G E O G R A F S K I V E S T N I K XLY (1973) UDK UDC 914.971.2:63 »1969« IZRABA ZEMLJIŠČ IN TRŽNA USMERJENOST KMETIJSTVA V SR SLOVENIJI LETA 1969 Jakob M e d v e d * Viri in metode delu. O snovni v ir za p rik az izrabe zem ljišča v S loveniji le ta 1969 so sta tistična poročila o doseženih p ride lk ih zgod­ n jih posevkov1 in poročila o p rid e lk u poznih posevkov,2 k i j ih občine p ošilja jo Zavodu za statistiko SR Slovenije. Ti podatki so zbrani za posam ezne politične občine, k i so p ri nas zelo velike in pogosto ob­ segajo naravno in družbeno geografsko zelo različna področja. Za­ rad i tega posplošitev v m ejah posam ezne politične občine zabriše n o tran je razlike, k i so za podrobno poznavan je s tvarn ih razm er v posam eznih področjih izredno pom em bne. T eh pom an jk ljivosti se dobro zavedam o, toda obstoječi sta tističn i v iri niso omogočili podrob­ n ejše raziskave. Razen tega pa o b sta ja še d rug i razlog. Osnovni n a ­ m en te š tu d ije ni samo p rik az izrabe po ljedelsk ih zem ljišč, tem več tud i stopnje tržne usm erjenosti. P odatke o tržn i usm erjenosti k m e tij­ stva pa je mogoče zb ra ti le po odkupnih p osta jah ali pa po posa­ m eznih občinah. P rik az tržne usm erjenosti tem elji na statističnih podatkih , k i j ih p o šilja jo občine Zavodu za statistiko (op. 3, 4). P ri tem je za je t samo tisti del k m etijskega tržnega blaga, k i so ga odku­ pile razne odkupne postaje , ni pa mogoče za je ti blaga, ki so ga km et­ je p rodali neposredno potrošnikom . P rik az izrabe zem ljišča in tržn a usm erjenost km etijs tv a v Slo­ ven iji le ta 1969 tem elji na denarni vrednosti pridelkov . Za to m e­ todo p rik aza smo se odločili zato, k e r se nam zdi n a jb o lj ustrezna za p rim erjav o in je edini skupni im enovalec za p rik az stopnje tržne * d r ., iz red n i u n iv . p ro f .. O dd e lek za g eo g ra fijo , F ilozo fska fa k u lte ta , 61000, L ju b lja n a , YU, A šk erčev a 12, g le j izv leček na koncu zvezka. 1 Obrazec PO 32-a. 2 Obrazec PO 33-b. 5 Obrazec TRG 31. 4 Obrazec TRG 33. usm erjenosti. D enarno vrednost p ride lkov smo dobili tako, da smo količine p ridelkov p re raču n a li v vrednost po poprečnih cenah za posam ezne p ridelke , k ak ršn e so v e lja le le ta 1969. Za poprečne cene smo se odločili zato, k e r cene za isto blago časovno in k ra jev n o zelo n ihajo . S labost tega k r i te r i ja je v tem, k e r ne odraža v celoti v red ­ nost p rodanega b laga po posam eznih občinah, tem več poprečno vrednost v Sloveniji. K lju b tem u sm atram o, da je ta k r i te r i j še n a j­ bolj p rim eren , k e r ne m orem o celotni p rid e lek v redno titi po tistem delu, k i je b il p rodan v času k o n ju n k tu re (zgodnje sad je, krom pir, ze len java itd.) a li pa je b il bo ljše kvalite te . P rik az tržne usm erjenosti km etijs tv a izdelan na osnovi nave­ denih v irov pokaže nekoliko nepopolno podobo, zlasti p ri p rodaji povrtn in in sad ja rsk o v inogradn išk ih pridelkov . P ri družbenem sek­ to r ju je p rik azan ves odkup, m edtem ko zasebni k m etje velik del teh p ride lkov p ro d a jo neposredno potrošnikom . O tem k akšne so k o ­ ličine in vrednost teh p ridelkov , ni mogoče dobiti s tv arn ih podatkov. P rib ližen delež bi bilo mogoče ugotoviti z anketam i, k a r pa bi zah ­ tevalo izredno dosti časa in finančnih sredstev. I. IZRABA ZEMLJIŠČ V SR SLOVENIJI 1. D o ločitev tipov izrabe zem ljišč D oločanje tipov izrabe zem ljišč V SR S loveniji le ta 1969 tem elji na den arn i v rednosti p ridelkov . P rid e lk i so razvrščen i v š tiri osnovne skupine: ž i t a , o k o p a v i n e , k r m n e r a s t l i n e i n p o s e b ­ n e k u l t u r e . P ri ž itih so upoštevane pšenica (posebej bogatorodne in d ruge vrste), rž, oves, koruza, ječm en in a jd a . D ru g a ž ita smo upo­ števali le, če je n jihova v rednost znašala več k o t 0,1 % skupne v re d ­ nosti žit. O kopav ine za jem ajo k rom pir, čebulo, česen, fižol, grah, lečo, zelje, ohrovt, parad ižn ik , papriko , d in je , lubenice in d ruge vrtn ine. K rm ne rastline za jem ajo krm o trav n ik o v in pašnikov te r tiste n jiv ske k u ltu re , k i so nam enjene za krm o živine (dete lja , lucerna, k rm ni grah, p itn ik , silažna koruza, k rm n a pesa, k rm no k o ren je , razne m ešanice stročnic, žit in trav te r d ruge k rm n e rastline). Posebne k u ltu re pa zd ru žu je jo sad je , grozdje , hm elj, s ladkorno peso in drugo (npr. ribez, m aline itd.). N a osnovi deleža vrednosti posam ezne skupine p ridelkov smo skušali določiti posam ezne tipe izrabe p o ljede lsk ih zem ljišč. K er pa je S lovenija po vrednosti k m etijsk ih p ride lkov izrazita živ ino re jska dežela, se to močno odraža tud i p r i izrab i zem ljišč. V velik i večini občin (razen osmih) d a je jo k rm n e ra stlin e p re težn i del vrednosti ce­ lo tnih pridelkov . Izraz ita p rev lad a k rm n ih ra s tlin in skrom na specia lizacija d ru ­ gih sm eri zah tevata, da se tip izac ija izrabe zem ljišča nasloni p red ­ vsem na n o tran jo d iferenciac ijo p rev ladu jočega tipa, to je krm nih rastlin . Vse občine, k je r k rm ne ra s tlin e d a je jo več ko t 50 % celotne vrednosti po ljedelsk ih in sad ja rsk o vinogradnišk ih p ridelkov smo u v rs ti l i m ed k rm n e tip e . G led e n a več jo a li m