60100200 ns«0*» ^JUNK'6 , ... ... PRUviukSK! DNEVNIK poštnina plačana v gotovini nnA Abb- postale I gruppo Ceiia Skratka, KPI ne izključuje mož- nosti, da se bo za novega predsednika treba pomeriti, če med demokratičnimi silami ne bo dosežen natančen sporazum. , KD je medtem dala jiobudo za dvostranska srečanja. Kot so poudarili po prvi seji «delegacije», ki se bo te dni in do konca tedna srečala s strankami, bodo tokrat predvsem «poslušali» in zbrali morebitne kandidature drugih strank. Svoje, pravijo, zaenkrat ne bedo povedali. Vendar so tudi v krščanski demokraciji v teku «veliki manevri*. Začeli so jih z običajno dvoumnostjo dorotejci Piccoliia in Bisaglie, ki so se v Rimu zbrali na neformalnem srečanju in razdelili agencijam vest, da dorotejska struja kandidira Zaccagninija za predsednika republike. Pozneje je Piccoli skušal vest demantirati, a ne preveč prepričljivo. S tem seveda Zaccagni-niju niso storili velike usluge, prav POZIV K «POGUMNI ODPOVEDI'» Andreatta (KD): do 1980 ukiniti premično lestvico Odločna negativna reakcija sindikalistov MILAN — V petek se v glavnem biestu Lombardije prične «delavska konferenca* krščanske demokraci-na kateri bodo prisotni številni sindikalisti, ki so Člani KD, aktivisti tovarniških GIP (osnovnih celic KD) in sorodnih organizacij. Pred tem pa se je oglašil sen. Mirto Andreatta. ki ga v KD imajo *a uradnega «izvedenca za gospodarska vprašanja*. V daljši izjavi je pozval delavce in sindikalno gibanje, naj se «pogumno žrtvujejo* ?-a premostitev krize in zajezitev inflacije. Navedel je tudi konkretno, kaj predlaga. Delavci naj bi se od Novembra dalje za 15 mesecev (se Pravi dp leta 1980) odpovedali »premični' lestvici*. V zameno naj bi jim pri obnavljanju delovnih pogodb Priznali mesečni povišek plače od 20 do 30 tisoč lir. Na ta način naj bi Italija uravnovesila «ceno delov-Pe sile*, v enem letu zmanjšala Pa polovico ritem ipflacije. Njegov predlog so nemudoma zagrnili predvsem sindikalisti, ki so Poudarili, da nekaj takega sploh Pi v vladnem programu, predvsem Pa, da so sindikati že neštetokrat Poudarili, da se ne bodo nikoli odpovedali «premični lestvici* saj je Pdina zaščita, ki jo delavski razteg ima pred inflacijo. Ironično so »cenili tudi protipredlog o povišku 30 tisoč lir, saj je vsakomur jasno, Pa bi jih inflacija »požrla* v nekaj Piesecih. (st.s.) žaj bi bil še hujši, če ne bi v Solunu gradili s protipotresnimi normami. Kljub temu pa je bil prizor ob zori srhljiv: popolnoma se je zrušilo pjjpiflnadstropno poslopje, številni objekti so poškodovani, prekinjeno je telefonsko in električno omrežje, dobava vode je otežkoče-na, ker so popokale' vodovodne cevi. Oblasti so zato proglasile izred no stanje, da bi bile kos težkemu položaju. Predsinočni potres., ki je najhujši v zadnjih desetih letih, so že tri tedne napovedovali večji in manjši potresni sunki na območju Makedonije. 0 ranjenih in mrtvih poročajo tudi iz drugih krajev Grčije, vesti pa so nepopolne in večkrat tu di protislovne. Potresni sunek je tudi prizadel obmejna območja Jugoslavije in Bolgarije, kjer pa naj bi povzročil le gmotno škodo. V Solunu oblasti trenutno najbolj skrbi pomanjkanje vode in bojazen, da bi izbruhnile epidemije. Vročina | Sandr7pertini?'Emiiio Pugi£““fia-te zaostruje težaven polo-1 ^ deiavec, ki je sedaj poslanec nasprotno, saj je to lahko »signal*, da ga hočejo onemogočiti te vnaprej, oziroma žrtvovati na oltarju morebitnega drugega kandidata (Andreotti ali Fanfani?). V demokrščanskih vrstah so tudi nekateri, ki so se oprijeli Craxijeve teorije o «ravnotežju državnih funkcij*, češ da KD ne more terjati zase vseh pomembnih funkcij na vrhu države. Tako je «bazist» Mastella izjavil, da se strinja s Craxijevo teorijo, čeprav jo razlaga nekako po svoje, izhajajoč iz sedanjega razmerja sil. Po njegovem naj bi KD imela, kot najmočnejša stranka, pravico do predsednika republike. Ta bi lahko bil, na primer, Fanfani. Druga stranka, komunisti, naj bi v tem primeru imeli predsednika senata, medtem ko naj bi socialist bil predsednik poslanske zbornice. Razumljivo je, da ne KPI, niti PSI tega ne sprejemata, morda pa sta delavski stranki vendarle razumeli, da ločeno ne prideta daleč. Tako se širijo glasovi, da se bosta v kratkem srečala Craxi in Berlinguer ter skušala uskladiti akcijo levičarskih strank v zvezi z «bit-ko za Kvirinal*. To je potrdil časnikarjem tudi Gian Carlo Pajetta, ki je dejal, da se KPI želi posvetovati z drugimi strankami in da mora pač z nekom začeti. Pri tem pa je poudaril, da je odnos med komunisti in socialisti v tem primeru izredne važnosti. Na socialistični «separatizem» pa piha tajnik PSDI Romita, kj je še enkrat grajal domnevo neposredno dogovarjanje med KPI in KD, ter pozival socialiste, naj se zmenijo z laičnimi strankami, kajti novi predsednik «ne sme biti ne komunist, niti demokristjan*. Umolknili so republikanci, ki so še prejšnje dni polemizirali z vsemi. predvsem s socialisti. Tako je Biasani riapisal za strankino glasilo «La vode repubblicana* članek, v katerem poudarja, da je «polemi-ka s socialisti zaključena in brezpredmetna*. Skratka. PRI v tem trenutku skuša ohraniti svojo nevtralnost, saj upa, da bo njen kandidat, Ugo La Malfa, prodrl do predsedstva republike. O kriterijih za izvolitev predsednika republike bo vsekakor danes razpravljalo'tudi vodstvo PSI. Poglejmo še, na koncu, novo anketo, ki jo objavlja tokratna številka tednika «11 Mondo*. Anketirali so 50 «Italijanov, ki nekaj pomenijo*. Med temj so podjetniki, pisatelji, zgodovinarji, znanstveniki itd. Zanimivo je, da so njihova mnenja zelo deljena. Na prvem mestu je Zaccagnini, ki uživa podporo 27 odstotkov anketirancev, takoj za niim Ugo La Malfa (18 odst.), socialist Norberto Bobbio (15 odst.), nato pa s 6 odstotki Fanfani in Giolitti. Na repu ankete pa so še Giorgio Amendola, Francesco De Martino, sto, ki ga je doslej zasedal sedanji notranji minister Virginio Rognoni, Zanjo je glasovalo 389 poslancev, 3 so glasovali za druge kandidate, 17 pa jih je oddalo belo glasovnico. «Veliki volivci» naj bodo predvsem predstavniki strank ustavnega loka RIM — Nekateri deželni sveti so že izvolili «velike volivce*, ki se bodo udeležili skupne seje parlamenta za izbiro novega predsednika republike. V tem okviru so se srečali na neformalni ravni zastopniki demokratičnih strank ustavnega loka (KPI, KD, PSI, PSDI, PRI in PLI) in se dogovorili, da bodo «svetovali» deželam, naj izvolijo predvsem demokratične predstavnike. Nekaj takega se je zgodilo že pred šestimi leti, ko so v deželah izvolili predstavnike večine in opozicije iz vrst demokratičnih strank. RDEČE BRIGADE SO ZI ZOPET OKRVAVILE ROKE Z ZAHRBTNIM ZLOČINOM Terorista ubila v Genovi bivšega načelnika iigurske varnostne protiteroristične službe Morilca sta ustrelila Antonia Esposita v avtobusu, s katerim se je peljal v službo Truplo umorjenega komisarja Antonia Esposita v genovskem mestnem avtobusu (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimniiiimuiiiN DRUGI DAN 11. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE INTENZIVNO DELO KONGRESA V KOMISIJAH POTEKA V POTRJEVANJU SMERI RAZVOJA Edvard Kardelj poudaril, da je razvoj samoupravnega socializma in delegatskega sistema najboljši odgovor vsem sovražnikom jugoslovanske družbe - Miloš Minič o jasni vlogi gibanja neuvrščenih - V razpravi govor tudi o razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo Mrtvi in ranjeni zaradi potresa v severni Grčiji ATENE — V noči s torka na sre-Jo je silovit potres prizadel grško Makedonijo, predvsem pa Solun, kjer je po prvih podatkih 15 mrtvih *h na stotine ranjenih oseb. Polo- M Argentina 78 Na svetovnem prvenstvu Italija (kljub porazu) v soboto v malem finalu Svetovno nogometno prvenstvo je prišlo v zaključno fazo. Včerajšnje tekme so že dale imena ekip, ki bodo igrale v obeh finalih. Italija bo tako igrala v malem finalu, za kar se pa mora zahvaliti zmagi Avstrije nad ZRN, kajti sama je tekmo z Nizozemsko izgubila z 2:1. Več o tem poročamo na naši športni strani. žaj 700 tisoč Solunčanov, ki si ne upajo v svoja stanovanja in raje taborijo po parkih in v predmestju. Kot posledica grškega potresa je včeraj prizadel črnogorsko obalo in Dalmacijo izredni val plime, ki je v Veli luki na Korčuli dosegel višino osmih metrov, (voc) KPI, — Giovanni Agnelli, Baffi in Paolo Rossi, predsednik ustavnega sodišča, (st.s.) RIM — Poslanska zbornica je na včerajšnji popoldanski seji izvolila poslanko Mario Eletto Martini (KD) za podpredsednico zbornice, na me- BEOGRAD — Po predvčerajšnjimi uvodnem referatu predsednika Tita se je vse delo 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije tudi ves včerajšnji dan odvijalo v šestih komisijah, kj pokrivajo vsa področja življenja jugoslovanske družbe in Zveze komunistov. Vseh.2.291 delegatov se je razdelilo v naslednje komisije: komisijo za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za vprašanja ekonomskega in družbenega razvoja: komisijo za razvoj političnega sistema socialistično samoupravne demokracije; komiisjo za i-dejnopolitični in organizacijski razvoj Zveze komunistov, za kadrovsko in akcijsko usposabljanje in statutarna vprašanja ; komisijo za vprašanja socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture; komisijo za vprašanja mednarodnih odnosov in zunanje politike Jugoslavije ter komisijo za vprašanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Edvard Kardelj, ki je sodeloval pri delu komisije za ideološki in politični razvoj, je med drugim poudaril, da so današnji nasprotniki samoupravljanja in socializma potomci tistih nasprotnikov, proti katerim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiimiiMMiiiiMiiiiiiMiiHiiHiiiiiiiiinmimMiiiiuiuiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiuamniiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio DANES DAN JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Na tridesetem jubilejnem tržaškem velesejmu je danes na sporedu «dan Jugoslavije*. Jugoslavija je uradno prisotna na naši osrednji gospodarski prireditvi vsa povojna leta z okusno in racionalno urejenimi kolektivnimi razstavami, na katerih prikazuje vsestranski napredek svojega gospodarstva. S svojo stalno prisotnostjo na Montebelu poudarja hkrati Jugoslavija tudi pomen sodelovanja z italijanskim tržiščem in komplementarnost obeh ekonomij. Toliko pomembnejši je njen nastop v Trstu po ratifikaciji osimskih sporazumov, ki odpirajo nove, široke in do nedavnega še neslutene možnosti za nadaljnjo gospodarsko integracijo z Italijo in še posebej s tukajšnjim obmejnim območjem. Ta nov moment v medsebojnih odnosih obeh sosednih držav nalaga tudi tržaškemu velesejmu dolžnost, da prilagodi svoj «koledar» in svoje strukture novi realnosti na tem področju. Na posebnih straneh, ki smo jih posvetili današnjemu dnevu na sejmu, objavljamo med drugim izjavo predsednika sejemske ustanove dr. Piera Toreselle, ki opozarja na naslednje točke gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki jih, bo moral tudi tržaški velesejem v prihodnje primerno upoštevati: ■ splošna gospodarska problematika osimskih sporazumov ■ tradicionalni poslovni odnosi z Jugoslavijo ■ gospodarska politika maloobmejne blagovne menjave ■ Industrijsko - tehnično sodelovanje med podjetji Iz Furlanije-Julijske krajine in proizvodni- Jugoslovanski paviljon na tržaškem velesejmu ml organizacijami iz Slovenije in Hrvatske ■ sodelovanje v kmetijstvu in turizmu p sodelovanje med lukami ob severnem Jadranu ■ sodelovanje s sejemskimi ustanovami v Jugoslaviji ■ uvedba specializiranih samostojnih razstav in strokovnih srečanj o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo se je jugoslovanska partija morala boriti med socialistično revolucijo. Ti nasprotniki jugoslovanske družbe so šibki, osamljeni in brez perspektiv, kljub temu pa se skušajo uveljaviti na političnem, kulturnem in ideološkem področju. »Kontrarevolucija v političnem smislu ni dvignila rok — je dejal Kardelj — temveč poskuša, prav o-bratno, izkoristiti vsako težavo naše družbe, da bi se pojavila na političnem prizorišču in ji zadala zahrbtne udarce, zlasti kadar čuti za seboj podporo nekaterih krogov iz tujine. V samoupravni in demokratični socialistični Jugoslaviji obstajata dve glavni in odločilni politični fronti, to je fronta socialističnega samoupravlajnja in fronta nasprotnikov, ki je nikakor ne kaže in je tudi ne smemo podcenjevati, čeprav je zelo oslabljena. Revolucija ne more biti končana vse do tlej, dokler socialistično samoupravlje-nje ne bo sposobno, da se bo o-hranjevalo s svojimi lastnimi demokratičnimi oblikami in lastnimi sredstvi svojega delegatskega sistema. Zveza komunistov Jugoslavije mora biti po svojih kvalitetah sposobna izbitati na skupni socialistični neposredni in dolgoročni platformi najširše množice naših delovnih ljudi in vse napredne ustvarjalne sile naše družbe. Vodilna vloga ZK v svoji pravi obliki lahko pride do izraza samo tedaj, če je organski sestavni del vsakdanjih in dolgoročnih interesov .kakor tudi neposredne oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbi, torej če je njena pogonska moč. Svojo vlogo bo ZK ixitrjevala samo v praksi, če ji uspe najti način, da si pridobiva zaupanje delovnih ljudi ter vseh socialističnih demokratičnih sil v to. da je pot, na katero opozarja, tista, ki utrjuje dejanski položaj delavskega razreda, delovnega človeka in občana sploh. ZK se čuti za sestavni del vseh socialističnih in demokratičnih sil družbe. Za nas je pojem diktature prolc tariata identičen s pojmom vodilne vloge zgodovinskih in neposrednih interesov delavskega razreda in delovnih ljudi v obliki samoupravnega in demo kraticnega delegatskega sistema ob sodelovanju vseh občanov, ki so pripravljeni svojo interese uresničevati prav v takšnih demokratičnih oblikah, ne pa zunaj njih. ZKJ je doslej uspešno uresničevala svojo vlogo, čeprav se je morala v nekaterih trenutkih spopadati z nasprotnimi težnjami in omahovanji v lastnih vrstah in zunaj svojih vrst — je dejal Edvard Kardelj. V komisiji za vprašanja mednarodnih odnosov in zunanje politike Jugoslavije, je njen predsednik Boško Siljegovič v svojem uvodnem ekspozeju poudaril, da «v Zvezi komunistov Jugoslavije in v naši družbi v celoti ni dileme o tem, da je politika neuvrščenosti trajna zunaj je politična opredelitev Jugoslavije, ki izhaja iz celotne naše nacionalne biti kot federativne večnacionalne socialistične samoupravne skupnosti*. Ko je govoril o mejah popuščanja napetosti, je dejal, da je detente še vedno vsebinske in geografsko omejena. Pozval je k njeni razširitvi na vsa območja, področja in probleme. Poudaril je potrebo, da se tudi Sredozemlje vključi v pro- ces popuščanja napetosti. Ko je govoril o starih in novih kriznih žariščih v svetu, je poudaril pomen miroljubnega iskanja rešitev s pogovori. V tem okviru je opozoril na vlogo OZN kot univerzalnega foruma za reševanje vseh velikih problemov današnjega sveta, zlasti pa razoroževanja. Spoštovanje suverenosti ozemeljske celovitosti, enakopravnosti, ne-vmešavanja, vzajemnega spoštovanja lastnih poti razvoja in posebnosti mednarodnega položaja vsake države -- so bili in so osnovna načela sodelovanja Jugoslavije z vsemi deželami na svetu. Pri tem pripisuje Jugoslavija poseben pomen sodelovanju s sosednjimi državami, je dejal Siljegovič in opozoril na vlogo nacionalnih manjšin kot mostov dobrososedskega sodelovanja lit vzajemnega razumevanja. V isti komisiji je včeraj govoril bivši zunanji minister Miloš Minič, ki se je zlasti zadržal pri vprašanjih neuvrščenih držav. «Od vseh pritiskov, katerim so podvržene neuvrščene države od zunaj in od znotraj — je dejal Minič — so naj bolj nevarni tisti, ki skušajo spremeniti značaj, vlogo in usmeritev gibanja neuvrščenosti. Tisti, ki sku šajo ločevati neuvrščene države na »progresistične* in »konservativne* so le na videz na levi in njihovi napori so — hočejo ali ne — destruktivni.