GEOGRAFSKI OBZORNIK NAPOTKI ZA TERENSKO DELO IN UREDITEV ŠOLSKE ZBIRKE KAMNIN Vili Podgoršek UDK 552:371.388 NAPOTKI ZA TERENSKO DELO IN UREDITEV ŠOLSKE ZBIRKE KAMNIN Vili Podgoršek, Kraigherjeva 17, 2250 Ptuj, Slovenija Izvedba terenskega dela z nabiranjem vzorcev kamnin in nji- hovim nadaljnim urejanjem do ravni, ko vzorce lahko posta- vimo kot primerke v zbirko, poteka skozi več stopenj. Vsak obisk terena, posamičen ali skupinski, je treba predhodno pripraviti. Priprava in izvedba obsegata več faz. Za terensko delo potrebujemo več pripomočkov. 1. Geološko karto ozemlja, ki ga nameravamo obiskati. Z a celotno ozemlje Slovenije je primerna geološka karta merila 1 : 5 0 0 . 0 0 0 , ki nam daje predstavo o splošnih geoloških značilnostih ozemlja. Z a podrobno delo na terenu uporabljamo geološke karte v merilu 1 : 1 0 0 . 0 0 0 s tolmači, v katerih je po- dan geografski pregled ozemlja, opis geološke zgradbe in kartiranih enot, pregled mineralnih suro- vin ter opis geološkega razvoja ozemlja, ki ga do- polnjuje ustrezna karta. Kot terensko delovno karto, na katero bomo vnašali podatke, si pr iskrbimo ko- pijo topografske karte, najbolje merila 1 : 2 5 . 0 0 0 ali celo 1 : 5 . 0 0 0 . Če nam je na voljo, lahko uporabi- mo tudi drugačno karto. Na delovno karto vpišemo podatke o nahajališču na terenu. 2 . Geološko kladivo. Če ga nimamo, naj bo kla- divo težko 0 , 5 kilograma in na eni strani koničasto, da lahko z njim razcepimo (razkoljemo) kamnine. Ro- čaj naj bo usnjen ali lesen, ker nam kovinski v roki začne drseti. V nahrbtniku imamo še ploščato in ko- ničasto dleto za izbi janje primerkov i z trše podlage. Z a delo na »mehkih« terenih potrebujemo lopatico in star koničast nož. N a ročaj kladiva in ostalih pri- pomočkov je pametno nalepiti trak rdeče ali katere druge izstopajoče barve, da orodje na terenu brez težav najdemo. 3. Kompas za določanje smeri in orientacijo karte. 4 . Lupo s 6 do 10-kratno povečavo. Najprimer- nejše so takšne s kovinskim ohišjem. Dodamo jim še vrvico in jo obesimo okrog vratu. Če je ne potrebu- jemo, jo na terenu spravimo v žep. 5 . Beležko, v katero bomo na terenu skicirali geo- loški prerez ter si zapisal i še ostale podatke. 6. Meter za merjenje debeline kamninskih plasti. UDC 552:371.388 DIRECTIONS FOR PRACTICAL TERRAIN WORK AND SCHOOL STONE COLLECTION SETUP Vili Podgoršek, Kraigherjeva 17, 2250 Ptuj, Slovenia Organisation and realisation of terrain work follow several steps. Each terrain work, individual and group, should be pre- pared in advance in a classroom. The collection of different stones is followed by arranging them and choosing the exam- ples for the collection, which is the final aim of the project. 7. Fotoaparat. Bol jš i so tisti, s katerimi lahko fo- tografiramo tudi od bl izu, na primer fosil v kamnini. Pri fotografiranju se ob kamninske plasti postavi kla- divo, svinčnik ali drug pripomoček, ki nam bo na po- snetku dajal predstavo o razsežnostih. Z a primerja- vo vedno izberemo poznani predmet. Pri postavitvi predmeta pazimo, da ne zakrijemo ali zasenčimo po- membnega dela motiva. 8. Varnostna očala. Lahko tudi rokavice, ker nas drobci kamnine hitro poškodujejo. V kamnolomih in drugod, kjer je nevarnost padanja in krušenja kame- nja, potrebujemo varnostno čelado. Primerno se moramo tudi terensko obuti in obleči. Obutev ne sme drseti, zato naj ima ustrezen profil. 9. Star časopisni papir za zavijanje vzorcev. Vsak vzorec mora biti zavit v poseben papir. Se posebno pazl j ivo je treba zaviti kristale, kristalne kopuče ter manj odporne fosile. Zelo občutljive primerke spra- vimo zavite v ustrezno posodo ali vrečko z zračni- mi mehurčki, ki j ih med prenosom dodatno varuje. 