an jšo p re v la d o k rm n ih ra s t l in sm o do ločili p o d tip e , k j e r smo u p o štev a li tu d i d ru g o vodilno k u ltu ro . O bčine , k j e r d ru g e k u l tu r e d a je jo sk u p n o n ad 50 % sk u p n e v re d n o s ti p o lje d e lsk ih in sa d ja rsk o -v in o g ra d n išk ih p r id e lk o v , sm o p o ­ dobno u v rs ti l i po v o d iln i in s tra n sk i sk u p in i k u ltu r . T ip e smo določili po n a s le d n je m k lju č u : T i p i Krmnerastline Žita Okopa- vine Posebne kulture I. KRMNI TIPI: 1. Izraziti krm ni tip: a) z dokaj enakomernim deležem drugih skupin nad 80% do 10% do 10% do 10% b) z večjim deležem okopavin nad 80% do 10% nad 10% do 10% 2. Krmni tip: a) z dokaj enakomernim deležem drugih skupin 70,1—80 % do 15% do 15 % do 15% b) z večjim deležem okopavin 70,1—80% do 10% I-* 1 O ' o '" do 10% 3. Om iljeni krm ni tip: a) z močnim deležem okopavin 50,1—70 % do 12% 15,1—33 0/0 do 15 % b) z močnim deležem žit 50 ,1-70% 15,1-30% do 14% do 15% c) z močnim deležem posebnih ku ltu r 50,1-70 % do 15% do 15% 20,1—40 % č) z dokaj enakomernim deležem ostalih ku ltu r 50,1—70 % do 20% do 20% do 20 % II. KOMBINIRANI TIP 30,1—50 % do 20 % 20,1—50 % do 20% III. TIP IZRABE ZEMLJIŠČA S PREVLADO POSEBNIH KULTUR do 30% do 15 % do 20% nad 40 % 2. Prostorska razširjenost tipov izrabe zemljišč Že V rišer5 je v svoji š tu d iji o izrab i zem ljišč v S loveniji ugotovil, da se sistem i izrabe zem ljišča na ozem lju SR S lovenije v velik i m eri te rito ria ln o g ru p ira jo , k a r bi glede na velike raz lik e v n arav n ih raz ­ m erah ne p ričakovali. Č eprav m ed V rišerjevo štud ijo in tem delom ni mogoča p rav a p rim erjav a , k e r tem eljita obe š tu d iji na različn ih iz­ hodiščih in m etodologijah , nas v endar opozarja ta , da so tip i izrabe 6 I. Vrišer: Sistemi agrarnega izkoriščanja tal v Sloveniji. Ekonomska revija, L jubljana, 1967, str. 190—221. zem ljišča tesno povezani z naravn im i razm eram i. Toda ne toliko z današn jo v rednostjo n arav n ih razm er za km etijsko izrabo tal, ko t z vrednostjo , ki je v e lja la v p red in d u strijsk em obdobju. Na te j v re d ­ nosti se je izoblikovala ob lika poselitve, posestna s tru k tu ra , razdeli­ tev p arcel itd. Ti d e jav n ik i pa im ajo lahko še danes zelo m očan po­ zitivni ali negativni vpliv na izrabo zem ljišč. I. Krmni tipi izrabe zem ljišča so v SR S loveniji n a jb o lj raz ­ š irjen i in k rm ne ra stlin e da je jo pre težn i del (65,2 %) vrednosti p o lje ­ delsk ih in sad ja rsko -v inogradn išk ih pridelkov . Po p re j navedenih k r i ­ te r ijih lahko ločimo nasledn je k rm ne tipe: 1. I z r a z i t i k r m n i t i p zajem a vse tiste občine, k j e r d a je jo k rm ne rastline nad 80% celotne vrednosti po ljedelsk ih in sad jarsko- v inogradnišk ih p ridelkov . G lede na vrednost d rug ih skupin k u ltu r lahko ločimo dva podtipa: a) Iz raz iti k rm ni tip z d o k aj enakom ernim deležem drug ih sk u ­ pin po ljedelsk ih k u ltu r. Ta tip se u v e lja v lja v občinah C erknica , Za­ g o rje in Novo mesto. b) Iz raz iti k rm ni tip z večjim deležem vrednosti okopavin pa ob­ sega občine H rastn ik , K ran j in Tržič. O ba pod tipa se u v e lja v lja ta v p rostoru , k i im a zelo različne naravne razm ere za km etijsko izrabo tal. Ponekod sta odraz skrom nih n arav n ih m ožnosti za km etijs tvo (npr. v občini C erknica), d rugod pa p reu sm e rjan ja k in tenzivnejšim oblikam izrabe zem ljišča. 2. K r m n i ti p zd ru žu je tiste po litične občine, k je r d a je jo k rm n e rastline od 70,1—80 % vrednosti pol jedelsk ih in sad jarsk o -v in o g rad n i­ ških p ridelkov . T udi tu lahko ločimo dva podtipa: a) K rm ni tip z dokaj enakom ernim deležem d ru g ih k u ltu rn ih sk u ­ pin. Ta se u v e lja v lja v občinah Č rnom elj, Laško in Sežana. b) K rm ni tip z znatnim deležem okopavin je v S loveniji močno razš irjen in za jem a sk o ra j če trtino S lovenije: občine Jesenice, L jub- ljana-B ežig rad , Logatec, P osto jna , R adovljica, R avne na Koroškem , R ibnica, Dom žale, G rosup lje , K am nik, L itija , L jubljana-M oste, L jub- l jan a -š išk a , L ju b ljan a-V ič in M urska Sobota. P reseneča nas dejstvo, da se ta tip izrabe zem ljišča u v e lja v lja posebno v in d u strijsk o raz ­ v itih p redelih S lovenije; še zlasti izrazit pa je tam , k je r so h k ra ti slabše n arav n e razm ere za km etijstvo . 3. O m i l j e n i k r m n i t i p zd ru žu je tiste občine, k je r k rm ne rastline d a je jo še vedno p rev lad u jo č i delež (od 50,1 do 70%) v red ­ nosti om enjenih k m etijsk ih p ridelkov . G lede na zelo različne kom ­ b inac ije deleža d rug ih vodiln ih k u ltu r, je bilo po trebno ta tip raz ­ deliti na štiri podtipe: a) O m iljen i k rm ni tip z močnim deležem okopavin se p o jav lja v občinah: Id r ija , M ozirje, S lovenj G radec, Š kofja Loka, T reb n je , Sev­ nica, T rbov lje , D ravograd , V rhnika, I lirsk a B istrica in v občini P tu j. b) O m iljen i k rm n i tip z močnim deležem žit je znatno m anj raz ­ š ir jen in obsega n ek a te re gosto nase ljene občine severovzhodne Slo­ venije, to je občino Lendavo, L ju tom er, O rm ož in G orn jo Radgono. ! au ži<( j o: z 2 < o: o < j uj a: o tx o o: c ) u - u q o o o : > o. < k/)»v) : > o ec < i: * * ic _i . a <5 t [ m!?!: 2 : < P