* V tej zvezi je Minič poudaril, da se skuša -»preusmeritev* neuvrščenosti tolmačiti tako, da bi se neuvrščeni borili proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu, ne pa «proti hegemonizmu in drugim oblikam tuje nadvlade*. Zatrdil je, da neuvrščeni niso »naravni zaveznik* nobenega bloka v boju proti drugemu bloku, ostro pa je kritiziral tudi tiste težnje z desne, ki skušajo iz gibanja neuvrščenosti narediti protikomunistično gibanje. V komisiji za mednarodne odnose so številni delegati razpravljali tudi o odnosih Jugoslavije s sosednimi državami in zlasti podčrtali dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo ter pomen osimskih sporazumov za nadaljnje razvijanje teh odnosov, a ne le z Italijo marveč v širšem kontekstu mednarodnega sodelovanja. RIM — V petek, ob 9. uri dopoldne se sestane ministrski svet. ŠE EN DOKAZ HUDE DRUŽBENE KRIZE Zaradi stavke sodnikov vsa sodišča ohromljena Stavkajoči zahtevajo višjo plačo in posodobljenje sodstva RIM — Včeraj so italijanski sodniki pričeli dvodnevno stavko, ki je skoraj v celoti ohromila sodišča vseh italijanskih mest. Udeležba je bila 90-odstotna, poskrbeli so le za nujne primere, ko bi lahko zastoj pomenil osvoboditev potencialnih kriminalcev ali pa kratenje svobode priprtih osumljencev. Vsekakor je stavka sodnikov nekaj, kar se ne pripeti vsak dan, dejstvo, ki ga verjetno ne pozna nobena država. Odločitev pa je bila neizbežna, saj so sodniki že več mesecev grozili, da se bodo poslu-žili te izredne pobude, če ne bo pravosodno ministrstvo uslišalo njihovih zahtev. Kot je te običajno, ni ministrstvo zavrnilo njihovih zahtev, omejilo se je zgolj na formalne obljube. Sodniki predvsem zahtevajo uskladitev svojih plač z višanjem življenjskih stroškov. Prejemki so ostali skoraj nespremenjeni od leta 1972, ko so bili kar zavidljivi, danes pa ne dopuščajo sodnikom tistega brezskrbnega življenja, ki bi bilo potrebno za «upravitelje pravice*. Poleg finančnih izboljšav sodniki zahtevajo posodobitev italijanskega sodstva, da bi bili kos ogromnim nalogam, ki jim jih nalaga družba. Z malenkostnimi odtenki so vsi sod-niKi podprli stavko, nekateri so le izrazili pomisleke glede zahteve po modernizaciji in reorganizaciji sodstva, ki ne bi opravičevala stavke. Složni pa so glede denarnih izboljšav.; ; Ob vsem tem je res zaskrbljujoče dejstvo, da se mora tudi eden izmed glavnih organov demokracije zatekati k stavki in s tem napadati državo, ki jo navsezadnje vsak dan pooseblja. Nedvomno je položaj izjemen, sodstvo se nahaja pred težkimi nalogami, ki jim ni več kos s svojimi zastarelimi strukturami. Za vlado predstavlja to hud udarec, ki ga bo le s težavo popravila, saj je zamude težko nadoknaditi, (voc) Moro: zaporna naloga za domnevna brigadista RIM — Preiskovalni urad rimske ga sodišča je včeraj potrdil, da je dr. Achille Gallucci,\ ki s petimi sodelavci vodi preiskavo o ugrabitvi predsednika KD Alda Mora, podpisal še dva zaporna naloga za domnevnega morilca demokrščanskega voditelja. Vest je pronicnila že v soboto, uradno pa so jo potrdili šele včeraj s pripombo, da taki namigi otežkočajo delo preiskovalcev. Imeni osumljenih teroristov nista znani, čeprav se ponekod šušlja, da naj bi bil eden od dveh Stefane Se-bregondi, bivši voditelj italijanske marksistično - leninistične komuni stične unije. GENOVA — Medtem ko je turinsk« porota, ki sodi zgodovinskemu jedru rdečih brigad, še zbrana na posvetu, si je teroristična organizacija, ki se samovoljno proglaša za revolucionarno in avantgardno organizacijo delavskega razreda, znova ekrvavela roke s podlim in zahrbtnim zločinom: v Genovi sta namreč domnevna brigadista ubila policijskega komisarja Antonia Esposita, vodjo komisariata v Nervi-ju in do pred nedavnim načelnika varnostne službe SdS za Ligurijo. Takoj po zločinu je policija postavila cestne bloke na vseh glavnih prometnih žilah okoli mesta in ob vseh vhodih na avtocestah, vendar lov za zločincema je bil doslej neuspešen. Dinamika podlega atentata, za katerega so si rdeče brigade prilastile odgovornost z običajnim telefonskim sporočilom nekemu genovskemu listu, se nekoliko razlikuje od tehnike dosedanjih terorističnih izpadov, saj sta morilca napadla žrtev na mestnem avtobusu, s katerim se je kot vsak dan peljal v Nervi. Očitno sta zelo dobro poznala navade komaj 36-letnega policijskega funkcionarja in sta mu dalj časa sledila, saj se je Esposito iz previdnosti vozil v službo vsak dan ob drugi uri. Že to dejstvo, kot tudi nekateri nedavni pogovori s kolegi. dokazujejo, da se je dr. E-sposito čutil ogroženega, kljub temu pa ni imel oboroženega spremstva. Odvzeli so mu ga. ko so ga dodelili komisariatu v Nerviju, poleg tega ga pa tudi sam ni zahteval. «Če hočejo — naj bi zaupal nekemu podčastniku — nas napadejo in ubijejo kjerkoli, pa naj imamo spremstvo ali ne.» Antonio Esposito se je včeraj odpravil v službo mrilo pred osmo uro. Kot običajno ga je žena Anna Maria Musso, asistentka pri ženskem oddelku policije, pospremila do kvesture, nato pa je nadaljeval pot z avtobusom štev. 15. Po pričevanju očividcev je komisar stal v zadnjem delu avtobusa in bral časopis, ko sta vstopila terorista, dokaj okusno; vendar prav tako anonimno oblečena fanta. Zadržala sta se v sredini vozila, dokler ni avtobus privozil v četrt Albaro. Eden od dveh je tedaj izvlekel iz žepa samokres in večkrat ustrelil proti policijskemu funkcionarju, ki se je zgrudil na tla. Umor je povzročil znaten preplah med potniki (bilo jih je okrog 20) ki so zapustili avtobus, komaj je šofer ob prvem strelu ustavil vozilo in odprl vrata. Fant, ki je streljal je izstopil, drugi pa hladnokrvno izvlekel svoj samokres, še nekajkrat ustrelil v funkcionarja, ki je hropel na tleh, in se nato nemoteno oddaljil. Nedaleč ju je v avtu čakal pajdaš s prižganim motorjem. Vozilo, temno plav fiat 128, so predvčerajšnjim ukradli nekemu trgovcu. Policija in karabinjerji, ki so kmalu prihiteli na kraj zločina, so obkolili četrt in našli vozilo le nekaj sto metrov daleč od avtobusa. Po nepotrjenih vesteh naj bi brigadisti nadaljevali beg z «giulio» alfa ro-meo z evidenčno tablico iz Viter-ba. Vozilo naj bi že v prejšnjih dneh opazili v četrti. Na osnovi pričevanj očividcev so policijski izvedenci že pripravili i-dentikita in fotokita morilcev. Gre za okrog 30 let stara fanta, brez brk in brade, dokaj visoke postave. Eden od njiju je nnei naočnike. Kaže, da gre ajbrž za še nepoznana brigadista, saj identikita nista podobna nobenemu od tistih, katerih slike se hranijo v policijskih arhivih. Dr. Esposito je vstopil v policijo pred desetimi leti in je bil dodeljen političnemu oddelku piemontske kvesture, kjer je sodeloval z nekdanjim načelnikom protiteroristične službe za Piemont dr. Criscuolom in tedanjim kvestorjem Santillom, ki je bil nato imenovan za voditelja službe. Pred tremi leti je bil premeščen v Genovo, kjer je prevzel vodstvo protiteroristične službe (nato so jo preimenoval, v varnostno) za Ligurijo. V tem svojstvu je sodeloval v preiskavah o vseh vidnejših terorističnih izpadih v tej deželi in je o-sebno aretiral Giuliana Nario, enega od domnevnih morilcev sodnika Coca. Ko so pred nedavnim razpustili SdS in ga nadomestili z Dl GOS, je bil mladi funkcionar imenovan za načelnika komisariata v Nerviju. kar je vzbudilo precej polemik in hude krvi, saj je marsikdo tolmačil to imenovanje kot odstranitev funkcionarja, ki si je večkrat upal kritizirati pomanjkljivo organizacijo policije. Dr. Esposito zapušča ženo ter sedem in pet let stari jačerki. (vt) ...... \ VICENZA - Neidentificirani teroristi so prejšnjo noč streljali proti vili novinarja Gianmaura Anni-ja, urednika lista »E Giornale di Vicenza*. Na srečo niso zadeli re časnikarja ne nobenega od njegovih družinskih članov. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES NA TRGU SV. ANTONA PSI zaključuje volilno kampanjo z govorom državnega tajnika Craxija Predsednik PRI La Malla v Avditoriju - Vrsta shodov drugih strank Za KPl bo jutri zaključil posl. Pajetta, za KD pa posl Zaccagnini Še dva dni nas ločita od volitev, ko bomo odločali, kakšen naj bo bodoči ustroj deželnega sveta, tržaškega občinskega sveta in dvanajstih rajonskih svetov. Odločali bomo tudi o tem, kakšno težo bodo imele tiste sile, ki so se doslej zavzemale in se bodo tudi vnaprej zavzemale za stvarno reševanje naših narodnostnih potreb in zahtev predvsem v okviru globalne zakonske zaščite. Važno je tudi koliko slovenskih predstavnikov bo zastopanih v svetih, tako deželnem kot občinskem in rajonskih. Dejavnost strank poteka medtem s pospešenim ritmom. Za PSI bo danes zaključil volilno kampanjo vsedržavni tajnik posl. Bettino Craxi, ki bo ob 19. uri govoril na Trgu sv. Antona; predstavili ga bodo pokrajinski tajnik Carbone, predsednik deželnega sveta in nosilec liste za deželne volitve Pittoni in pokrajinski podtajnik Branko Pahor. Ob 17. uri pa bo na istem trgu zborovanje socialističnih žena. -Okrogla miza na vemo »PSI in center za znanstveno raziskovanje* v krožku Salvemini je včeraj odpadla zaradi organizacijskih težav. Iz razgovora s prisotnimi udeleženci Fulviom Anzellottijem, Luciom Randaceiom in Francom Toderom pa smo lahko povzeli glavne točke okoli katerih bi morala razprava potekati. PSI si prizadeva za čimprejšnjo uresničitev centra za znanstveno raziskovanje. Ta cona naj bi dajala tehnološki prispevek za razvoj krajevne in vsedržavne male industrije, obenem pa bi skrbela za sodelovanje Italije s sosednjimi dr- fMlllimflllMIIIIMIIIIIHIIIMIinilllMMIMMmiUnillMII Apetiti velike gromovnice Patetična in gostobesedna velika govornica od vseh vetrov skrpucane liste tPer Trieste» Gruber Bencova, je včeraj dopoldne pri Sv. Jakobu zagotavljala, da bo njena lista na prihodnjah volitvah podvojila število glasov v primerjavi s podpisi za integralno prosto cono. Deseterica, kateri se je pridružil še skrajno desni sesule* in bivši demckristjauski poslanec Bologna, računa torej na okrog 130.000 glasov in s tem seveda tudi na večino v občinskem svetu. Tak plaz glasov se bo po njenem mnenju sprožil za program liste, ki predvideva predvsem revizijo osimskega sporazuma in torej not>e mejne spore, zaporo Trsta v ozke mestne okvire, konec kupčij z osovraženimi Jugoslovani in podobno. Kaj pa Slovenci? Tudi njim je Gruber Bencova posvetila nekaj besedic. Ni sicer govorila o globalni zakonski zaščiti, za katero se zavzemajo od tržaške skrpucane formacije lista «Per Trieste» tako osovražene in zmerjane politične stranke in predvsem komunisti in socialisti, ni govorila o slovenskem jeziku, o rabi slovenščine. o slovenski šoli, kulturi in podobnem pač pa o dobrih okoliških kmetih, ki bodo žrtve slovenskega pritiska in katerim bodo odvzeli njih skromne hišice. Ponovno smo torej čuti prizixik obravnavanja slovenskega človeka z viška s stališča mestne italijanske gospode, pardon tokrat velike gospe do ponižnega slo-vnskega kmeta. Ta lista, kot vse ostale njej podobne, so Slovencem očitno sovražne, saj je edini cement, ki jih združuje, sovraštvo do Jugoslavije ter nasprotovanje pomnjenju in sodelovanju ob odprti meji. bihmiiiiiiiiii.mimii.iiiii.iiiiiiiiiiMiimiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiMiMiiiiiiiiiiiMtimiiiiiiiiniMiiiMiiiiiMiiiiiHMt»iii"HiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi.. SEJA MLADINSKEGA ODRORA PRI SKGZ žavami in z vzhodno Evropo in to na znanstvenem in tehnološkem področju. Izvedence smo vprašali tudi kako mislijo aktivno vključiti slovensko prebivalstvo v to pobudo. Poudarili so, da bo že pri prvi fazi lokacije centra moralo odločati tudi krajevno slovensko prebivalstvo. Na Opčinah pa so se sestali kandidati PSI, predvsem z vzhodnega in zahodnega Krasa na zadnjem posvetu pred nedeljskimi volitvami. Za K Pl bi bi' moral včeraj govoriti v Dolini član vsedržavnega vodstva partije Armando Cossutta, a ga zaradi drugih obveznosti ni bilo. Verjetno bo danes govoril v Štiva-nu in v Miljah. KPI bo svojo kampanjo zaključila jutri z govorom Gian Carla Pajette. Za KPI je v raznih vaseh govoril kandidat za deželm svet Boris Iskra. Predvsem je Slovence pozval, naj ne razpršijo svojih glasov, kajti na tak način bodo ustvarili pogoje za izvolitev večjega števila slovenskih predstavnikov na listah KPI. ' Enotnost, ki jo predlagajo komunisti — je še dejal Iskra — služi demokratizaciji, spreminjanju in sprostitvi družbene dinamike. Taka akcijska enotnost je Slovencem potrebna, da prisilijo ostale demokratične sile, da bodo še bolj demokratične in dovzetne za slovenske zahteve. Pri tem je navedel zakonski osnutek KPI, ki ga lahko vsak Slovenec, zaradi načina, kako je bil izdelan, ima za svojega. Ta zakon, njegovo temeljito obravnavo in naglo odobritev ter s tem popolno uveljavitev Slovencev pa je mogoče podpreti, če bo KPI izšla iz volitev v naši deželi, Trstu in Gorici še krepkejša. Včeraj je imela Slovenska skupnost dva niza shodov po Tržaškem medtem ko sta Drago Štoka in Bojan Brezigar s predstavniki goriške Slovenske skupnosti obiskala Benečijo in nekaj furlanskih krajev. Na Kolonkovcu, v Rovtah in pri Sv. Ani so govorili Aleš Lokar, Nadja Malalan in Ivo Jevnikar. Nosilec občinske liste Slovenske skupnosti Lokar se je zaustavil predvsem pri problemu razlaščanja slovenske zemlje. V Ricmanjih, Borštu, Zabrežcu in Boljuncu pa sta govorila Alojz Tul in Zorko Harej, ki sta poudarila stališča SSk glede urbanizacije in raznarodovanja slovenske manjšine. Nadaljuje. se tudi nagovarjanje volivcev s strani predstavnikov SSk pred televizijskimi zasloni. Danes se bo ob 19.10 začela oddaja na prvem omrežju vsedržavne radiotelevizije. Politične tribune se bo udeležii tudi predstavnik Slovenske skupnosti Drago Štoka. V petek in soboto pa bo nagovoril italijanske tržaške volivce Aleš Lokar in sicer ob 21.10 po krajevnem televizijskem programu Te-lequattro. Predsednik PRI Ugo La Malfa, ki je govoril sinoči v Avditoriju, je hotel že uvodoma razbliniti vsak dvom tržaških privržencev glede pravilnosti odločitve italijanskih demokratičnih političnih sil o sklenitvi osimskih sporazumov. Poudaril je, da jih je navdihovala volja utrditi mir na vzhodnih meji in evropsko vlogo Trsta, v neposrednem stiku s slovanskim svetom in z močnim sosedom, kjer so uvedli »stvarni socializem* in nevezano zunanjo politiko, ki jo je te dni potrdil tudi predsednik Tito. V drugem, bolj razčlenjenem delu svojega govora, je La Malfa opravil prerez zgodovine italijanske republike in razlogov, ki so jo privedli v sedanjo hudo krizo. Ugotovil je, da le dosežena enotnost Bivši aktivisti 0F žrtvam Rižarne SPD «Tabor» SPZ - Trst demokratičnih strank more omogočiti preporod, s pogojem, da pozabijo na strankarske interese in na iokalistične skomine in se zavzamejo za skupen blagor. Volilno kampanijo PSDI bo danes zaključil (ob 9.15 v kinodvorani Ritz) podtajnik stranke posl. Ni-colazzi, za PLI pa vsedržavni tajnik posl. Zanone. KD po predvolilni boj zaključila jutri ob 20.30 na Trgu sv. Antona z govorom vsedržavnega tajnika stranke posl. Zacca-gninija. Tudi DP bo volilno kampa njo zaključila jutri, ko bosta ob 22. uri govorila na Goldonijevem trgu posl. Massimo Gorla in posl. Mim-mo Pinto iiHiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiaMiil„l„„,il„u,liIMII,mmiimi|||M|||Mm||tl|||||||m||||MI||||||||||||||||||m||||||||ni|||IM||||||||||||||||||||in|ia OB DANAŠNJEM «DNEVU SFIU» Jugoslavija že tridesetič uradao prisotna na tržaškem velesejmu Obisk gospodarskega odposlanstva, ki ga bo vodil podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije ing. Boris Zidarič - Danes na sporedu tudi mednarodni posvet o lesni trgovini Trideseti tržaški velesejem prehaja v svojo najživahriejšo fazo. Danes sta na programu dva važna dogodka: »dan Jugoslavije* in strokovno srečanje o mednarodni lesni trgovini. • Medtem ko se bo dan Jugoslavije odvijal na sejmišču, bo srečanje o lesu zaradi pomanjkanja primerne sejne dvorane pri Montebelu v glavni dvorani trgovinske zbornice. Jugoslavija je na našem sejmu uradno prisotna že vsa povojna leta in slavi torej letos hkrati z velesejmom svoj jubilejni trideseti nastop na prireditvi. Za današnji dan je določen naslednji dnevni red: ob 9.30 bo stopilo na sejmišče — kjer ga bosta dočakala predsednik Toresella in generalni tajnik Linassi — gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ, ki ga bo vodil podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije inž. Boris Zidarič, spremljal pa jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko. Ob 10. uri bo' v sejni dvorani tiskovna konferenca, na kateri bo govor o dosedanjem razvoju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter med obmejnimi območji, in o novih perspektivah, ki se na tem področju odpirajo po ratifikaciji osimskih sporazumov. Po konferenci bo skupen o-gled jugoslovanske kolektivne razstave v Palači narodov, kjer je zbrana proizvodnja večjega števila industrijskih obratov iz Slovenije in Hrvatske. Prvotno je bilo predvideno za popoldne na trgovinski zbornici tudi tehnično srečanje med predstavniki tržaške in reške ustanove, sestanek pa je bil pozneje preložen na ponedeljek. 