Pf


GLASNIK
Stanov.
0^°
-.lOKovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravnlštvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1925.
16. številka
J. Čampa:
Poštni kongres.
(Nadaljevanje.)
Tov. Serbedžija (upravnik iz Valjeva): O stvari je treba otvoriti diskusijo. Iz poročila čujemo, da uprava ni mogla delati in pri opisanih razmerah se ni čuditi, če ni bilo uspehov. Toda šest let je bila v organizaciji in na kongresih harmonija, danes pa smo naleteli delegatje na razdor v sami upravi Save-za. Od dveh strani smo dobili za kongres proglase, v obeh se sumničijo ljudje, katerih imena nam niso znana. Treba je navesti imena in grehe, da vemo, kdo je sovražnik Saveza in zakaj, ter kdo njegov prijatelj. Parlamentarno bi bilo, da se govori o tem odkrito Nadalje doznavamo, da število članstva pada. Danes niti ne vemo, koliko ptt. nameščencev je organiziranih. Treba je statistike, da vemo, ali število članstva pada ali raste, če pada, je treba ugotoviti, kaj je vzrok temu, da najdemo temu pojavu leka. Delegati smo prišli v Beograd in šele tu smo izvedeli, da je v upravi Saveza razdor, ki traja že vse leto. Uprava je bila dolžna, nas o tem takoj obvestiti, danes na kongresu pa je njena dolžnost, da nam razloži, kako je moglo priti do absurdnosti, da člani, ki so na vseh dosedanjih kongresih vpili Savezu in njegovemu predsedniku hosana, kriče danes: križaj ga! — Informiral sem se glede stanja članstva, pa sem izvedel, da je baje padlo članstvo v Beogradu skoro do ničle. Žalostno je, če stojimo v presfolici glede članstva najslabše. Poznam čestitost in poštenje preds. g. T. Jovanoviča, toda to ne zadostuje, saj mu jo Priznavajo tudi oni, ki jih danes ni med nami, pa so zunaj v opoziciji. Treba je razčiščenja radi javnosti, nas samih, radi ugleda Saveza in napösled glede poštenja samega predsednika. Kajti absurdno je čuti, da člani uprav, odbora niso plačevali nikoli članarine, absurdna pa je 'tudi okolnost, da na kongresu danes ne vidimo in ne čujemo predsednika nadzornega odbora in njegovih članov. In kako je mogoča anomalija, da izključuje podrejena uprava nadrejeno, kakršna je nadz. odbor radi neplačane članarine. To je našim oblastnim organizacijam, ki poznajo parlam. poslovanje, neumljivo. Vse te anomalije izvirajo odtod, ker nimamo pravil, ki bi ustrezala zahtevam organizacije, kakršna je Savez. Izpre-membo pravil je zahtevala že lansko leto neka oblastna organizacija (bila je to ljubljanska. Opomb, poročevalca), kaj se je ukrenilo glede tega?
Predsed. T. Jovanovič: Čudim se, da tov. Serbedžija kot član upravnega odbora govori tako, kakor da bi do danes ne vedel o tem ničesar. Njemu so znane bolj ko vsakemu drugemu razmere v Savezu in izven Saveza. Že samo dejstvo, da so se postavili Proti Savezu kar čez noč ljudje, ki so še na lanskem kongresu glorificirali i Savez i mene, že samo to je za stvar dovolj karakteristično. Savez je storil vse, kar je bilo v njegovi mo-
či, tako sodijo tudi višji faktorji v samem ministrstvu (prečita priznalno pismo g. šefa kabineta). Predsednik sam je nastopal v interesu članstva na najvišjih mestih, bodisi sam, bodisi skupno s predsednikom Glavnega Saveza org. drž. nam. g. dr. Niko Jovanovičem, o tem ste čitali vsi v dnevnem časopisju. Da je padlo članstvo, zlasti org. nižjih v Beogradu, ni moja in Savezova krivda. Neki človek, ki je organiziral pa vzorcu drugih org. tovariše v beograjski direkciji, je postal arhivar, v tistem hipu pa je pustil organizacijo, ki je razpadala in razpadla. Pri nas so bili ljudje, ki so organizirali osobje, od izvestnih ljudi kupljeni in plačani z dobrimi položaji, da so pljunili na to, klar jim je bilo prej sveto, in da so rušili, kar so preje leta sami gradili. Vsem je znano, zakaj je odpadlo od Saveza toliko nižjih uslužbencev, ki so bili pred leti stebri, na kojih je stal Savez. To so bile politične intrige. Nekdo jih je izigral proti Savezu s političnim mamilom in jim obljubljal stvari, ki jim jih pozneje ni dal, dasi bi mu jih bil po svojem vplivu lahko dal. Vsil tudi veste, kaj so baš nižji uslužbenci v Srbiji z zakonom pridobili, saj vam je znano, da preje sploh niso bili pod okriljem zakona. To je zasluga Saveza in zločin je, ščuvati te ljudi sedaj proti Savezu in osebno proti meni, češ da Savez in jaz nismo zanje ničesar storili. — Kar se tiče sestave uprave, vam je znano, da obstojati dve, širša in ožja uprava. Širšo tvori uprava Saveza skupno s predsedniki oblastnih organizacij, ožja je izvoljena na kongresu. Lahko bi bil sklical sejo širše uprave, toda nisem smatral to za potrebno, ker bi tudi ta ne bila mogla v danih razmerah ničesar ukreniti. Kar se tiče izključitve članov nadzorne uprave, je to ne samo pravica, ampak celo dolžnost Saveza, da izključi ljudi1, ki so se diskvalificirali.
