List 4.
Gospodarske stvari.
Kaj okus vina zboljšuje in je res zlata
vredno ?
Znano je, da nektera vina imajo jako oduren, go-ričen, zemeljin okus, Takošna vina sicer v mladosti so precej prijetna, kadar se pa razvijejo in v svoj stan stopijo, so zelo zoperna. Tako so mi vrhi v ljutomerskih hribih znani, na priliko vrh Kajžar v Št. Miklavžovski županii, kterega zavreto vino jako po stiperi diši, potem Pavlovski vrh v svetinski županii, ki daje slabega okusa vino, akoprem lega vrha dobro vino obeča, ker ga solnce celi dan obseva, — isto tako se nahajajo bregovi v Ormužu, Ljutomeru, Negovi, St. Benediktu itd.; posebno pa v ozir jemljem lastni vinograd v črešnjev-ski okolici radgonskih vinogradov, ki je ob času mojega pokojnega očeta do leta 1848. in od tega do leta 1852. še vedno svoj goričen, zemeljin, poseben duh in okus vinu dajal, od tega leta naprej pa vedno manj in manj tako, da, če bi mogel ta leta pridelano vino svojemu očetu pokusiti dati, bi mi gotovo rekli: „od kod pa je to vino?" in težko bi jih prepričal, da je iz njihovega nekdanjega vinograda. Toliko se je zboljšalo po umno narejenem gnoji, s kterim vinograd od leta 1852. gnojiti dajem.
Res je, da sem trte boljših plemen, kakor: riv-čeka, traminca, žlahne mušice, žlahnine bele in rdeče, klešeca, krhljikovca itd. že od leta 1853 pomnoževati in zasajevati dajal; al te še niso prekosile starih trt v rodovitosti in obilnosti, ker jih prejšnji vincar ni umel razločevati od unih starih trt, a ženske pa so s hobato travo tudi nežne mladičice požele. Inače pa je vinograd že prej s šiponom, velikim rivčekom (rizling) in drugimi dobrimi trtami v izvrstnem stanu zasajen bil. In vendar je tolika različnost v vinskem okusu! sladko in milorezno je; od goričnega zemeljnega prejšnjega okusa pa ni ne sledu več. Dišavost se malemu rivčeku pripisuje, ki pa še dosihdob ni prekosil z drugimi boljšimi trtami šipona v obilnosti, in je lani pogreban meseca maja pozebel, ter še le od lani vtegnejo vsa boljša plemena znašati tretjino šipona. Zatorej tudi ne morem niti rivčeku niti drugim boljšim trtam edino samo zboljšanega vinskega okusa pripisovati. Zboljšanje vinskega okusa se tedaj mora kje drugej iskati, in to v umno narejenem gnoji, kakor je v „Umnem vinorejcu" in pa v letošnjem „Koledarčeku" od slavne družbe sv. Mohora izdanem popisan.
Živinsko blato nima nikdar onih drobcev v sebi, ktere ima gnojnica (scavnica). Ako se tedaj gnojnica kakor sedaj pozimi kot led v slabe kraje vinograda nosi, ali pa inače raztajana na izkidani gnoj z zemljo pokriti poliva,   se blato,   gnoj, in pa zemlja napijeta z
drobci gnojničinimi, ki spreminjajo trtni sok  in zemljo rodovitejo narejajo.
Res je, da boljša plemena trt, tudi boljše vino dajejo. Al gnojnica prekosi navadni po sedanji puh-loti in raztresenosti narejeni gnoj tako gotovo, kot je solnce na nebu! Kdor ne verjame, ta naj skusi! Dragi vinorejec! vlij en škaf čiste gnojnice po suhi trati, pa boš videl, da ti bode vso travico požgala prvo leto in ne boš nobenega haska imel. — Al glej, kjer konj namoči suho trato, je ravno taka: še le čez nekoliko časa začenja na tem mestu prav temnozelena trava rasti, in trpi več let poredoma. Živinsko blato pa tega ne stori niti v prvem niti v drugem letu. Iz tega je oči vidno, da je gnojnica (scavnica) zlata vredna, in le budalo zanemarja tak  zaklad pri hiši in si ga v prid ne obrača.
Naj se še to pomisli. Navadni gnoj iz živinskega blata, listja, slame kot nastelje, ima le prvo leto svojo moč, amonijak, ki k rasti zdatno pripomore, drugo leto že pojema, potlej pa nič več ne koristi, zakaj ? Menda zato, ker se živinsko blato brž razkroji, razveže, spremeni, mine. Slama to isto stori, in brž strohni, le bukovo listje kot nastelja se še drugo leto premetuje brez vspeha in haska. Ali ni tako? Vzemi pa sedaj gnoj, ki se nareja, tako, da se na izkidani gnoj zemlje nameče in ves gnoj ž njo pokrije, potem pa z gnojnico po dvakrat v tednu poliva, in zapazil boš, da se živinsko blato, slama in listje kot nastelja tudi brž razveže in strohni; al črna zemlja napojena z gnojnico kot špeh ti ne bo strohnela niti se spremenila, temuč svojo močno vlago s svojimi, najbolj redivnimi drobci scavničinimi, ti bo tako dolgo gnojila, dokler sama popolnama ni izpita in izvlečena ter bližnji prazni zemlji podobna. Kar po vsaki pot dalje trpi, in torej tudi dalje gnoji. Ali pa tak gnoj tudi vzelenjadi, korenstvu, zrnji, žitu itd. svojo močvri-njuje in pridelke zboljšuje, tega ne morem zagotoviti, kajti moje njive zakrebščinarji obdeljujejo, kterih rabiti mi dosedanje vganjkljive okolišine ne dopuščajo. Tako tudi od novega vinograda okoli 3 oralov še nemam zadostnih skušenj. Da pa prvo leto nakošene trave, na travniku pognojenem s človečjekom ali inače ostro gnojnico brez primešane zemlje ali vode za dva dela, goveda rada ne žre, zavoljo amonijaka, smradu, to je gotovo.
Gospodarji! ako vam je ljubo poljedelstvo in sreča domačih pri srcu, delajte takošen gnoj! Kako bi bil jaz mogel na enem oralu lani 18 polovnjakov pridelati vina, da ne bi tako ravnal! sicer bi ga pa bil dobil svojih 30 polovnjakov, ako ne bi bilo spomladi pozeblo in bi ne bil poletni dež veliko grozdja vničil. Na tak način je vsak drug gnoj , ki se z velikimi stroški, trudom, zamudo, skrbjo itd. nareja, odstranjen.
Nakupičili si pa bote zlate rude, da bote strmeli! Ako vam pa ni za napredovanje mar in se vedno izgovarjate s tem:   „moj oče,  moj   dedek so tako delali
in ravnali, pa vendar so kruha imeli", spomnite se, da so stari 10 gld. dacije (davka) plačevali, vi pa ga plačujete 50 gld.! — Ce pa že nimate veselja^do umnega, rednega poljedelstva, raji ga opustite! Čemu toliko kmetijskih mucenikov (marternikov)? saj jih je tako zadosti, ki nam revščino pomnožujejo. Pri Negovi 11. januarja 1867.
Frančišek Jančar, kaplan.
28