26. junija. Dan Jugoslavije se bo zaključil s koktailom na jugoslovanskem konzulatu, ki ga bodo v čast gostom priredili generalni konzul. Renko in gospodarski zbornici SR Slovenije in SR Hrvatske. Srečanje o mednarodni lesni trgovini pa se bo kakor omenjeno odvijalo v glavni dvorani trgovinske zbornice, kjer se bodo ob 9.30 zbrali strokovnjaki iz naših krajev in iz notranjosti Italije, prisotne pa bodo delegacije iz številnih tujih držav, in sicer iz Jugoslavije, Avstrije, Kanade, Finske, Francije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Sovjetske zveze, ZDA in Indonezije. Na srečanju, ki ga organizirajo vsedržavna z veža 1 U< govcev z lesom in pluto, tržaško združenje lesnih trgovcev in trza ški center za dokumentacijo o med* narodni lesni trgovini in ki ga bo vodil inž. Lucentini — predsedo val bo dr. G. Proto — bo stekla razprava o temi: »Odnos med proizvajalci in uvozniki lesa v današnji stvarnsoti*. Namen razprave je, da bi našli v mednarodnem merilu način za bolj uravnovešen razvoj odnosov med deželami proiz- MiiiiiiiiiiMMiifiiiHiiiiittiiiiiHimiiiiiaiiiiiimimiiiiitffiiiiiiitiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Volilna zborovanja SSk Ob 17.30 v Cerovljah, ob 17.30 v Ul. Rossetti, ob 18. v Mavhinjah, ob 18.30 pri Sv. Alojziju, ob 18.30 v Slivnem, ob 19. v Prečniku, ob 19.30 na Lovcu, ob 19.30 v Praprotu, ob 20.30 v Rocolu in ob 20.30 v Zgoniku. PSI Kandidata za deželni svet Volčič in Štrekelj in kandidat za občinski svet Benedetič bodo imeli naslednje shode: ob 20.30 v Bazovici, ob 21.15 na Proseku in ob 21.15 v Križu. Razp rava o udeležbi mladine v delovnih akcijah v SRS V prihodnjem biltenu obručun dejuvnosti MO Poletni meseci navadno prinesejo krajši premor v vsaki družbenopolitični dejavnosti, vendar bi /.a mladinsko področje pri nas lahko prej govorili o precejšnji spremembi udejstvovanja mladincev. Poletno delovanje je namreč predvsem osredotočeno na mladinske delovne akcije, ki potekajo v glavnem v manj razvitih krajih Slovenije, oziroma v vseh jugoslovanskih republikah in avtonomnih pokrajinah. Zato je tudi bila zadnja seja mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze pred poletno sezono posvečena zadnjim pobudam in pripravam za čim širšo udeležbo slovenskih mladincev iz naše dežele v raznih delovnih brigadah. Že pred meseci, ko so razpisali letošnje delovne akcije, se je mladinski odbor zavzel, da bo s široko zasnovano osveščevalno kampanjo pridobil večje število mladincev, ki bi bili pripravljen' preživeti vsaj del svojih počitnic v skupnem delu s svojimi sovrstniki iz matične domovine. Zadalo si je tudi nekaj konkretnih nalog, kot so na primer sestanki po raznih društvih, kjer so člani tajništva govorili o pome nu delovnih brigad. Nadalje je mladinski odbor tudi omejil prisotnost mladincev iz naše dežele na Slovenijo in še zlasti na kraje, kjer bodo v večjem številu mladinci iz obmejnih področij, s katerimi odbor že dalj časa sodeluje, predvsem zato, da bi bili vključeni v iste brigade. Prizadevanja so tudi prinesla prve rezultate, saj > se je do sedaj prijavilo okoli dvajset mladincev, vendar pa rok traja še nekaj dni in upajmo, da se bo število še povečalo. Velja še omeniti, da se bo manjša skupina tudi letos udeležila 14-dnevnega pohoda AV NOJ. Drugi del sinočnje seje pa je bil posvečen pregledu dela, ki je temeljil predvsem na stikih s sorodnimi organizacijami, tako z italijanskimi iz naše dežele, kakor tudi slovenskimi iz obmejnih področij. Precej živahna je bila tudi dejavnost ob jugoslovanskem dnevu mla dosti, saj so se delegacije mladinskega odbora udeležile štafetnega teka v Novi Gorici in Kopru ter prisostvovale osrednji proslavi v Beogradu. Natančnejši obračun pa namerava odbor podati v lastnem biltenu, ki bo ponovno izšel konec poletne sezone, (bp) • Predor pri Sv. Vidu bo zaradi prenovitvenih del zaprt za promet od 23. ure 23. 6. do 5. ure naslednjega dne. • Tržaška občina obvešča, da bodo uradi, ki sprejemajo prijave dohodkov pri občinskih izpostavah in pri oglasni deski v Ul. Malcanton 3 odprti tudi v popoldanskih urah in sicer od 16. do 19. ure. Občina poziva vse interesente naj ne čakajo zadnjega dne za prijavo dohodkov. Ženske za spoštovanje zakona o splavu Kolektiv za zdravje žensk je na slovil na razne pristojne organe in predvsem na ravnateljstva tržaških bolnišnic, pismo v katerem je poudarjena zahteva, da tudi bolnišnice v našem mestu opremijo za spoštovanje nedavno izglasovanega zakona o splavu. Kot je znano, trenutno zdravstvene strukture v Trstu ne zagotavljajo niti zadostnega šte vila specializiranega osebja, predvsem pa primanjkuje ginekologov in pomožnega osebja, ki bi bili pripravljeni spoštovati zakon. Kolektiv za zdravje žensk zahteva, da pristojni organi poskrbijo čimprej za objavo imen tistih zdravnikov, ki so zavzeli stališče proti zakonu o splavu in da se ustanovijo v bolnišnicah posebne ambulante, ki bi nudile ženskam, ki bi hotele splaviti vse potrebne informacije in napotke. KPI Ob 10. v Grljanu (Dedenaro in Sossi); ob 10. v Ul. Veltro (Černič in Vascotto); ob 10.30 v Stari istrski ulici (Burlo); ob 10.30 v Ul. Aldegardi (Braida); ob 10.30 na Reški cesti (Černič in Poli); ob 11. pri Campanellah (Vascotto in Poli); ob 11. na Trgu Stare mitnice (Pa-cor); ob 11. na Scali Bonghi (Braida); ob 12. v Ul. Burton (Braida); ob. 12.15 na Kolonkovcu (Ivasič); ob 11.30 na Trgu sv. Antona (Me-chini); ob 11.45 na Largo Piave (Luša); ob 12.20 v Ul. Montorsino (Šema); ob 12.30 na Trgu Oberdan (Martone); ob 16. na Proseku (Braida in Placer); ob 16.30 na Trgu Venezia (Cian in Zanini); ob 16.45 pred papirnico Cartimavo (Cossutta); ob 17. na Kontovelu (Braida in Placer); ob 17.30 v Ul. Umago (Šema); ob 18. v Križu (Braida in Placer); ob 18. na Trgu sv. Antona (Cuffaro); ob 18. v Ul. Catalani (Monfalcon); ob 18.30 na Trgu sv. Jakoba (Rossetti in Kodrič); ob 18.30 na Trgu Cavana (Costa); ob 17.30 v Sesljanu (Iskra in Depangher); ob 18. v Šempola-ju (Iskra in Depangher)' ob 18.45 v Praprotu (Iskra in Depangher); ob 19. na Trgu Garibaldi (Vidali, Braida in Turinetti); ob 19.30 v Ul. Ponziana (Vascotto in De Ro sa); ob 19.30 na/Trgu Gioberti (Dama in Spetič); ob 19.30 v Trnovci (Iskra in Depangher); ob 20. v Prečniku (Iskra in Depangher); ob 19.30 v Prebenegu (Budin); ob 20.30 v Mačkoljah (Budin); ob 20.30 v Barkovljah (Bucik in Burlo); ob 20. v Križu (Tone' in Ivašič); ob 20.30 na Trgu Marconi - Milje (Cossutta); ob 21. v begunskem naselju v Križil (Tonel in Ivasič); ob 21.15 v Ricmanjih (Budin). vajalkami in potrošnicami lesa. Kolikor se je dalo zvedeti, bo vsedržavna zveza lesnih trgovcev poleg tega dala v razprave tudi konkreten predlog, da bi v našem mestu ustanovili posebno stalno konferenco za občasno obravnavanje problemov, ki se nanašajo na proizvodnjo in razpečevanje mehkega in trdega lesa, rezanega lesa, vezanih plošč in drugih polizdelkov lesne industrije. Tudi jutri bo na sejmu v ospredju lesna problematika, in sicer s strokovnim posvetom o vključevanju montažnih hiš v naravno o-kolje. Posvet bo v sejni dvorani na velesejmu. Nove naložbe občine za vilo Engelmanu Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor odobril naložbo 120 milijonov lir za izvedbo zadnjih dveh faz ureditverjjlj del v parku, vile Engelmanu, ki bo postal naj-večja mestna javna zelenica. V njem bodo uredili tudi trim stezo. Občinski odbor zatrjuje, da so same značilnosti ozemlja, stisnjenega med morjem in kraško planoto, narekovale tesno urbanizacijo in pomanjkanje ne samo zelenih površin v mestu, ampak celo trgov in drevoredov. V zadnjih časih je zato občina posvetila vprašanjem pridobitve in ureditve javnih zelenih površin večjo skrb. Obnovili so ljudski vrt v Ulici S. Michele. odprli park v vili Primz na Greti in igrišče v Ulici Benussi pri Sv. Ani. v katero so vložili 150 milijonov lir za ureditev stezic in zelenja ter za otroške igre. Potrudili so se tudi opraviti vrsto manjših posegov za ohranitev in izboljšanje redkega zelenja v mestu, z. boljšim vzdrževanjem gredic in vsaditvijo črnih borov v Ulici Battisti. Poskrbeli so tudi za boljšo opremo pristojnega občinskega oddelka, z nakupom motornih kosilnic in žag. stroja za obrezovanje vej in traktorja za rastlinjake v vili Sartorio. DEŽELNA FINANČNA POMOČ Pol milijarde lir za obral Calza Bloeh Deželni odbor je na včerajšnji seji nakazal 3 milijarde 200 milijonov lir v pomoč dvema industrijama v krizi: gre za podgorsko predilnico, kateri bo dežela prek družbe »Friulia* priskočila na pomoč z vsoto 2 milijardi 700 milijonov, in za tovarno nogavic «Bloch» v tržaški industrijski coni, kateri bo »Friulia* nakazala pol milijarde lir. Podgorska predilnica bo tako lahko začela ponovno obratovati (sedaj je vseh njenih 1.700 delavcev v dopolnilni blagaj ni), tržaški obrat »Calza Rloch* pa bo z deželnim prispevkom hitreje pognal proizvodnjo po nedavnem vstopu novega lastnika, ki je prevzel obrat po stečaju. • Poštna uprava sporoča, da bo 29. in 30. junija odprt glavni poštni urad v Trstu na Trgu Vittorio Veneto vse do 21. ure, da bodo lahko občani pravočasno odposlali prijave dohodkov; rok namreč poteče 30. junija. Včeraj proti večeru so se zbrali v Rižarni bivši aktivisti Osvobodilne fronte ter se poklonili spominu štiridesetih žrtev, po večini aktivistov OF, ki so jih pred štiriintridesetimi leti usmrtili in sežgal; v Rižarni v prvi noči, ko je začel delovati krematorij, v katerem so do maja 1945 leta sežgali več tisoč ljudi. V kratkem govoru se je tega tragičnega dne spomnila bivša aktivistka OF Angela Gec, nato so položili venec na kraj, kjer je bila peč ter z enominutnim molkom počastili spomin žrtev. Danes v Rižarni žalna svečanost Danes ob 18.30 priredi združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) ter partizanov (ANPI) in političnih protifašističnih preganjencev (ANPPIA) ob spominu na 44. obletnico delovanja krematorijske peči, ki so jo nacisti zgradili v Rižarni pri Trstu, žalna slovestnost s položitvijo vencev v spomin na padle. VČERAJ V TRSTU Slovesnost ob obletnici ustanovitve finančne straže Včeraj je bila na pomolu Ban-diera slavnostna prireditev ob priliki 204. obletnice ustanovitve korpusa finančne .straže./1 Slavnostni govor je Imel poveljnik 9. teritorialne cone Nicola Accaria, ki je podčrtal vlogo finančne straže predvsem v obmejnem področju, kot je naše. Pred slovesnostjo je polkovnik finančnih stražnikov položil venec ob spomeniku padlim pri Sv. Justu. Pri Proseku z vespo trčil v avtomobil Prejšnjo noč so na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 23-letnega Igorja Buzzaja s Proseka 90, ki je v bližini proseškega nogometnega igrišča trčil z vespo v fiat 128, ki ga je upravljal 27 letni Mario Černjava iz Zgonika. Buzzai, ki je pri trčenju utrpel poškodbe v razne dele telesa, se bo moral zdraviti približno 30 dni. ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO... PRVO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN IN MLADIH GOSTOV V soboto, 24., in v nedeljo, 25. junija, ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. (Ob slabem vremenu v dvorani) SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREČKO KOSOVEL* v Trstu, Čampo S. Luigi 11, tel. 793-167 in 722-246 priredi od 31. julija do 30. avgusta letos TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE ZA DIJAKE VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Vpisovanje danes in jutri od 9. do 12. ure. V primeru da bo nezadostno število vpisanih, tečaja ne bo. Šolske vesti šola Glasbene matice v Trstu — vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Trstu za šolsko leto 1978-79 bo od 26. do vključno 30. junija na šoli Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29, od 9. do 11. ter od 16. do 18. ure. Dosedanji gojenci naj čimprej potrdijo vpis. Občinska sekcija KPI Devin -Nabrežina priredi danes, v četrtek, 22. junija, ob 21. uri v dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini javno zborovanje o zakonskem osnutku KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Ilustriral ga bo tovariš Boris Iskra. Vljudno vabljeni! Zveza vojnih invalidov NOV TRST • Ul. Montecchi 6 prireja dne 2. 7. 1978 enodnevni izlet za osebne invalide v Škofjo Loko in Dražgoše (ogled spomenika NOB). Število mest omejeno. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vsak dan od 9. do 12. ure. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21. 6. 1978 '*' Ameriški dolar 855,50 Funt šterling . . yr7r../(rrfA.T«/vn švicarski frank 1581,50 451.— Francoski frank 185,50 Belgijski frank 26.- Nemška marka 407,- Avstrijski šiling 57,- Kanadski dolar 730.— Holandski flonnt- 378.— Danska krona 147.— švedska krona 180.— Norveška krona 152.— Drahma 21.50 Mali dinar 44,- Veliki dinar 43,- MENJALNICA vseh tujih valut I iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiimiiiitmitiiMiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiijiiiiiiiiii ZAENKRAT LE NA PROGI ŠT. 11 V KRATKEM BODO VOZILI AVTOBUSI RUMENE BARVE Vozovnice si bo Ireba nabavili prej - Vstop skozi sprednja in zadnja vrata, izstop pa samo skozi srednja vrata V kratkem bodo vozili novi avtobusi, ki jih je pred kratkim kupil tržaški konzorcij za prevoze (ACT). Ob upoštevanju poprečnega časa, ki ga ljudje uporabijo pri vstopanju in izstopanju (običajno se u-porabi več časa pri vstopanju) in zato da bi se potniki lažje premikali v notranjosti avtobusa bo vstop skozi sprednja in zadnja vrata, izstop pa samo skozi srednja. Po zgledu drugih italijanskih in tujih mest, ne bo na novih avtobusih avtomatov za razdeljevanje vozovnic. Potniki si bodo morali še pred vožnjo nabaviti listek ali pa imeti s seboj mesečni abonma. Tako e-nega kot drugega si je možno nabaviti pri prodajalnah, ki so za to dogovorjene s konzorcijem (v glavnem so to tobakarne, kioski s časopisi m bari - mlekarne). Na avtobusu bo treba listek seveda razveljaviti v posebnem avtomatu. Novi avtobusi bodo zaenkrat vozili na progi št. 11. Sčasom bodo takšen sistem o nabavljanju vozovnic razširili na celotno avtobusno omrežje. 30 mednarodni vzorčni •Tržaški velesejem URNIK: ob delavnikih od 16. do 23. ob sobotah In nedel|ah od 10. do 13. - od 16. do 24. VSTOPNINA: 1.300 lir (znižana 900 lir) 17./29. junij 1978 VHOD NA TRGU DE GASPERI 1 in v UL. REVOLTELLA DANES DAN JUGOSLAVIJE Tudi v naši deželi stavka sodnikov Velika večina sodnikov iz naše dežele se je pridružila vsedržavni stavki sodnikov, ki so .jo proglasili v znamenju protesta proti neorganiziranemu delovanju sodnih organov v naši deželi. Sodniki, ki se bodo vzdržali dela še danes, zagotavljajo le najnujnejše posege, medtem ko so vse sodne obravnave preložene va kasnejši datum. Sindikat glasbenikov preprečil ocenjevanje na glasbenih šolah Vsedržavni sindikat glasbenikov je najavil, da bo odločno nasprotoval ocenjevanju na državnih konservatorijih, na enakovrednih zavodih in na drugih glasbenih šolah. S tem hočejo glasbeniki prote stirati proti znižanju stopnje konservatorijev, kot predvideva načrt za reformo višjega srednjega šol stva. Obenem pa hočejo doseči res na zagotovila v zvezi z izsekom člena 7. ' • Trgovinska zbornica obvešča, da bo 30. junija ob 12. uri zapadel rok za vlaganje prošenj za sodelovanje na nagradnem natečaju, v okviru katerega bod0 podelili priznanja 1978 za posebno privrženost delu fn gospodarskemu napredku. Prošnje morajo biti napisane na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri trgovinski zbornici-Pri ustanovi je interesentom na voljo tudi pravilnik natečaja. Razna obvestila 1*1* Vesna in sl) Mladina vabita vs* starše in še posebno predstavnike vrt* ca, osnovne šole in nižje srednje šol* v Križu na razpravo »Za ovrednoti nje šole v Križu*, ki bo v osnovni tF li A. Sirk jutri, 23. junija, ob 20.30- ) Kino Miramarski park — «Luči In zvoki*-ob 21.30 «11 sogno imperiale di ramare» (v italijanščini); ob 22-’5 »San u Miramaru* (v srbohrvaščini)-Prevoz z motornim čolnom s pom®-la Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter 1* Miramara ob 22.45 in do 00.05. Mignon 16.00—22.15 »Viva Las Vega5*' Elvis Presley. Nazionale Poletna zapora. Grattacielo 17.00-21.20 «Sexy jeans»-Prepovedan iiod 14. letom. Excelsior Poletna zapora. Penice 17.00 «n fantasma del pal®®' scenico*. William Finley. Prepove-dan pod 14. letom. Cristallo 17.00 «Una donna tutta sol**-Jill Clayburgh, Alan Bates. Prepove-dan pod 14. letom. Filodrammatico 16.00—22.00 «Molly P^j mavera del sesso*. Prepovedan P®® 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Bandito e la madam**-Barvni film. Capitol 17.00—22.00 «L’amore Qu0^’ diano*. Lucrezia Lowe. Prepovedan pod 18. letom. Moderno 16.30—21.30 »Marcellino pan* e vino*. P. Calvo. Ideale 16.30 »Gli uomini falco*. Jame* Cobum. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Lettomania»-Prepovedan pod 18. letom. Carmen Villani, Harry Reems, Albert® Squillante. Astra 16.30 »Io sono la legge*. Buri Lancaster. Barvni film. Radio 16.30 «Pat Garrett e BilW Kid*. James Cobum, Bob Dylan-Barvni film. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 22. junija ni ,B*oJ AHAC Sonce vzide ob 5.15 in zatone o® 20.58. — Dolžina dneva 15.43. — bana vzide ob 22.14 in zatone ob 7.H-Jutri, PETEK, 23. junija KRESNICA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 23,7 stopinje, najnižja 19.2-ob 13. uri 23,7, zračni tlak 1008.5 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, veter vzhodnik 12 km na ur®-morje malo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. junija 1978 se je v Trst® rodilo 5 otrok, umrlo pa je 17 oseb- RODILI SO SE: Ivana Pahor, Marco Titonel, Marco Fedrigo, Fabio Ursini in Ghislaine Reilla. UMRLI SO: 54-letni Michele Colavi-to, 63-lelna Antonia Daloiso vd. Carbone. 82-letna Amalia Stoelker por. F'-lippini, 79-letni Giuseppe Polla, H®" letni Riccardo Noulian, 81-letna Ps*‘ che Senizza vd. Tosato, 40-letna Anit* Vucsko por. Cieri, 63-letni Vittorio Aleš, 70-letni Giovanni Fragiacom®-85-letna Caterina Cerlon vd. Manzin. 70-letni Eugenio Richter, 79-lctna Oliva Cavo vd. Coslovich, 48-lctni EdO" ardo De Giorgi. 77-letna Marija Tavčaf vd. švagelj, 67-letna Gemma Desch-mann por. Piazza, 80-letni Quirino BrU-bissich. 19-letna Fiorella Benolic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul-F. Severo 112. Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA služba Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet-št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel-225-596: Nabrežina: tel. 200-121: S* sl jan: tel. 209-197 Zavije: tel. 213-137: Milje- tel 271 124 Pris Za nove obleke pevskemu zbor® Slavec darujejo Dorka Sancin tisoč, Tatjana Sancin 10.000, Marija Berdon 10.000. Namesto cvetj* ob rojstnem dnevu moža daruje B»' zilija 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marij® Taučer vd. Švagelj darujeta Irm* in Egon 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Marij® Taučer vd. švagelj daruje Drag® Gantar z družino 10.000 lir za šD Polet. Ob izgubi mame profesorja Jurija Vodopivca darujejo kolegi slovenske srednje šole «Fran Levstik* na Proseku 55.000 lir za Slovensko skupnost v Miljah. ŠD Mladina izreka svoji odbornici Nadji Laharnar iskreno sožalje ob izgubi drage none. GORIŠKI DNEVNIK Navodila za nedeljske volitve V nedeljo in ponedeljek bodo po vsej deželi volitve za obnovo deželnega sveta, v tržaški občini pa bo-nio obnovili občinski svet in prvič izvolili svetovalce 12 rajonskih svetov. Volišča bodo v nedeljo odprta °d 7. do 22. ure, v ponedeljek pa od 7. do 14. ure. Na volišče moramo priti z volilnim potrdilom (kdor ga ni prejel, ga mora dvigniti na občinskem volilnem uradu) in osebnim dokumentom s sliko. Na voliščih tržaške občine bomo prejeli 3 glasovnice: zelene barve za obnovo deželnega sveta, sive barve za obnovo občinskega sveta in roza barve za izvolitev svetovalcev v rajonske svete. V o-koliških občinah tržaške pokrajine Pa bodo volilni upravičenci prejeli le glasovnico zelene barve za obno-, Vo deželne skupščine. S svinčnikom, ; ki nam ga bo izročil predsednik volišča, bomo v kabini na glasovnicah (ali na glasovnici) prekrižali volilni znak stranke, za katero smo se odločili glasovati. Poleg tega pa lahko še oddamo preferenčni glas: to naredimo tako, da na pikčastih črtah ob znaku napišemo še ime in priimek ali številko kandidata, kateremu želimo dgti preferenčni glas. Imena ih zaporedne številke kandidatov so izpisana na volilnih lepakih, ki so izobešeni na voliščih. Za obnovo deželnega in občinskega sveta lahko oddamo največ po štiri preferenčne glasove, za izvolitev rajonskih svetov pa dva, seveda izključno kandidatom tiste stranke, katere znak smo prekrižali. Kot smo že poudarili je preferenč- ni glas zelo pomembno orožje v rokah slovenskih volivcev za uveljavitev slovenskih kandidatov na listah vsedržavnih strank KPI in PSI. Ko to opravimo, pri čemer moramo paziti, da glasovnice kakorkoli ne pokvarimo in pomažemo, kar bi lahko povzročilo razveljavljenje, glasovnice prepognemo in izročimo predsedniku volišča ki jih bo pred nami spustil v volilne žare. če bi se pri prekrižanju volilnega znaka ali pri izpisovanju preferenčnih i-men pomotili, lahko na to opozorimo predsednika volišča ki bo glasovnico uničil in izročil drugo. Volilni upravičenci, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo sami opraviti volilne dolžnosti in jih mora zaupna oseba spremljati do kabine ali celo glasovati namesto njih (za slepce, ljudi brez rok ali paralizirane) lahko dobijo brezplačno zdravniško spričevalo pri zdrav- Volilna tribuna Danes, 22. junija, bodo na prvi televizijski mreži od 18.10 do 19.55 spregovorili volivcem kandidati posameznih strank in list. Jutri, 23. t.m., bodo na prvi televizijski mreži posredovali intervju s predsednikom deželnega odbora Comellijem. Oddaja se bo pričela ob 19.40 in bo trajala petnajst minut. Volilne tribune bodo samo za televizijsko mrežo naše dežele. Mladinske Delovne Akcije Informacije : SKGZ, ul. S.Francesco 20 tel. 744249 vsak dan od 17. do 19. ure stveni službi tržaške občine. Za središče mesta iri okolico bodo potrdila izdajali do sobote, 24. t.m., v občinskih ambulantah od 8. do 9. ure (v tem času je tudi mogoče klicati zdravnika na dom), 24., 25. in, 26. t.m. pa samo na oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Torino št. 8, in' sicer v soboto od 16, do 19. ure, v nedeljo od 7. do 22. ure in v ponedeljek od 7. do 14. ure. Za kra-ško planoto pa bodo zdravniška spričevala izdajali v občinskih ambulantah, in sicer od 19. do 24. t. m. od 8. do 9. ure, v soboto, 24., tudi od 16. do 19. ure, v nedeljo od 7. do 22. ure in v ponedelek od 7. do 14. ure. Jutri ob 12. uri bo v veliki dvorani prizivnega sodišča sestanek predsednikov volišča, ki ji bo predsedoval dr. Sebastiano Čossu. Tržaška občina je poskrbela za prevoze osebja, ki bo zaposleno na voliščih izven mesta. Odhod avtomobilov bo iz Ul. Giustiniano (pred licejem Dante) in s trga pred tramvajsko postajo na Opčinah in sicer: v soboto ob 15. uri, v nedeljo ob 5. uri, v ponedeljek ob 6. uri in v torek ob 7. uri. Po zaključenem preštevanju glasov bodo zainteresirani lahko telefonsko pozvali tržaško občino (tel. 64466), ki bo poskrbela za prevoz. Zaradi upravnih volitev bodo obiski bolnikov v tržaških bolnišnicah v nedeljo ukinjeni. Obiski bodo v glavni bolnišnici v soboto od 14. do 15. ure, v sanatoriju Santoriju pa v ponedeljek od 16. do 18. ure. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v 1- taliji prireja v četrtek, 29. junija t.l., članski izlet v Škofjo Loko in Železnike. Za goriške člane je vpisovanje v v Ul. Cicerone 8/b danes od 10. do 12. ure. POMEN VOLITEV V OBČINI RONKE Razdobje v boju za uveljavitev narodnostnih pravic Slovencev Stranki KPI in PSI razpolagata s trdno večino - Vloga prosvetnega društva «Srečko Kosovel» -Volilni program PSI, KPI in SSk VLOGA NAŠE DEŽELE DANES IN V BODOČE Razgovor z deželnim tajnikom KPI Antoninom Cuffarom Zaključujemo z objavo razgovorov s predstavniki deželnih vodstev treh strank, za katere glasujejo Slovenci. Po predsedniku deželnega sveta in nosilcu liste PSI za deželne volitve Arnoldu Pittoniju in deželnemu tajniku SSk ter nosilcu liste za deželne volitve Dragu Štoki, je tokrat na vrsti deželni tajnik KPI An-tonino Cuffaro, ki je odgovarjal tudi v svojstvu podpredsednika medparlamentarne komisije za izvajanje ratifikacijskega zakona o osimskih sporazumih. ■> ... > Vpr.: Kakšna je vloga dežele Furlanije - Julijske krajine v sedanjem razvoju italijanske družbe? Odg.: Naša dežela je dežela ob meji, zato naš položaj in možnosti razvoja odvisijo v veliki meri od italijanske zunanje politike, od pozitivnega razvoja procesa mednarodnega popuščanj' napetosti, od vse tesnejših prijateljskih stikov med državami z različno družbeno in politično ureditvijo. Na take aspekte zunanje politike naše države in na mednarodno situacijo gledamo z velikim zanimanjem in mislimo, da mora dežela' F-JK, seveda v strogih mejah svoje pristojnosti izrabiti vsako priložnost, da stimulira parlament in vlado, da vedno bolj uveljavljata proces popuščanja napetosti in s tem konkretno u resničita smisel in duh helsinške konference. Vsej Italiji lahko nudimo bogastvo, ki izhaja iz posebnega geografskega položaja naše dežele in iz plodnega odnosa s socialistično Jugos'avijo ob najbolj odprti meji v Evropi in iz možnosti za zelo intenzivno sodelovanje. Poleg tega se lahko izkoristijo nadvse močni stiki z nevtralno Avstrijo ter goste izmenjave, ki gredo čez našo deželo. Te izmenjave med državami EGS, COMECO in državami v razvoju pa je treba še okrepiti in razširiti. V preteklosti so odprta vprašaja naše dežele in predvsem Tr sta delovala kot zaviralen element :a mirno sožitje v Evropi. Danes li več tako, temveč čisto obratno. Taso tesne vezi med našimi ob-neinimi ljudstvi, prisotnost slovenske narodnostne skupnosti Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in Hrvatski, sodelovanje, ki je v zadnjih letih ootekalo z vsemi sosednjimi državami, poverjajo naši deželi zelo pozitivno vlogo, vlogo vlečne moji v mednarodnih odnosih naše države. Konec koncev pa si želimo, in veliko je bilo že na tem storjenega, da ta mednarodna vloga še bolj pripomore k pozitivnemu razvoju odnosov med demokratič nimi političnimi silami v naši deželi. Na žalost ostajajo nekatere politične sile, s KD v prvi vrsti, če prav so si na jasnem o mednarodni vlogi naše dežele, še vedno v svoji notranji strukturi protislovne in to protislovje jih rine na deželni ravni v nazadnjaške pozicije in odnose zaprtosti, kar je tudi na vsedržavni ravni korak nazaj. Želimo si. da bodo skorajš nje volitve pripomogle k temu, da bodo tudi te politične sile spreme nile svoj odnos in da bodo volilni rezultati pripomogli k uresničitvi politike demokratične enotnosti, ki smo ji bili prav pred kratkim priča z vstopom KPI v novo par lamentarno večino. In to je edina politika, ki lahko reši Italijo iz krize in postavi temelje za njeno obnovo. Vpr.: Vprašanje obnove Furlanijo in Beneške Slovenije ter uresničevanje osimskih sporazumov bosta gotovo osrednji točki četr- te mandatne dobe deželnega sveta. Kakšno je vaše stališče do teh vprašanj? » Odg.: Dežela se dejanski, spoča z velikimi vprašanji in avtonomija je pred pomembnimi odločitvami. Menimo, da je politika, ki jo je sedanja večina vsiljevala deželi — tako je bilo v prvih časih cen-trizma in leve sredine — zelo o-mejevala avtonomijo, ki je bila dodeljena F-JK. Ta politika, ki si jo je želela predvsem KD, si je zamislila deželo kot neki nov birokratski in oblastveni center; ni se znala pa spoprijeti s ključnimi zgodovinski mi vprašanji naše dežele, med katerimi je vprašanje svobodnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti. Dežela je klavrno propadla v dramatičnih trenutkih, ki so sledili potresu. Državni parlament je izdelal dober zakon — in to z enotnim naporom, pri katerem smo bili med protagonisti — za obnovo in, razvoj Furlanije; toda začetek preosnove prizadetih območij je nedopustno počasen. Ljudstvo prizadeUh krajev po dveh letih od potresa še vedno čaka na hiše, več milijard pa je ustavljenih v Rimu, ker odboru ni uspelo, da bi jih uporabil, da bi dejansko pričel s procesom ob nove in izdelal načrt. Mi smo tako glede prenovitve prizadetih centrov kot gospodarskega razvoja dali konstruktiven prispevek; trudil' smo se, da bi deželni odbor angažirali okrog prenovitvenega programa, vendar je deželna vlada zaradi šibkosti večine, ki je tudi v trenutkih e-mergenčnega stanja zavrnila sodelovanje z drugimi silami, poslovala z negotovostjo, povzročila zamude in dokazala nesposobnost. Želimo si, da bi se v novi man datni dobi ustvarili novi pogoji, nova razmerja sil z,a premostitev trmastega odklonilnega zadržanja KD in njenili teženj, da bi ohranila monopol oblasti. Predlagamo, da bi novi deželni svet sestavil odbor deželne enotnosti, ki bi se lahko spoprijel s problemi ob sodelovanju vseh demokratičnih sil, levičarskih sil in torej trdi naše paitije. Ti pogoji so ob upošteva nju tega, kar se dogaja v državi in v drugih deželah, uresničljivi. Glede dveh problemov, ki ju obsega vaše vprašanje, je naše stališče naslednje, Menimo, da je treba vložiti vse napore za pospe šitev obnove in razvoj dežele. Koncentrirati je treba moči. uporabiti sredstva z večjo strogostjo in hitreje ukrepati za obnovo prizade tih’ krajev. Želimo, da bi vse to ne privedlo do zrna ličenja potres nih območij in da bi poleg obnove hiš, javnih storitev ter gospodar skega razvoja prišlo tudi do poživitve zgodovinskih središč, ter do uveljavitve kulturnega in u metniškega bogastva furlanskega ljudstva. Za Beneško Slovenijo mora obnova služiti kot priložnost za raz voj gospodarstva v teh krajih ter zi zaustavitev izseljevanja mladih sil. Želimo, da bi to ovrednotilo posebne značilnosti slovenskih krajev ter zagotovilo uveljavitev narodnostne identitete, ki je bi- la dolgo časa in bolj kot drugje podvržena procesom asimilacije. Glede izvajanja osimskih sporazumov je naša usmerjenost znana. Sporazum med Italijo in Jugoslavija.!-odpira- nove poti vzajemnemu sodelovanju in po tej poti je treba do konca in na vseh ppd roč j ih v splošen interes obeh držav in naše dežele. Želimo, da bi bili vsi aspekti osimskega soorazuma uresničeni v celoti, v duhu prijateljstva, ki označuje odnose med obema državama. Rešitve v zvezi z raznimi točkami sporazuma — predvsem tistimi, k zadevajo namestitev industrijske proste cone — *? treba iskati v jasnem in tesnem sodelovanju z zainteresiranim prebivalstvom in javnimi upravami, z deželo v prvi vrsti. Zahtevali smo, da bi medparlamentarna komisija za izvajanje ratifikacijskega zakona o sporazumu izvedla ogled na kraiu samem, se sestala s kraievnimi silami ter kontaktirala tudi s podobno komisijo na jugoslovanski Št"'>”d. N->š oredlog ,ie bil, v kcrMsiii sorpjet in ogled bo izveden po volitvah. Vpr.: Kaj nameravate storiti, da se po°neši gibalna zakonska za-šč’ta sl-ven1' " narodnostne skup-oosli v deželi? Odg.: Predstavniki slovenske narodnostne skupnosti poznajo naša stališča o tem vprašanju, kateremu pripisuje KPI izredno važnost za uveljavitev demokratičnih odnosov v naših krajih in v državi. Po obširnih posvetovanjih smo ponovno predVžhi obema zbornicama zakonski preciMg. o katorom menimo, da je koristna podlaga za soočenje z vsemi demokratičnimi političnimi silami, soočanje, ki ga spndbo.iamo tako v dežpli kot v parlamentu., Slovenska narodnostna skupnost, ki živi v tržaški, goriški ter videmski pokrajini ima vse pravice, da se preide z besed, s katerimi kaže, soglašajo marsikatere politične sile, k dejanjem. Zato se obvezujemo, da bomo od vlade zahtevali, naj posvetpvahia komisija, ki je bila sestavljena pred nekaj meseci, pospeši svoje delo in naj opusti utesnjujoča stališča, ki težijo k delitvi Slovencev po različnih pokrajinah: takšna stališča so v komisiji zagovarjali predstavniki vlade. > Mi zahtevamo, da se delo komisije zaključi in da pride do soočanja med različnimi političnimi silami glede predlaganega zakonskega osnutka v parlamentu. Zaradi obvez, ki jih je naša vlada podpisala z osimskimi sporazumi, mislimo, da moramo tudi za reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti strogo upoštevati časovne termine, ki so predvideni za ostale dele sporazuma. Želeli hi, da bi volilni izidi močno pospešili reševanja tega velikega vprašanja in da bi se med drugimi silami ponovno ne rodile negativne, preživele težnje po zavlačevanju Ne smemo nazaj s časom, ne smemo spregledati nače la ustave ter ohromiti posebni sta tut naše dežele. Občina Ronke in druge občine na območju Tržiča, kjer prebivajo Slovenci, nekdanji vaščani iz Doberdoba, Jamelj, Poljan, z Vrha, iz Dola in s spodnjega Krasa, ki so se iz svojih rodnih krajev preselili bliže ladjedelnici v Tržiču, svojemu novemu delovnemu mestu, so v zadnjem obdobju v žarišču nekaterih kulturnopolitičnih pobud, ki so zanimive s stališča naših narodnostnih interesov. Ronke so sedaj tudi v vrtincu volilnih bojev za izvolitev novega občinskega sveta, Naša obča želja je, da bi Ronke ostale napredno u-smerjena občinska uprava, odprta za družbene probleme, ki bo hkrati tudi v bodoče kazala takšno in še večje zanimanje za naše narodnostne potrebe, kot jih je pokazala doslej, zakaj na tem področju živi izredno veliko Slovencev, po večini ladje-delniških delavcev, ki hočejo nadaljeval s slovensko kulturno tradicijo ter ohraniti krvne vezi s svojimi rojaki na Krasu. S tem namenom je bilo ustanovljeno prosvetno društvo, ki so ga poimenovali po Srečku Kosovelu, imenu partizanske brigade, v kateri se je borilo več naših ljudi s tega območja. Z večjimi nihanji v delovanju je to društvo vedno živelo in delovalo ter bi brez njega s težavo danes lahko govorili o dvojezični knjižnici in drugih pobudah, ki hočejo bolje ovrednotiti našo navzočnost. Toda ti problemi danes stopajo v drugi plan, ker so v ospredju drugi, politični, strankarski. Drugi samo do neke mere, zakaj tudi volitve so le trenutek boja (za splošne) in narodne potrebe. Potrebno je videti v volitvah etapo za večjo popularizacijo naših odprtih vprašanj in večjo narodno osveščenost in enotnost naših ljudi v Laškem in zlasti v Ronkah, kjer naj bi jih bilo okoli 2000, od tega zelo veliko v Romjanu. V občini Ronke bo v nedeljo in ponedeljek glasovalo 7.973 občanov, 3.753 volivcev in 4.220 volivk. Število volivcev se je v 12 letih zvišalo za 1.400 enot, ker predstavlja enega najvišjih odstotkov v porastu prebivalstva v naši pokrajini, ki ga opravičuje industrializacija tega območja. V občini je 13 volišč za občinske ter dva kolegija za pokrajinske volitve. Za občinske volitve so predložili devet list, ki bodo na glasovnici zabeležene po naslednjem zaporedju: KPI, PSI, KD, PŠDI. 