Tov. Trifkovič (Beograd) se obrača na delegate, da naj bodo strpljivi in naj oču-vajo dostojnost in mir kongresa. Nato izvaja: Morala je važna činjenica v organizaciji. Toda vidimo, da se vtihotaplja v maše organizacije nemorala, nje bacile so zanesli v naše vrste ljudje, ki jim je gonilno kolo vsega delovanja v organizaciji in v poštni upravi sebičnost in ambicioznost, hlepeča po osebnem zadovoljenju svojih zahtev. Razmere in razdori, ki jih srečujemo danes v Savezu, so plod te nemorale. Ni v redu, če zboruje nekaj ljudi zunaj na cesti, velika večina pa tu v domu. Toda moram grajati na obe strani: epitetoni, s katerimi se operira na tej in na oni strani, niso na mestu. Parlamentarno bi bilo, da se ravnamo po načelu »ut audiatur et altera pars« in da pustimo v dvorano tudi opozicijo, čeprav jo tvorijo izključeni člani. To bi bilo vsekakor lepše, nego taka »zaprozoračka« opozicija. (Pokaže pri oknu na dvorišče, kjer se izprehaja mrmraje kakih šest oseb). Priznavam Pa kot poznavalec razmer, d)a je pretenzija na boljši položaj, na »klasu« velik del vzrokov za nastali razkol v upravi Saveza. Tod* 4« s Čisto formalnega stališča bi ne
smeli prezreti dejstva, da smo to upravo, torej tudi oni del, ki je izključen, volili mi sami na lanskem kongresu in da nam je vsa uprava dolžna, polagiaiti za svoje delovanje račune. Kongres bi moral klikati na odgovor vse one, ki so v Savezu kaj zakrivili. Kongres danes formalno obtožuje, ta obtožba ni majhna, toda kjer je tožitelj, tam mora biti i obtoženec. To, kar se godi danes tu, je anomalija. Tistih, ki so obtoženi, ni pred nami, da bi polagali račune za svoja dejanja in se na obtožnico zagovarjali. Zato stavljam danes na predsedstvo kongresa sledeča vprašanja: 1.) Kje je cela uprava Saveza? 2.) Kaj je z reorganizacijo oziroma izpremembo pravil v smislu sklepa lanskega kongresa? 3.) Zakaj ni Saveza sklical takoj ob razkolu izredne skupščine? 4. Ali je Savez pripravljen sestaviti razsodišče iz obeh razprtih strank uprave? Lansko leto izvoljena uprava je odgovorna kongresu, ki jo stavlja na odgovor radi razdora v organizaciji.
Prods. T. Jovanovič pojasnjuje obširno, kako je prišlo do spora. Ozadje je politično, izvor tega je nastal za časa skupščinskih volitev. Tokrat so hoteli nekateri, naj pade Saves na kolena, ker tega ni hotel storil, so se izcimile iz tega posledice, pred katere smo danes postavljeni! Nadalje je vzrok razprtja gola osebnost; nekateri starejši v ministrstvu so prišli v I. kategorijo, ker jih ie prevedba dosegla na takih položajih, drugi mlajši pa so prišli v II. kategorijo, ti so pričeli sedaj ruvati proti organizaciji, češ da je ona kriva tega.
Tov. K o r b o n i (Beograd): Kritika je potrebna vsaki organizaciji, brez nje organizacija ne najde črte in pravilne smernice. Po njegovem mnenju je krilv vseh teh neprilik pogrešeni sistem organizacij. Nujno priporoča, da si kongres osvoji lanski predlog ljubljanske oblastne organizacije glede reorganizacije Saveza.
Preds. T. Jovanovič: Pravila Saveza so posneta po vzgledu modernih sindikalnih organizacij. Sicer pa naj kongres oziroma oblastne organizacije predlože osnutek novih pravil, če se jim dosedanja pravila ne zde dobra.
Tov. B u k u r (Senta) poživlja kongres k složnemu delu. Naj poštarji na svojem kongresu ne posnemajo narodne skupščine. Naj poštarji postavijo našim državnikom vzgled narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tov. Cedlo Mirkovič (Beograd): Savez naj dä iniciativo in po možnosti gmotno podporo oblastnim organizacijam za zgradbo Poštnih domov v vseh večjih krajih naše države. Cilj vsake oblastne organizacije mora biti lasten dom, ki bo žarišče naših kulturnih stremljenj in ognjišče našega vzajemnega, tovariškega življenja. Poštni domovi naj bodo našemu članstvu trdnjava pred zunanjimi in notranjimi neprijatelji in obenem rodni krov.
Tov. Lichteneker (Brežice): Neljubo nam je, da smo delegatje prišli v Beo-
grad m našli v Savezu prepir. Predlaga, da se prekine mučna diskusija in da preide kongres na dnevni red. Ta predlog je bil sprejet i oduševljenjem, zlasti, ker so delegati oblastnih organizacij uvideli, da je ozadje razdora političnega in osebnega značaja in je bila dolgotrajna, skoro vse predpoldne trajajoča diskusije o tem za ‘zunanje goste nezanimiva in mučna.
Pred prehodom na dnevni red je odobril kongres poročilo uprave.
(Dalje prihodnjič.)
Važne določbe iz zakona o budžetskih dvanajstinah za avgust—november 1925-
Mesto rednega proračuna je sprejela vlada za mesec avgust, september, oktober in november 1925 nadaljnje dvanajstine. Prinašamo izvleček najvažnejših členov zakona, ki se nanašajo na državne uslužbence.