Ü! 1 35£-,j < E - O t- < * 5 H EL O- tt C , y2z,z ^ :>$ “ -> 5 >*m o o o z o < ^ r E i/i i/i c/i i/) i/i »in ‘i/i * k a L I |SdOdD-) S lN V ld 1VI33dS 3 « n n n x 3 N S 3S 0d 27 28 29 30 31 32 s s £ 36 37 38 S ° Z 2 5 S 3 5 5 5 Z o o O m in m O ° * A A A A A A 8 ' A o 2 ° i/> S Ul o * A V 5 A J_ A A A o o s LT. £ S m S r A A A A A S A A § S S S R R O O ' V V 1 1 ° S S S S s DNI30H 9 N ld in D 3 ä S l N V ld 3N IA V d0X 0 S lV 3 d 3 D 30IHV 1IZ S l N V ldM3aaod 3N IH SV M 3NWdX 07 > 37 -l'0Z 03 < Sl < 01 < i 35-lO Z K - ISl oe - roi D < U) cJ m < ■ Dt — 151 n 04 -105 55-10 e Of - JEHSI I N U) c) O m iljen i k rm n i tip z močnim deležem posebnih k u ltu r obsega središče našega h m elja rs tv a (občini Žalec in C elje) te r občino Koper. č) O m iljen i k rm ni tip z d o k a j enakom ernim deležem drug ih k u l­ tu r kaže n a jv eč jo p o lik u ltu rn o usm erjenost izrabe zem ljišča. U v e ljav ­ l ja se v gosto n ase ljen ih in gospodarsko zaostalih p red elih S lovenije (Šm arje p ri Jelšah, Š en tju r, K rško, B režice, L enart, M etlika) te r v tis tih gospodarsko razv itih občinah, k je r je močan delež posebnih k u l­ tu r (Velenje, M aribor, Slovenske K onjice). II. Kombinirani tip izrabe zem ljišča je v S loveniji m alo razširjen , sa j se u v e lja v lja le v š tirih občinah (R adlje ob D rav i, S lovenska B i­ strica, Tolm in in P iran). P r i tem tip u so razm erja m ed posameznimi skupinam i k u ltu r od p rim era do p rim era močno različna. V občini R ad lje ob D rav i d a je jo k rm ne rastline 46 %, okopavine 28,4 %, po­ sebne k u ltu re 13,8% in ž ita 11,8% vrednosti om enjen ih pridelkov . V te j posplošitvi so zabrisane velike razlike m ed v rednostjo narav n ih in d ružben ih razm er na severn ih pobočjih P ohorja , D ravsko dolino in gorskim svetom na levem b reg u D rave. Podobne razm ere so tud i v občini S lovenska B istrica, k je r je v rednost okopavin in ž it močno izenačena, znaten delež pa d a je jo tud i posebne k u ltu re . Svojstven tip izrabe zem ljišča se u v e lja v lja v občini Tolm in, lahko bi ga im eno­ vali p rav i okopavinsko-krm ni tip. O kopavine d a je jo n a jv iš ji delež (49,6%) om enjenih pridelkov . To je h k ra ti n a jv eč ji delež okopavin v posam eznih občinah v S loveniji (če ne upoštevam o občine L ju b lja - na-C enter, k je r so ko ličine p ride lkov zelo skrom ne). O kopavinam slede k rm ne rastlin e in žita. Podobna posebnost je tu d i občina P iran , k je r so v o sp red ju žita, tem slede k rm ne ra stlin e in posebne k u ltu re . III. Tip izrabe zem ljišča s prevlado posebnih kultur se u v e ljav lja v občinah N ova G orica, A jdovščina in Izola. Povsod d a je jo posebne k u ltu re nad 45 % celotne vrednosti p o ljed e lsk ih in sad jarsko-v inograd- n išk ih pridelkov . 5. Pregled prostorske razširjenosti posameznih skupin poljedelskih kultur Žita. P rosto rsk i p reg led vrednosti ž it od skupne vrednosti p o lje ­ delskih in sad jarsko -v inogradn išk ih p ride lkov kaže, da im ajo žita več ji pom en predvsem v severovzhodnem delu S lovenije te r v občinah V rhnika, I lirsk a B istrica, Nova G orica in Tolm in. V vseh teh p redelih d a je jo ž ita nad 10% vrednosti om enjen ih pridelkov . N a jv eč ji delež vrednosti (nad 20 %) d a je jo ž ita v občinah L endava, L ju to m er in Slo­ venska B istrica in le neko liko m an jši (od 15 do 20 %) v občinah O r­ mož, L enart, G o rn ja R adgona in Brežice. V o sredn ji S loveniji je na splošno pom en žit dokaj skrom en, sa j d a je jo v večini občin pod 10% vrednosti om enjenih p ridelkov . N a jm an jš i pom en im ajo na G o ren j­ skem te r na k rašk em svetu. Zelo skrom en je n jih o v delež tud i v ob­ činah Žalec in C elje (zaradi hm elja) te r v občini R avne n a Koroškem (zaradi neugodnih n a rav n ih razm er). Skupno so ž ita da la 10,1 % v red ­ nosti po ljedelsk ih in sad ja rsko -v inogradn išk ih pridelkov. O kopavine so le ta 1969 dale 14,6% vrednosti po ljedelsk ih in sad­ ja rsko -v inogradn išk ih p ridelkov v S loveniji. N jihova p rosto rska ra z ­ š irjenost m arsik je kaže negativno podobo razširjenosti žit. To v e lja zlasti na G oren jsko in n ek a te re občine na k rasu . Izredno močan delež okopavin v občinah Tolm in in Ilirsk a B istrica te r skrom en delež teh k u ltu r v n ek a te rih občinah severovzhodne S lovenije (G orn ja Radgona, L jutom er) in v občinah N ova G orica te r C erkn ica je predvsem n a ­ ravno utem eljen . D rug i razlogi, specia lizacija in p o m an jk an je delovne sile pa povzročajo skrom en delež teh k u ltu r v občinah Žalec in C elje. K rm ne ra s tlin e d a je jo skupno 65,2 % vrednosti po ljedelsk ih in sad jarsko -v inogradn išk ih p rid e lk o v v S loveniji. K ot smo že p re j om e­ nili, je samo osem občin v S loveniji, k je r d a je jo k rm ne rastline m anj k o t polovico celotne v rednosti navedenih p ridelkov . V endar so med posam eznim i občinam i zelo velike razlike. N a splošno lahko ugotovi­ mo nasledn je značilnosti: delež k rm n ih ra s tlin je tem m anjši, čim gostejša je ag ra rn a nase ljenost in čim n iž ja je s to p n ja razvo ja ne- ag ra rn eg a gospodarstva. N a jm an j k rm n ih ra s tlin je v n ek a te rih ob­ činah na Prim orskem , k je r je na eni s tran i m alo obdelovalne zem lje, na d rug i s tran i pa m