'PRI, MSI, SSk In Lista per Triesfe e Isontino. Na zadnjih volitvah sta KPI in PSI imeli večino ter sta vodili občinskrt lipravo; tako je bilo tudi v poprejšnjih mandatnih dobah. Na zadnjih upravnih volitvah leta 1972 je KPI prejela 15 svetovalcev. PSI 3, KD 11 in PSD1 1. Na listi KPI sta bila izvoljena tudi dva slovenska kandidata. Za sedanje volitve, ki so posledica redne zapadlosti mandata občinskega sveta so predložili komunisti listo, ki jo vodi senator Silvano Ba-cicchi, nekdanji garibaldinski borec v Jugoslaviji ter kandidat za novega župana. Na listi so še dose danii župan Umberto Blasutti, od borniki Alda Blasutti, Alda Moreu, Gianmassimo De Pece, Edilio Flo-rean. bivši deželni svetovalec in po budnik polivalentnega kulturnega ccnTa Rinaldo Rizzi. Na listi sta tudi Slovenca Liliana Vižintin in Robert Pahor. Nosilec liste PSI je podžupan Gian-franco Dejust, na njej sta še odbornik Giorgio Tesolin in svetovalec Ermano Capello. Načelnik liste SSk je Vilko Peric, sestavljajo pa jo Oskar Prinčič, Ra fael Devetak, Sonja Vižintin, Olga Semolič, Marta Bisai, Anuška Narin. Ammarija Devetak. Nad;a Cin-gerli, Evgen Ferfolja, Maks Ger-golet, Mario Soben, Benjamin Černič in Mario Vižintin. Program PSI temelji na uresničevanju socialistične alternative in na avtonomni socialistični politiki, ki ima za cilj odpravo gospodarske in družbene krize z večjim poudarkom na družbenih potrebah državljanov, socialni pravičnosti, humanosti ter uresničevanju civilnih pravic. Program KPI izhaja iz dejstva, da so volitve tudi v Tržiču najvažnejši občini celotnega območja, kjer se je nabrala kopica nerešenih vprašanj, ki se jim pridružujejo tudi narodnostna. Komunisti predlagajo za celotno območje, da se prepreči raznarodovalni proces. V tem smislu so predložili predlog zako na za gibalno zaščito, ki predvideva neovirano rabo materinščine ter razvoj in avtonomijo šolstva. Velik poudarek dajejo večnamenskemu središču ter njegovi povezavi s kulturnimi organizacijami v Doberdobu. KPI bo v občini Ronke zahtevala rabo slovenščine v občin skem svetu in v poslovanju občinske uprave, ustanovitev slovenskega otroškega vrtca ter osnovne šole, odprtje primernih prostorov za prosvetno in športno udejstvovanje ter ustanovitev konzulte za vprašanja slovenske manjšine, ki bi delovala kot posvetovalno telo občinskega sveta. Na takšen način bi pomagala, da bi "beina bila navzoča tudi v zadevah, ki se tičejo Slovencev. Slovenska skupnost se v svojem programu zavzema za demokratično navzočnost slovenskih predstavnikov v občinskih komisijah, zahteva odprtje slovenskega otroškega vrtca in osnovne šole, zavzema se za gospodarsko rast manjšine, za usta-navaljanje konzorcijev med občinami. SSk je na pokrajinskih volitvah 1975. leta prejela v Ronkah 79 glasov, na političnih leta 1976 pa 55. Po splošnih ocenah mora za izvolitev enega svetovalca v občinski svet, ki ga volijo po proporcionalnem sistemu, zbrati 240 glasov. Pomembno je, da se je SSk predstavila na volitvah v Ronkah prvič, podobno kot na zadnjih volitvah v Krminu. KPI je sprejela obvezo, da v občinski svet v Ronkah izvoli oba svoja slovenska kandidata. Kakor vidimo, je s stališča nacionalnih interesov ta občinska u-prava, ki je pobratena z občino Metlika, zelo pomembna, za našo narodnostno skupnost — ne samo v volilni kampanji, ampak tudi, in še zlasti, po volitvah, ko bo potrebno toliko predlogov in obljub tudi izpeljati. Slavka osebja otroških vrtcev Kot smo že včeraj napovedali je osebje občinskih otroških vrtcev v Gorici stavkalo včeraj in stavka je napovedana tudi za danes. Osebje stavka, ker ni občinska uprava u-godila številnim zahtevam osebja, tako vzgpjnega kot pomožnega. Nimajo še pravilnika, zahtevajo povečanje števila zaposlenih v vrtcih, da bi bolje zadostili potrebam otrok, zahtevaio tudi, da se v vrtce uvedejo pooblaščeni odloki s tem, da se ustanovijo sveti staršev, ki bi pomagali pri vodenju vrtoevrin ' Delegacijo osebja, ki so jo vodili Sindikalisti enotne sindikalne federacije, je sprejel goriški’’žiifjhn De Simone in obljubil, da se bo odbor zavzel za hitro rešitev odprtih vprašanj, seveda v mejah možnosti, ki jih dopušča zakon. V zvezi z našim včerajšnjim člankom o tem dogodku, smo dobili z občine nekatera pojasnila. Ne gre za odgovornosti občinskega odbornika za osebje Brancatija, kajti stvari, ki niso še rešene spadajo v pristojnost odborništva za šolstvo (tega upravlja socialdemokrat Fantini, ki kandidira v deželni svet). To velja za povečanje števila vzgojiteljic in pomožnega osebja, za kar pa ne obstajajo možnosti, ker zakon Stam-mati izrecno prepoveduje najem novega osebja v krajevnih upravah. To velja za uvedbo pooblaščenih dekretov v občinske otroške vrtce. Vse to spada v pristojnost odborništva za šolstvo, posebno še ker pristojni odbornik bi bil moral letošnjega 2. junija poročati v odboru o vseh teh stvareh, pa ni tega napravil. Vsekakor pa je za stanje odgovoren celotni odbor. Ostajamo pri mnenju, da je osebje izkoristilo * . predvolilni trenutek za svoj protest, čeprav ni hotelo s tem škodovati volilni kampaniji posameznih kandidatov. • Zaradi izločilnih tekem za deželno plavalno prvenstvo bodo občinski bazeni na Rojcah jutri in v soboto imeli skrajšani urnik za občinstvo in sicer od 9. do 16. ure. Tekme bodo od 17. ure dalje. NA SEDEŽU KPI RAZPRAVA 0 ZAKONSKEM OSNUTKU ZA GLOBALNO ZAŠČITO SLOVENCEV Razprava jr bila v ponedeljek, ID. i. m., govorila »la Borut Spacal in Aee Mermolja DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Unca 1. Maggio 94. tel. 73328. Na sedežu sekcije KPI «A. Špacapana v Gabrijelovi ulici sta v ponedeljek. 19. t.m., govorila kandidat na listi KPI za pokrajinski svet dr. Borut Spacal ter novinar Ace Mer-molja o zakonskem osnutku KPI za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prisotne je pozdravil načelnik sekcije Roberto Bpsolini. Borut Spacal je najprej poudaril, da zakonski osnutek KPI prvič upošteva slovensko narodnostno skupnost kot subjekt in gleda na Slovence v tržaški, goriški ter videmski pokrajini kot na neločljivo enoto. Spacal je dodal, da so komunisti izdelali svoj novi za konski osnutek po posvetovanjih s slovenskimi organizacijami, inštituti in sploh z vsemi enotami, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji. Nato je govornik orisal glavne točke zakonskega predloga (raba jezika, šola, ustanove, združenja, občila, kulturne dobrine in kulturna sredstva, družbenogospodarski razvoj in pooblastila deželi, prehodne in zaključne norme). Ace Mermolja je orisal važnost, ki jo imajo nedeljske volitve za slovensko narodnostno skupnost. Poudaril je osimski sporazum ter vprašanja Beneške Slovenije. Dejal je da so o-simski sporazumi bistvene važnosti za slovensko narodnostno skupnost ter za Trst in deželo nasploh. Sile. ki se danes združujejo v liste proti uresničevanju sporazumov, nosijo v sebi očitne protislovenske namene. V Beneški Sloveniji so izredno dramatična ekonomska vprašanja, potrebni so jasni načrti, Slovenci smo krvavo občutiti težo izseljeništva in revščine. Glede Gorice je Mermolja govoril o razlaščanju slovenske zemlje v štandrežu ter o drugih važnih vprašanjih. Svoj poseg je nadalje val z ugotovitvijo, da so glasovi KPI važni tudi za ugodno reševanje vprašanj kot so uresničevanje osimskih sporazumov, ter sprejetje zakonskega predloga za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Spa-calovemu ter Mermoljevemu posegu je sledila zanimiva in živahna debata. iiiuiitimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiMiimMiiitiimiHiiitiHimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiMHiMHimiiiiiiiiiiiii S SESTANKA SOCIALISTOV V S0V0DNJAH Zagotoviti v pokrajinskem sveta slovenskega svetovalca PSI Češčut in Waltrisch sta podprla kandidaturo arh. Jožeta Ceja Stališče socialistov do sedanjega • promisOv, ki ne dajo pozitivnih re-položaja v deželi in državi ter do I zultatov na političnem, gospodar-vprašanj slovenske narodnostne skem in socialnem področju. Zato skupnosti so na zelo obiskanem sre-1 je potrebna zares nova politika, naj- čanju z volivci v Sovodnjah prejšnji večer obrazložili kandidat arh. Jože Cej, pokrajinski tajnik. PSI Trom-betta, svetovalec Marko Waltrisch večje jamstvo za izvajanje te politike pa dajejo prav socialisti, ki so se otresli preozkih spon levega centra in ki nočejo niti novega kom- Volilna zborovanja KPI: danes, ob 18.30, v Gorici, na Trgu Battisti: posl. Giancarlo Pajetta, Ivan Bratina, Nereo Battello; ob 20.30 v Sovodnjah in ob 21.30 na Vrhu Borut Spacal in Nereo Battello. Jutri, ob 21. uri, v Štandrežu, Ivan Bratina in Boris Coceani, ob 21.30 v Doberdobu, Borut Spacal in Fulvio Bcrgomas. PSI: danes, ob 19. uri v Doberdobu, (v gostilni Peric) arh. Jože Cej in Vladimir Nanut: ob 21. uri na Oslavju, pri Pepiju, arh. Jože Cej in Vladimir Nanut. Jutri, ob 21. uri, priredi kulturna komisija PSI v Domu Andrej Budal v Štandrežu, razpravo na temo: Štandre-ški problemi in njih rešitev; govorili bodo arh. Jože Cej, Valter Reščič, Vladimir Nanut. SSk: danes ob 19. uri v Ronkah, Drevored Rotonda: ob 20.20 v Tržiču, na Trgu republike: ob 21. uri v Štaranca-nu; ob 21. uri na Poljanah; ob 21.45 na Palkišču; ob 7. uri v Tržiču pred ladjedelnico. in sovodenjski župan Jožef Češčut, i promisnega pakta. ki je predsedoval zborovanju. Arh. Jože ^j jg obložil..pre-. novljena stališča socialistične stranke v vsej državi in v deželi, stališča, ki so dolga,Rri?.nanje volivcev, v vsej državi na zadnjih upravnih volitvah v letošnjem maju in ki u-živajo zaupanje v najširših slojih prebivalstva, predvsem pa pri mladih. Socialisti hočejo izvleči državo in deželo iz imobilizma, v katerega je zašla tudi zaradi prevelikih kom- ........ ZAKON, KI GA ZA ZDAJ NI MOGOČE IZVAJATI .. ------- ---------I | Ponovna v ospredju številne težave psihiatričnega varstva Sindikalni predstavniki uslužbencev umobolnice opozorili na velike pomanjkljivosti v organizaciji zdravstva Skrb za duševne bolnike, poseb- v praksi izkazalo za nemogoče v no pa iskanje načinov za njiliovo sedanjem trenutku, kajti zdravstvo ponovno vključevanje v družbo, je vprašanje, ki že dobro desetletje razburja duhove, posebno pa na Goriškem. Saj je prav v Gorici skupina dr. Basaglie leta 1962 začela uvajati nove in bolj humane načine zdravljenja in rehabilitacije umsko prizadetih oseb. Vprašanje psi Matričnega varstva na Goriškem pa je postalo celo politična čer, na kateri se je razbilo rahlo politično ravnovesje v upravljanju pokrajine. Od načelnih izjav, da je treba poleg bolj humanih pristopov pri zdravljenju duševno bolnih oseb stre meti za dokončno ukinitev umobol nic, kot ustanov, kjer so bolniki podvrženi začasni ali stalni segregaciji, do praktičnih izvajanj ni prišlo. Ostal je stari način vodenja bolnišnice, občasno so se celo pojavljale težnje, da bi zmogljivosti povečali. Tako je bilo do pred kratkim, ko je bil izglasovan zakon št. 130, ki drastično posega na področje psi Matričnega varstva, saj predvideva ukinitev umobolnic in namestitev težkih bolnikov, takih katerih relia bilitacija je zelo dolgotrajna ali ce lo nemogoča, v civilnih bolnišnicah Če je bila zadeva za zakonodajalca z izglasovanjem besedila zakona s tem rešena, se je izvajanja istega HGP «GOKICA» TOZD GOSTINSTVO «GORICA» NOVA GORICA POSLOVNA ENOTA HOTEL PARK - NOVA GORICA prireja dne 14. in 15. julija 1978, ob 20. uri TEKMOVANJE MLADIH POPEVKARJEV «PR VI GLAS GORIŠKE» Avdicija bo 29 junija 1978, ob 16 uri v prostorih hotela Park. K sodelovanju vabimo popevkarje iz Slovenije, Julijske krajine in Koroške. Interesenti naj se pismeno prijavijo na naslov: HGP GORICA, Delpinova 30, Nova Gorica, pod oznako «Prvi glas Goriške*. Rok prijave poteče 28. junija 1978. Vse informacije dobite 410 telefonu 21 442. ne strukture na kaj takega niso pri pravljene in, najbrž še dalj časa ne bodo. Izvajanje določenih reform ni in ne more 'iti zgolj birokratski akt. Pacienti in zdravstveno osebje psi liiatrične bolnišnice so se tako na enkrat znašli v še slabšem položa ju, iz katerega te dni skušajo najti izhod s čimvečjin angažiranjem družbenih sil, političnili strank in sindikalnega gibanja. V ta namen so sindikalni pred stavnlki uslužbencev goriške psihiatrične bolnišnice v torek zvečer sklicali tiskovno konferenco na kateri so pojasnili vse trenutno najbolj aktualne zadeve, ki terjajo nujnih rešitev. Na srečanje so povabili tudi predstavnike političnih strank, ki pa so se vabilu odzvali le v zelo skromnem številu, saj sta bila prisotna le predstavnika socialistične in komunistične stranke. Ni bilo predstavnika krščanske demokracije, ki je v dobršni meri odgovorna za trenutno stanje. Sindikalni delegati uslužbencev so pripravili osnutek dokumenta v katerem opozarjajo na največje po manjkljivosti, ki so se že pokazale v dobrem mesecu, odkar naj bi se izvajal novi zakon, ki pa so delavcem na področju zdravstvene in socialne oskrbe dobro znane že dolgo časa in ki kljub stalnemu opozarjanju niso bile odpravljene. ;. ki so v pretežni meri 4'»venci, vendar pozabi povedati, je sam neutruden delavec in jja v njegovi pisarni gori luč ve-j*»o še po končanem uradnem de-‘®Vnem urniku. Danes kupuje podaje «Color.iale» kavo po vsem ’v»tu. Povsod kjer so kolikorkoli »•»merne proizvedene količine je b°djetje prisotno, glavne nakupe j vrši v Braziliji. Kavo kupuje-ali po opisu od dolgoletnih res-dobaviteljev, ki se strogo dr-*'jo lojalnosti, ali pa po poizkuš- nji, od novih dobaviteljev. Za to so v podjetju veliki izvedenci. Kavo spraži,jo, skuhajo in nato pokušajo najprej brez, nato pa s sladkorjem, da preverijo morebitne hibe. Gospod Polojac pravi, IJbero Polojac da je kava kot vino, prav tako ima hibe, prav tako se pokvari, če ni pravilno manipulirana. Kave je veliko vrst, odvisno je od kraja kjer jo gojijo, v glavnem pa se deli na dve osnovni vrsti: arabica in robusta. Arabi-ca je kakovostnejša, vendar pa zahteva večjo nego in je zato sorazmerno dražja. Robusta je bolj trpežna, ne potrebuje toliko ne ge. je pa slabše kakovosti in zato je njena cena nižja. Je pa bolj primerna za pripravo topljive kave. Gospoda Polojaca smo še vprašali zakaj je kava podvržena takemu nihanju v cenah. Seveda nam je rade volje posiedoval pojasnilo. Kave se~ potroši celotno proizvodnjo, zato je nemogoče pripravljati zaloge za slabe letine. Ker se večina kave proizvaja na enem samem področju v Braziliji — dežela Parana (Brazilija pridela 30 odst. celotne pro- izvodnje kave na svetu), in se v tej deželi v razdobjih vsakih sedem let približno pojavljajo zmrzali, ki uničujejo pridelek in s tem zmanjšujejo ponudbo na tržišču in seveda s tem povečujejo ceno pridelku. V zadnjih 30 letih so bile Zmrzali v letih 48 -55 - 62 - 68 in 75 ko je bila najhujša in je popolnoma uničila pridelek v letih 76 in 77, medtem ko letošnji dobro obeta. Po vsaki zmrzali cena kave poskoči in se seveda ne vrne več na prejšnje pozicije. Tako ob vsaki novici, da se deželi Parana bliža mrzlo vreme, nemudoma reagirajo operaterji v Londonu in New Yorku, kjer povečajo povpraševanje po kavi v bojazni, da je ne bo več na razpolago in s tem cena skače. Zaradi tolikšnega nihanja je seveda trgovanje precej nevarno in predstavlja določene rizike. Le z veliko previdnostjo sc prepreči najhujše. O posledicah zadnje zmrzali se je veliko pisalo, zato smo vprašali gospoda Nazaria, sodelavca gospoda Polojaca, da nam ob dnevu kave, ki se bo v teh dneh odvijal na tržaškem velesejmu, da nekaj pojasnil o problemih, ki tarejo tržaške trgovce s kavo. Gospod Nazario je poudaril, da slabo vreme v Braziliji ni edina težkoča, res je, da se s stru-mentalizacijo napovedi vršijo velike špekulacije, ker jc blago sorazmerno drago in so v vsakem skoku cene veliki interesi, ker so seveda količine precejšnje. Trgo vanje je nekoliko zapleteno, ker se kavo prodaja v vrečah po 60 kg, cena pa je izražena za 50 kg. Vendar imajo trenutno tržaški trgovci največ težav z valutnimi restrikcijami, ki jih je uvedla Banca dltalia pri trgova n ju v tuji valuti. Ukinila je namreč avtorizirane račune vsem tistim, katerih promet ni bil vsaj 80 odst. izveden v tujini. Prav ta ko .je preprečila, da bi italijanski operaterji direktno operirali na borzah v Londonu in New Yorku. Tako so bili trgovci naenkrat izključeni iz mednarodnega prometa. Pa še ena težava je nastala. Trgovci so prej vse opera cije izvajali v tuji valuti, katerih cena je v pasivnih obrestih precej nižja od domače valute. S tem so prizadeti domači proizvajalci kave (pražilnic je v Italiji okrog 2.500), ki se sedaj večkrat poslužijo tujih dobaviteljev, vendar imajo tu višjo ceno, ker jim slednji zaračunajo po 5 dolarjev rizika na 50 kg. Zaradi tega so podjetja izgubila 40 do 50 odst. svojega prometa in so pri tem favorizirani tuji trgovci. Italijanske pražilnice pa dobivajo surovino dražje. Velike probleme u-stvarja tudi slabo poslovanje carine, bodisi zaradi stavk, kot zaradi pomanjkanja ošebja. Tuji odjemalci se pritožujejo tudi, da zaradi slabe manipulaci.je s kavo v pristaniščih prihaja do kala 1 -2,5 odst. v donosnosti. Težave so tudi s prevozi, ker se italijanski brodarji raje opirajo na Livorno in Genovo, kot na Trst in se tržaški trgovci tako opirajo na jugoslovanska brodarska podjetja za prevoze kave v naše pristanišče. Gospod Nazario je še omenil, da je tržaški velesejem lepa prilika za srečanje med trgovci s kavo, ko precizirajo prejšnje stanje, obenem pa navežejo stike za bodoče delovanje. Možno je voditi razgovore s predstavniki največjih svetovnih proizvajalcev in obenem utrjevati vezi z drugimi trgovci. Tržaški velesejem .je bolj trgovski sejem, medtem ko je velesejem kave v Bologni bolj za industrijsko manipulacijo kave od skladišča do praženja in strojev za kuhanje. Podjetje «Coloniale» je lep zgled osebnega uspeha pddjetnika, ki se je svojemu delu posvetil v celoti, ter ga pošteno izvajal, obenem pa kljub velikim življenjskim uspehom nikoli pozabil na svojo narodno pripadnost, ter dal tudi v drugih funkcijah svoj delež k razvoju slovenskega gospodarstva v Trstu. V. K. lltTERCOfllMERCE EXPORT - IMPORT — NOTRANJA TRGOVINA — PROIZVODNJA IN PREDELAVA UMAG — Tel. 053/72222 — Telex 25148 1. TOZD ZUNANJA TRGOVINA: 2. TOZD NOTRANJA TRGOVINA 3. TOZD «ELEGANT» — Umag: 4. TOZD «SIPRO» — Umag: 5. TOZD «INTERPRODUKT»: izvoz - uvoz, zastopstvo tujih podjetij UMAG — Predstavništva: Reka, Zagreb, Beograd, Novi Sad, Sežana — UMAG proizvodnja oblačil in konfekcije samoiepljivi industrijski izdelki prašičereja, kmetijski pridelki, živinoreja, predelava in trgovina dejavnosti, temveč tudi pri gospodarski izmenjave med Italijo in Jugoslavijo. Pogoj za to pa je hitra prilagoditev blagovnih list potrebam, posebej pa še novim oblikam industrijskega sodelovanja, ki je gotovo dolgoročnejše in pomembnejše. — V zadnjem obdobju je Slovensko deželno gospodarsko združenje krepko razvejalo svoje delovanje ter z novo kvaliteto poseglo v gospodarsko dogajanje v zamejstvu. Tržaški velesejem predstavlja priložnost, da združenje svojo prisotnost uveljavi pred širšim krogom gospodarskih operaterjev. Po kakšni poti naj bi po vašem mnenju potekalo tovrstno delovanje organizacije ter v širšem smislu vključevanje slovenskega gospodarstva v napore za ekonomski preporod tržaške, goriške in videmske pokrajine? Kakšne perspektive pravzaprav obstajajo? — Slovensko deželno gospodarsko združenje je prav gotovo največji zagovornik in pobudnik povezovanja obmejnih