Člen 2. Odobrava se kraljevski vladi, da sme utrošiti za mesece avgust—novemb. leta 1925 preko iznosa odobrenih kreditov na part. 57 še znesek 50 milijonov dinarjev za uveljavitev uradniškega zakonda in zakona o prometnem osobju.
Člen 7. Vse odredbe finančnega zakona 1924/25 (glej »Poštni glasnik« štev. 12 od 15. junija 1924), kolikor niso bile ukinjene s členom 11 zakona o dvanajstinah za april—julij leta 1925 ali z drugimi zakoni, veljajo tudi za čas, za katerega se odobravajo krediti po tem zakonu.
Člen 11. Odobrava se naknadni kredit po part. 57 budž. dvanajstin april—julij 1. 1925 v znesku 45 milijonov dinarjev za uveljavitev uradniškega zakona in zakona o prometnem
osobju.
Člen 14. Komorska doklada se pobita do uveljavljenega zakona o izenačenju neposrednih davkov za vso kraljevino po čl. 242 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od vseh davčnih obvezancev v državi ne glede na to, da li plačuje kdo slične doklade že po starejših zakonih.
Člen 20. Vsa izvršena izplačila na plače, pokojnine, doklade in potne stroške državnih uslužbencev za čas od 1. septembra 1918 do 31. marca 1925, za katere ni bilo svoj čais dovoljno kredita, se priznajo kot stalni izdatki in se morajo kot taki zaračunati.
Člen 39. Državni uslužbenci, ki so bili pred uveljavljenjem zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923 in uradniškega zakona od 31. julija 1923 izven službe (v pokoju, odpuščeni, v ostavki), pa so bili po uveljavljenju teh zakonov vnovič sprejeti ali bodo sprejeli v drž. službo, ne morejo biti upokojeni po novem zakonu pred potekom 3 let, odkar so vstopili vnovič v službo. Ce se upokoje taki uslužbenci pred potekom 3 let, se jim odmeri pokojnina p» odredbah prejšnjih zakonov, vendar na podlagi prejemkov, ki so jih imeli ali bi jih imeli, preden so vnovič vstopili v državno službo, in ki ustrezajo položajni plači, ki so jo dobili z reaktiviranjem. Cas, ki so ga prebili v državni službi, odkar so bili vnovič sprejeti, se jim računa procentualno. Rok 3 let se računa po efektivnem trajanju. Ta’ določba se ne nanaša na one, ki so bili upokojeni pred razglasitvijo tega zakona, bodisi da jim je pokojnina regulirana ali ne. Od tega so izvzeti oni uslužbenci, ki morajo biti upokojeni pred potekom 3 let po samem zakonu, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za polno pokojnino, ti pa le pod pogojem, da ne bodoi upokojeni na lastno prošnjo. Dalje se ne nanaša ta odredba 'na one uslužbence, ki bi bili pred potekom Sletneg* roka upokojeni po členu 137, zadnji
odstavek, uradniškega zakona (poškodbe ali bolezen, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja službe), rn pa na družinske pokojnina uslužbencev, ki so umrli kot aktivni pred potekom 31etnega roka.
Člen 40. Uslužbenci, ki bodo napredovali v višjo skupino, dobe pravico na osebno pokojnino po prejemkih te skupine šele potem, če so prebili v tej skupini najmanj eno leto službe; v nasprotnem primeru jim pripada pokojnina po prejemkih one skupine, v kateri so poprej bili. Od tegia so izvzeti) oni uslužbenci, ki se upokojć 2»radi poškodbe ali bolezni, ki so si jo nakopali v službi, in pa oni, ki so dovršili 60 let starosti, ali pa so postali duševno ali telesno nesposobni za službo. Ne velja pa to za družinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umro kot aktivni.
Člen 41. Osebe, ki so ddvršile 60 let starosti, ne morejo biti sprejete v državno službo. —
Člen 50. Odredbam členov 31, 239 in 243 uradniškega zakona se daje sledeče zakonito tolmačenje: Povišek 15 % najvišje stopnje osnovne plače se računa za pokojnino samo onim državnim uslužbencem, ki imajo 35 let efektivne službe, oziroma onim uslužbencem državnih prometnih ustanov (železnica), ki imajo 26 odnosno 32 let efektivne službe. Državnim uslužbencem, za katere je izdana odločba, dia) se ne prevedo, pa so bili zaradi tega upokojeni, kakor tudi onim, za katere v obče ni bila izdana nikaka odločba o preve-denju, a ki so upokojeni pred potekom roka, ki je določen z zakonom za prevedenje, in sicer neglede na to, da 11 so do upokojitve dovršili zakonito število let službe oziroma dosegli starost, s klateno morejo po zakonu iti v pokoj, pripada pokojnina po plači, ki so jo imeli za časa upokojitve, in sicer po prejšnjih zakonih.
Važne rešitve Centralne komisije za izvršitev in tolmačenje uradniškega zakona.
(Dalje.)
