 1 v finih brisač izdamasta ...... „ 6 — 4 konmdi najboljših ženskih srajc s čipkami „ 6 40 4 * solidno ba>vanih moških srajc . . „ C40 50 kom, močnih žepnih robcev belih in barv. „ 8*— Adolf Zucker, Plzen 131 (češko). Največja izdelovalnica perila in tkanin. Razpošiljam samo po povzetju. Vzorce no razpošiljam. Neugajajočo vzapiem brez obotavljanja nazaj. r Pozor! Pozor! 5 Najtrpežnejše kritje sedanjosti jc in ostane I zolllošhl Skrili : preizkusen že nad 60 let. Kdor hoče imeti S dobro in trpežno streho, naj se obrne na ■ tvrdko Urban Weber nasl., Zalilog, poŠta t Železniki. 1180 Zahtevajte vzorce! Da bi Čimbolj postala znana moja tvrdka, razpošiljam čevlje lastnega tovarniškega izdelka iz dobrega materijala in vsakemu primerne, v popolno zadovoljstvo vsakega naročnika. VojaSki čevlji za hribolazce, silno močni iz najmočnejšega suruvega usnja z jermeni, posebno pripravni za gorske kraje, neokovani, ducat K 90'—, par K 8'—. isti s podkovanimi podplati in podkvijo ducat K 95'—, par K 9'—. Čevlji iz konjskega usnja Ia kakovosti za gospode, ducat K 114'—, par K 10'—; isti za dame in dečke ducat K 96'-, par K 8 50. Najlepši box-čevlji na zadrgo izvrstne kakovosti, elegantne oblike za gospode ducat K 144'—, par K 13'—; za dame in dečke ducat K 114'—, par K 10 —; za otroke St. 23 do 25 ducat K 54'-, par K 5'-, St. 26 do 29 ducat K 72'—, par K 6'50, št. 30 do 35 ducat K 90'—, par K 8'-. 1163 Ker pošiljam samo dobro kvaliteto, sem prepričan, da me vsaki naročnik priporoči v krogu svojih znancev. Pri naročilu zadostuje Številka ali dolgost stopala v centimetrih. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev = Jožef Vašatko, Mšsto Ždar, Morava. N. O/trmva/lo va železnato J{ina-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornlokus. Veikrat odlikovano. Rad 8000 zdravniških spričeval. c. in kr. dvomi dMolj TfiST-Barkovlje. =••=» to ni bilo in ne bode. Resnica pa je, ako bobovi kavi mojo izvrši no žitno kavo primesite, dobito krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico cenoji, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3-50 v lepi vročici vsake poštnine prosto in vrhu toga dobite v (lar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri K, TiSler, Schonfcid pri BeCovu (ČeSRo), IN G £ R šivalni stroji za vse šivalne smotre = se dobivajo po vseh naših prodajalnah = Singer Ko. delil. dr. šivalnih strojev. Ljubljana, Sv, Petra cesta $1.4. Novo mesto, Glavni trg St. 45. Kranj, Glavni trg 5t. 119-Kočevje, Glavni trg 51. 79' Najcenejša in najhitrejša vožnja - 3 " == je s cesarskimi brzoparniki = Kronprinzessln CScilia. Kaiser Wllheim II.. Kronprlnz Whhelm.Kalser Wilhelir derCrosse, CeorS Waschln£lon. Prlnz Frledrich Wilhelm. Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari Tlšlerjevi gostilni. Listerjevi angl. motorji na bencin petrolej in plin, Jokomobili |Kft vso ol>ratuo liamcno od :lt/s—10111'. Hftgn. Užigalec Najmanjša poraba kuriva I Ugodni plačilni pogoji I Najenostavnejši motor za kmetijstvo) Mnogo tisoč v rabi! Ceniki in obiski zastonj! R.A.Lister&Co. družba z oraeiono zavezo «82 Dunaj HI/2, Hintere Zollamtsstrasse št. 9. Polni jarmeniki za žage in vseh vrst stroji za obdelovanje lesa najnovejše izborile konstrukcije in izborne izvršitve. Vsi stroji za mizarje, kolar-je, sodarje in tesar- je. Turbine za vse vodne razmere. — Preclzlj. re-oulalorli. NajboljSa urino-roiila tu in inozemskih obrator. ToEasoo v detuTurbinska naprava za kranj. detel, elektrarno: 2 turbini no 1609 konj. sil, 1 Ks sivega skubl|enega K L —, boljšega K 2'40, pot belega prima K 2'80, belegaK 4'—, tlnega mehkega puha K 6. prvovrstnega K 7 —, 8 — in ti 00. Sivega puha K 6 —, , belega finega K 1C*—, prsnega puha K 12'—, od pet kg naprej franko. 242U DoorSene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, rudefega modregu ali belega inlet (nanklng) blaga 1 pernica ISO cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zgtavnlcama, vsaka ca. b0 cm dolga, Jocra široka, zu dostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim perjem K 10'—, s polpuhom K 2"'—, s puh petjem K 24'—. Posamezne pernice K 10 —, 12'—, 14 -, 10 -. Posamezne vzglavnlce K s-—, 3 00 Pernice 200Xh