ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV 1) DK ŠT. 24 — TOBAČNA TOVARNA VPRAŠANJE: Kaj je z rekonstrukcijo Tržaške ceste, kdo je odgovoren za vzdrževanje lokalnih cest (Tobačna, Langusova itd.), ki so v tako slabem stanju, da je nevarnost nesreč vsakdanja? ODGOVOR: V okviru rednega vzdrževanja vozišča je možno pričeti s popravili predvidoma v začetku meseca aprila tako da naj bi bila popravila večjih deformacij končana po možnosti do 1. maja 1977. Navedeni roki so približni, ker je delo samo, tj. krpanje tlakovnega vozišča in robnih pasov, odvisno predv-sem od primernega vremena. Popravil namreč ni mogoče izvajati, če je vozišče mokro ali vlažno, kakor tudi ne pri ne-primernih temperaturah površine vozišča. Z navedenimi vzdrževalnimi deli bodo odpravljene večje deformacije vozišča in zakrpane udarne jame, ne bo pa izve-dena obnova kompletnega vozišča Tržaške ceste. Vzdrževalna dela, navedena v prvem delu dopisa, financira Republiška skupnost za ceste, izvaja pa jih Cestno podjetje Ljubljana, ter bodo sredstva zanje zagotovljena po sprejetju finančnega načrta za leto 1977. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Vodja sektorja za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest: MIRAN POČKAR, dipl. inž., 1. r. 2) KS »MALČI BELIČ« VPRAŠANJE: Opozarjajo na nujno ureditev mestnega prometa (ob koni-cah je preredka frekvenca vozil) ter predlagajo, da se preuči obračališče na križišču s Tbilisijsko ulico zaradi oddaljenosti sedanje linije od naselja. ODGOVOR: Povezava naselja VS-4 Bonifacija z javnim mestnim pro-metom je pogojena z izgradnjo oziroma podaljšanjem Ceste v Mestni log do Tbilisijske ulice. Poleg tega bi morali pred-hodno zgraditi še obračališče z urejenimi sanitarijami za naše delavce. Podaljševanje oziroma odpiranje novih prog mestnega prometa je odvisno še od nabave novih vozil. Glede na to, da je naše podjetje oziroma TOZD Mestni potniški promet zaklju-čila leto 1976 z veliko izgubo, ne bomo uspeli v letu 1977 rea-lizirati planirane nabave novih vozil. Tako v tem letu tudi ni računati na povezavo omenjenega naselja, kljub morebitni realizaciji ostalih pogojev, to je izgradnja obračališča in podaljšanje Ceste v Mestni log. Kar se tiče ugotovitev obča-nov naselja VS-4, da je ob konicah preredka frekvenca vozil na tem kraku Ljubljane, moramo povedati, da dajemo ob prometnih konicah v promet maks. možno število, to je od 178 vozil jih je v prometu 160. Vozila so glede na potrebe enakomerno razporejena po vseh progah mestnega prometa. Res je, da so vozila mestnega prometa v kratkotrajnih pro-metnih konicah preobremenjena le v ožjem središču mesta, medtem ko kapacitete zunaj tega območja povsem zadoščajo. VIATOR — TOZD Mestni potniški promet Direktor: RUDI ŠTIGL, dipl. oec, 1. r. 3) OK ZSMS VPRAŠANJE: Kdo se v občini Ljubljana Vič-Rudnik ukvarja s problema-tiko mladinske kriminalitete — verjetno Center za socialno delo vsega ne zmore in je tudi premalo, kakšni ukrepi se pri-pravljajo za izboljšanje stanja, saj je podatek, da občina Vič-Rudnik pokriva 1-6 vseh prestopkov v Sloveniji? Kaj je z dodatnimi ukrepi v mestnem merilu, kaj delajo SIS in druge institucije, da bi se stvari omilile? Prosimo, da nam v najkrajšem času posredujete pismen odgovor na omervjeno delegatsko vprašanje, ker ga moramo objaviti v Naši komuni. ODGOVOR: V skladu s predpisi s področja kazenske zakonodaje obrav-nava in rešuje problematiko mladinske knminalitete v naši občini Center za socialno delo. V okviru Centra za socialno delo deluje še komisija za razvrščanje in razvid otrok motenih v vedenjskem in osebnostnem razvoju, katere naloga je diag-nosticiranje in napotitev otrok in mladostnikov na prevzgojo v ustrezne zavode. Zaradi občutnega porasta mladinske kriminalitete nasploh v Ljubljani, saj naša občina trenutno zavzema prvo mesto, Center za socialno delo te problematike glede na utesnjene prostorske in kadrovske pogoje ne more uspešno reševati. V ta namen je Center za socialno delo izdelal raziskavo z naslovom »Analitični prikaz problematike mladoletnega prestopništva v občini Ljubljana Vič-Rudnik«, katero je obravnavala tudi skupščina skupnosti socialnega skrbstva na svoji redni seji dne 14. 10. 