11.	Na pitanje Ministarstva Vera V. Br. 8704., da li neženjeni državni službenici ne mogu uopšte uživati punu stanarinu, ili i za njih važe usjovi predvidjeni z^ udovce i nadležnim putem odvojene službenike bez .dece, Komisija je mišljenja: u čl. 38. Zak. o činovnicima gradj. reda pasus »ili koji ne žive u kućnoj zajednici sa drugim licima prema kojima imaju zakonsku dužnost izdržavanja«, odnosi se, kako na »udovce ili nadležnim putem odvojene, koji nemaju dece pod svojim zakonitim staranjem«, tako i na »državne službenike neženjene« — pa, prema tome, i ovi potonji mogu uživati i punu stanarinu, ako »žive u kućnoj zajednici sa drugim licima, prema kojima imaju zakonsku dužnost izdržavanja«, što znači, da oni takva lica i faktično izdržavaju, kao što je u jednom ranijem mišljenju Centralne Komisije već objašnjeno.
12.	Na pitanje Ministarstva Finansija, Generalne direkcije posrednih poreza Br. 14.038, da li neki službenik Finansijske Kontrole, koji je za zločinstvo ubijstva osudjen na 6 meseci teške tamnice, može ostati u državnoj službi, Komisija je utvrdila ovo mišljenje: Prema odredbi čl. 132. Zakona o činovnicima, služba prestaje, po presudi redovnog suda, kad je službenik osudjen na kaznu, koja po kaznenom zakonu povlači gubitak službe. Službenik, o kome je ovde govor, je izvršnom presudom nadležnog kaznenog suda osudjen za zločinstvo ubistva na 6 meseci teške tamnice. Po zakonu od 10. juna 1890. god. o posle, dicama kaznenih osuda i kazni (zbornik zakona naredaba za Hrvatsku i Slavoniju Br. 50—1890. god.), sa svakom osudom zbog kakvog zločinstva skopčan je za osudjenika po zakonu pored ostalih posledica gubitah javne državne službe. Ta posledica kao i ostale, započinje se od dana, kada je presuda stala na pravnu snagu, i traje kroz celo vreme izdržavanje kazne i posle toga, odnosno od dana pomilovanja, ako osudjenl bude
pomilovan, još izvestan rok, koji u slučaju ovog službenika traja 5 godina. Prema ovome, njemu je po samom zakonu prestala služba, pa je prema odredbi trećeg stava čl. 135. Zakona o činovnicima trebala samo, da to nadležni Ministar utvrdi svojim rešenjem, i nije trebalo, da se vodi disciplinski postupak posle presude redovnog suda 1 donosi disciplinsko rešenje o otpuštanju iz službe. Dan, kad je kaznena presuda stala na snagu i postala izvršna, smatra se kao dan prestanka službe, što je u dotičnom rešenju nadležnog Ministra trebalo istaći i naglasiti. Na to rešenje nema žalbe. Kako u ovom slučaju ni disciplinsko rešenje nije ništa drugo, nego konstatovanje prestanka službe, koji nastupa već po samom zakonu kao posledica zločinstva i presude redovnog suda, to njegova žalba nema pravne osnovice i treba je odbaciti.
13.	Na dalje pitanje Ministarstva Pošta i Telegrafa Br. 38.005, da li se ydi sprečavanja mogućeg izigravanja zakona može zasebnim rešenjem odrediti minimalno vreme, koje mora službenik posle bolovanja da provede na dužnosti, da bi rok od 12 meseci mogao ponova započeti, Komisija je dala ovo mišljenje: Prema smislu odredbe čl. 111. Zakona o činovnicima, neće biti mogućno, da se zasebnim rešenjem odredi minimum vremena, koje mora službenik posle bolovanja da provede na dužnosti, da bi se rok od 12 meseci mogao ponova započeti. Ali kako takav slučaj predstavlja jedno izigravanje zakona, koje je vrlo lako mogućno, biće dužnost dotičnog starešine, da prema odredbi čl. 108. Zakona o činovnicima utvrdi komisijski, da li je ponovno odsustvovanje posledica iste bolesti, usled koje je i do tada odsustvovao i da li je službenik u opšte još sposoban za službu, pa da ga prema stanju stvari predloži za otpuštanje ili penzionisanje, odnosno na disciplinski postupak.
14.	Na pitanje Ministarstva Suma i Rudnika, pod br. 19.083, dna li računarskom činovniku pripada dodatak po 10% na platu, prema odredbi čl. 7. Zakona o činovnicima, pošto je pored pune srednjo školske spreme s maturom svršio 1 jedan viši državni računovodstveni kurs sa ispitom, komisija je saglasno sa svojim do sada po tom pitanju istaknutim mišljenjem dala mišljenje: Da mu taj dodatak ne pripada, jer prema propisima, koji sada važe za računovodstvenu struku, ta struka ulazi u drugu kategoriju bez pomenutog dodatka (čl. 7. Zakona u vezi sa čl. 12. Uredbe o razvrstavanju), a lična kvalifikacija pojedinaca nije u tom pogledu merodavna, več samo školska sprema, koja se traži za dotičnu struku, (vidi čl. 7. zak. o činovnicima).
15.	Na pitanje Ministarstva Šuma 1 Rudnika, Br. 19.335, kako se na reaktivisane službenike ima piimeniti čl. 106. Zakona o činovnicima. Komisija je mišljenja: da se na reaktivisane službenike, u pogledu primanja prinadležnosti posle reaktivisa-nja, ima primeniti odredba prvog stava, a ne drugog stava, člana 106. Zakona o činovnicima, jer su to I u tom slučaju prve prinadležnosti, a ne iprinaidležnosti prilikom unapredjenja.