očna razširjen o st posebnih k u ltu r. D rugo veliko s trn jen o področje z re la tivno skrom nim deležem k rm n ih ras tlin je celotna severovzhodna S lovenija, z izjem o občine M urska Sobota. N a jv iš ji delež vrednosti celotnih p ridelkov d a je jo k rm n e rastline v in d u strijsk o razv itih občinah G oren jske (K ranj, Tržič), Č rnega re ­ v ir ja te r v C erkn ici in v Novem mestu. Posebne k u ltu re d a je jo skupno 10,1 % celotne vrednosti p o ljed e l­ sk ih in sad jarsko -v inogradn išk ih p ridelkov v S loveniji. N jihova p ro ­ sto rska razširjen o st je predvsem naravno pogojena. N a jv eč ji delež (nad 15 %) im ajo v občinah Nova G orica, A jdovščina, Izola. Žalec, C elje , Orm ož, Slovenska B istrica, M etlika, K oper in P iran . Od 10 do 15 % vrednosti om enjenih p ridelkov d a je jo posebne k u ltu re v s a d ja r­ sko-v inogradnišk ih p redelih vzhodne S lovenije in v k ra jih , k je r so več ji nasadi h m elja (Velenje, R ad lje ob D ravi). Znaten delež (od 5 do 10 %) k skupn i vrednosti om enjenih k m etijsk ih p ride lkov p risp e­ vajo posebne k u ltu re še v P osavju , Beli k ra jin i te r v občinah M ozirje in Sežana. V vseh d ru g ih občinah S lovenije znaša n jih o v a vrednost pod 5 % skupne vrednosti om enjenih pridelkov. Zanimivo podobo nudi p rosto rska razširjen o st g lavn ih v rst poseb­ nih k u ltu r. H m elj d a je v občinah Žalec in C elje nad 15%, v občinah V elen je in R ad lje ob D rav i od 10 do 15% te r v občinah M ozirje in D rav o g rad od 5 do 10% skupne vednosti p o ljede lsk ih in sad jarsko-v i- nogradn išk ih pridelkov . V n ad a ljn jih 17 občinah pa d a je pod 5 % sk u p ­ ne vrednosti p ridelkov . G rozd je d a je nad 15% skupne vrednosti p rid e l­ kov v občinah Nova G orica, A jdovščina, K oper in Izola. V občini P i­ ran in v občinah vzhodne S lovenije pa znaša ta delež od 10 do 15%, n ak a r p ro ti n o tran jo sti naglo nazadu je . P resen etljiv o podobo nudi delež vrednosti sad ja , saj samo v š tirih občinah d a je nad 5 % skupne vrednosti pridelkov . P ri sad ju so v erje tn o statističn i podatk i dokaj nezanesljiv i, zato je s tvarn i delež nekoliko drugačen. 4. Pregled skupne vrednosti p o ljed elsk ih in sadjarsko-vinogradniških pridelkov na hektar k m etijsk e površine Skupna v rednost po ljedelsk ih p ridelkov na h e k ta r k m etijsk e po­ vršine je izračunana po p re j navedenih m erilih in kaže poprečno vrednost v okv iru posam ezne občine. K lju b tem posplošitvam so opaz­ ne velike razlike m ed posam eznim i občinam i. V prvo vrednostno sk u ­ pino (nad 10 001 din) spadajo občine Žalec, Tržič, K ran j, L ju b ljan a- Siška, R adovljica, V rhnika, L itija in H rastn ik . D rugo vrednostno skupino (od 8 001 do 10 000 din) sestav lja jo občine v neposredni b li­ žini p rve skupine (Velenje, Z agorje, Dom žale, L jubljana-M oste, L jub- ljana-V ič, G rosup lje , T reb n je in Š kofja Loka) te r občini Sežana in M etlika. D ejstvo , da velika večina občin z n a jv eč jo v rednostjo p o lje ­ delskih p ride lkov na h ek ta r k m etijsk e površine leži v o sredn ji Slove­ n iji, ni odraz samo bo ljš ih n arav n ih razm er za km etijsko izrabo tal, tem več predvsem na splošno v išje s topn je družbeno-ekonom skega razvoja. To se kaže tud i v večji specializaciji v k rm n i tip ali v go­ ji tv i posebnih k u ltu r. T re tja vrednostna skup ina (od 6 501 do 8 000 din) obsega n ek a te re občine s pretežno goratim (D ravograd, R avne na Koroškem , Jesenice) ali k ra šk im svetom (A jdovščina, Logatec, R ibni­ ca) te r gosto nase ljen a področja vzhodne S lovenije. Ta vrednostna skup ina je tesno povezana s krm nim ali om iljenim krm nim tipom izrabe zem ljišča z večjim deležem okopavin. Č e trta vrednostna sk u ­ pina (od 5 001 do 6 500 din) obsega občine z zelo različnim i naravn im i razm eram i za km etijsko izrabo tal. Z ajem a področja gosto nase ljen e­ ga subpanonskega sveta (M urska Sobota, L ju tom er, L enart, Brežice, Č rnom elj) s p rev lado om iljenega k rm nega tipa, sega pa tud i v gorski (Slovenske K onjice, S lovenj Gradec) in k ra šk i svet (Ilirska B istrica, Posto jna , C erkn ica), k je r se u v e lja v lja jo različn i om iljeni k rm ni tipi. N a jn iž ji v rednostn i skup in i (od 3 501 do 5 000 din in pod 3 500 din) se u v e lja v lja ta v občinah, k i obsegajo pre težno gorski svet (R adlje ob D rav i, M aribor, S lovenska B istrica, Tolm in in Id rija ) te r v občinah K oper in K očevje. Vsem tem občinam je skupno naglo m an jšan je po­ vršine obdelovanih zem ljišč te r p rev lad a p o lik u ltu rn e usm erjenosti (om iljeni k rm ni in kom bin iran i tipi). H. TRŽNA USMERJENOST KMETIJSTVA V SLOVENIJI LETA 1969 1. Stopnja tržne usm erjenosti p o ljed e lsk e izrabe zem ljišč v SR S loven iji leta 1969 Stopnjo tržne usm erjenosti izrabe zem ljišč smo skušali p rik aza ti tako, da smo ugotovili delež p rodan ih po ljedelsk ih p ridelkov po posa­ m eznih občinah. P ri tem pa o b sta ja jo določene težave. V SR Sloveniji p ri izrab i zem ljišč p rev lad u je jo razn i k rm ni tip i in ravno krm ne rastline d a je jo n a jv eč ji delež vrednosti p o ljede lsk ih p ridelkov . P ri k rm n ih ra stlin ah pa ni mogoče u g o tav lja ti tržno usm erjenost samo s p ro d a jo krm e, tem več predvsem s p roda jo ž iv in