       
P 46 (2018/2019) 5 23
 
SLIKA 2.
dnevi od 1. 7. 2001
p
o
p
ra
ve
k
fa
z
n
eg
a
k
o
ta
(s
ek
u
n
d
e)
SLIKA 3.
×××
Vodnikovo leto
M P
Leto 2019 je Vodnikovo leto. Spominjamo se
dvestote obletnice smrti pesnika, jezikoslovca in
novinarja Valentina Vodnika. Bil je kar najbolj za-
služen za uvedbo slovenščine v šolo v času Ilirskih
provinc. Je avtor prve slovenske pesniške zbirke.
Mediji in slovenski znanstveniki različnih profilov
so se v tem letu na široko razpisali o delu in de-
lovanju Valentina Vodnika, kaj vse da je bil in ko-
liko različnih stvari da je opravljal in tudi uspešno
opravil v svojem življenju. Še celo v astronomiji
je zapustil sledi – napisal je prvi slovenski astro-
nomski poljudni članek (nekakšno poročilo) o opa-
zovanju Venere z daljnogledom.
Kdaj so naši predniki začeli svoja astronomska
opazovanja zapisovati v slovenščini?
Poglejmo nekoliko v zgodovino naše astronomije.
Perlah, Strauss, Kobav, Hallerstein, J. K. Schoettl niso
pisali slovensko ampak latinsko. Potem je nemščina
polagoma izrivala latinščino. Vega je že pisal v nem-
ščini. Slovenščina pa je čakala na svojo priložnost.
Prvo slovensko napisano poročilo o astronoms-
kem opazovanju je napisal Valentin Vodnik in ga ob-
javil v Lublanskih Novicah, ki jih je urejeval. Poročal
je o opazovanju Venere v družbi strokovnjakov kot
tudi v družbi navadnih Ljubljančanov. Opazoval jo
je s teleskopom, ki je bil izdelan v Londonu. Imeno-
val ga je svesdno gledalo (najbrž je bil reflektor), a se
to ime za teleskop pri nas ni udomačilo. Predlagam,
da v celoti preberete spodaj priložen Vodnikov spis.
       
P 46 (2018/2019) 524
SLIKA 1.
Valentin Vodnik (1758–1819), slovenski duhovnik – frančiškan,
razsvetljenec, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, učitelj,
novinar, urednik, celo opazovalec in komentator astronom-
skega opazovanja.
Vodnik je Venero imenoval Vesherniza ali Venus.
V članku preberemo tudi ime Daniza za Venero. Lu-
blanske Novice (jan. 1797–dec. 1800) so izhajale ob
sredah in sobotah, da bi v njih Ljubljančane navdu-
ševal tudi za astronomska raziskovanja.
Šele po 45-ih letih je višnjegorski župnik Janez Ci-
gler (1792–1869), sicer pisec prve slovenske povesti
Sreča v nesreči (1836), napisal drugi slovenski polju-
dni spis iz astronomije, in to o Luni. Izšel je leta
1843, v prvem letu izhajanja Bleiweisovih Novic.
Po Vodnikovem članku so torej minila kar dobra
štiri desetletja do drugega slovenskega astronoms-
kega spisa. Vmes so pri nas izhajali le nemški astro-
nomski teksti v časopisih Carniolia in Illyrisches
Blatt, občasno tudi s kakšno astronomsko notico.
Naj zaključim, da je po vsej verjetnosti ta Vodni-
kov članek zares prvi poljudni slovenski članek, da
pa je kapucin, oče Hipolit Novomeški (pravo ime
Adam Gaiger; 1667–1722) že leta 1711 v svojem tri-
jezičnem slovarju Dictionarium trilingue v dveh de-
lih (latinsko-nemško-slovenski in nemško-slovensko-
latinski) prvič zapisal nekaj pomembnejših sloven-
SLIKA 2.
Trenutno še vedno prvi slovenski poljudni astronomski članek
– prva in druga stran Vodnikovega spisa, ki je izšel v sredo,
14. 2. 1798 v Lublanskih novicah in nima nobenega posebnega
naslova. V arhivu NUK v Ljubljani ga najdemo pod naslovom O
repatici.
skih astronomskih izrazov in jih strokovno obravna-
val, ni pa napisal prvega slovenskega astronomskega
članka. Ta je prišel na vrsto šele leta 1798, torej z
Vodnikom.
V slovenščini napisani članki iz astronomije so se
številnejše pojavili šele po letu 1848. Vsi so bili po-
ljudni. Strokovni in znanstveni slovenski članki iz
astronomije so nastali dosti pozneje (po drugi sve-
tovni vojni). Danes je slovenščina glede astronom-
skega izrazoslovja in obravnavanja najrazličnejših
astronomskih vsebin na strokovnem in znanstvenem
nivoju povsem enakopravna ali enakovredna svetov-
nim jezikom, v določenih primerih pa je še celo izra-
zno natančnejša kot marsikateri od slovenščine sve-
tovno bolj znan jezik.
Literatura
[1] V. Vodnik, O repatici, Lublanske novice, 2 1798,
13.
×××