16.	Na pitanje ministrstva Šuma i Rudnika Br. 25.339, da Ii se s obzirom na odredbu prve rečenice drugog stava člana 239. Zakona o činovnicima ranije neukazni službenici, koji se po prejašnjim propisima nisu mogli penzionisati, ako nisu imali najmanje 15 godina službe, mogu u prve tri godine posle stupanja Zakona u život penzionisati već posle deset godina službe, ili tek posle 15, a Inače se imaju otpustiti: dalje, da 11 se državnim službenicima imaju pri obračunu godina službe računati i one godine, koje je službenik imao do dana eventualnog upražnjenja mfi.-sta, i napokon, da li se službenici, koji nisu prevedeni, pa se posle reaktivišu, imaju postavljati kao privremeni, bez obzira na to, što su ranije imali više od tri godine službe, i koji im stepen osnovne plate pripada. Komisija je dala ovo mišljenje:
Neukazni službenici imaju st penzionisati, a ne otpustiti, i posle samo deset godina službe, jer Zakon u prvoj rečenici drugog stava čl. 239. nije kazao, da će se državni službenici penziorilsati po odredbama dosadanjih Zakona, nego da će uživati penziju po tim oredbama, što znači, da će im se po njima regulisati veličine penzije.
U starim Zakonima propisima o činovnicima gradjanskog reda nema odredbe, da se godine pre upražnjenja mesta ne računaju u službu službeniku, koji docnije opet bude primljen u državnu službu, pa se moraju primiti, da se imaju raču-
nati, Jer se prema odredbi čl. 233. Zakona o činovnicima, državnim službenicima, bilo da su po dosadašnjim zakonima imali pravo na penziju ili ne priznaje za penziju sve vreme, provedeno u službi pre obnarodovanja novog Zakona, koje se priznaje u čl. 137. Zakona, a u tom članu se priznaje i prekidno vreme službe, bez obzira na to, da li do prekida došlo Izpražnjenjem mesta, ili ra koji drugi način. Kako se prema čl. 241. Zakona za odredjivanje periodskih stepena osnovne pla:e računa vreme, koje se računa za penziju, jasno je, da se vreme pre upražnjenja mesta, a proteklo pre 1. septembra 1923. g„ kao dana stupanja u život novog Zakona o činovnicima, ima računati kako za penziju tako i za osnovnu platu, 1 to onima, koji po ranijim zakonima niso imali pravo na penziju, od navršene 21. godine života. Po novom zakonu na protiv mora se uzeti, da se to vreme ne može računati, jer kad se prema odredbi čl. 133. službenik, koji napusti svoju dužnost, (slučaj ranijeg »upražnjenja meštar) mora otpustiti, i ako je već zadobio pravo na penziju, pa kako prema odredbi tač. 4. čl. 4. takvo lice ne može u opšte ni postati državni službenik, jasno je, da mu je vreme provedeno pre otpuštanja, a posle 1. septembra 1923. gcd. izgubi'eno. Na ovaj slučaj se odnosi i ranije mišljenje Komisije, koje je saopšteno u petoj seriji pod Br. 5.
(Dalje prihodnjič.)
U$i postni nameščenci morajo biti organizirani!
Pravila
za „Dom** stavbno zadrugo državnih nameščencev In upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani.
(Konec.)
3. Občni zbor.
§ 33. Zadružniki izvršujejo svoje članske pravice z glasovanjem in sklepanjem na občnih zborih.
Občni zbori so redni ali izredni.
(Redni občni Zbor se skliče enkrat v letu in sicer najkasneje do 15. junija. Izredni občni Zbor se skliče, če se načelstvu ali nadzorstvu potrebno zdi ali če to zahteva od načelstva deseti del zadružnikov v posebni pismeni vlogi, v kateri utemelji sklicanje občnega zbora in izrečno navede predmete posvetovanja in sklepanja.
Občni zbor se mora razglasiti najmanj osem dni poprej z natančno navedbo kraja, časa in dnevnega reda na način, ki je v § 21 predpisan za razglase zadruge.
§ 34. Občni zbor ima pravico:
a)	spreminjati pravila zadruge;
b)	sklepati o razdružbi in likvidaciji zadruge ter o uporabi takrat obstoječih rezervnih zakladov in drugih preostalih aktiv;
c)	voliti in odstavljati člane načelstva in nadzorstva ;
d)	odobriti poslovnik za načelstvo in nadzorstvo;
e)	sklepati o vseh pritožbah in prizivih zoper poslovanje in sklepe načelstva in nadzorstva;
t) potrditi letne računske zaključke in dati načelstvu in nadzorstvu absohitorij;
g)	odločati končno v sporih pri tolmačenju pravil in sklepov prejšnjih občnih zborov;
h)	sklepati o vseh predmetih, za katere si je občni zbor pridržal odločitev.
§ 35. Vsak član ima na občnem zboru, neglede na število vplačanih in priglašenih deležev, po en glas. Udeležitev mora biti osebna in pooblastila ne veljajo.
Pravne osebe izvršujejo svojo glasovalno pravico po svojih zakonitih in statutaričnih zastopnikih.
§ 36. Občni zbor sklepa veljavno, če je navzoča najmanj desetina zadružnikov, razen, kadar gre za razdružbo zadruge ali za spremembo pravil. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. V razpisu občnega zbora mora biti to izrečno navedeno.
Sklepa se z nadpolovično večino glasov; pri enakosti glasov odloči predsednikovo mnenje.
če gre za razdružbo zadruge ali za spremembo pravil, morata biti navzoči najmanj dve tretjini
članov in morajo od teh za predlog glasovati najmanj tri četrtine, sicer je sklep neveljaven. Ako pni prvöm občnem zboru nista navzoči dve tretjin* članov, se mora po preteku 30 dni sklicati drug občni zbor, na katerem se veljavno sklepa z večino treh četrtin navzočih članov brez ozira na število udeležnikov.