gospodarstev in to v prepričanju, da je le preko usklajenega gospodarskega razvoja teritorijev vzdolž meje mogoče najti nujen ekonomski preporod našega mesta ter ostalih obmejnih predelov. Slovensko gospodarstvo lahko o-digra pri tem vlogo povezovalca in aktivnega partnerja v vseh novih pobudah, ki omogočajo novo vlogo našega mesta in dežele. Osimski sporazumi so vnesli svežino v razvoj ekonomskih in -političnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, vendar je vse do danes na obmejnem področju potekala ideološka bitka o veljavnosti sporazumov, medtem ko so bile konkretne pobude potisnjene v stran. Mislim, da je potrebno pohiteti z uresničevanjem gospodarskih pobud, ki so v sporazumu predvidene, posebej s postavitvijo proste industrijske cone na Krasu, katere realizacija bo omogočila kvalitetnejšo gospodarsko uveljavitev naše narodnostne, skupnosti "ter globlje sodelovanje med obmejnimi gospodarstvi. J Razgovor zapisal Suadam Kapič NOVO! čebelji panj najstarejša lekarna DELOVANJE SRCA obiščite nas na TRŽAŠKEM VELESEJMU od 17. do 29. junija AlUv medex EXPO R T - IMPORT Ljubljana, Miklošičeva 30 61000 CAAI IkV«** MEDNARODNI PREVOZI C0NS0RZI0 AUTOTRASPORTATORI ARTIGIANI ISONTINI s.r.l. GORICA — UL. GIUSTINIANI 117/1 — poštni predal 60 TELEFON 8715172 — 87230 — TELEKS: 46219 CONSOTRA Proizvajanje profesionalnih in civilnih radijskih aparatov iret INDUSTRIA RADIO ELETTRICA TELECOMUNICAZIONI s. p. a. Ulica Caboto 16 - P.O.B. 2739 34100 TRST - TRIESTE - ITALY Telex 46233 - Tel. 827281 30. jubilejni tržaški sejem Dan Jugoslavije - 30. jubilejni tržaški sejem Dan Jugoslavije 30. jubi V OKVIRU JUGOSLOVANSKEGA RAZSTAVIŠČA V PALAČI NARODOV Slovenske knjižne izdaje v standu Tržaške knjigarne Razgovor z upravnico knjigarne Silvano Voloppi in urednikom knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska Markom Kravosom Stand Tržaške knjigarne v V jugoslovanskem paviljonu na tržaškem velesejmu ima svoj stand tudi Tržaška knjigarna, ki nudi obiskovalcem na vpogled knjižne izdaje slovenskih izložb in Založništva tržaškega tiska ter plošče jugoslovanskih gramofonskih hiš. O pomenu te pobude in o vlogi, ki jo ima knjiga danes, smo se pogovorili z upraviteljico Tržaške knjigarne Silvano Valop-'pi in z urednikom knjižnih izdaj prj Založništvu tržaškega tiska Markom Kravosom. V pogovoru z upraviteljico knjigarne smo izhajali iz teze, da je iknjiga vedno veljala za višek kulturnega in intelektualnega izživljanja. ki nudj ljudem vpogled v najrazličnejša področja človekovega delovanja in ustvarjanja. Poleg te pa se je knjigi pridružila še nova funkcija: hišni ornament, komercialnost. Valoppijevo smo vprašali, če to drži? Odg.: Mislim, da kupujejo ljudje danes knjige izključno za svojo kulturno rast. Mogoči so nekdaj kupovali knjigo tudi zaradi stanovanjskega ornamenta ali kot žlahtno investicijo, če le pomislimo na facsimilirane izdaje Valvazorja in Dalmatinove Biblije, ki jih danes nekateri preprodajajo po 10 krat višji ceni. Knjigo, oziroma slikanico pa je primerno kupiti kot tudi dragoceno darilo, ki ga otroci znajo ceniti. Po vaših dolgoletnih izkušnjah lahko zelo točno poveste katere knjige in zakaj gredo najbolj v promet? Odg.: Odkar se je knjiga močno podražila gredo največ v promet tiste, ki rabijo kupcu za njegovo strokovno izpopolnjevanje. Pri tem je treba pripomniti, da se kupec ob nakupu ne ozira veliko na ceno in niti na obliko, kot mogoče odjemalec v Sloveniji, kjer gleda predvsem na ličnost izdaje. Sicer pa gredo najbolj v promet knjige z zgodovinsko-politično tematiko in esejistika. Dobro prodajamo tudi romane sodobnih slovenskih pisateljev, romane, ki se nanašajo na NOB, predvsem Svetinove in Zupanove ter znamenite stvaritve tujih pisateljev. Na velesejmu ima Tržaška knjigarna svoj stand. Kakšen pomen mu pripisujete? Odg.: Predstavljamo vse slovenske založbe in istočasno knjige prodajamo, seveda v osebi knjiž-notržnega oddelka pri Gospodarski zbornici SRS, ki nam je predstavništvo poverila. Zdi se mi primemo in dobro, da je na taki manifestaciji zastopana tudi slovenska založba izven meja matične domovine, to je Založništvo tržaškega tiska. Ljudje, tujci, vidijo naše knjižne izdaje in se soočajo z ustvarjalnostjo zamejskih Slovencev in Slovencev nasploh, saj je knjiga eden pomembnih izrazov kulture vsakega naroda. Na koncu pa moram pripomniti, da do takih manifestacij slovenske založbe nimajo dosti posluha in razumevanja, saj te založbe jugoslovanskem paviljonu gledajo izključno skozi komercil-no prizmo in na ostalo ne polagajo dovolj važnosti. Urednik knjižnih izdaj pri ZTT, Marko Kravos, pa nam je orisal dejavnost te založniške hiše, njeno delo, cilje in pomen, ki ga ima za slovensko narodnostno skupnost v Italiji: «Knjige. ki izhajajo pri Založništvu tržaškega tiska, so nujna sestavina kulturnega, znanstvenega in umetniškega življenja Slovencev v Italiji. Po eni strani u-veljavljajo delo domačih ustvarjalcev in znanstvenih delavcev, ko jim omogočajo, da njihova dognanja in stvaritve s pomočjo tiska dosežejo ljudi. Po drugi strani je knjiga že od nekdaj eno najuspešnejših sredstev vsake skupnosti, da navzven utrjuje in razvija svojo identiteto in interese. To so tudi prvenstvene naloge ZTT, ki se seveda realizirajo v nizu knjižnih zbirk in izdaj. Tako je n.pr. široki ljudski potrebi po branju namenjena vsakoletna knjižna zbirka Jadranskega koledarja, za katero so poleg kvalitetnih knjig značilne posebno dostopne cene. Sodobna književnost izhaja v Pesniških listih in v zbirki Leposlovje. Znanstvene obdelave izhajajo v zbirki Slovenci v zamejstvu, ki jih urejuje Slovenski znanstveni inštitut v Trstu, Benečija in njeni problemi pa se uveljavljajo posebno preko zbirke Nediža, za katero skrbi istoimenski študijski center. In še so tu izdaje, kjer v monografski obliki skušamo zapolniti nekatera pomanjkljivo obdelana področja — teh je kar precej, saj je bil čas fašizma in tudi prvi povojni čas za slovensko založniško dejavnost v Trstu in Gorici pravo obdobje molka. Likovna monografija Hla-vatgja in zbirka Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji sta že dve taki knjigi. In še so tu italijanske izdaje Cankarja, Prešerna in Kosovela, s katerimi skušamo utreti pot v svet slovenski ustvarjalnosti. V bližnji bodočnosti pa bomo intenzivneje posegli še na področje jezikovnih pomagal in priročnikov, saj je razvoj gospodarskih in poetičnih odnosov med Italijo in Slovenijo zadnji čas v marsičem prehitel osnovna sredstva za medsebojno poznavanje, kakršna so slovarji, sodobni učbeniki jezika in druga pomagala za učenje slovenščine. Tržaški velesejem je seveda priložnost, da se ta naša dejavnost pokaže vsem, ki jih zanima knjiga, še posebej ustvarjalnost in problematika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pa tudi je morda to priložnost, ki bo politične delavce v naši deželi še enkrat opozorila na naše delo. ki ni deležno skoraj nobene javne podpore, pa čeprav je Založništvo tržaškega tiska glede izdajanja knjig — najmočnejša založba v deželi.» -J—....—......................... 1 Bliža se poletje. Približal se je tudi čas vaše odločitve, kje in kako preživeti letni oddih. Mnogi ljubitelji vodnih širjav in žgočega sonca že imajo na svojem čolniču ta ali oni tip krmnega motorja TOMOS. Vse tiste, ki se ta čas odločajo za nakup in hkrati tudi vse druge obiskovalce mednarodnega sejma v Trstu, vabimo, da si ogledajo na razstavnem prostoru Tomosa, krmne motorje, mopede «automatic», motorna kolesa ter agregate iz Tomosovega proizvodnega programa. C ZALOŽBA V vsako slovensko hišo - knjigi, kakršni na Slovenskem izidejo enkrat ali dvakrat v stoletju! ZGODOVINA SLOVENCEV ZGODOVINA SLOVENCEV Format: 16x24,5 cm 1 ca 1000 strani 550 barvnih in črno-belih slik 60 barvnih zemljevidov 60 grafikonov, preglednic in diagramov PREDNAROCNISKA CENA 780.— din (8 obrokov) ZAKLADI SLOVENIJE je knjiga, ki ZGODOVINO SLOVENCEV dopolnjuje, a prav tako živi sama zase. Govori o vsem vrednem, izrednem in lepem, kar je, kar je bilo in kar je ostalo na. zemlji, kjer živimo Slovenci. Vse naravne* cJragotine in .umetnije slovenskega dliha, Zbrane v sliki in besedi, to so ZA-'KLADL STbVENLJE. Vredno ..jih je videti, imeti, spoznati! ZAKLADI SLOVENIJE — TEMELJNO DELO O NARAVNIH LEPOTAH TER UMETNOSTNIH IN DRUGIH VREDNOTAH SLOVENIJE! ZAKLADI SLOVENIJE Format: 21,3x28,5 cm 320 strani 411 barvnih 147 črno-belih slik PREDNAROCNISKA CENA 480.— din (5 obrokov) je knjiga, ki jo je Cankarjeva založba pripravila s skupino najvidnejših slovenskih zgodovinarjev, je po mnogih desetletjih spet reprezentativen prikaz naše zgodovine v eni knjigi, po načinu in celovitosti pisanja ter z bogastvom slikovnega in po-nazorilnega gradiva pa izrazita novost sodobnega založništva. ZGODOVINA SLOVENCEV — KNJIGA, KI ZAJEMA SLOVENSKO ZGODOVINO OD PRADAVNINE DO DANAŠNJEGA ČASA KNJIGI IZIDETA JESENI , Če boste naročili obe knjigi hkrati nas bo veselilo, a razveselili bomo tudi vas: poslali vam bomo posebno in redko darilo — faksimile ((Zemljevida slovenske de-" žele in pokrajin« Petra Kozlerja iz leta 1853, prvega zemljevida slovenskega ozemlja Morda še ne veste, da je Cankarjeva založba pred letom in pol izdala knjigo SVETOVNA ZGODOVINA, ki je po formatu enaka Zgodovini Slovencev in v kateri je — s pomočjo obilnega ilustrativnega gradiva — prikazana panorama zgodovine človeštva od njenih začetkov do danes in v vseh geografskih razsežnostih. Knjiga ima 730 strani, 430 barvnih in črno-belih slik, 100 zemljevidov in 75 časovnih preglednic ter grafikonov. Knjiga SVETOVNA ZGODOVINA stane 580,— din (6 obrokov) NAROČILNICA (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD Priimek in ime ....................................................j.................. Naslov ...............;...................i........................................:.. ulica kraj poštna št. Zaposlen pri ......................................................................... Naslov del. organizacije ............................................................. Rojen -............................. reg. št. os. izk. .............................. kdo jo je izdal ........................... poklic ...........................!....... Prosimo, da označite pogoje, ki vam najbolj ustrezajo! Plača1 bom po prejemu računa in položnic: a) v enkratnem znesku b) v zaporednih mesečnih obrokih Knjigo in račun pošljite: na dom v službo, Nepreklicno naročam knjigo 000805 ZGODOVINA SLOVENCEV Prednaročniška cena 780 din (8 obrokov) 000806 ZAKLADI SLOVENIJE Prednaročniška cena 480 din (5 obrokov) 000660 SVETOVNA ZGODOVINA 580 din (6 obrokov) podpis ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 10. DAN CM) Nizozemska in Argentina v velikem finala || || Italija in Brazilija pa za tretje mesto Argentina'78 Izločitev ZRN predstavlja edino dosedanje presenečenje Italija je torej izpadla iz velikega finala kot je bilo sicer pričakovati, vendar je pustila zelo dober vtis. Od ekipe, ki bi po predvidevanjih marala izpasti že po prvih izločilnih srečanjih, res ni bilo mogoče pričakovati več kot da *e spopade v boju za tretje mesto, v trenutku, ko pišemo, je ekipa, ki bo stopila poleg Nizozemske na teren v tekmi za prvo mesto, še ne-*nana, saj mora Argentina še odigrati svojo zadnjo tekmo. Trenutno je najbolj verjetno, da se bosta v borbi za prvo mesto spopadla Nizozemska, ki se je do finala prebila ob dokajšnjih polemikah, češ da hi niti senca velikega moštva, v katerem je nastopal Cruyf, in pa Argentina. Italija se mora zahvaliti Avstriji *a veiiko uslugo, ki ji je naredila, ko je s krasnim golom Krankla prelagala Zahodno Nemčijo in ji tako, kljub porazu proti Nizozemski, omogočila vstop v mali finale. Nikakor ni mogoče reči, da je I- talija v zadnjem polfinalnem srečanju razočarala; nikakor ne, saj bi nihče ne smel ziniti, če bi Nizozemski v prvem polčasu nasula dva ali tri gole več. V nadaljevanju se je podoba na igrišču popolnoma spremenila: «azzurri», ki so v prvem polčasu vedrili in oblačili, so se prikazali kot zaspana ekipa, brez kakršnekoli ideje, medtem ko so Nizozemci zrasli v favorita. Treba- je tudi reči, da so si zagotovili zmago z dvema streloma na vrata, oba pa sta bila za Zoffa neubranljiva. Oba zadetka so dosegli prav na način, kot so opazovalci dosedanjih nizozemskih tekem pričakovali: od daleč (kakih 25 metrov prvi, gotovo 35 metrov drugi), saj niso mogli u-pati, da se bodo spričo odlične italijanske obrambe, v kateri je Sci-rea bil nepremagljiv, prebili do vrat. Bearzot je v drugem polčasu poslal na igrišče Claudia Salo, namesto Causia. Slednji je prav proti Nizozemski odigrai svojo najboljšo tekmo in je nerazumljivo, zakaj je moral z igrišča. Bearzot je kasneje sicer povedal, da so njegovi odločitvi botrovali taktični razlogi, hotel si je namreč zagotoviti njegovo prisotnost v polni formi na finalnem srečanju, saj je po prvih 45 minutah kazalo, da je Italiji le u-spel velik podvig. Claudio Sala se je v splošni sivini, ki je zavladala v italijanskem taboru v nadaljeva-riju, popolnoma zgubil in praktično sploh ni prišel do žoge. V tekmi za tretje mesto v italijanskih vrstah prav gotovo ne bosta nastopila Benetti in Tardelli, morda pa bo disciplinska komisija diskvalificirala tudi Cabrinija. Vse drugače je bilo z Nemci. V Argentino so poslali enajsterico, ki ni bila niti senca one izpred štirih let. Manjkal je pač »kaiser* Be-ckenbauer in zamenjave zanj tudi nemški nogometni »znanstveniki* niso našli. Nemci so s svojo igro krepko razočarali Prav v zadnjem *............................................................umi...............iiiii.iiHiiini.MiM......Mil,...iiiiiiiiiiimiMiimiiHiiiiiiiinmiHia V 1. POLFINALNI SKUPINI Avstrija z zmago nad ZRN pomagala (poraženi) Italiji «Azzurri» so v drugem polčasu doživeli zlom - Svetovni prvaki nepričakovano ostali praznih rok dalija — Nizozemska 1:2 (1:0) ITALIJA: Zoff, Cuccureddu, Gentile, Sabrini, Scirea. Tardelli, Benetti (v 78. hun. Graziani), Zaccarelli, Causio (v 46. min Sala), Rossi in Bettega. NIZOZEMSKA: Schrijvers (v 20. hiin. Jongbloed), Brandts, Neeskens, K rol, Poortvliet, Haan, Jansen, W. ^an De Kerhof, R. Van De Kerhof, Rep (v 78. min. Van Kraaj) in Ren-•enbrink. STRELCI: v 19. min. Brandts (av-tegol); v 50. min. Brandts; v 75. min Haan. SODNIK: Angel Martinez iz Španije. GLEDALCEV: Približno 70 tisoč. KOTI: 7:6 za Nizozemsko. V tretji tekmi prve polfinalne' skupine je Italija podlegla Nizozemski z 2:1. Tekma je bila prijetna: v prvem Polčasu so imeli prevlado Italijani, ki so imeli nekaj zrelih priložnosti, v drugem poičasu pa so prepustili pobudo nasprotnikom, ki so to tudi izkoristili in osvojili tekmo. Italijani so tokrat imeli «srečo v nesreči*, saj je Avstrija premagala Nemčijo in tako omogočila Italijanom nastop v finalu *a tretje mesto. , Italijani so že po uvodnih potezah Pridobili nadvlado na sredini igrišča, v 6. minuti pa so že imeli prvo priložnost: lepo podajo Zaccarellija je Rossi z glavo poslal visoko čez vratnico. j 1. POLFINALNA SKUPINA ' IZIDI Italija - ZRN 0:0 !: Nizozemska - Avstrija 5:1 Italija - Avstrija 1:0 Nizozemska - ZRN 2:2 Nizozemska - Italija 2:1 AvstrijV- ZRN 3:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 2 10 9:4 5 Italija 3 111 2:2 3 ZRN 3021 4:5 2 Avstrija 3 10 2 4:8 2 STRELCI ^ 5 GOLOV: Cubillas Teru) in Renscn-brink (Nizozemska) 4 GOLI: Krankl (Avstrija) 3 GOLI: Rep (Nizozemska), Rossi (Italija), Rummeniggc (ZRN) in Roberto (Brazilija) 2 GOLA: Bettega (Italija), Lihjuc (Argentina), Flohc in D. Mitllcr (ZRN), Boniek in Lato (Poljska), Gemmil (Škotska), Dir ceu (Brazilija), Brandts in Haan (Nizozemska) 1 GOL: Lacombc, Platini, Lopez, Ber-doll in Rochetcau (Francija), Benetti in Zaccarelli (Italija), Csapo, A. Toth in Zom-bori (Madžarska), Bertoni in Passarella (Argentina), Vas-quez, A.vala, Rangcl (Mehika), Kaabi, Gommidh, Dhouib (Tunizija), H. Miiller, Hol-zenbein, Abramczyk (ZRN), Szarmach in Deyna (Poljska), Sjocberg (Švedska), Rcinal-do, Žico in Neltnho (Brazilija), Schachner in Obermayer (Avstrija), Asensi (Španija), Cueto in Vclasquez (Peru), Jordan in Dalglish (Škotska', Danaifar in Rowshan (Iran), W. Van de Kerhof in R. Van de Kerhof (Nizozemska) 1 AVTOGOL: Obermnyer (Avstrija), Adbol-lahie (Iran), Vogst (ZRN) in Brandts (Nizozemska) Strelci sinočnje tekme Argentina - Peru še niso vključeni v to lestvico. nuti je Rossi po podaji Cabrinija streljal, vratar pa je z odličnim posegom rešil lastna vrata. Italijani so prav tu izgubili tekmo, saj niso primerno izkoristili velike priložnosti, ki so si jo ustvarili, tako da so zaključili polčas le pri skromnem vodstvu 1:0. na igrišču bistveno spremenilo. Avstrijski nogometaši so še naprej napadali in končno v 59. min. remizirali, ko je Vogts nehote preusmeril predlo-žek Hickersbergerja v svoja vrata. Sedem minut kasneje je Krankl povedel svojo ekipo v vodstvo, a le malo i je bil izjd zopet izenačen, ker Holzenbein neubranljivo ponovno nagal Koncilio. Obe enajsterici sta ij prikazali dober nogomet in ni ijkalo priložnosti za zadetek. Kon- je preigral vso Nemško obrambo dosegel tretji, zmagoviti gol in s n dosodil zmago Avstriji s 3:2. Nizozemci, ki so izkoriščali le proti hapad, s0 si ustvarili lepo akcijo v h. minuti, Rensenbrink pa je z glavo boslal žogo previsoko. Dnigo, izredno hriložnost smo zebeležili v 17. minuti: henetti se je (po osebni akciji) predstavil sam pred vratarjem, njegov strel pa je šel v out. Italijani