SPREMENITI JE TREBA POLOŽAJ KMEČKE ŽENE
V zadnjem času je problematika kmetijstva pogosto na dnevnem redu skupščinskih sej. Tako je skupščina obravnavala in sprejela poročilo o kmetijski problematiki, predlog prostorskega načrta za potrebe kmetij-stva in odlok o prostorskem načrtu. Vsebinsko zelo bogata je bila raz-prava v vseh zborih ptav ob poročilu o problematiki kmetijstva. Objav-ljamo povzetek razprave inž. Pepce Perovšek-Bitenc, ki je z mislimi o položaju naše kmečke žene opozorila na nujnost po hitrejšem spreminja-nju odnosov in emancipaciji kmečke žene, o čemer raorajo spregovoriti tudi naši družbenopolitični dejavniki.
REZULTATE   BOMO   DOSEGLE   LE   Z   DOLGOROČNIM NAČRTNIM DELOM
»Čeprav je v naši občini le 4,5 % kmečkega prebivalstva (v ZDA 5 %), je prav, da se problematike kmetijstva lotevamo z vso resnostjo,« je de-jala inž. Pepca Perovšek na začetku svoje razprave ter to v nadaljevanju podkrepila s potrebo po hrani, z možnostmi pridelovanja le-te, z nuj-nostjo ohranitve obdelanih površin in zaposlenosti dela prebivalstva. Po drugi strani pa velja v naši občini posvečati več pozornosti kmetijstvu tudi zato, ker imamo višji narodni dohodek kot v vrsti drugih bolj kmcč-kih občinah. Še posebno je tovarišica Perovškova opozorila na osrednjc vprašanje, na izredno občutljivost kmetijstva v odnosu družbe do njega. Kako se bo kmetijstvo razvijalo in kakšno stopnjo rasti bo dosegalo, je zelo odvisno od dolgoročne usmeritve in vlaganj v določena področja. Tako je npr. usmcritcv v govedorejo proces, ki zahteva dobro začrtano dolgorocno politiko do kmetijstva in do kmetijskega proizvajalca. Zlasti na slednjcga pa prevečkrat radi pozabljamo.
KMET — NAJDRAŽJE DELOVNO MESTO
Današnja kmetija je mala tovarna s celo vrsto dragih osnovnih sred-stev. V nobeni industriji ni delovno mesto tako drago kot v kmetijstvu — če računamo samo stroje brcz stavb, silosov in drugega. Danes mora kmet obvladati strojništvo, kemijo, biologijo, selekcijo in vrsto družbo-slovnih ved, čc hoče obvladovati vsakodnevno delo. Zato je šolanje
kmetov izredno važno in bi ga morali pospešiti s štipendiranjem na red-nih kmetijskih šolah pa tudi z davčnimi olajšavami. Tako bomo hitreje prišli do razvojne stopnje v kmetijstvu, ki bo dovoljevala sprejetje zako-na, da kmeti je prevzemajo le šolani mlajši kmetje. Po drugi strani pa bi se morali kmetje pri investiranju v strojno opremo bolj povezati, da bi bila oprema tudi bolj ekonomsko izkoriščena. Prav na tem področju pa bi po mnenju inž. Perovškove morale več storiti tudi krajevne skupnosti, predvsem pa bi tned kmeti ustvarjale dobre odnose, skupni interes in perspektivo.
KMEČKA ŽENA USTVARJA — SADOM PA SE STEKAJO ZEMLJIŠKEMU LASTNIKU
Tretje področje, ki se ga je lotila inž. Perovškova, je odnos do kmečkih žena. Eden od vzrokov, da se kmetije praznijo, je tudi dejstvo, da kmečki fantje ne dobe žena. In zakaj se dekleta raje odločajo za tovarno kot za kmetijo? Zaradi dela prav gotovo ne. Delo v tovarnah je naporno, delo čaka tovarniško delavko tudi doma. Pa vendar raje živi tako kot na kme-tiji. Torej ne zaradi dela, raarveč zaradi neurejenih odnosov vrednotenja kmečke žene. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov npr. je narejen na zemljiškega lastnika, tako kot v najbolj konservativnih zahodnih drža-vah. Starostno zavarovanje prejema zemljiški lastnik in tako je ostarela kmečka žena v velikih primerih odvisna od dobre volje »gospodarja«. Marsikje se dogaja, da žena vzredi prašiče, v kooperacijskcm obratu pa ne dobi izplačila, kcr je pogodba narejena na lastnika zemljišča. Delavki v tovarni ne dvigne osebnega dohodka njen mož, na kmetijah pa je to umevno samo po sebi, vendar zaradi stare miselnosti, zaradi neurejenega položaja kmečke žene kot soustvarjalke dohodka na kmetiji. V zadnjcm desetletju je kmetijstvo doživelo razcvet v tehnologiji, odnosi pa so ostali še kar stari. Ta razcvet tehnologije pa se ne bo nadaljcval, če ne bo raz-cvcta tudi pri človeku, prcdvsem v odnosu do izobraževanja, povezova-nja in enakega vrcdnotenja dela vseh, ki dclajo na kmetiji. Zakon o zdru-ženem delu bo zatorej moral čimprej prodreti tudi na naše kmetije.
S. G.