Glasuje se na občnem zboru z dviganjem rok, če občni Zbor sam drugače ne sklene. O odstavitvi kakega člana načelstva ali nadzorstva In pri vseh volitvah se glasuje z listki; sme se pa voliti tudi z vzklikom, ako temu nihče ne ugovarja.
§ 37. Občnelmu zboru predseduje predsednik načelstva, ako ije občni zbor sklicalo načelstvo, oziroma predsednik nadzorstva, ako ga je sklicalo nadzorstvo.
Predsednik imenuje izmed navzočih zadružnikov zapisnikarja in dva overovatelja' zapisnika.
Sklepe vsakega občnega zbora razglasi načelstvo z obvestili, ki se nabijejo v uradnem prostoru zadruge.
IO vsakem Občnem Zboru je sestaviti zapisnik, ki ga podpišejo predsednik občnega Zbora, zapisnikar in oba overovatelja zapisnika.
X. Razdrnžba zadruge.
§ 38. Zadruga se razdruži:
a)	s sklepom občnega zbora;
b)	če se otvori konkurz nad njenim imetjem;
c)	z ukrepom upravne oblasti po § 37 zadružnega zakona.
§ 39. Ce zadruga likvidira, ima načelstvo Izvršiti likvidacijo po določilih §§ 41 do 53 zadružnega zakona.
(Načelstvo mora tekoče posle dovršiti, vse obveznosti zadruge urediti, terjatve izterjati in imetje zadruge spraviti v denar. O tem, kako je razdeliti čisto imetje, kar ga ostane po pokritju vseh pasiv in po izplačilu vseh zadružnih deležev, odloča občni zbor zadruge.
Ce 'zadružno imetje ne zadošča za pokritje vseh dolgov ali če se otvori nad imetjem zadruge konkurz, je k doplačilu primanjkljaja pritegniti zadružnike v mejah jamstva po čl. 6 teh pravil.
XI. Sklepna določila.
§ 40. Za ustrojstvo zadruge in za njeno poslovanje, kolikor ni oboje urejeno že s temi pravili, veljajo določbe zadružnega zakona.
Najcenejši nakup
olblek
vam nudi	«t
Jos. Rojina, Ljubljana.
Hranilni in posojilni kon-sorcij javnih nameščencev v Ljubljani.
Konec.
Ta vidni napredek je nemalo pripisati okolnosti, da je sklenil odbor, da se določi za hranilne vloge konkurenčna obrestna mera proti naknadnemu odobrenju občnega zbora. Kajti, kjer n» gre s samim pozivom na zavednost, tam je treba malo konkurence. Danes, ko so tudi banke sklenile, obrestovati hranilne vloge samo po 8%, ne more biti nobenega razloga več za oklevanje naših organizacijski še vedno nalagajo svoj razpoložljivi denar pri takih zavodih. Konsorcij obrestuje hranilne vloge namreč zaenkrat tako-le: Vloge do 3000 Din po 6%, do 6000 Din po 7%, preko tega zneska pa po 8*/o. Ta ukrep načelstva je bil neizogiben in tudi v resnici že dobro učinkuje.
Posojila članom so znašala koncem leta 1923	351.558 Din
tekom leta 1924 se je izplačalo 310.897 »
skupaj	662.255	Din
V letu 1924 pa se jih je vrnilo ali obračunalo	277.871	»
Nepovrnjenega posojila je bilo koncem 1. 1924	384.384	»
V prvem tromesečju letos pa znaša stanje že 420.000 Din, tako da se sme računati s stalnim letnim stanjem circa 400.000 Din placiranega
denarja, vsied česar se bo obdržala tudi nadalje 11% obrestna mera s pritiklinami. Cisti dobiček znaša 6682.75 Din. V smislu § 16 in 19 društvenih pravil gre ves čisti dobiček rezervnemu skladu, v kolikor se od njega že poprej ne določi za specialne rezervne zaklade. Cisti dobiček se je razdelil takole:
Tiskovni sklad	341.84	Din
Rostanov sklad	2000.—	» in
rezervni sklad	4340.91	»	>	-
skupaj	6682.75 Din
Iz revizijskega poročila sledi, da uživa konsorcij davčno prostost po čl. 262 finančnega zakona in da je njegov splošni položaj ugoden.
Nameravana je bila tudi izprememba pravil, pa se je ta točka dnevnega reda opustila, ker deluje Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu na tem, da osnuje po vsej državi kreditne zadruge, in je pričakovati, da se prične z ustanavljanjem teh zadrug v najkrajšem času. Konsorcij bo moral v tem slučaju spraviti svoja pravila v sklad z zahtevami Zveze nabavljalnih zadrug.
Obrestno mero je občni zbor določil takole: 1. Za posojila; 11% obrestna mera s pritiklinami, in sicer: a) 1%% manipulacijske pristojbine pri izplačanih posojilih, b) 1% manipulacijske pristojbine pri vrnjenih posojilih, c) pristopnina 5 Din.
2. Za hranilne vloge: do 3000 Din 6%, do 6000 Din 7% in preko 6000 Din 8%. Isto velja za vloge v tek. računu. V posebnih ozira vrednih! slučajih gre konsorcij pri obrestovanju hranilnih vlog lahko še višje, vendar je gledati na to, da dela z najmanj 2% razteznosti. Glede odpovedne dobe velja, da so vloge do 2000 Din likvidne brez predhodne odpovedi, dočim velja za večje vloge vsaj 8 dnevni odpovedni rok.