so po-v«dli dve minuti kasneje: Rossi je tečno podal Bettegi, prej Pa je prišel 'to žoge branilec Brandts, ki je postal žogo — v lastna vrata. Pri tej akciji se je tudi poškodoval tTatar Schrijvers, katerega je zamenjal 38-letni Jongbloed. Italijani so bo doseženem vodstvu še nekajkrat *a las »pravili podvojitev; v 23. mi- Drugi polčas je bil povsem v oblasti nasprotnikov, ki so remizirali že v peti minuti: Brandts je bil najhitrejši izven kazenskega prostora in je z neubranljivim strelom premagal Zoffa. Po doseženem remiju so Nizozemci dokončno zagospodovali na sredini igrišča, kjer so italijanski igralci popolnoma popustili. Zaradi tega Italijani niso mogli uspešno napadati, ker so izgubili žogo že na sredini igrišča. Nizozemci so pametno zadrževali žogo, Happel pa je poslal na igrišče bra nilca Van Kraaja, ki je zamenjal napadalca Repa. V 20. minuti so Nizozemci z odličnim strelom Haana podvojili. Italijani s0 pri tem popolnoma izgubili glavo in niso mogli več nuditi nasprotniku nobenega odpora. Izid srečanja je bil zapečaten, par minut pred koncem tekme pa je prišla iz Cordobe novičk, da je Avstrija premagala Nemčijo in tako se je I-taliji nepričakovano odprla pot v mali finale za tretje mesto. Avstrija — ZRN 3:2 (0:1) AVSTRIJA: Koncilia, Sara, Pezzey, Obermayer, Strasser, Hickesberger, Prohaska, Krieger, Schachner, Krankl, Keruz. ZRN: Maier, Vogts, Russman, Kaltz, Dietz, Beer (v 1. min. d.p. MUUer), Bonhof. Holzenbein, Rummenige, A-bramezik, D. MUller (v 14. min. d.p. Fischer). SODNIK: Klein (Izrael) STRELCI: Rummenige (ZRN) v 19. min. Vogts (ZRN) avtogol v 59. min., Krankl (Avstrija) v 66. in 88. min., Holzenbein (ZRN) v 67. min. 30.000 gledalcev je včeraj v Cordobi prisostvovalo največjemu presenečenju dneva. Avstrijska reprezentanca je po zelo napeti in navdušujoči tekmi zasluženo premagala ZRN in tako omogočila Italiji uvrstitev v finale za tretje mesto. Moramo takoj reči, da se ni zgodila nobena krivica na račun svetovnih prvakov, ampak je bil ta poraz le žalosten epilog slabih nastopov, ki so jih Nemci zabeležili na »mundialu*, ko so dokazali, da s0 le senca tiste ekipe, ki je zmagala na SP leta 1974, Avstrijci so se pa po dveh porazih oddolžili in zopet poka zali lepo igro. predvsem v napadu, kjer se je ponovno izkazal odlični Krankl, ki je dosegel dva zadetka. ZRN je v začetku stopila na igrišče kar s tremi napadalci, a pobuda je takoj prešla v roke Avstrijcev, ki so že v prvih minutah zapravali dve lepi priložnosti za zadetek. Vseeno pa prvi prišli v vodstvo Nemci in to 19. min. ko je Rummenige v protina padu presenetil nasprotnikovo obrambo in nemoteno premagal Koncilio. Od tedaj dalje pa so Avstrijci skoraj dobesedno »zasedli* Maierjeva vrata ,a rezultat se ni do konca polčasa spremenil. V drugem delu tekme se ni stanje Poznavalci Nekdanja slavna imena nogomet-ih igrišč, Alfredo Di Stefano, Pe-e ter trener tčarovnik* Helenio lerrera so bili enotnega mnenja, da e v srečanju z Italijo reprezentan-a Nizozemske velik favorit za kon-no zmago. Kissinger Tudi Henry Kissinger je prispel v Buenos Aires, da bi si ogledal finalne tekme cmundiala*. Znano je, da je Kissinger velik ljubitelj nogometa, saj so mu pred časom celo ponudili mesto predsednika nogometaf zveze ZDA. odločilnem srečanju so naleteli na največje presenečenje letošnjega svetovnega prvenstva, na Avstrijo. Za to malo srednjeevropsko državo lahko rečemo, da že slabega pol stoletja ni sodila več v svetovni nogometni vrh, potem ko je v času med obema Velikima vojnama navduševala ljubitelje tega športa s svojim »čudežnim moštvom*. Vse pa kaže, da so veseli Dunajčani «z okolico* zdaj le našli formulo za preporod svoje državne vrste in prav zadnja tekma z ZRN je potrdila, da njihovi prejšnji u-spehi niso bili slučajni, prej nasprotno, verjetno je bil (edini) hud poraz proti Nizozemski le spodrsljaj, ki je prišel v trenutku podcenjevanja nasprotnika. čeprav torej letos Avstrija hi bila «kdorsigabodi», pa je poraz ZRN proti njej vendarle potrdil da Schonova ekipa zasluženo nima mesta med četverico letošnjih malih in velikih finalistov «mundiala». Brazilija je premagala Poljsko s čistim izidom 3:1, treba pa je omeniti, da so Poljaki zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti. Brazilcem Pa gre priznati, da so samo v akciji, ki je pripeljala do tretjega gola, trikrat zadeli okvir vrat. Do zmage je Brazilce pripeljal Roberto, ki je resnici na ljubo svojemu moštvu doprinesel samo dva gola. sicer pa ga na igrišču skoraj ni bilo videti. Brazilija sedaj upa, da Argentina ne premaga Pe-ruancev z več kot tri goli razlike: to je namreč njeno edino upanje za nastop proti Nizozemski. Jubilej' Včeraj je v srečanju z Avstrijo odigral nogometaš ZRN Vogts 90. tekmo za barve Zahodne Nemčije. Njegova velika želja, da bi oblekel majico te reprezentance stokrat pa se mu slej ko prej ne bo uresničila, ker se misli po rmundialu* posloviti od nogometa. Odlični nemški branilec je še povedal, da manjkajo njegovi vrsti dobri napadalci. Glede na bodoče finaliste tega prvenstva pa ni hotel dati nobenih napo vedi. • • • Pomota Kapetan poljske reprezentance Deyna je bil pred neposrednim o-bračunom s trikratnimi svetovnimi prvaki Brazilci vse prej kot pesimist. Na tiskovni konferenci je izjavil, da bodo v srečanju z Brazilijo braniti tretje mesto iz svetovnega prvenstva v Zahodni Nemčiji. Pa se je zmotil. » « • Trening Igralci Nizozemske so pred odločilnim spopadom z Italijo_ zelo intenzivno trenirali. Po končani vadbi so bili reprezentanti izredno optimistično razpoloženi. . si so bili namreč prepričani, da bodo premagali «azzurre*. Samo Resenbrink je izjavil, da se Italije boji. • « » Ponudba Brazilec Jose Bianor je po poklicu podjetnik. Pred zadnjo polfinal- no tekmo njegove reprezentance je pokazal veliko podjetnost, ko je vsem nogometašem Peruja obljubil veliko parcelo v pokrajini Recife, če bi v zadnjem odločilnem nastopu premagali Argentino. * * • Obtožba Španski časnikar Jose Maria Garcia je obtožil predstavnike španske nogometne zveze za glavne krivce za neuspeh španske reprezentance na ol-času sem imel vtis, da je prav Ni zozemska utrujena*. • Sklepno srečati ie za svetovni naslov se je Italiji za malenkost izmuznilo. Vsaj tega prepričanje je bil Bearzot, ki ni tega izjavil, toda na njegovem obrazu se je dalo to razbrati. Zdelo se je, da je na tiskovni konferenci on tisti tehnični vodja, ki si je priboril mesto v finalu in ne Happel. Na vprašanje, kaj misli o finalnem srečanju za tretje mesto, ko ne bosta mogla igrati Benetti in Tardelli, je odgovoril naslednje. »Sedaj je še prezgodaj, da bi se spoprijeli s tem problemom. Cas bo prinesel svoje. Najprej se mo ram prepričati, kakšne bodo psihofizične sposobnosti igralcev in samo na -podlagi tega pokazatelja bom lahko ukrepal*. Svetovno nogometno prvenstvo jo prišlo v zaključno fazo. Včeraj so odigrali pare zadnjega kola polfinalnega dela turnirja. S porazim proti Nizozemski, Italiji ni uspelo priti do finala za prvo mesto. Ta izločitev je seveda bila povod mnogim govoricam. Zanimalo nas je kako so reagirali nogometaši naših enajsteric in zato smo se obrnili med tekmo Brazilija - Poljska na nekatere nogometaše naših amaterskih klubov in jim zastavili tri vprašanja: 1. Kje je vzrok izločitve Italije? 2. Bodo tazzurri* na ta udarec znali reagirati ali bodo na njih padale kritike? 3. Te je svetovno nogometno prvenstvo zadovoljilo in katera ekipa te je najbolj presenetila, oziroma katera najbolj razočarala? IZTOK GRGIČ (Gaja) Vzrok izločitve Italije je posledica moči ekipe, ki je z doseženimi izidi presegala vsa pričakovanja. Italija je verjetno dosegla še mnogo več kot prvenstvu. Presenetila me je Tunizija, razočarala pa Francija in Polj- STOJAN KRIŽMANČIČ (Zarja) Italija je bila izločena, ker se je po doseženem golu zaprla na svojo polovico igrišča in s tem dopustila Nizozemcem, da so v nadaljevanju zaigrali bolj odločno. Sedaj imajo «azzurri» dva izključena nogometaša, vendar sem prepričan, da bodo reagirali. Kritike bodo pač padale„ vendar jih ne o-dobravam. Prvenstvo me je res razočaralo, tekme so bile mnogo slabše, kot smo jih videli na Angleškem, v Mehiki in v Nemčiji. Najbolj sta me vsekakor presenetila Avstrija m Peru, razočarali pa Brazilija in Ni- OSKAR RUSTJA (Primorje). Proti Nizozemski Italija ni mogla doseči več kot tesen poraz, zato je bila njena izločitev neizbežna in brez opravičila. Sicer pa nisem razumel zamenjave Causia s Salo, ki do se-igral. S to potezo je Bearzot smo pričakovali in zato sploh ne' daj ni _ moremo govoriti o izločitvi saj bo-' še bolj ošibil že itak šibko Italijo. do mzzurri» igrali za tretje mesto. Italija bo brez dvoma odločno reagirala, čeprav mislim, da bodo padale na ekipo in trenerja ostre kritike, katerih, seveda, ne odobravam. Prvenstvo me je razočaralo, posebno Nemčija, nadvse pa je presenetila Italija. MILAN MIKUŠ (Breg) Vzrok izločitve Italije je utrujenost nekaterih nogometašev in to je bilo vidno Brez Benettija in Tardellija bo Italiji trda predla. Kritike bodo gotovo padale, predvsem na račun Bearzota in to zaradi nerazumljive zamenjave Causia s Salo. Gledal sem vse tekme in povedati moram, da sem ostal razočaran. Presenetila me je Argentina, razočarala pa Brazilija. BOGDAN ČUK (Primorec) Italija bi morala, potem ko je dosegla gol, še bolj pritisniti, ne pa vživeti* od tudi v tekmi z Nizozemsko. Poza- i te prednosti, saj je bila nasprotni-biti seveda ne smemo, da je imela ca Nizozemska, ki je svojo moč po-Nizozemska v kvalifikacijah lažjo kazala šele v drugem delu igre. skupino kot pa Italija. Vendar v tej tekmi nisem odobraval nekaterih statičnih razporeditev trenerja Jear-zota, kakor tudi ne zamenjave Causia s Salo. Italija bi lahko tudi reagirala, vendar ne smemo pozabiti, da ima sedaj dva izločena nogometaša. Kritike so neizbežne, vendar pa niso pravične, saj je ekipa v tem prvenstvu presenetila. Nedvomno nisem zadovoljen. I gra je bila slaba, skoraj za 40 odstotkov slabša od one na zadnjem Mislim, da ne bodo padale kritike, ki so vsekakor neupravičene, saj je ekipa do sedaj dosegla še kar zavidljive rezultate. Benetti in Tardelli ne bosta smela igrati v malem finalu in to ne govori v korišt nalije, ki bo morda prav v zadnji tekmi «mundiala* zaradi tega razočarala. Prvenstvo me nj zadovoljilo. Ekipe niso izpolnile pričakovanj. Po vsem sta me razočarali Brazilija in Nemčija, presenetile pa Argentina in Peru, kot tudi Avstrija. 44. min. Lato, v 60. in 63. min. Roberto. Brazilija je izpolnila svoj načrt in si je proti Poljski zagotovila ne samo zmago, ampak tudi dobro bero golov. Kljub temp pa rezultat ne odgovarja popolnoma poteku igre, saj so bili Gmochovi varovanci vse do drugega brazilskega zadetka e-nakovreden, če ne boljši nasprotnik in so šele po 60. minuti prepustili nekaj pobude nasprotniku. Brazilija je zmagala, ker je tokrat znala izrabiti vse priložnosti, ki so jih njeni napadalci s svojo (na videz raztrgano) igro znali pripraviti, rešili pa so jo tudi nerazpoloženi nasprotnikovi napadalci, saj se je še enkrat izkazalo, da je samo Lato kos svoji slavi, medtem ko so Deyna, Szarmak in pozneje Lubanski igrali letos zelo izpod svoje norme. Poljska je začela napadati od vsega začetka. Odlični mladi Navvalka je s Kasperczakom in Boniekom prevzel pobudo na sredini igrišča, medtem ko so Brazilci že v 8. minuti izgubili režiserja - napadalca Žica, ki ga je zamenjal Mendonca: odlični igralec s povsem različnimi značilnostmi. Brazilija je torej še «šepala» na sredini igrišča, v 13. minuti pa je povsem nepričakovano prišla v vodstvo. Po prekršku nad Gilom je Nelinho zunaj kazenskega prostora izvedel strahovit prosti strel, ki je povsem presenetil Kuklo. Brazilci so imeli nato še eno priložnost, ko je Roberto streljal v obratu, Mendonca pa je bil za las prekratek pred vrati, počasi pa so Poljaki znova zagospodarili na igrišču in pripravili serijo priložnosti. V 27. minuti je razmeroma skromni sodnik Silvanio spregledal očiten prekršek nad Navvalko v kazenskem prostoru, v 33. minuti pa je Nevvalka znova ušel na levi strani nasprotniku in podal pred vrata, kjer je Deyna streljal zelo slabotno. Po silovitem forsingu pa je v 44. minuti Lato uspešno zaključil dolg in lep napad Deyne in Bonieka, ki sta povzročila gnečo pred Leaovimi vrati. V 51. minuti, lep prodor Lato -Szarmack in strel Dejne za las mimo vrat. Po dolgi ofenzivi Poljakov pa so Brazilci z dvema hitrima protinapadoma odločili tekmo v svojo korist. V 60.' minuti je Toninho z leve podal pred vrata, Ma-kulewitz odbil zunaj kazenskega prostora, -Mendonca od daleč zadel vratnico, Roberto pa je odbito žogo potisnil v mrežo. V 63. minuti je najprej zadel vratnico Mendonca nato Gil, nato spet Mendonca in Roberto je končna z enakega položaja znova premagal Kuklo. Kriza poljske obrambe se je nadaljevala in v 65. minuti je Kukla rešil pred Gilom, v 68. minuti pa je Cerezo sam pred vratarjem streljal mimo vrat. Zadnje mirtute so znova pripadale Poljakom, ki so ob bučnem navijanju občinstva (botrovala je temu važnost razlike v golih med Brazilijo in Argentino) skušali zmanjšati razliko, vendar je najprej Gorgon s krasne pozicije slabo streljal, par minut pred koncem pa sodnik spregledal prekršek z roko pred brazil skimi vrati. Končno Avstrija dolgih 47 let ni premagala ZRN. Torej to pot ni obveljala ta neugodna avstrijska tradicija. BERITE REVIJO Ker se ZRN ni uvrstila v finalni del letošnjega svetovnega prvenstva, je bila tekma z Avstrijo verjetno tudi poslovilna za nemškega trenerja Schona. Bil je deset let pomočnik Seppe Herbergerja, potem pa je on prevzel krmilo ZRN leta 1966. DANES ZRN - Avstrija (posnetek) 16.15 RAI-2 - 20.30 KP (povzetek) Argentina - Peru (posnetek) 19.00 KP Italija - Nizozemska (posnetek) 14.10 RAM SOBOTA 19.55 Italija - Brazilija RAI-2 - KP - LJ (21.30) -Švica NEDELJA 19.55 Nizozemska-Argentina RAM - KP - LJ - Švica dvane aQ/ TRST* SERVIS NADOMEtTNMKlI ULCOR0HCO3& <© U3MI CITROEN » DING0DNTI iii fUaela TRST-Ul. S. Nicolo 22-TeU 31959 MODNI ČEVLJI IN TORBICE iz Izbranega usnja Modem Madras West end — Zanln — Montorfano — Paplllon Lilly’s OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 šport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO WALMOTOR Ul. Milano 27/A — Tel. 62862 TRST ZASTOPNIK- HONDA /odrini <©> OBLAČILA —GUME OBLAČILA JEANS & CASUALS NAJBOLJŠIH ZNAMK 2ENSKE IN MOŠKE OBLEKE PO UGODNIH CENAH TRST Ul. Torrebianca 39 Ul. Roma 13 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2 900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina f/°clIlD^eInStV0 44000 lir> 20 naročnike brezplačno revija «DAN». i . tov?l£.Vilka ^00 din’ ot) nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana. Oglasi 22. junija 1978 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drualh dežel v Italiji pri SPL Član italijanske|j zveze časopisnih I založnikov FIEG' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska I zn I Trst ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA TURNIR V BENETKAH Italija premagala Bosno Delibašič daleč najboljši na igrišču (33 točk) Italija — Bosna 91:83 (46:36) ITALIJA: Jellini 9, Carraro 16, Della Fiori 8, Bariviera 12, Mene-gliin 12, Caglieris 2, Ferracini 8, Gorghetto 2, Tombol ato 16, Malago-li 2, Bonamico 4, Villalta. BOSNA SARAJEVO: Bosiočič 3, Radovanovič 14, Varajič 24, Delibašič 33, Hadžič 2, Mehovič 1, Bena-ček 1, Isič, Mutapčič, Bilanovič in Pešič 4. SODNIKA: Gorlato in Casamassi-ma (oba Italija). Italija se je morala pošteno potruditi ,da je strla odpor sarajevske Bosne. Italijani so sicer takoj povedli, v drugem polčasu pa so Sarajevčani po zaslugi Mirze Delibaši-ča, ki je bil daleč najboljši na igrišču, zmanjšali razliko na same tri točke. Tedaj pa je Carraro z nekaj zaporednimi koši spravil izid na varno. V drugem srečanju je ameriška ekipa Wake Forest University premagala Poljsko s 100:86. Griffin je v tem srečati ju dosegel kar 45 točk. MEDCELINSKO PRVENSTVO Mobilgirgi uspešen BUENOS AIRES — V tem mestu se je pričelo te dni medcelinsko košarkarsko prvenstvo, na katerem nastopajo ekip' z treh celin. Italijanski prvak in evropski podprvak Mobilgirgi je v prvem kolu počival, v drugem pa je premagal severnoameriško ekipo Rhode Island z rezultatom 90:82. Najboljši v vrstah italijanske ekipe je bil Morse, ki je dal 27 točk. Izidi 1. in 2. kola: Real Madrid (Šp.) - Sirio (Brazilija) 111:108; Obras Samitarias (Argentina) - Rhode Island University (ZDA) 98:71; Mobilgirgi - Rhode Island University 90:82; Obras Sani-tarias - Sirio 95:90. KOLESARSTVO DIRKA PO ŠVICI Vodi Sutfatf LUGANO — Vrstni red osme etape kolesarske dirke po Švici je tak: 1. Battaglin (It.) 4.51T7” 2. Barone (It.) 3. Martinez (Fr.) 4. Peters (Bel.) 28” 5. Maertens (Bel.) 42” Na skupni lestvici vodi Švicar Sut- ter s prednostjo 49” pred Belgijcem Wellensom in 1’04” pred Belgijcem Pollentierom. Mladinsko SP TREXLERTOWN (ZDA) - Na svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu je prvo zlato odličje o-svojil vzhodni Nemec Franz Micke v tekmovanju na 1 km s startom z mesta. Drugi je bil Sovjet Kopy-1 lov, tretji pa Švicar Isler. Nadja Maraž, zmagovalka na deželnem kotalkarskem prvenstvu LOKOSTRELSTVO V SOBOTO IN NEDELJO V Gorici mednarodno tekmovanje V soboto, 24., in v nedeljo, 25. junija, bo v Gorici mednarodno tekmovanje v lokostrelstvu, na katerem bodo poleg Italije nastopale še Jugoslavija, Avstrija in ZRN. Gre za 8. trofejo «Contea di