1976. Sprejela je določene ukrepe za učinkovitejše reševanje teh problemov, vendar pa so ti ukrepi zaradi slabega materialnega položaja skupnosti so-cialnega skrbstva, dolgoročnega karakterja. Center za socialno delo se trudi in v okviru svojih možnosti rešuje problematiko s področja mladinske kriminalitete, uvaja nove sodobne metode pri obravnavi teh problemov, vendar pa kljub največji pripravljenosti in sodelovanju z Upravo javne varnosti v Ljubljani, oddelkom za mladinski kriminal, javnim tožilstvom in sodišči komaj uspe opravljati kurativno delo na tem področju, da o preventivnih ukrepih sploh ne govorimo. Poleg Centra za socialno delo v naši občini deloma obrav-navajo probleme s področja mladinske kriminalitete šolskih otrok še socialni delavci na osnovnih šolah, v manjši meri pa tudi komisije za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih, katere pa imajo v svojih vrstah žal premalo za to usposoblje-nih kadrov. Pri odkrivanju mladinskega kriminala pa bi-stveno vlogo še vedno na tem področju opravljajo Postaje ljudske milice. V okviru mestne skupščine je o omenjeni problematiki razpravljal tudi družbenopolitični zbor, ki je zadolžil vse dejavnike, ki se ukvarjajo z reševanjem problematike krimi-nalitete nasploh (tudi naš Center), da izdelajo konkreten akcijski program ukrepov za omilitev in odpravo kriminala in nasilništva v Ljubljani. Vendar pa v samih akcijskih planih in deklaracijah ne vidimo rešitve v uspešnem boju proti kriminaliteti, temveč je potrebno izboljšati predhodno tako materialni kot kadrovski sestav služb, organov in organizacij, ki imajo nalogo zatirati in omejevati kriminaliteto nasploh. Na kraju naj pripomnimo še to, da porast mladinske krimi-nalitete, ki v zadnjem času zavzema občutne dimenzije, ni samo problem socialnega skrbstva, ampak vsesplošni druž-beni problem. Tako je na tem področju nujna širša akcija vseh dejavnikov, ki imajo v svojih programih naloge s področja boja proti kriminaliteti, ki bi pripomogla k odkrivanju otrok in mladine, ki nakazujejo socialno neprilagojenost, k odkri-vanju njihovih družin, ki nosijo v sebi elemente negativnega vpliva na lastne otroke, predvsem pa nemoč ali nesposobnost njihovega vzgajanja. CENTER ZA SOCIALNO DELO Občine Ljubljana Vič-Rudnik Direktor: PETER VRHUNC, 1. r. 2. DELEGACIJA DK ŠT. 24 — TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA VPRAŠANJE: Kaj je z rekonstrukcijo Tržaške ceste; kdo je odgovoren za vzdrževanje lokalnih cest — Tobačna, Langusova ulica idr., ki so v tako slabem stanju, da je nevamost nesreč vsakdanja? ODGOVOR: Rekonstrukcija Tržaške ceste je predvidena v 10-letnem programu gradenj in rekonstrukcij cest v Ljubljani. Po pro-gramu dinamike gradnje, ki ga je izdelala Samoupravna inte-resna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa iz-gradnje cest mesta Ljubljane skupaj z Republiško skupnostjo za ceste, ki je ravnokar v razpravi, se bo jeseni 1977 pričelo z lokacijskim postopkom, projektiranjem in odkupi za rušenje predvidenih zgradb tako, da se bo v letu 1978 pričelo z rekon-strukcijo. Rekonstrukcija bo končana jeseni 1979. Do pri-četka rekonstrukcije pa mora Republiška skupnost za ceste vozišča vzdrževati v takem stanju, da bo varna vožnja. Tobačna, Langusova in druge ulice so mestne ulice, ki jih vzdržuje Komunalno podjetje Vič ter jih vzdržujep po planu vzdrževalnih del, v skladu s katerim se intenzivnejše vzdrže-vanje vrši na prehodu iz zimskega v pomladno obdobje. 3. DELEGATKA MARIJA WEBER, DK ŠT. 2 VPRAŠANJE: Kdo je odgovoren za preprečitev stanja na cestah (poledica 17-12-1976) in kaj se bo ukrenilo, da v bodoče do tega ne bo prihajalo? ODGOVOR: Za stanje republiških cest, katerih financer je Republiška skupnost za ceste, je odgovoren izvajalec Cestno podjetje Ljubljana. Za stanje drugih lokalnih cest in mestnih ulic pa je odgovoren izvajalec del Komunalno podjetje Ljubljana (fi-nancer za mestno območje je mestna skupščina, za izven-mestno območje pa občinska skupščina). Po pogodbah, ki jih imajo financerji del z izvajalci že sedaj ne bi smelo priti do večjih zastojev (razen ob izjemnih prili-kah) v bodoče pa bo potrebno še bolj zaostriti odgovornost izvajalca. ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE 1. DELEGACIJA KS VELIKE LAŠČE VPRAŠANJE: Delegacija ni zadovoljna z odgovorom na vprašanje v zvezi z poplavijanjem cestišča Velike Lašče—Karlovica—Knej. Kdaj bo izdan »nalog«, da se to cestišče uredi tako, da bo omogočen nemoten prehod oziroma prevoz za šoloobvezne otroke? ODGOVOR: Dodatno k odgovoru, kjer je bil podan plan območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, pojasnjujemo, da ima Komu-nalno podjetje Ljubljana stalen nalog, da vozišče vzdržuje tako, da kljub eventuelnemu pojavu poplav čimprej vzpo-stavi nemoten prehod. Ta dela sodijo v okvir rednega vzdrže-vanja, kar seveda ni zadovoljiva rešitev. Če bi hoteli, da bi se trajno izognili poplavljanju vozišča, bi bilo potrebno izvršiti rekonstrukcijo ceste, ki pa bi imela že rang novogradnje, kar pa trenutno spričo finančnih možnosti občine ni izvedljivo. 4. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA VPRAŠANJE: Za kaj so namenjeni ostali prostori Tehnike na Riharjevi cesti? ODGOVOR: V objektih trgovsko poslovne namembnosti ob Riharjevi cesti je poleg prostorov samopostrežne trgovine z bifejem in prostorov Ljubljanske banke v pritličju zgradbe predvidena še slaščičarna in sprejemnica kemične čistilnice. V nad-stropju pa so poslovni prostori za Ljubljansko banko in SOP Krško, druge etaže pa kot poslovni prostori za druge delovne organizacije. 5. KRAJEVNA SKUPNOST VNANJE GORICE VPRAŠANJE: Zakaj niso v programu za leto 1977 vnešene spremembe zazidalnega načrta za Vnanje gorice? ODGOVOR: Problematika zazidave območja Vnanjih goric se obrav-nava v študiji regulacijskega načrta za območje Vič-Rudnik in v kmetijskem prostorskem načrtu, ki bosta predvidoma še v tem letu pokazala določene spremembe v namembnosti površin. O navedenih spremembah so bili predstavniki Krajevne skupnosti obveščeni že na večkratnih razgovorih in ogledih skupaj s projektanti in predstavniki oddelka za gradbene in komunalne zadeve. 6. KOMUNALNO PODJETJE VIČ VPRAŠANJE: Komunalno podjetje Vič je bilo sopodpisnik samouprav-nega sporazuma o izgradnji soseske VS-4 Bonifacija — bločni del; poleg njega pa tudi skupščina Vič-Rudnik, Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič, Staninvest in drugi. Zakaj in na podlagi česa je IS skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejel sklep dne 15. 9. 1976 (o tem sklepu obve-stil delovno organizacijo 6.. 10. 1976), da se iz navedenega sporazuma oz. seznama podpisnikov črtajo nekateri izvajalci komunalnih del, med njimi tudi Komunalno podjetje Vič, kot tudi iz operativnega vodstva? ODGOVOR: Enako kot sprašuje delegacija Komunalnega podjetja Vič (zdaj Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Komunalne gradnje) zakaj to podjetje ni uvrščeno med udeležence in podpisnike Samoupravnega sporazuma o gradnji stanovanj-ske soseske VS-4, Bonifacija — bločni del, tako se je spraševal tudi izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik, zakaj je predla- gatelj samoupravnega sporazuma sploh uvrstil to podjetje med podpisnike sporazuma? Dejstvo je namreč, da je po sklepu SOb Ljubljana Vič-Rud-nik proizvajalec stanovanj za tržišče v tej soseski SGP »Gro-suplje« iz Grosupljega. Ta proizvajalec je s pogodbo proti plačilu prenesel na Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič obveznost zgraditve komunalnih objektov, tako da ima ta zavod vlogo investitorja pri gradnji teh objektov, kolikor se niso posamezne komunalne delovne organizacije obvezale, da bodo one financirale in zgradile posamezne komunalne objekte. Dejstvo je tudi, da v predlogu samoupravnega sporazuma Komunalno podjetje Vič ni bilo opredeljeno kot komunalna delovna organizacija, ki bi prevzela tudi skrb za financiranje gradnje komunalnih objektov, temveč le kot izvajalec grad-benih del po pogodbi. Taki vlogi je ustrezala tudi samou-pravna organiziranost podjetja (v najvišjem samoupravnem organu ni predstavnikov družbene skupnosti oziroma po novem: delegatov uporabnikov). Ker pa je samoupravna pravica in dolžnost investitorjev, da oni odločijo komu in kako bodo oddali v izvajanje posa-mezna dela, je izvršni svet ocenil, da vključevanje Komunal-nega podjetja Vič kot izvajalca gradbenih del med podpisnike ni primerno. S tem, da Komunalno podjetje Vič ni uvrščeno med podpi-snike sporazuma pa še ni rečeno, da ne bo izvajalec posamez-nih del. Obstaja namreč možnost, da bo ravno to podjetje izvajalec del pri gradnji komunalnih objektov; seveda če bo njegova ponudba v postopku za oddajo del za investitorja ugodna. NAČELNIK ODDELKA JOŽE LEKŠAN BFLEŽKE: i ¦ ' t I