Nadalje je sprejel občni zbor še naslednje sklepe:	eventualna razpoložnina Konsorcija se
ima vlagati pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, kjer je Konsorcij včlanjen. Število deležev, ki jih naj pridobi posamezni zadružnik, mora odgovarjati 1/10 naprošenega in dovoljenega kredita, pri čemur je vpoštevati že pridobljene deleže. Sprejemanju posojil in hranilnih vlog za pomnožitev prometa ni staviti meje, ker razvoj Konsorcija neobhodno potrebuje pomnožitev obratne glavnice. Velike važnosti je Konsorcij in gospodarske organizacije državnih uslužbencev. Lahko bi imeli skupen dom, lepo palačo s trgovskimi, zadružnimi lokali, društvene ali klubove sobe, zborovalno dvorano, knjižnico, svoj list, da bi zapustili svojim naslednikom kaj lepšega in boljšega, ne le kopo računov.
V	debati, kako naj bi prišel Konsorcij do cenega kredita, se je stavil predlog, da naj se zahteva od ministrskega sveta z ozirom na*" to, ker ne dobe državni nameščenci predujmov na podlagi čl. 123 uradniškega zakona, da dovoli vsaj konsorciju, če ne brezobrestno, pa vsaj proti nizkim obrestim dva do tri milijone dinarjev posojila. K temu poročata predsednik in tajnik o križevem potu, ki sta ga že hodila pri vseh mogočih faktorjih v imenu Konsorcija za posojila, pa povsod brezuspešno, zato apelirata le še na samopomoč članov in organizacij.
V	propagandne svrhe objavljajmo ta izvleček poročila o poteku občnega zbora Hranilnega in posojilnega konsorcija. Vsakdo mora priznati silno, iživljensko važnost te institucije za vse državne uslužbence. Obžalovati je, da se ne zavedajo te važnosti in svoje naloge naše organizacije. Nekatera društva imajo znatno premoženje v gotovini, ki jo nalagajo pri različnih bankah in hranilnicah, mesto da bi jo nalagala v edinem denarnem zavodu, ki ga imamo državnf uslužbenci, to je v Hranilnem in posojilnem kon-sorciju v Ljubljani. Od poštnih organizacij tvori menda v tem pogledu edino častno Izjemo »Osrednje društvo nižjih poštnih in brz. uslužbencev,« ki je naložilo svojo imovino deloma v konsor-
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne
obroke. Tozadevna pojasnila in diugo rešuje tvrdka obratno.	36
clju, deloma pa v gospodarski zadrugi poštnih nameščencev. Pričakujemo, da slede temu vzgledu v kratkem tudi ostale poštne organizacije, ki razpolagajo s primernim premoženjem.
To in ono.
Podeželski sestanki Sekcije ptč. člnovnlkov. V zadnji števflki napovedana sestanka Sekcije poštnih, telegrafskih ih čekovnih činovnikov v Celju lin v Velenju sta se v redu izvršila. S sestankom v Celju ne moremo bitt popolnoma zadovoljni Kljub brezpnimemi marljivosti in požrtvovalnosti našega zaupnika pri celjski pošti tov. Gamsa ni bil sestanek tako obiskan, kakor bi bil lahko, manjkale so zlasti pripravnice. — Zelo lepo in častno pa je izpadel sestanek v Velenju, kamor so prišli po prizadevanju vrlega1 zaupnika Sekcije za Savinjsko dolino tov. Šumela skoro vsi člani in članice, nekateri od zelo oddaljenih pošt; tem zavednim tovarišem in tovarišicam gre največja pohvala. Na predlog tovi Kerta so zbrali navzoči 170 Din, in sfer 100 Din za Sekcijo ptč. činovnikov, 70 Din pa za tiskovni sklad »Poštnega glasnika«. — Na obeh sestankih je obširno poročal o kongresu Saveza tov. Jakše. — V četrtek 13. t. m. je pa bil sestanek Sekcije v Mariboru, kjer je poročal tov. Čampa.
Himen. Poročili so se: tov. Mirko Hočevar, poštni uradnik 11./3. kat. v Celju, z gdč. Marijo Koračinovo iz Celja. Tov. Matija Štiglic, poštni uradnik H./2. kat. v Celju, z gdč. Marijo Kobe iz Celja. Tovarišica Stana Rapotčeva, poštna uradnica II./4. kat. v Mariboru, z gimn. profesorjem g. Rudolfom Pregljemi iz 'Murske Sobote. Tov. Ivan Rabič, upravnik pošte Škofja Loka JI./3. kat., s tovarišico Karlo Hladnikovo, poštno uradnico II./4. kat. iz Škofje Loke. — Letos je za poštarje in poštariee res blagoslovljeno loto za sklepanje zakonskih zvez. V vseh letih po prevratu se ni poročilo toliko tovarišev in tovarišic, kakor letošnje leto. Bog daj vsem novoporočenlm
obilo sreče, ostalim, ki jih še čaka ta sladko- j težki jarem, pa več korajže!