Gorizia», ki jo organizira goriško telovadno združenje UGG. Tekme, na katerih bodo nastopile razne kategorije lokostrelcev, bodo na nogometnem igrišču Baiamonti. V skupini italijanskih lokostrelcev bosta nastopila tudi dva Slovenca, Boris Furlan in Lucijan Dornik, ki sta med najboljšimi v državi. Tekmovanja se bodo pričela v soboto ob 8.30 ter se bodo nadaljevala v popoldanskih urah. Ob isti uri se bo srečanje pričelo v nedeljo, ko bo na sporedu tudi nagrajevanje. P. R. •iiihiiiiiihiiiiiihiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhiiiiihiiiiiiiiihhhiiiih vsMiaiit8iaiiiiiiiiaiiii«i«6i«ii««itiaiaiaiaaiii|ll,||llltai,|l(iaa,lliaflllltltllllllllaitailll||||l||l|||faf||aaaBII||||||||g|ra|a|a||a||BIIIII|l||lll|a|||l|||l||||||||||||a||||ay KOTALKANJE NA DEŽELNEM PRVENSTVU Nadja Maraž prva Tekmovalka iz Štandreža bo nastopila na državnem prvenstvu Spet lepa uvrstitev slovenskih kotalkarjev. Na deželnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju, ki je bilo v nedeljo, 18. t.m., v Pordenonu, je predstavnica štandreškega društva «Oton Župančič*, Nadja Maraž, osvojila prvo mesto v skupini pionirk. Za uvrstitev se je potegovalo 36 deklet, članic klubov iz naše dežele. Maraževa si je z nedeljsko zmago priborila vstop na državno prvenstvo. Na sploh so se mladi slovenski kotalkarji odlično izkazali v deželnem merilu. V kategoriji pionirjev je prvo mesto zasedel Mauro Renar, član openskega Poleta. Našo deželo bosta tako v skupini pionirjev na državnem prvenstvu predstavljala dva mlada kotalkarja, člana slovenskih društev. AVTOMOBILIZEM terimi bo tudi Šved Olafsson, ki vodi na lestvici evropskega prvenstva. NOGOMET ANGLO-ITALIJANSKI TURNIR ODBOJKA V Gropadi in na Padričah Turnir za naj mlaj še Udeležilo se ga bo šest ženskih šesterk i—=■ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 DNEVNIK 1 — Kronike 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO 17.45 Argumenti 18.15 Adamo in oneznaženje — risanka 18.20 Italija gledana z neba Veneto in Benetke 19.00 Predstavitev novih ansamblov 19.20 TRIJE NEČAKI IN MA-JORDOM - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 TV CIAK - glasbena oddaja 22.00 Sindikalna tribuna 22.30 DOUCE FRANCE — srečanja Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališča in glasba 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 človeško telo 16.15 Svetovno nogometno prvenstvo 78 17.45 Otrokova pravica Vidcmčani prvi na lestvici MILAN — V nedeljo bo v Monzi VN f3, ki bo za evropsko in italijansko prvenstvo. Dirka bo povezana z znano loterijo; nastopilo bo po 25” | približno 100 tekmovalcev, med ka- PORDENON — Udinese je v okviru anglo-italijanskega turnirja premagal ekipo Bath City s 3:1. Udinese trenutno vodi na lestvici tega turnirja. Ostali izidi: Paganese - Bangor City 1:0 Reggiana - VVealdstone 1:0 Treviso - Minehead 2:1 Arezzo - Maidstone United 1:0 HONGKONG — Intcr je zaključil svojo turnejo po Kitajski. Kitajska reprezentanca bo obisk vinila 10. septembra, nato pa bo odigrala še eno tekmo v Italiji, eno v ZRN in verjetno eno v Franciji. SMIIHIIIHIIHIIIHIIIHtllHIIIMIHIHHIHHIHIIIIIlllHIIMIHMHIIIIIHHIIHItHIIIIHHIIIHIHIIIHtlllHIIIHIHIIHIHIIMHIIIHIIHIIIHIHIIHIIHHHIIIIIHIIIHHIHIHHIIIIHHHIHI Iz planinskega sveta Uradna odbojkarska prvenstva so se končala že pred časom z večjimi ali manjšimi uspehi zamejskih odbojkarjev in odbojkaric. Iz tekmo-j valtiih aren pa so bile izključene naše najmlajše odbojkarice - začetnice. Italijanska odbojkarska zveza FIPAV namreč ne predvideva tekmovanj za tako mlade športnice. Naše odbojkarice začetnice pa so v glavnem dijakinje nižjih srednjih šol in jim zato zaradi starosti še ni dovoljeno, da preverjajo svoje znanje na tekmovalnem polju. Odbojkarska komisija pri ZSŠDI je zato sklenila, da to vrzel vsaj delno zamaši. Tako bo v petek pod pokroviteljstvom ZSŠDI ŠZ Sloga organiziralo tumir v ženski mini odbojki, ki bo namenjen našim začetnicam. Turnirja se bo udeležilo 6 ekip, ki bodo predstavljale vse tržaške klube, ki se bavijo z žensko odbojko, in sicer Bor, Breg, Konto-vel. Sloga in Sokol. Izločilni del turnirja se bo odvijal istočasno na dveh igriščih na odprtem: v Gropadi in na Padričah. Finalni tekmi za prvo, ozirom« tretje mesto pa bosta na Padričah. Žrebanje izločilnih skupin bo - na vrsti neposredno pred pričetkom turnirja, sodili pa bodo mladi trenerji nastopajočih ekip. Turnir se bo začel ob 17.00, v primeru slabega vremena pa bo na sporedu prihodnji teden. : j ; , nili so večkrat ustavili nasprotnikov napad. Največ odbitih žog je šlo Brežanom, kajti Borovi centri so premalokrat zapirali prostore in v tem se je odlikoval Barut. V drugem polčasu se je igra spremenila: «plavi» so večkrat šli v protinapad in Bregova cona ni bila najboljša. Borova cona je zelo dobro vzdržala nasprotnikove napade, čeprav je Barut zadeval z mnogimi, točnimi meti. Trenerja sta lahko še kar zadovoljna s svojimi varovanci. Med Brežani se je odlikoval Robert Barut, ki je dal kar 42 pik in tudi Boris Slavec. Med borovci pa so vsi igrali razmeroma dobro, zlasti Pečar. Max KOŠARKA Poletno delovanj’e SPDT Slovensko planinsko društvo je v soboto in nedeljo priredilo uspeli dvodnevni avtobusni izlet v Kaninsko pogorje in Rezijo. Izlet je bil izrecno za nižje šolsko mladino, ki se je z navdušenjem odzvala vabilu. Obširnejše poročilo bomo še objavili. SPDT prireja to nedeljo, 25. junija. enodnevni izlet za starejše planince na Vremščico. Zbirališče je na Oberdankovem trgu pred openskim tramvajem ob 7.10 (odhod avtobusa štev. 4 je ob 7.20). Na Opčinah je odhod vlaka ob 8.25, zbirališče pa je ob 8.15. Povratek planincev je v popoldanskih urah. Planinske postojanke odpirajo V nedeljo ob 10. uri bodo v Vra tih odprli p-enovljeni Aljažev dom s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali: oktet iz Žirovnice, folklorna skupina KUD Jaka Rabič iz Mojstrane in recitatorji. Aljažev dom je PD Dovje - Mojstrdna v zadnjih dveh letih ob pomoči PZS in delovnih organizacij skoraj povsem obnovilo, čeprav niso spremenili njeguve zunanjosti, pa so v celoti prenovili njegovo notranjost, tako da ustreza vsem sodobnim sanitarnim in drugim predpisom. Koča na Kamniškem sedlu je od prejšnje nedelje redno oskrbovana, kočo na Kokrškem sedlu pa bodo odprl , to nedeljo. Poštarski dom na Vršiču je že oskrbovan, toda zaradi notranjih del za sedaj le zasilno. Dom na Kredarici bodo odprli v tc-rek, 4. julija. Kočo pri Triglavskih jezerih pa 27. t.m. Dom Planiko in Tržaško kočo na Doličv bodo redno oskrbovali od sobote, 1. julija, dalje. Pred kratkim so že tudi odprli Prešernov& kočo na Stolu, kočo Zorka Jelinčiča na Črni prsti pa bo PD Podbrdo pričelo redno o-skrbovati prav to nedeljo, kočo na planini Razor pa PD Tolmin jutri. Program 200-letnice Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju s PD Bohinj - Srednja vas in PD Bohinjska Bistrica izdala (5Ut)0 izvodov) tiskan program pro slav ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav. V njem so natisnjeni kratki opisi izletov iz Ribčevega laza. kjer bo 27. avgusta ob 10. uri osrednja proslava. Dalje je v programu grebenska skica Bohinja z okoliškimi gorami in seznam praznovanj: razen osrednje proslave bo dav vred lem. v soboto, 26. avgusta slovesnost pri Aljaževem stolpu na vrtni Triglava, ko bodo po gorah zagoreli tudi kresovi, pripravljajo pa tudi otvoritev spomenika *SUriin srčnim možemt. Bohinjske planinske poti, alpinetuma na Velem po lju in nove k Oče na Vojah. Novo planinsko društvo v Ratečah Prejšnji petek so v Ratečah ponovno ustanovili planinsko društvo, kj ima sedaj že 90 članov, trnja med njimi je, žal, le 12 mladincev in 8 pionirjev, število planinskih društev v Sloveniji bo tako kmalu naraslo na 150. Na ustanovitev se namreč pripravljajo še pri Mercatorju in v Ribnici (z ustanovitvijo tega bo naša planinska organizacija imela društva v vseh slovenskih občinah). D. J. Uspel društveni družinski izlet po zeleni «štajarski» Čeprav je kazalo, da vreme izletnikom ne bo naklonjeno, pa se je že v Postojni izboljšalo, tako da je bilo potovanje z avtobusom prijetno. Po kratkem postanku na avtocesti so se izletniki peljali skozi Ljubljano, Trojane, se aije časa u stavili v Celju, nakar sr, po Vojniku prispeli v zdravilišče Dobrna. Izletniki so si tako lahko ogledali to zdravilišče, nekateri pa so celo izkoristili priložnost, da so se kopali v termalni vodi. Pot je nato popeljala izletnike v Velenje, kjer je bil daljši postanek in skupno kosilo. Izletnki so si lahko ogledali to zelo lepo urejeno mesto. Ob povratku ie bil še postanek v ljubljanskem Tivoliju, nc poti proti domu pa še kratek odmor za o-gled novega obnovljenega poslopja z restavracijo, s prostorom za slikarske razstave, s koncertno dvorano, ki je nad Vipavo. Izletniki so bili z nedeljskim izletom dokaj zadovoljni. Tudi članice in člani SPD Gorica so se udeležili v soboto pohoda «Vr-žpt 78», ki ga je priredilo PD Oton Župančič. Skupina SPD Gorica je na tej prireditvi prejela pokal, ki ga je prispevalo gradbeno podjetje Jožef Tronlcar iz Sovodenj. J S. MOŠKI 110 m ovire 1. Gebhard (ZRN) 2. Janez Penca (Jug.) Disk 1. Monforte (It.) 400 m 1. Dinca (It.) 1.500 m 1. Vinko Pokrajčič (Jug.) Kopje 1. Rodeghiero (It.) Višina 1. Bruni (It.). 2. Dušan Prezelj (Jug.), 3. Piccoli (It.) vsi 214 cm 4x100 m 1. Fiamme Oro Padova 2. Nova Gorica ŽENSKE 800 m 1. Dorio (It.) 14”3 15''01 57,04 3’51 ”4 68,34 41”7 43”2 2'07"4 Italijansko prvenstvo RIM — V torek in sredo bo na Olimpijskem stadionu v Rimu italijansko klubsko prvenstvo v atletiki. Med drugimi bodo prisotni tudi Mennea, Fava in Simeoni jeva. Panatta poškodovan LONDON — Adriano Panatta se je odpovedal nastopu na vvimbledon-skem turnirju, ker si je poškodoval hrbet. 26:18 Breg — Sokol-Bor (12:10) BREG: Maver 4, Kozlovič 2, Švara 2, Sancin, Kocjan 12, Vodopivec 4, Ota 2, Lovriha, Zobec, Alberti. SOKOL-BOR: Virgilio, Ret, Pertot, Terčon 10, Žetko 6, Tognetti 2, Paulina. Po ogorčenem boju so najmlajši Brežani (letnik 1968 in mlajši) premagali vrstnike Sokola in Bora. ki so ob tej priliki igrali skupaj. Vsi nastopajoči so pokazali izredno mero borbenosti in požrtvovalnosti, nekateri 'posebno Terčon in Kocjan) »a tudi zadovoljivo tehniko. Vsi zato zaslužijo pohvalo za vložen trud. V PRIJATELJSKI TEKMI Breg — Bor 99:100 (63:48) BREG: Barut 42, Slavec 20, Me-neghetti (k) 11, Ferluga 8, Deber-nardi 7, Pertot 1. 4, Čok 4, Pasinato 3, Korošec. BOR: Pečar 23, Canciani (k) 20, Pegan 16, Švara 14, Ražem 12, Lokar 5, Kosovel 4, Vassallo 4 in Ger-dol 2. Prvi polčas je Breg začel zelo hitro: s hitrimi protinapadi in s točnimi meti, so Brežani vedno vodili. Borova obramba mož-moža je omogočila nekaj ukradenih žog in čeprav »plavi* niso prav dobro bra- M L ■i REZERVOARJI ZA TEKOČA GORIVA liiiiiiiH lii cmrnom 34010 TRST DOMJO 38 -tel. 820.331-810.252 ATLETIKA MITING V CAORLAH Pokrajčič zmagal v teku na 1.500 m CAORLE (Benetke) _ Včeraj je bil v tem kraju mednarodni atletski miting, ki se ga je udeležila tudi skupina jugoslovanskih tekmovalcev. Od jugoslovanskih predstavnikov je bil najuspešnejši Vinko Pokrajčič, ki je osvojil prvo mesto v teku na 1.500 m s časom 3’51"4. O.,tali izidi: SPLOSNA OPREMA iKoMbic — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tei. 54-390 NUDIMO MOŽNOST NAKUPA V DINARJIH ZA ŠPORT IN REKREACIJO Do 26. junija prošnje za deželne prispevke Deželno odborništvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon daje na razpolago po 150 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odborništva, Trst, Ul. sv. Frančiška 37, telefon 795618 744945. Delovanje ZSŠDI Košarkarski tabor v Sežani Pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije bo v Sežani od 3. do 7. julija v organizaciji damačega KK Kras košarkarski tabor, na katerega so vabljeni tudi košarkarji in trenerji zamejskih slovenskih športnih društev. V pcšfev pridejo košarkarji, rojeni leta 1958 in mlajši, trenerji pa hrez omejitev. Vpisovanje do konca tega tedna na sedežu ZSŠDI v Trstu ali Gorici, ki nudi tudi vsa zadevna pojasnila. 18.15 Program za mladino Glasba, literatura in gledališče 18.50 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - Šport 19.10 Komi in njegovi prijatelji - TV film Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti Studio 20.40 SUPERGULP! — risanke 21.15 Videosera Nocojšnji program bo obravnaval problem vseh tistih, ki z veliko težavo skušajo pridobiti izgubljeno vitkost 22.05 TRIJE NEPREMAGLJIVI — Tv film 22.55 Attore solista Ob zaključku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Programi pristopanja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.00 Kongresna kronika 19.00 Obzornik 19.15 Avtomobili in ljudje 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.15 Obleka, to sem jaz — glasbena oddaja 2l.5Q Oči kritike 22.30 Pojte za menoj — reportaža 23.05 DNEVNIK Koper 19.00 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Argentina — Peru posredni prenos 20.30 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Nemčija — Avstrija strnjeni posnetki 21.00 Otroški kotiček 21.30 DNEVNIK 21.45 IZ OČI V OČI - film 23.15 Cinenotes — dokumentarna oddaja 23.45 INTI ILLIMANI - glasbena oddaja Zagreb 18.00 Kongresna kronika J9.15 čudežno sedlo 19.40 Ali morda veste? 20.30 DNEVNIK 21.15 Žica — baletna oddaja 21.45 Gruntovčanj - nadaljevanka 22.45 DNEVNIK 23.00 Glasbena oddaja ŠVICA 19.05, 19.10 Program 20.10 DNEVNIK 20,25 Srečanja 21.30 DNEVNIK 21.45 Reporter 22.45 Športni četrtek za mladino TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2: 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Mali oglasi; 10.05 Koncert; 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 »Primorska poje»; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Evergreen; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Koncerti; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska politična in socialna misel; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Jutranji servis; 9.32 Emme-ellc; 10.00 Z nami je ; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.35 Poje Marsia; 14.45 Orkester Casadei; 15.00 Klavirske skladbe; 15.32 Pojejo Temptations; 15.45 Savio Re-cord; 16.00 Zmaj; 16.20 Z nami je ... ; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 Plošče; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 21.00 Poezije, glasba in ples; 21.32 Rock party; 22.00 Slovenski skladatelji; 22.30 Ansambel Tommy Garrett; 22.45 Jug. pop glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.40 Šport; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00, 10.35 Radio anch'io; 12.05, 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Glasbena srečanja; 14.30 Planet Zemlja; 15.05 Sidecar; 17.10 Propad rimskega cesarstva; 17.45 Ali veš?; 18.00 Lahka glasba; 18,35 Programi pristopanja; 19.30 Večerni program; 19.35 Odprta zavesa; 20.10 Big Groups; 20.20 Umske bolezni; 21.05 Razgovori; 21.35 Cvetje in mi; 22.00 Zvočne kombinacije; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, 8.07 Cini drugi dan; 7.55 Šport; 8.45 Srečajmo se v baru; 9.32 Bratranec Basilio; 10.12 Sala F; 11.32 Glasbena orodja; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.43 Vamos a golear!; 15.00, 15.45, 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Pojejo Gli alunni del Sole; 18.33 Glasbeni arhiv; 18.56 Glasbeni solisti; 19.50 Lahka glasba; 20.50 Lažnji-vec. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Narodne in ponarodele; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Uganite, pa vam zaigramo . . .; 13.10 Zvoki znanih melodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od 14.20 Zabavna glasba; 14.30 poročajo vam .. . ; 15.05 Partizanske ljudske pesmi; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Mehurčki; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.45 Jezikovni pogovori; 17.00 «Vrtiljak»; 19.05 S poti po slovanskih deželah; 20.20 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ljubljanski jazz ansambel; 21.00 Četrtkov večer; 22.40 Lepe melodije; 23.20 Nova posnetka violončelista Cirila Škerjanca; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. vasi do vasi; Pri- 26. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE DANES, 22. junija, ob 20.30, poletno gledališče Bizet: CARMEN Opera SNG Maribr.- JUTRI, 23. junija, ob 20.30, poletno gledališče Saint-Saens: SAMSON IN DALILA Opera SNP Novi Sad Vstopnice v prodaji vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure pri blagajni Festivala. raje jajce danes kot kokoš (kdo ve...?) jutri Polica «4R» nagrajuje spretne in pazljiva avtomobiliste: s svojimi visokimi garancijami (100/30/10 milijonov), ki nudijo resnično varnost in z garancijami, ki vključujejo tudi sopotnike. Predvsem jih nagrajuje s svojo zmerno ceno prav zaradi fransiže. Polica «bonus rnalus* je nad 25% dražja: to je tisto jajce danes na katerega lahko takoj stvarno računaš. Kdor pa izbere «bonus malus« se mu bo občutno znižala cena police šele po štirih zaporednih letih brez nesreč. Toda koliko si prihranil med tem časom s polico «4R»? Torej če želiš jajce danes imaš vso pravico da ga zahtevaš. POLICA AVToI^T izplača se vedno Lloyd Adriatico A CCin ID A7ir\Mi poiščite v ((PAGINE GIALLE» agencijo Lloyd Adriatico, ki Vam Je najbližfa ASSICURAZIONI REGISTRACIJA GO-TS TIP I FISKALNE KM j POLICE | j D010 10-12 12-14 14-18 NAD 18 J 4R 51.200 75.800 80.400 108.100 128.100 BONUS MALUS 64.575 95.550 101.325 136.185 161.280