o re jsk ih pridelkov . Ravno p ri ž iv ino re ji pa na osnovi obsto ječih podatkov ni mogoče ugotoviti s topn je tržne usm erjenosti. M an jka jo podatk i o štev ilu živ i­ ne, o poprečnem p rira s tu , o dom ačem zakolu itd. E dini s tvarn i po­ datk i, s k a terim i razpolagam o, so podatk i o p ro d a ji ž iv ino re jsk ih p r i­ delkov. S pom očjo teh podatkov pa lahko prikažem o samo s tru k tu ro p rodanega blaga, n ik ak o r pa ne stopnjo tržne usm erjenosti. Zaradi tega smo pri p rikazu stopnje tržne usm erjenosti upoštevali samo p ro ­ d a jo poljedelsk ih , v inogradnišk ih in sad ja rsk ih pridelkov , nismo pa upoštevali ž iv ino re jske pridelke . Splošna značilnost izrabe zem ljišč v SR S loveniji je podrejenost ž iv ino re ji in sam ooskrbi. Zaradi tega je p ri po ljedelsk ih p ridelk ih na splošno zelo n izka stopn ja tržne usm erjenosti. K ar v 18 občinah SR S lovenije znaša delež prodan ih p ridelkov pod 1 % skupne vrednosti pridelkov. V to skupino spadajo predvsem občine z razvito in dustrijo in skrom nim i naravn im i razm eram i za poljedelstvo (Jesenice, H ra s t­ nik, T rbov lje , Z agorje, L itija , Id rija ) , n ek a te re občine na kraškem svetu (Logatec, C erknica, R ibnica, K očevje), močno u rb an iz iran e ob­ čine (L jubijana-B ežigrad , L ju b ljan a-C en te r, L jubijana-M oste, K am ­ nik), in n ek a te re občine v ag rarn o p ren ase ljen ih področjih (Šm arje p ri Jelšah, Laško, Sevnica, Novo mesto). V 15 občinah p rih a ja na trg od 1,1 do 3% vrednosti p ride lan ih po­ ljed e lsk ih pridelkov . Skupno p rv a in d ruga skup ina (k je r znaša v red ­ nost p rodan ih p ridelkov pod 3 % skupne vrednosti po ljedelsk ih p r i­ delkov) obsega 33 občin, to re j nad polovico občin v S loveniji. O d 3 do 5 % pridelkov p r ih a ja na trg v n ek a te rih sad jarsko-v ino- g radn išk ih p redelih (Brežice, K rško, G o rn ja R adgona, L enart, S loven­ ske K onjice) te r v n ek a te rih občinah, ki im ajo za p ro d a jo nekoliko več ž it (G rosuplje, M urska Sobota) ali pa posebnih k u ltu r (Velenje, S lovenj G radec). N ekoliko več ja stopn ja tržne usm erjenosti po ljedelstva se uve­ l ja v lja v strn jenem področju severovzhodne S lovenije, od L ju tom era do D ravograda . V to skupino (od 5,1 do 10% prodanega blaga) spa­ dajo tud i občine M ozirje, K ran j, Škofja Loka, V rhnika, A jdovščina in Postojna. N ad 10% vrednosti po ljedelsk ih p ridelkov p r ih a ja na trg sa­ mo v šestih občinah, k i so specializirane ali v go jitev h m elja (Žalec, C elje) ali pa d ru g ih posebnih k u ltu r (Koper, Izola, P iran in Nova G o­ rica). Zanim ivo podobo nam nudi p rostorsk i preg led p ro d a je žit. V SR S loveniji je 13 občin, k je r ž it sploh ne p ro d a ja jo , a li pa p ro d a ja jo tako skrom ne količine, da znaša ta delež pod 0,1 % skupne vrednosti p ride lka , k a r p r i tem p reg ledu nismo upoštevali. V n asled n jih 13 ob­ činah znaša vrednost p rodan ih žit do 1 % skupne vrednosti p ridelka . N ad 20 % vrednosti p rid e lk a p r ih a ja na trg v n ek a te rih občinah severo­ vzhodne S lovenije (M urska Sobota, L ju tom er, Orm ož, P tu j in M ari­ bor) te r v občinah Žalec, T ržič in G rosuplje. N ekoliko drugačne razm ere so p ri p ro d a ji okopa vin. Samo za dom jih p rid e lu je jo v osmih občinah, do 1 % vrednosti p rid e lk a p r ih a ja na trg v sedem najstih občinah. N ad 20% okopavin p rid e na trg v občinah D ravograd , K ran j, Nova G orica in Izola. 2. D elež družbenega in zasebnega sektorja pri tržni usmerjenosti km etijstva D eleža zasebne in družbene tržn e usm erjenosti k m etijs tv a na os­ novi obsto ječih sta tističn ih podatkov ni mogoče p rik aza ti v celoti. Z lasti so težave p ri p rik azu tržne usm erjenosti gozdarstva. Pojem vrednosti p rodanega b laga im a tu drugačne razsežnosti k o t p ri d rug ih p rid e lk ih , k i j ih p ro d a ja jo km etje . P ri gozdarstvu o b sta ja zasebni sek to r, d ružben i sek to r in podružab ljeno izko riščan je gozdov. P ri vseh k m etijsk ih p rid e lk ih je v raču n an a tu d i v rednost vloženega dela, ozi­ rom a je za je ta v rednost določenega p rid e lk a v celoti. P r i p rid e lk ih gozdov pa o b sta ja jo različne oblike. Ponekod k m etje sam i izdela jo in sp rav ijo les do odkupne postaje , ponekod o p rav ijo samo posek, prevoz pa prevzam e družben i sek tor, ponekod p a celotno delo (posek, spravilo) prevzam e d ružben i sek to r in k m etje dobe p lačan les na p an ju . Z aradi tega d en a rn a v rednost p ro d an ih gozdarsk ih p rid e lk o v ni enakovredno p rim erljiv a z denarno v rednostjo d rug ih k m etijsk ih p ride lkov in se ne da dobro razd v o jiti na d ružben i in zasebni sektor. Zato smo p rik az deleža tržn e usm erjenosti zasebnega in družbenega sek to rja p rik aza li samo za km etijsk e p ride lke , nismo pa upoštevali gozdarstva. Po obstoječih statističn ih pod atk ih d a je d ružben i sek to r skupno 53,5 % vsega k m etijsk eg a tržnega blaga. Po posam eznih skup inah p r i­ delkov je delež družbene tržne p ro izvodn je k m etijsk ih p ride lkov zelo različen. N aj večji delež vrednosti tržn ih p ride lkov d a je d ružben i sek­ to r p r i sad ja rs tv u in v inogradn ištvu (72,3 %), nato sledi skupina osta­ lih p ride lkov (63,6%), p o ljedelsk i p rid e lk i (50,8 %) in ž iv in o re jsk i p r i­ delk i (41,4%). V sk ladu z velik im i razlikam i v s tru k tu ri tržn ih p r i­ delkov o b sta ja jo tu d i velike raz lik e po posam eznih političn ih obči­ nah. V š tirih občinah (Jesenice, L jub ljana-B ež ig rad , R ibnica in Za­ gorje) družben i sek to r ne d a je na trg nobenih k m etijsk ih pridelkov . V osmih občinah (Id rija , Logatec, Laško, Sevnica, Sežana, Tolm in, T rb o v lje in V rhnika) d a je d ružben i sek to r do 10%, v sedm ih (A jdov­ ščina, C erkn ica , Č rnom elj, L itija , Š kofja Loka, Š m arje p ri Jelšah in T rebn je) od 10,1 do 15%, v treh (H rastn ik , M etlika, Tržič) od 15,1 do 20% in v šestih občinah (G rosuplje , I lirsk a B istrica, L endava, Nova G orica, Novo m esto in S lovenj G radec) od 20,1 do 25% k m etijsk ih tržn ih p ridelkov . Skupno je 28 občin, k je r d a je družben i sek to r m anj ko t V4 k m etijsk ih tržn ih p ridelkov . Te občine zavzem ajo d o k aj s tr ­ n jeno področje ju žn e S lovenije, južno od Ju lijsk ih Alp, ob ro b ja L ju b ­ ljan sk e k o tline in Posavskega h ribov ja . Iz jem a so le tr i obalne občine te r P osto jna in K očevje, k je r je večji delež družbene posesti. O d 25,1 do 50% k m etijsk ih tržn ih p ride lkov d a je d ružben i sek to r skupno v 22 občinah. O d tega v petih občinah (Kam nik, M ozirje, R adovljica, Slo­ venska B istrica in S lovenske K onjice) od 25,1 do 30 %, v desetih obči­ nah (Brežice, C elje , D ravograd , K oper, K ran j, K rško, L enart, M urska Sobota, R ad lje ob D rav i, R avne na Koroškem ) od 30,1 do 40% in v sedm ih občinah (L jutom er, L jub ljana-V ič , M aribor, P iran , Š en tju r, V elen je in Žalec) od 40,1 do 50% vrednosti k m etijsk eg a tržnega blaga. N ad 50,1 % k m etijsk ih tržn ih p ride lkov da družben i sek to r v de­ vetih občinah. V O rm ožu od 50,1 do 60%, v občinah G o rn ja Radgona, Izola, L ju b ljan a-Š išk a in v P tu ju od 60,1 do 80%. Nad 80% k m e tij­ sk ih tržn ih p ridelkov d a je družben i sek to r v občini D om žale, Kočevje, L jub ljana-M oste in v Posto jn i. Zanim ivo podobo nam nudi preg led deleža družbenega sek to rja p ri odkupu p o ljede lsk ih p ridelkov . Do 10% tržn ih p ridelkov d a je družben i sek to r v večini občin zahodne S lovenije, v Posavskem h r i­ bov ju te r v občinah Sevnica, S lovenj G radec in Lendava. Večino (nad 50%) tržn ih po ljedelsk ih p ride lkov d a je družben i sek to r v občinah severovzhodne S lovenije te r v občinah K očevje, Č rnom elj, C erkn ica in L jubljana-V ič . Podobne razm ere so tud i p ri odkupu sad jarsko - v inogradniških p ridelkov , le da je d ife renciac ija še bolj izrazita. Popolnom a drugačno podobo nudi preg led deleža d ružbenega sek ­ to r ja p ri p ro d a ji ž iv in o re jsk ih pridelkov . Ž iv inoreja družbenega sek­ to r ja je n a jb o lj ra zš irjen a v okolici L ju b lja n e (Domžale, L ju b ljan a - Moste, L jubi jana-Siška) te r v občinah K očevje in Posto jna , k je r d a je nad 80% vrednosti ž iv in o re jsk ih tržn ih p ridelkov . N ekoliko m anjši, toda še vedno p rev lad u jo č delež (od 50 do 80%) živ ino re jsk ih tržn ih p ridelkov d a je družbeni sek to r v občinah P tu j in P iran . O d Vs do ‘/2 ž iv ino re jske tržne pro izvodnje d a je družbeni sek to r v občinah K ran j, L jub ljana-V ič , Žalec, Š en tju r in v M urski Soboti. 3. Tipi tržne usmerjenosti km etijstva v SR Sloveniji letn 1969 P ri p rikazu tipov tržne usm erjenosti k m e tijs tv a so za je ti vsi p r i­ delki, k i j ih p ro d a ja zasebni in družben i sek to r km etijstva . R azde­ ljen i so v nasledn je skupine: a) Poljedelski pridelki obsegajo žita, okopavine, k rm ne in in d u ­ s trijsk e rastline. b) Živinorejski pridelki v k lju ču je jo vse vrste p rodane živine, ja jca , m leko, m lečne izdelke, volno, kože in perje . c) Sadjarski in vinogradniški pridelki zd ru žu je jo vse vrste sad ja, grozdje , vino, žgan je in druge alkoholne in brezalkoholne pijače. č) Les (drva, tehnični in celulozni les). d) Drugi pridelki zajem ajo prodano krm o senožeti in travn ikov , gozdne sadeže, zd rav ilna zelišča, med in drugo blago, k i ni posebej navedeno. Po s tru k tu ri p rodanega b laga smo določili tržne usm eritve. Vse ob­ čine, k je r določena skup ina p ridelkov d a je nad 50% vrednosti celo t­ nega p rodanega b laga, smo uvrstili v ustrezen tip. K er p ri tržn i usm e­ r itv i k a r p ri štiridesetih občinah p re v la d u je jo ž iv in o re jsk i p ridelk i, smo glede na večjo ali m anjšo prev lado osnovne skupine pridelkov določali podtipe, k je r smo upoštevali tud i drugo vodilno skupino. Občine, k je r nobe a skupina ne d a je nad 50% skupne vrednosti p ro ­ dan ih p ridelkov , smo u v rstili med kom bin irane tipe z n o tran jo d ife­ renciacijo po p rv ih dveh najv ažn ejših skupinah. Tipe tržne usm eritve smo določali po naslednjem k lju ču (posa­ mezne skupine d a je jo n asled n ji odstotek vrednosti p rodan ih k m e tij­ skih pridelkov): Tipi tržne usmeritve Polje- Živino- Sadjar- Gozdar- n ,delstvo re ja stvo stvo '-»stalo I. ŽIVINOREJSKI TIPI: 1. Izraziti živinorejski tipi: a) z dokaj enakom er­ nim deležem drugih skupin b) z večjim deležem ene izmed drugih skupin 2. Živinorejski tipi: a) z dokaj enakom er­ nim deležem drugih skupin b) z večjim deležem ene izmed drugih skupin 