Listnica uredništva. I. G. v V. Direkcija Vaših i vojaških podatkov nima zabeleženih, zato ne mo- ! re izstaviti izpiska glede Vaše vojaške službene I dobe. Preskrbite si potrdilo od pristojnega župan- j ^ stva, kdaj ste služili pri vojakih. To potrdilo poš- 1 Ijdte pristojnemu vojnemu okrugu, da Vam izda uverenje oziroma vojničko izpravo. To uverenje oziroma prepis L, 10. jn 11. strani vojničke izpra-ve pošljite s prošnjo (naslovljeno na ministrstvo) na direkcijo. Ce Vam pa županstvo ne more izdati potrdila, ker nima zabeleženih Vaših vojaških podatkov, potem si preskrbite dve zanesljivi priči; ki morati pred županstvom s podpisom potrditi, da ste res služili od tega pa do tega časa pri vojakih. Na podlagi take od dveh prič potrjene prijave Vam »županstvo mora izdati uverenje, s katerim postopajte nadalje tako, kakor smo prej povedali. — Vsem) tovarišem in tovarišicam, ki so se obrnili na sestanku v Celju in v Žalcu na delegata Sekcije za različne .informacije, bomo odgovorili na tem mestu (listnica uredništva) v prihodnji številki »Poštnega glasnika«. Odgo- i j varjati pismeno vsakemu posebej vzame preveč , časa; pa je tudi zvezano s stroški. Prosimo pri- 1 zadete tovariše in tovarišice, da drug drugega j I na to opozore.
Neka} o telefonistkah In za telefonistke. An- !
gleška poštna uprava je prišla na izborno idejo, j Uvedla je poseben tečaj za telefonistke, kjer se vežbajo v modulaciji glasu. Slednja uradnica, ki ima priti v telefonsko službo, mora prej dovršiti tečaj, kajti znati mora razločno, lepo melodično govoriti) z naročniki. Ta vsekako praktična in dobra ideja ima pa tudi svojo senčno stran: koristi sicer telefonistkam, nikakor pa ne poštni upravi, ki dobiva za nje slabo zamenjavo, in sicer zato, ker angleške telefonistke z ljubeznivim svojim glasom naročnike tako silno očarajo, da se zaporedoma vse pomože. (Halo, telefonistke, pozor! Opom. uredn.) Umeje se samo ob sebi. da mora angleška poštna uprava osebje pri telefonu nepre-
stano izpopolnjevati in pouk v zgoraj omenjenem tečaju se vrši tudi neprestano.
V Interesa točnega telefonskega prometa je
poslala češkoslovaška poštna uprava vsem uredništvom dnevnih listov naslednji oglas: Govorite, prosimo, s telefonsko uradnico ljubeznivo in povejte ji številke mirno in počasi. Ako vas ne razume,, ne zvišujte glasu, da se ne povzroči nervoznost. Pri napakah zakličite »pozor«. Poleg tega so v Brnu uvedli še naslednjo novost: Na računih telefonskih pristojbin je natisnjen ta-le opomin: Govorite, prosim, s telefonsko uradnico prijazno. Naznanite ji številko mirno in počasi. Ce vas ne umeje, ne zvišujte glasu, da ne povzročite nervoznosti. Pri napakah zakličite »pozor«, ob sklepu govora pa »hvala«. Na drugi strani pa je uprava opozorila osebje, naj se v svojem lastnem interesu ohrani mirno. Dalje je poslala poštna uprava vsem večjim uradom tablice z naslednjim besedilom: »Smo podjetje. Bodite mirni, pustite razburjanje strankam in odgovarjajte prijazno. Ce sc razburjate, tratite čas — a čas je zlato. — Kakor pišejo češki listi, je oglas na naročnike dobro vplival in obrodil blagodaren učinek. Občinstvo, opozorjeno na duševno in telesno naporno telefonsko službo, se več ne razburja za vsak nič. — V Sloveniji imamo tudi obilo telefonskih naročnikov, katerim bi bil jako umesten zgoraj omenjeni oglas.
Posebne večerne znamke za zakesnefo oddajo poštnih pošiljk je uvedla Danska. Kdor hoče v Kodanju oddati pisanje po 9. uri zvečer in želi, da bi bilo odpravljeno s prvo priložnostjo, nalepi na pismo posebno nočno znamko v znesku 10 danskih oerov (nekaj manj kakor 3 dinarje). Naredba se je veledobro obnesla in sta ž njo občinstvo in državna blagajnica jako zadovoljna.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Ljubljanska gradbena družno iu
UDBUMIA. Rimska cesta 13. teleton 527
Gradbano podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohl&tvo.
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER* v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, L1UBUANA
Sv. Petra cesta štev, 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna
„PROBUDA“ d. z o. z.
Ljubljana, Krekov trg 10/1., tel. 960
projektira in izvršuje vse visoke, betonske, železobetonske in vodne zgradbe po konkurenčnih cenah.	62
Ustanovljeno leta 1888.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852
Teod. korn, Ljubljana
(prele Henrik Kern).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni
klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor .tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
SCHNEIDER & VEROVšEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16
Slamniki po znižanih cenah
ravnokar došli. Oblike od 60 do 150 Din. Otroški od 60 do 120 D n. Nakiteni od 100 Din, dokler traja zaloga. — Oglejte sl cene v Izložbi
MINKE HORVAT
modlstka
Ljubljana. Stari trs štev. 21.
Priporoča se
Odon Koutny
trgovina z orodjem in tehnižnimi potrebščinami
Ljubljana, Aleksandrova 7
Milinković & (o.
tehničko preduzeče	17
Ljubljana, Prešernova ul, 7.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga po najzmernejšlh cenah
Dobro!	Poceni!
Avto vozi
brez bencina I Kuri z bukovim osljemi Duso-Has, Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 506
L>$eik član „Zueze“ bodi narcčnik,p05tncga glasnik«*
~nu moivNoas o .ä*