10. Nalepke in alkoholne barvnike, s katerimi bo- mo napisali podatke o vzorcu in kraju najdbe. Ni- koli ne pišemo nobenih podatkov neposredno na kam- nino! 1 1. Čopič ali ščetko, s katerima lahko očistimo kamnine, minerale in fosile. Pogosto poskušamo že na terenu očistiti kamnine, minerale in fosile tudi z vo- do, da bi se tako prepričali o ohranjenosti. Pri tem lahko nastopi težava, ker papir zaradi vlage razpa- de, kar poveča možnost za razpad primerka. 12. Posodico, v katero spravimo 1 0 % solno ki- sl ino za določanje nekaterih karbonatnih kamnin. Pri- ložimo še kapalko za kisl ino, posodico dobro zapre- mo ter jo še dodatno zavarujemo; navadno tako, da jo zavijemo v tkanino in spravimo v poseben žepek nahrbtnika. 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK 13. Različne posodice za jemanje sipkih used- lin. Pogosto ravno takšnih primerkov na geoloških po- tovanjih ne poberemo, čeprav v bolje urejenih zbir- kah ne smejo manjkati. 14. Obl iže in razkužilo, saj kljub pazljivosti pogo- sto pride do manjših poškodb, predvsem zaradi od- kruškov kamnin in nepravilnega ravnanja z orodjem. 15. Košček stekla za določanje trdote nekaterih kamnin na osnovi raze. 1 6 . Nahrbtnik ali posebno usnjeno torbo, ki se pod težo orodja in vzorcev ne bo strgala. Torba naj bo nepremočljiva, saj nas na poti velikokrat prese- netijo padavine. Ima naj več zunanjih žepov, da orod- ja, predvsem bolj občutljivega, ne mešamo z vzorci. Vsako geološko potovanje naj se začne še z ve- l iko mero dobre volje, ki nam je napori ne bodo po- brali že po prvih korakih. N a terenu moramo upoštevati več pravil. 1. Vzorce kamnin vedno nabiramo na golicah, ozi roma jih odlomimo od skalne podlage. Pri nabi- ranju fosilov je treba pobrskati tudi med drobirjem pod skalo, saj narava pogosto očisti številne primer- ke. Pri brskanju po gradivu, ki leži naokrog, se naj- prej prepričajmo, da ni bil tja na kakršenkoli način prinesen. Pri i zb i r i mesta, s katerega bomo odlomi- li vzorec, upoštevajmo najbolj značilno sestavo kam- nine. Bodimo previdni, da ne zamenjamo ž i ln ine z značilno kamnino, v kateri leži . Na marsikateri go- lici ali v kamnolomu je več vrst kamnin, zato je tre- ba vzeti več razl ičnih vzorcev. Razši r jenost kamnin na takem mestu poskusimo dokumentirati s fotogra- fi jo in izr isanjem geološkega prereza. 2 . Vsak vzorec, ki ga vzamemo za zbi rko, mo- ra imeti vsaj štiri sveže odlomljene ploskve izmed še- stih. N a površju sicer preperevajo vse kamnine, ven- dar razl ično hitro, zato so se nekateri minerali lah- ko že iz lušči l i ali pa kemično razpadli. Zaradi f iz i - kalno-kemičnih sprememb lahko nastajajo tudi novi minerali, ki j ih matična kamnina ne vsebuje. To nam pogosto že izdaja spremenjena barva kamnine in dru- gačna trdota. N a ekskurz i j i se mi je že primerilo, da sem pojasnil lastnosti kremena, ko pa sem na njegov prodnik kanil nekaj kapljic solne kisl ine, je priš lo do burne reakcije. Šele po bolj podrobnem pregledu z lu- po sem ugotovil, da je skoraj v celoti prekrit s tan- kim slojem kalcitne prevleke, ki se je i z vode očitno izločila na prodišču. 3. Vsak vzorec oblikujemo. Velikost primerka naj bo takšna, da ga normalno primemo v roko, pri tem pa ga prsti ne objamejo v celoti. V razl ični literatu- Slika 1: Doma izdelan zabojček velikosti 40 krat 30 cm. Pregradne letvice je možno razporediti tudi drugače, saj niso pritrjene na podlago ali stranice. IFoto: V. Podgoršek.) ri navajajo velikost od 6 krat 9 do 9 krat 12 cm. To pravilo velja za vzorce kamnin, medtem ko kristale in fosile poskušamo ohraniti v celoti. V številnih zbir- kah sem večkrat videl le nekaj centimetrov velike od- kruške razl ičnih oblik in zato priporočam, da se pri nadaljnem urejanju zb i rke takšne vzorce iz loči. Predvsem v šolski zb i rk i naj bodo primerki kamnin ustrezne velikosti. Fosile pogosto pustimo skupaj z ma- tično kamnino, saj nam tak vzorec pove mnogo več o okolju, v katerem se je nekoč odloži l . Potrebno ga je očistiti do takšne stopnje, da je razpoznaven. Ko oblikujemo vzorec, upoštevamo plastovitost kamni- ne, saj s i bomo tako olajšali delo. Če vsebuje fosi- le, je večja možnost, da jih ne bomo poškodovali, če kamnino lomimo v smeri, v kateri se je drobir od- lagal; veliko fosilov je namreč odloženih vzporedno s plastovitostjo kamnine. Pri oblikovanju vzorca bo- dimo pozorni na to, da na njem ne bo vidnih sledi kladiva, dleta, ščetke ali drugega orodja. 