3. Om iljeni živinorejski tipi: a) z dokaj enakom er­ nim deležem drugih skupin b) z močnejšim deležem lesa c) z močnejšim deležem sadja č) z močnejšim deležem poljedelstva II. GOZDNI TIP: III. SADJARSKI TIP: IV. POLJEDELSKI TIP: V. KOMBINIRANI TIPI: a) gozdno-živinorej- ski tip b) živinorejsko-sad- ja rsk i tip c) poljedelsko- živinorejski tip č) sadjarsko-živino- rejski tip do 5 % nad 80 % do 5 % do 5 % do 5 % do 15% nad 80% do 15 % do 15% do 15 % do 15% 70,1—80% do 15% do 15 % do 15 % do 25% 70,1—80% do 25 % do 25 % do 25 % do 23 % 50,1--70 % do 23 % do 23 % do 23 % do 20% 50,1--70 % do 20% 15--46 % do 20 % do c ' O CM 50,1--70 % 17--50 % do 20 % do 20 % do 24% 40,1--70 % do 20 % do 20 % do 20 n/(/ do 20% 28--47 % do 20% nad 50 % do 20 % do G O CM do 10 % nad 70% do 10 % do 10 n / o nad 50% nad 14 % do 18% do 4 % do 10 % do 15 % nad 30 % do 15% nad 40 % do 15 % do 25 % nad 40 % nad 25 % do 20 % do 25 % nad1 40% nad 30 % do 12% do 12 % do 12 % do 15 % nad 30 % nad 40 % do 10 % do 10 % TI PI TR ŽN E U SM ER IT VE K M ET IJ ST VA LE TA 19 69 TY PE S OF TR AD E O R IE N TA TI O N OF FA RM IN G IN TH E YE AR 19 69 ;^ > .opo ,a j . V.-v« i.. _ _>oe.oeoo.oooai ! to o r ib ; 4. Prostorska razširjenost tipov tržne usmeritve K arta tipov tržne usm eritve k m etijs tv a le ta 1969 kaže, da je živ i­ n o re ja n a jv ažn e jša v e ja k m etijsk eg a gospodarstva v S loveniji. Živi­ norejski tip tržn e usm eritve zajem a štiridese t občin, v k a te r ih d a je jo ž iv in o re jsk i p rid e lk i nad 50% vrednosti vsega p rodanega km etijskega blaga. V š tirih občinah (Domžale, L jubljana-M oste, L jub ijana-S iška, Lendava) d a je jo ž iv in o re jsk i p rid e lk i nad 90% vrednosti p rodanega k m etijsk eg a blaga. V n asled n jih sedm ih občinah (Č rnom elj, G rosup­ lje , M etlika, M urska Sobota, P tu j Š m arje p ri Jelšah, Tolmin) pa d a­ je jo ž iv in o re jsk i p rid e lk i od 80 do 90% om enjene vrednosti. V š tir i­ n a js tih občinah (C erknica, Id r ija , I lirsk a B istrica, K am nik, Laško, Le­ n art, L jub ljana-B ež ig rad , Novo mesto, Posto jna , Sevnica, Sežana, Šent­ ju r p ri C elju , T reb n je , V rhnika) se ta delež g ib lje m ed 70,1 do 80%, v p e tn a js tih občinah (A jdovščina, G o rn ja Radgona, H rastn ik , K ran j, L itija , L jub ljana-V ič , L ju tom er, M aribor, R adovljica, S lovenska Bi­ strica, Slovenske K onjice, Š kofja Loka, T rbov lje , V elenje, Zagorje) pa med 50,1 in 70%. Ž iv inorejsk i tip i tržn e usm eritve zavzem ajo s trn jeno področje o sredn je S lovenije z izjem am i občine Logatec, Žalec in C elje. G ozdni tip tržne usm eritve se z izjem o občine Logatec p o jav lja samo na severnem in južnem ob ro b ju S lovenije te r za jem a občine R ad lje ob D rav i, S lovenj G radec, R avne na K oroškem , Tržič, Jesenice, K očevje in Ribnico. To so občine s slabim i naravn im i razm eram i za km etijs tvo in znatnim deležem družbene posesti, k i je nasta la z nacio­ nalizacijo tu jih veleposestev. S ad ja rsk i tip tržne usm eritve zajem a samo občino Izolo. Zelo skrom no je razš irjen tud i po ljed elsk i tip trž ­ ne usm eritve, sa j za jem a samo občini Žalec in P iran . Med kombinirane tipe tržne usm eritve smo u v rstili vse tiste ob­ čine, k je r nobena skup ina p ride lkov ne d a je nad 50% vrednosti p ro ­ danega blaga. N o tran jo d iferenciac ijo kom bin iran ih tipov smo uvedli po dveh p rev lad u jo č ih skupinah . Gozdno-živinorejski tip tržne usm e­ ritve obsega občini D rav o g rad in M ozirje. N ekoliko bo lj ra zš irjen je živinorejsko-sadjarski tip, ki obsega občine Brežice, K rško, Nova Go­ rica in K oper. Posebna tip a tržn e usm erjenosti se u v e lja v lja ta v ob­ činah C elje in Orm ož; v prv i občini je poljedelsko-živinorejski, v d rug i pa sadjarsko-živinorejski tip. THE UTILISATION OF LAND AND THE MARKET ORIENTATION OF AGRICULTURE IN SLOVENIA IN THE YEAR 1969 Jakob Medved (Summary) The analysis of the land utilisation in the Socialist Republic of Slovenia in the year 1969 was based on data about the m onetary value of the agri- ■'Hltural produce as available by communes. Four m ajor groups of agri­ cultural land uses were discerned: cereals, fodder crops, root crops including potatoes and special crops. The types of the land uses were specified on the basis of the shares of the land devoted to particu lar groups. Considering the orientation of the utilisation of land, Slovenia must be classified as a country of predom inant animal husbandry since 65,2 % of the total value of the agricultural produce is derived from the fodder crops. The second place is taken by root crops including potatoes (14,6 %); the th ird and the fourth places are shared between cereals (10,1 %) and special crops (10,1 %). Since the preponderance of the fodder crops is so m arked (only in eight communes the value is less than 50% of the total value for the agricultural produce) the classification into types was mainly carried out with regard to the in ternal differentiation w ithin the predomi­ nant type and to the share of the second most im portant group. The classification was carried out using the following key: Types Fodder crops % Cereals % Root crops % Special crops % I. Fodder crop types 1. M arked fodder crop types: a) w ith a ra ther uni­ form share of other over up to up to up to groups 80% 10 % 10% 10% b) with the larger over up to over up to share of the root crops 80% 10% 10% 10% 2. Fodder crop types: a) with a ra ther uni­ form share of other crops 70,1—80% up to 15% up to 15% up to 15% b) with a larger share of the root crops 70,1—80% up to 10% 10,1—30% up to 10% 5. Moderate Fodder crop types: a) with a large share 50,1—70% up to 12% 15,1—33% up to 15% of the root crops b) with a large share 50,1-70% 15,1—30 % up to 14% up to 15% of cereals c) with a large share 50,1—70 % up to 15% up to 15% 20,1—40 % of special crops d) with a ra ther uni­ form share of other groups 50,1—70 % up to 20% up to 20% up to 20% II. Combined types 30,1—50% up to 20% up to 20% up to 20% III. Predominance of the up to up to up to up to special crops 50% 15% 20% 40% 2 G eografsk i vestn ik 17 The spatial distribution of the types of land use in Slovenia (Map 1) does not reflect only the present value of the natural conditions for p a rti­ cular crops but, even more so, the level of the general socioeconomic develop­ m ent; the share of the cereals is greater in less developed areas whereas the share of the fodder crops is greater in the more developed parts of the country. This is also reflected in the total value of the agricultural produce per hectare of the agricultural land. The highest values for the agricultural produce are not obtained in areas where the natu ral conditions for the agricultural utilisation are best but ra ther in those areas »that are in general best developed. The agricultural products are in general consumed locally within com­ munes since only an insignificant proportion reaches the wider m arkets (5,9 % of the entire value of the agricultural produce in Slovenia). The m arket orientation, however, differs greatly for different crops. The first place among most m arketable crops is taken by the hops of which 98% is sold on the m arket outside the commune of production. Follow fruits (31,9%), cereals (11,8%), grapes, (9,9%), root crops, mostly potatoes (6,9%) and fodder crops (0,3%). Most of the produce that is m arketed comes from the socialist sector of the economy: 50,8% of all m arketed produce that is derived from the cultivation of the arable land, 72,3 % of all m arketed fruits and a con­ siderable part of the m arketed products derived from animal husbandry, 41,4 ®/q. The analysis of the types of m arket orientation has dealt with all produce that had been sold both by the private and the socialist sectors. The pro­ ducts were classified into the following groups: those derived from the culti­ vation of the arable land (10,4%), those derived from the animal husbandry (66,7%), those derived from the fruit-growing and vine-growing (7,1%), those derived from the exploitation of the forests owned by agricultural enterprises (11,8%) and other products (4%). The per cent shares for each group refers to the share in the total value of the agricultural produce sold on the market. The types of the m arket orientation were fixed using the following key: Cultiva- Types of market tion of Animal Fruit- Forest Qtlier orientation arable husbandry growing 1 land 1. Animal husbandry types 1. Marked animal husbandry types: a) with a rather uniform share up to over up to up to up to of other groups 5 % 80% 5 % 5% 5% b) with a larger share of another up to over up to up to up to group 15% 80% 15% 15 % 15 % Animal husbandry types: a) with a rather uniform share of other groups up to 15% 70,1—80 % up to 15 % up to 15 % up to 15% b) with a larger share of another group up to 25% 70,1—80% up to 25% up to 25% up to 25% Cultiva- Types of m arket tion of Animal F ruit- F ^ , orientation arable husbandry growing ro re s m u tn e r land 3. Moderate animal husbandry types: a) with a ra ther uniform share of other groups b) with a larger share of forestry c) with a larger share of fru it­ growing d) writh a larger share of arable laud produce II. Forestry type III. Fruit-grow ing type TV. Cultivation of arable land type V. Combined Types: a) Forestry — animal husbandry type b) Animal husbadry — fruit-growing type c) Arable land cultivation — animal husbandry type d) Fruit-grow ing — animal husbandry type up to 23% 50,1—70% up to 23% up to 23% up to 23% up to 20% 50,1—70% up to 20% 15—46 % up to 20% up to 20% 50,1—70% 17-30% up to 20% up to 20 % up to 24% 40,1—70 % up to 20% up to 20 % up to 20% up to 20 % 28—47 % up to 20% over 50% up to 20% up to 28% up to 10% over 70% up to 10% up to 10% over 50 % over 14% up to 18% up to 4% up to 10% up to 15% over 30% up to 15% over 40% up to 15% up to 25% over 40% over 25% up to 20% up to 25% over 40% over 30% up to 12% up to 12% up to 12% up to 15% over 30% over 40% up to 10% up to 10% The map of the types of m arket orientation (Map 2) reveals that the animal husbandry is the most im portant branch in the agricultural produc­ tion in Slovenia. This type of orientation is characteristic of forty (out of sixty communes) w here the value of animal products exceeds 50% of the value of the entire produce sold. The orientation to the forestry is m arked in the mountainous areas w here the natural conditions are characteristic of very few communes and become prom inent only in specific natural and socioeconomic environments.