4 . Vsakemu izbranemu vzorcu dodamo nalepko, na kateri so naslednji podatki: • številka vzorca, • ime kamnine, minerala ali fosi la, • geološka starost, • ime najdišča, • datum najdbe, • podatki o najditelju. Ker so nekateri vzorci še v lažni , j ih navadno zvi- jemo v papir in šele nato dodamo prepognjeno eti- keto. Nalepko s podatki prepognemo, da vlaga ne bi uničila podatkov na njej. Postopek jemanja vzor- ca lahko posnamemo tudi s kamero in nato skupaj z udeleženci analiz i ramo morebitne napake. Vedno 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Omara z zabojniki, ki so naloženi na lesena vodila ob stranicah. Spredaj je steklo iz dveh delov, ki se pomikata levo in desno. (Foto: V. Podgoršek.) si vzemimo toliko čosa, da zabeležimo čim več po- datkov, saj je zanašanje na spomin zelo nehvalež- no. Če imamo v zb i rk i primerke brez ustreznih po- datkov, jih skušamo čimprej nadomestiti s takimi, ki bodo ustrezali zahtevam. 5 . Ce smo na terenu z večjo skupino udeležen- cev, jih pred nahajališčem ustavimo. Preden jim do- volimo, da vzamejo vzorce kamnin, j ih najprej sez- nanimo z lokacijo in vrstami kamnin. Ce je nevarno, da se kamenje posipa, ali pa obstaja drugačna nevar- nost, vzamemo vzorec sami ter na njem predstavimo lastnosti kamnine, oziroma ga odnesemo za zbi rko. 6 . Pred odhodom na teren si moramo po potre- bi priskrbeti dovoljenje za obisk, kar še posebej ve- lja za kamnolome, ki so še aktivni in v njih zato ob- časno minirajo. Prav tako smo se dolžni pozanima- ti tudi o morebitnem zavarovanju določenega območ- ja ter ta pravila na terenu tudi upoštevati. Pred izved- Slika 3: Stik skrilavega glinovca in predornine v cestnem vseku pri kraju Karlštejn na Češkem. Na terenski fotografi- ji je za primerjavo velikosti uporabljeno geološko kladivo. (Foto: V. Podgoršek.) bo terenskega dela je potrebno predvidene lokaci- je obiskati, ugotoviti primeren dostop, najti ustrezno mesto za parkiranje vozi l , predvsem avtobusa. Pred začetkom dela skupino opozorimo na nevarnosti, saj predvsem mladi ob navdušenju na to hitro pozabijo. S prihodom s terena delo še ni zaključeno. Pri- merke doma ali v šoli temeljito očistimo, pri čemer je potrebno pazit i , da vzorcev med seboj ne pome- šamo. Če primerkov ne nameravamo hitro očistiti, jih odložimo na takšno mesto, da jih ne bo nihče pre- stavljal ali po nerodnosti pomešal. Večino kamnin najprej operemo z vodo in s po- močjo ščetke, če ocenimo, da so toliko trdne, da jih pri tem ne bomo poškodovali. Slabo sprijete pešče- njake, laporje, glinovce, ki so zelo vlažni, najprej pu- stimo, da se postopoma osuši jo, kar lahko traja več dni. Ob prehitrem sušenju pogosto razpokajo. Zaš- čitna sredstva, ki ne spremenijo videza primerka, upo- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK rahljamo le izjemoma, saj je pomembno, da se ohra- ni naravni videz. Napačna uporaba zaščitnih sred- stev je postopoma uničila že marsikateri primerek v zbirki. Nekatera sredstva imajo učinek šele čez ve- liko časa in kamnina lahko zato spremeni barvo ali kakšno drugo lastnost. Se največ se uporabljajo raz- lična lepila za lepljenje delcev fosilov, ki so se po ne- sreči odlomili. Pri čiščenju nekaterih fosilov se mora- mo oborožiti predvsem s potrpljenjem in vztrajnost- jo. Poleg številnih orodij za čiščenje je dobro upo- rabljati tudi stoječo lupo s svetilko, ki omogoča na- tančnost pri delu. Pri čiščenju fosilov pregledamo tu- di odpadno gradivo preden ga zavržemo, saj se tu- di v njem lahko skrivajo manjše zanimivosti. Ko so primerki končno očiščeni, jih je treba ustrez- no označiti, preden jih vključimo v zbirko. Bralce še enkrat opozarjam, naj ne pišejo ničesar po kamni- ni ali fosilu. Nanj zgolj prilepite majhno nalepko s šte- vilko, vse ostale podatke pa navedete na spremlja- jočem listku in seznamu. Ker samolepilne nalepke po- gosto odpadejo, priporočam, da jih dodatno utrdi- te z lepilom. Priporočam, da na nalepke pišete s tak- šnim pisalom, da mu kasneje voda ne bi škodovala. Kako razporediti oznake, da lahko zbirko kasne- je dopolnjujemo in istočasno ne izgubimo pregled- nosti? Kamnine je pametno razdeliti v skupine glede na nastanek. Kot osnovne skupine postavimo magmat- ske, sedimentne in metamorfne kamnine. Minerale največkrat razporejamo v sledeče sku- pine: • samorodne prvine, • sulfidi, • haloidi, • oksidi in hidroksidi, • nitrati, karbonati, borati, • sulfati, kromati, molibdati, volframati, • fosfati, arzenati, vanadati, • silikati, • organske spojine. Fosile lahko razdelimo na rastlinske in živalske. Za posamezno nahajališče priporočam uporabo določenega znaka zraven številke, saj lahko kasne- je z novimi najdbami tako brez težav nahajališče do- polnjujete. Predvsem nekatere vrste fosilov, kot so na primer mehkužci, se pojavljajo na številnih nahaja- liščih in na zgoraj navedeni način vam ostane pre- glednost nad primerki. Zadnjo fazo urejanja je postavitev zbirke. Ce ni- mate na razpolago ustreznih vitrin, jih lahko izdela- te sami. Sam uporabljam lesene predalnike, dolge 40, široke 35 in visoke do 10 cm. Notranja pregraditev je iz letvic, ki jih lahko poljubno prestavljam. Na dno predalnika je smiselno položiti platno, ki fosil ali kam- nino varuje med prenosom. Verjetno na začetku še ne boste imeli omare, v katero boste spravljali pre- dalnike, saj omaro lahko brez težav naredimo tudi kasneje, zato je smiselno že na začetku izbrati stan- dardno velikost predalnikov. Vedno naj bo v posa- meznem prostorčku predalnika samo po en prime- rek. Na rob predalnika dodamo etiketo s podatki o vsebini. Na takšen način lahko na dokaj majhen prostor zelo sistematsko zložite veliko primerkov iz zbirke. Ce imamo vitrine, vanje postavimo primerke tako, da je še vedno prostor za dodani listek s po- datki o posameznem primerku. Listek naj bo postav- ljen tako, da ga bo možno brez težav prebrati, obenem pa ne sme zakrivati pogleda na razstav- ljeni primerek. Postaviti jih moramo tako, da je le- po razvidno, h kateremu primerku pripada. Se bolj- ši način postavitve primerkov v stekleno vitrino je takšen, da podatke o razstavljenem vzorcu napiše- mo na sam podstavek. Primerkov ne lepimo na pod- stavek, poskrbeti pa moramo, da so stabilni. Vitri- no ali primerke v predalčkih zavarujemo tako, da bo na njih padlo čim manj prahu, ker vsako čiš- čenje predstavlja tudi možnost poškodbe vzorca. Ne- katere minerale je potrebno v zbirki dodatno za- varovati pred poškodbami. Samorodno živo sre- bro je zaradi nevarnosti izhlapevanja treba spra- viti v neprodušno zaprto prozorno posodo. Ena- ko velja za kristale epsomita, saj jih vlaga iz zra- ka uniči. Takih posodic ne odpiramo niti med ogle- dom. Iz številnih seminarjev in ekskurzij, ki so bile iz- vedene v zadnjih letih, so učitelji prinesli v šole šte- vilne primerke kamnin, mineralov in fosilov. Zbirke, ki so ostale na različnih stopnjah urejenosti, posku- site pred nadaljnim dopolnjevanjem urediti. 1. Bahar, I. 1990: Šolska zbirka vzorcev kamnin, fo- silov in mineralov. Geografski obzornik št. 1, leto 1990. Ljubljana. 2. Fersman, A., Zurga, J. 1935: Iz življenja kamnov. Ljubljana. 3. Lichter, G. 1986: Fossilien. Kosmos. Stuttgart. 4. Travner, L., Jakopec., hA. 1992: Računalniški pro- gram kamenine. Tehnična fakulteta, OE gradbeniš- tvo. Maribor. 27